u
o
£ w
VI

hH
Z

Z
o o
<
£ <
h? pq
D
. ».
1
o o
r—I
<
D
£ <
<
£ <
pq D
ij 4 3030 6
knjižničarske novice
ZBDS
STROKOVNO POSVETOVANJE ZVEZE BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE "Profesionalnost in kakovost
v knjižničarstvu " Ljubljana, 13. - 15. oktober 1999
Programski odbor strokovnega posvetovanja ZBDS v sestavi: dr. Jože Urbanija (predsednik), mag. Lenart Šetinc, mag. Primož Južnič, Smiljana Pejanovič, Stanislav Bahor in mag. Melita Ambrožič (člani) je na sestankih z dne 14. decembra 1998 in 4. januarja 1999 razpravljal o vsebini strokovnega posvetovanja ter določil delovni naslov posvetovanja in posamezne vsebinske sklope.
Program posvetovanja bo sestavljal uvodni plenarni del z vabljenimi referati, nato pa bo delo potekalo v obliki panelnih diskusij, okroglih miz in delavnic. Zaključni del posvetovanja bo namenjen predstavitvi povzetkov vseh tematskih sklopov ter oblikovanju ugotovitev, predlogov in sklepov posvetovanja. Sklep programskega odbora je bil, da na tokratnem posvetovanju delo ne poteka v okviru sekcij, z izjemo sekcije za šolske knjižnice, ki bo sodelovala pri pripravi in izvedbi posebne delavnice za šolske knjižničarje. Pripravo in izvedbo posameznih tematskih sklopov oz. dejavnosti koordinirajo člani programskega odbora, ki bodo poskušali k sodelovanju pritegniti kompetentne strokovnjake (domače in tuje) tako s področja knjižničarstva kot tudi drugih področij. Tisti, ki
bi želeli sodelovati v posameznem sklopu se lahko za dodatne informacije obrnete na spodaj navedene koordinatorje.
Načrtovani tematski sklopi posvetovanja:
1.	"Ponudba knjižničnih storitev"
(npr. marketing neprofitnega sektorja, kakovost storitev, eval-vacija in ugotavljanje uspešnosti, menedžment storitev, profesionalni odnos do uporabnika ipd.). Delo bo potekalo v obliki panela in diskusije.
Koordinator: Smiljana Pejanovič.
2.	"Raziskovalno delo in raziskovalne metode v knjižničarstvu".
Delo bo potekalo v okviru panela in diskusije.
Koordinator, mag. Primož Južnič.
3.	"Vloga bibliotekarja pri raziskovalnem delu v šoli", delavnica za šolske knjižničarje. Koordinator: Mag. Primož Južnič.
4.	"Izobraževanje knjižničarjev in načrtovanje profesionalne kariere". Delo bo potekalo v okviru panela in diskusije. Koordinator: mag. Melita Ambrožič.
5.	"Organiziranost knjižničarstva"
(primerjava organiziranosti, delovanja in vpliva strokovnih društev v različnih državah ter primerjava njihovih strokovnih publikacij; kako dalje v Sloveniji?). Delo bo potekalo v okviru panela in diskusije, vključeni bodo tudi predstavniki knjižničarskih društev iz tujine.
Koordinator: Stanislav Bahor.
6.	"Zakonski okviri knjižničarstva",
okrogla miza.
Koordinator, mag. Lenart Šetinc.
1
Knjižničarske novice 9(1999)1
7. "Etični kodeks v knjižničarstvu ",
okrogla miza.
Koordinator: dr. Jože Urbanija.
Programski odbor vabi, da se aktivno vključite v pripravo in izvedbo posvetovanja.
Prijavo referata (prijavnica je priložena) je treba poslati Organizacijskemu odboru najkasneje do 30. marca 1999. Naslov: ZBDS, Organizacijski odbor posvetovanja, NUK, Turjaška 1, 1000 Ljubljana.
Celotne tekste vaših prispevkov pa odbor pričakuje najkasneje do 31. julija 1999. Vljudno prosimo, da ta datum avtorji upoštevajo. Za vse prispevke bo izveden recenzentski postopek. Publicirani bodo tisti prispevki, ki bodo ustrezali določenim kriterijem. Podrobnejša navodila bodo avtorji prejeli po prijavi referata.
Elektronski naslovi članov programskega odbora:
•	dr. Jože Urbanija
joze. urbanija @ff .uni-lj. si « mag. Lenart Šetinc
lenart.setinc@nuk.uni-lj.si
•	S m i/jan a Pejanovič smilja.pejanovic@ctk. uni-lj. si
•	mag. Primož Južnič primoz.juznic@ uni-lj. si
® Stanislav Bahor
stanislav.bahor@nuk.uni-lj.si
•	mag. Melita Ambrožič melita.ambrozic@nuk. uni-lj. si
OD PORTOROŽA DO CELJA
Sekcija za šolske knjižnice se v Knjižničarskih novicah ni oglasila že od daljnega leta 1996, ko smo vabili k sodelovanju po 2 knjižničarki iz vsakega področnega društva. To nam je skoraj uspelo. Srečujemo se trikrat letno, pogovarjamo se o pro-
blemih, načrtujemo aktivnosti, pošiljamo dopise na ministrstva,.... Po zborovanju v Portorožu, novembra 1 997, na katerem se je okrogle mize udeležilo okrog 40 knjižničark in knjižničarjev, smo se prvič srečale šele januarja 1998. Za novo dveletno obdobje sprejele takle program:
7. priprava predloga novih (prenovljenih) standardov in normativov za šolske knjižnice;
2.	oblikovanje takega predloga za opravljanje strokovnih izpitov šolskih knjižničarjev, ki bo sprejemljiv za Ministrstvo za šolstvo in šport, bo pa omogočal prehajanje šolskih knjižničarjev v druge tipe knjižnic;
3.	sodelovanje pri pripravi izobraževanj, ki jih organizirata NUK in IZUM, da bi prišla v Katalog stalnega strokovnega spopolnje-vanja;
4.	sodelovanje na letnih posvetovanjih ZBDS.
Da bi delo resno steklo, smo imenovali komisijo za prenovo standardov (Ema Stružnik, Stanislav Bahor, Nataša Kuštrin Tušek in Ivanka Učakar). Komisija se je petkrat sestala, oblikovala delovno gradivo in osnutek, ki ga je poslala v strokovno presojo ustreznim institucijam. Do celjskega zborovanja v oktobru je vnesla kritične pripombe, tako da je bil osnutek dan v presojo knjižničarjem praktikom.
V maju sta nam kolegici Polona Lah Skerget in Milena Bon predstavili veljavno šolsko zakonodajo o pripravništvu in strokovnih izpitih (Uradni list R Slovenije 30/96 in 54/97). Po razpravi sta se oblikovala sklepa, da na naslednje srečanje povabimo predstavnike Ministrstva, ki naj predstavijo svoje poglede na strokovne izpite in da predlagamo spremembo pravilnika. Členu 21. se doda alinejo: Strokovnega izpita po
2
Knjižničarske novice 9(1999)1
tem pravilniku ne opravljajo knjižničarji, če ga opravljajo po posebnem predpisu za knjižničarje. V juniju so se predstavniki Ministrstva opravičili, je pa prišlo do neformalnih stikov, za katere upamo, da bodo prerasli v formalne.
Ob razpisu za kandidiranje za Katalog stalnega strokovnega spopol-njevanja smo predlagali posvetovanje ZBDS in tudi uspeli. Tako sedaj tudi ta oblika izobraževanja in druženja prinese dragoceno točko za napredovanje v naziv. Za NUK in IZUM pa upamo, da bosta uspela (morda tudi ob pomoči sekcije) naslednje leto.
Normativni položaj knjižničarstva je bil letošnji naslov zborovanja -tudi šolski knjižničarji smo čutili, da je tema aktualna in pripravili delavnico ter okroglo mizo o osnutku prenovljenih standardov, kolegica Francka Žumer pa je predstavila referat Izobraževanje in planiranje kariere šolskih knjižničarjev.
Naše delo je seveda odprto za pobude in dejavnosti, ki potekajo v področnih društvih in Zvezi. Tako smo pregledale osnutek Poslovnika o delu predsedstva, predlagamo ponovne stike s šolskimi knjižničarji sosednjih držav (Hrvaška, Madžarska).
Na Ministrstvo in Nacionalnemu kurikularnemu svetu smo poslale izjavo s podporo študijskim skupinam, da mora biti sprejet tudi normativni del za izvedbo Knjižničnih in informacijskih znanj, kar je posebej aktualno za gimnazije, ki bodo v šolskem letu 1998/99 že poučevale po prenovljenem programu. Prav tako so iz leta v leto težave z nakupom maturitetnih gradiv, saj se Ministrstvo za šolstvo in šport ne drži meril in rokov za dotacije, zato je bil letos kar s treh strani (Sekcija za šolske knjižnice, Sekcija za sploš-noizobraževalne knjižnice in sveto-
valec za šolske knjižnice pri DMS) poslan dopis, da se zadeva uredi.
Ker želimo, da bi se ukvarjale s težavami in radostmi šolskih knjižničarjev, objavljamo naša imena. Upamo, da nam boste posredovali svoje želje in pripombe.
-	DB Primorske:
Tjaša Klemenčič, OŠ Frana Erjavca, Nova Gorica Majda Čelik, OŠ Cirila Kosmača, Piran
Nataša Kuštrin Tušek, Šolski center, Nova Gorica
-	DB Gorenjske-.
Dana Mohar, OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka
Metka Sever, STOGŠ, Kranj
-	DB Ljubljana:
Ivanka Učakar, OŠ Frana Albrehta, Kamnik
Milena Bon, Gimnazija Poljane, Ljubljana
-	D K Dolenjske-.
Marija Andrejčič, OŠ Dolenjske Toplice
Liljana Vovk, SEK Novo mesto Nataša Kumer, OŠ Veliki Gaber
-	DB Celje:
Alja Bratuša, OŠ Polzela
Milena dontes, Gimnazija Celje
Center
-	DB Maribor.
Nada Polič, Srednja trgovska šola Maribor
-	DB Po mu rje:
Vera Gorički, SETUAŠ, Murska Sobota
-	DB Koroške-.
Dragica Kolar, OŠ Koroški jeklarji, Ravne na Koroškem
Ivanka Učakar tajnica sekcije
j
Knjižničarske novice 9(1999)1
IZOBRAŽEVANJE
IZOBRAŽEVANJE NA
DALJAVO PREK SVETOVNEGA SPLETA
Poleg publiciranja dokumentov in komuniciranja nam svetovni splet (World Wide Web) omogoča tudi nove načine izobraževanja. Številne izobraževalne ustanove, predvsem v ZDA, opravljajo svojo dejavnost na daljavo. Udeleženci si tako lahko pridobijo formalno izobrazbo ali pa sledijo različnim oblikam permanentnega izobraževanja. Tako n.pr. University of Wisconsin - Madison School of Library and Information Studies v ZDA nudi tečaje ( Web Computer Based Training -W/CBT) s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. V času od od 2.novembra do 14. decembra je ta univerza že četrtič organizirala tečaj o razvoju elektronskih knjižničnih zbirk (Virtual Collection Development). Namenjen je bil bibliotekarjem, ki že delajo na tem področju, pa se želijo dodatno izobraževati na daljavo. Običajno se na tej univerzi prek računalnika izobražuje okoli petdeset bibliotekarjev, večinoma iz Amerike. Vsakič pa jih je tudi nekaj od drugod. Tokrat je bil poleg mene še udeleženec iz Japonske.
Pogoj za spremljanje tečaja na daljavo je bila pravočasna prijava in plačilo kotizacije ter ustrezna računalniška oprema. Organizator nam je posredoval uporabniško ime in geslo za dostop do spletne strani tečaja ter navodila za sodelovanje.
Glavni cilj tečaja je bil, da si udeleženci pridobijo znanje o razvijanju knjižničnih zbirk v elektronski obliki, zlasti tistih virov informacij, ki so dostopni na svetovnem spletu. Te-
čaj je potekal šest tednov, obsegal je šest modulov, obravnaval pa je naslednje teme:
•	vloga in odgovornost knjižničarjev pri razvoju elektronskih zbirk,
•	kreiranje nabavne politike, dopolnjevanje obstoječih knjižničnih zbirk z elektronskimi dokumenti,
•	finaciranje nabave elektronskih dokumentov oz.dostopa do njih,
•	izbor in dostop do zbirk na Internetu
•	vrednotenje
•	copyright, licenčne pogodbe
Ob začeteku tedna nas je na spletni	strani	tečaja /http: //courses, doit, wisc.edu: 8 900/ pričakalo uvodno predavanje voditeljice (lecture), ter gradivo, ki ga je bilo potrebno do konca tedna "predelati" (readings). To so bili večinoma članki v celotnem tekstu in Internet povezave do spletnih strani za določeno temo ( n.pr.politika za nabavo elektronskih dokumentov v nekaterih ameriških knjižnicah). Voditeljica je za vsak teden pripravila vprašanja oz. izhodišča za diskusijo. Udeleženci smo sami izbirali čas sodelovanja in učenja, le do konca tedna je bilo po elektronski pošti treba oddati "domačo nalogo."
Svoje "sošolce" smo spoznali prvi dan tečaja, ko smo se na kratko predstavili po elektronski pošti. Vsak je lahko prebiral tudi prispevke drugih udeležencev, jih dopolnjeval, povedal svoje mnenje. Zato je bilo treba odgovore dobro premisliti in oblikovati, kar pa v tujem jeziku ni vedno najlažje. Tako se je včasih med udeleženci razvila zanimiva elektronska debata, ki jo je usmerjala voditeljica tečaja. Komentirala je naše odgovore in postavljala dodatna vprašanja. Zanimivo je bilo sporočilo udeleženca iz Japonske o visokih cenah komunikacijskih povezav, telefonskih linij in klicev. Veliki
4
Knjižničarske novice 9( 1999)
stroški zmanjšujejo razširjenost in uporabo Interneta pri njih. Glede na to morajo dobro pretehtati, katere elektronske viré informacij bodo uporabljali, oz. kdaj je bolj smotrna uporaba CD ROM.
Tečaj na daljavo je bil zanimiv tako po vsebinski kot po tehnični plati. Predavanja so bila dobro struktu-rirana, sodelovanje je bilo enostavno. Precej težav pa so nam povzročale počasne komunikacije in onemogočen dostop do nekaterih spletnih strani. Večkrat smo pritrdili tistim, ki svetovni splet imenujejo kar v World Wide Wait.
Helena Mlekuš
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM NUK 1999
Članek "Analiza izobraževanja in funkcionalnega usposabljanja za delo v slovenskem knjižničnem sistemu", objavljen v zadnji številki revije Knjižnica (42(1998)4, str. 73-103), prinaša kritično analizo možnosti izobraževanja oziroma usposabljanja slovenskih knjižničarjev in uporabnikov knjižnic. Avtorica, mag. Jelka Gazvoda, analizira formalno izobraževanje na oddelku za bi bi io-tekarstvo FF (dodiplomski študijski program bibliotekarstva) ter izobraževalna programa, ki ju izvajata NUK in IZUM. Na osnovi analize ugotavlja njihove pomanjkljivosti, vzroke takšnega stanja, podaja pa tudi predloge za izboljšanje omenjenih programov.
Ker je bila v primeru izobraževalnega programa NUK analiza opravljena za program iz leta 1997, bi mogoče opozorila na ugotovitve, ki (verjetno zaradi časovnega zamika pri objavi članka) niso popolnoma točne oziroma ne ustrezajo več de-
janskemu stanju. Ker nekateri knjižničarji izobraževalnega programa NUK (še) ne poznajo, bi ob prebiranju članka lahko dobili o njegovi vsebini napačne informacije. Seveda pa to ne zmanjšuje aktualnosti in relevantnosti prispevka za naše nadaljnje načrtovanje izobraževanja knjižničarjev in uporabnikov v Sloveniji.
Avtorica ugotavlja, da bi vrste izobraževanja, ki potekajo v NUK ali pod njenim okriljem, lahko razdelili na formalne in neformalne in med prve šteje izobraževanje, ki zagotavlja pridobitev pravno veljavnega dokumenta, ki potrjuje formalno usposobljenost za delo v knjižnici (str. 89). Navaja še, da formalno izobraževanje obsega predvsem izobraževanje za opravljanje strokovnega izpita ter pri tem analizira dva štirinajstdnevna tečaja (Začetni knjižničarski tečaj. Tečaj za pripravo na strokovne izpite). Tečaja NUK že drugo leto ne izvaja več in tudi nikoli nista bila neposredno povezana s pridobitvijo dokumenta o formalni usposobljenosti oz. s strokovnim izpitom. Način pridobitve potrebnih znanj za strokovni izpit ni predpisan in torej kandidati za pristop k izpitu niso "dolžni" obiskovati izobraževanja, ki ga ponuja (ne glede na obliko) v svojem programu NUK. Že v izobraževalnem programu za leto 1998 omenjenih tečajev ne najdemo več, delavcem knjižnic, ki so začetniki v stroki, pa so ponujene druge izobraževalne oblike z drugačno razporeditvijo vsebin. Strokovni izpit z njimi ni neposredno povezan. Izobraževalni program za leto 1999 pa poskuša (seveda v okviru možnosti) realizirati večji obseg permanentnega izobraževanja in izobraževanja uporabnikov (zlasti za uporabo elektronskih virov informacij).
Melita Ambrožič
5
Knjižničarske novice 9( 1999 )2
SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNE
KNJIŽNICE
DAN SLOVENSKE KNJIGE V KARLOVCU
Čas se strašansko hitro premika in že smo v januarju 1999. Daleč za nami je 27.oktober, dan slovenske knjige, ki smo ga že šestič počastili v karlovški Mestni knjižnici "Ivan Goran Kovačič", osrednji knjižnici za Slovence na Hrvaškem.
Ob 17.uri smo se udeležili razstave novo pridobljenih slovenskih knjig, ki smo jih v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, s pomočjo namenskih sredstev Ministrstva za kulturo RS ter tudi s sredstvi Zavoda za odprto družbo izbrali in kupili za Slovence v Karlovcu. Na ta način je v karlovško knjižnico prišlo 121 novih slovenskih leposlovnih in strokovnih knjig.
Dogodek je bil zelo medijsko odmeven, udeležili so se ga novomeški župan Franci Koncilja, ki je tudi ob tej priliki slovenskemu oddelku podaril nekaj knjig, slovenski pesnik in pisatelj Kajetan Kovič, predstavnik slovenskega veleposlaništva iz Zagreba, predstavniki hrvaškega ministrstva za kulturo, ga. Ljubica Radovič, svetovalka za manjšine v Nacionalni i sveučilišni knjižnici v Zagrebu, predstavniki slovenskih kulturnih društev iz Zagreba in Kar-lovca ter predstavniki karlovških mestnih in županijskih oblasti in številno občinstvo.
Osrednja pozornost večera je bila namenjena predstavitvi in pogovoru z uglednim slovenskim pesnikom, pisateljem, prevajalcem in akademikom - Kajetanom Kovičem. Ob tej priliki smo predstavili njegov roman
Pot v Trento, ki je izšel leta 1997 v hrvaškem prevodu.
Bilo je posebno doživetje prisluhniti lastni pesnikovi interpretaciji izbranih pesmi iz njegovih številnih pesniških zbirk (Ogenjvoda, Labrador, Poletje, Sibirski ciklus), saj nas njihova zvočnost, ritmičnost in lirska intenzivnost zmeraj na novo prepriča, da je to poezija enega od vrhov slovenske lirike. Posebno pozornost pa zasluži avtorjeva interpretacija lastnih verzov, kot da bi skozi njegov glas prihajala ta izčiščena in večpomenska lirika, do posebne veljave in dodatne sugestivnosti govorjenega.
Prisluhnili smo tudi odlomku iz hrvaškega prevoda Poti v Trento, ki ga je podal sam avtor, ob tem pa nam je razkril genezo romana, ki se dogaja ob koncu preteklega do šestdesetih let tega stoletja na različnih, za te čase bolj ali manj značilnih prizoriščih Srednje Evrope.
Obiskovalci večera so tako prisrčno nagovorili pesnika, da se je večer sklenil v doživetem sožitju med avtorjem in publiko, med slovenskim in hrvaškim jezikom, saj literatura in knjiga iščeta in najdeta zmeraj nove poti v naša doživetja in lastne svetove.
Jadranka Matič-Zupančič
6
Knjižničarske novice 9(1999)1
BRALNO DRUŠTVO
NOVICE BRALNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE IN IDEC (EVROPSKI KOMITE ZA RAZVOJ BRALNIH DRUŠTEV)
1.	Na letnem občnem zboru BDS, 26.1 1.1998 je bila ustanovljena podružnica BDS za Primorsko. Njena predsednica je Nadja Mis-lej - Božič, namestnica Dragica Kocjančič, tajnica Suzana Bizjak - Šenekar. Ob tej priložnosti so člani BDS s sodelovanjem Matične knjižnice Izola pripravili odmevno posvetovanje "Od ustvarjalnega branja k ustvarjalnemu pisanju" (referate objavlja revija Primorska srečanja).
2.	Predsedstvo upravnega odbora BDS prevzame namesto Silve Novljan s 1.1.1999 Milena Iv-šek.
3.	Članstvo BDS omogoča med drugim tudi aktivno sodelovanje na konferencah, posvetih in drugih izobraževalnih oblikah, članstvo v IRA (International Reading Association ) pa tudi udeležbo na mednarodnih konferencah in drugih oblikah mednarodnega sodelovanja v okviru ciljev BDS in IRA. Člani upravnega odbora BDS morajo biti poleg tega, da so člani BDS, tudi člani IRA.
4.	BDS ima na zalogi še 3 izvode zbornika 2. posvetovanja BDS "Branje- skrb vseh".
5.	Okvirna tema posvetovanja BDS v letu 1999 je Branje je neprekinjen razvojni proces.
6.	Člani IDEC, ki morajo biti obvezno člani IRA (International Reading Association in svojih nacionalnih društev, kaerih predstvniki v IDECu so ), se sestajajo dvakrat letno, vsakokrat v drugi državi. Navadno enkrat ob kongresu (nacionalnem ali evropskem ), enkrat pa ob enodnevnem seminarju, ki ga pripravi gostitelj, nacionalno društvo, skupaj s člani IDEC. Z rednimi delovnimi sestanki vzdržujejo delovanje društev, skrbijo za nastajanje novih, si izmenjujejo poročila o delu nacionalnih društev, predlagajo teme centralnih in regijskih evropskih kongresov ter se dogovorijo za organizacijo, sodelovanje z IRA, pridobivanje in delitev sredstev za odobrene programe: informativno glasilo IDEC European Bulletin, ki ga prejemajo vsi člani IRA, vzdrževanje podatkov o članstvu IDEC, dva delovna sestanka in vsako drugo leto evropska konferenca o branju, izbor kandidata za podelitev evropske nagrade. BDS je lahko član IRA, če ima najmanj 10 individualnih članov IRA.
V IDEC zastopa Bralno društvo Slovenije Silva Novljan (informacije tel.: 061 2001171). Letos se je udeležila samo sestanka v Bragi (s sofinanciranjem Ministrstva za znanost) 3. - 6. december.
7.	IRA organizira izobraževanje za vodenje društev na Dunaju od 9. do 11. decembra 1999. Vsako nacionalno društvo ima plačano udeležbo dveh članov, ki sta člana nacionalnega društva in delata ali se pripravljata za delo predsedstvu oziroma v upravnem odboru društva, eden od teh mora biti novinec. BDS pa lahko poleg teh pošlje še tri člane (plačilo), vsi pa morajo biti člani IRA in morajo znati angleško.
7
Knjižničarske novice 9( 1999 )2
8.	Glasilo IDEC European Bulletin bo objavljeno na WWW.
9.	Med članicami IDEC je začel potekati program izmenjave članov European Professional Exchange programme, katerega namen je izobraževanje. Udeleženec (član nacionalnega društva in IRA) plača potne stroške ali jo zanj plača nacionalno društvo, gostitelj pa organizira program in krije stroške bivanja. Do sedaj so se v program vključila nacionalna društva Nemčije, Anglije, Irske, Finske in Luksemburga.
1 0. Konference:
-	Evropska konferenca o branju. Stavanger 1.-4. avgust 1999. Kotizacija 170 UDS do 15. maja. Zadnji rok za prijavo referatov je januar, vsako nacionalno društvo pa naj bi poslalo vsaj dva referenta . Na konferenci bodo tudi posterji na temo Kako se uči tuji jezik, podlaga je zemljevid države, velikost posterja je A3.
-	Konferenca o branju dežel osrednje Evrope: Unity and Diversitiy in Literacy Development. Bratislava 6.-8. julij 2000. Organizator Slovaško bralno društvo, v pripravljalnem odboru tudi Silva No-vljan.
-	Za organizacijo 12 evropske konference o branju, leta 2001, so kandidati nacionalnih društev Španije, Irske in Izraela.
11.Člane BDS prosimo, da upravnemu odboru ali predsedstvu sporočijo svoje želje, potrebe in poročajo o svoji aktivnosti, da bodo naši informativni zapisi bogatejši; morda bodo drugo leto prerasli v glasilo.
Z branjem nam je lepše, z druženjem
pa lahko lepoto delimo. Obojega veliko v novem letu !
Silva Novljan
PREDSTAVLJAMO
VAM
ELEKTRONSKA ČITALNICA NUK
Narodna in univerzitetna knjižnica je s podjetjem Gale Group sklenila naročniško pogodbo, po kateri imajo člani NUK dostop do 100 revij v elektronski obliki. Izbor revij zajema vsa strokovna področja od splošnih tednikov (The Economist, Time, Newsweek itn.) do strokovnih časopisov s področja družboslovja (Sociology, Psychology Today, East European Quarterly itn.), humanisti-ke (Artforum, Literary Review, Film Comment itn), naravoslovja in tehnike (Science, Lancet, R & D itn.), ekonomije (European, European Journal of Marketing, Harvard Business Review itn.), računalništva (PC Magazine, Computerworld, Internet World Itn.) in bibliotekarstva (Com-puters ¡n Libraries, Library Journal, Information Today itn.). Seznam naslovov revij je objavljen v prilogi. Polni tekst revij se začne z letom 1980 in kasneje. Uporabniki lahko izbirajo med več načini iskanja, tudi po polnem tekstu člankov. Članke je možno natisniti, shraniti ali poslati po elektronski pošti. Uporaba servisa je brezplačna, vendar omejena na člane in osebje NUK. Zaenkrat je servis dostopen samo iz prostorov NUK, načrtujemo pa, da bodo lahko naši člani do revij dostopali tudi od doma. Informacije in dostop v Informacijskem in referalnem centru NUK (tel 061/20 01 135, e-pošta referalni-center@nuk.uni-lj.si) ali na spletni strani http://www.nuk.uni-Ij.si/uporaba/viri/e-revije/
8
Knjižničarske novice 9(1999)1
Za vse zainteresirane bibliotekarje pripravljamo delavnico na temo elektronskih revij v prvi polovici leta. Natančnejši termin bo objavljen v Letnem programu izobraževanja.
MEDNARODNA KONFERENCA BIBLIOTEKARJEV
(Praga, 3. in 4. december 1998)
V češki prestolnici je potekala 2. mednarodna konferenca bibliotekarjev z naslovom "Verejné knihovny a nová Evropa / Öffentliche Bibliotheken in einem neuen Europa / Bibliothèques publiques pour une Europe nouvelle" - "Splošnoizobra-ževalne knjižnice v novi Evropi" ki sta jo organizirala Goethe-Institut Prag in L'Institut français de Prague (1. konferenca z istim naslovom je bila septembra 1997 v Budimpešti). Predavali so direktorji knjižnic iz Nemčije in Francije. Uradni jeziki konference so bili češčina, nemščina in francoščina. Vsa predavanja so bila simultano prevajana. Udeležencev je bilo okoli 100 iz štirinajstih držav Srednje in Vzhodne Evrope. Organizatorji so obljubili, da bodo referati dostopni na Internetu.
Predavatelji so poudarili, da se je podoba Evrope v zadnjih desetih letih bistveno spremenila, nastale so nove države, drugačne državne ureditve, ki so prinesle spremembe na marsikaterem področju, tudi v knjiž-
ničarstvu; in knjižnice so se morale spremembam prilagoditi.
Direktorji knjižnic iz Stuttgarta, Valenciennesa, Rostocka in Man-heima so nam predstavili svoje knjižnice in težave, s katerimi se srečujejo pri delu. Povsod se pojavljajo predvsem finančne težave, kajti knjižnice so odvisne od lokalnih skupnosti, ki pogosto omejujejo denarna sredstva. Da bi dobile denar, morajo knjižnice ves čas dokazovati, da so pomembne za mesto oz. lokalno skupnost, za njun razvoj in ustvariti pozitivno podobo o sebi v javnosti.
Posebna pozornost je bila posvečena permanentnemu strokovnemu izobraževanju kadrov in drugim oblikam izobraževanja (poznavanju uporabe računalniške tehnologije, izobraževanju za delo z uporabniki).
Ob vprašanju nabave gradiva, se je sprožila debata, ali naj knjižnica pri nabavi upošteva uporabnikove želje ali naj kot kulturna ustanova gradi svoj fond in nudi določen repertoar tako kot gledališče ali muzej. Strinjali smo se, da je najboljša kombinirana nabavna politika (lasten izbor in želje uporabnikov), ki pa mora ostati neodvisna od kakršnihkoli političnih ali religioznih idej.
Direktorica Stuttgartske knjižnice je na hitro predstavila projekt Evropske virtualne knjižnice za otroke, imenovan CHILIAS (children's library-information-anima-tion-skills), skupni projekt šestih evropskih držav (Nemčije, Grčije, Španije, Portugalske, Finske in Velike Britanije). Tako se lahko otroci doma ali v šoli preko Interneta sprehajajo po knjižnici oz. si poiščejo tisto, kar jih zanima. Njihov elektronski naslov je http://www. Stuttgart, de/chitias.
Ogledali smo si Mestno knjižnico v Pragi (MOstska knihovna v Praze) oz. njeno Osrednjo knjižnico, ki je bila prenovljena in odprta v novi podobi aprila letos. Mrežo Mestne knji-
MEDNARODNA SREČANJA
9
Knjižničarske novice 9( 1999 )2
žnice tvorijo Osrednja knjižnica (ki je edina avtomatizirana), 57 podružnic in 2 bibliobusa. Zanimivo je, da gradivo v prostem pristopu ni postavljeno po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije, temveč po internem sistemu, ki ga je uvedel češki knjižničar Antonin Sova, ki je vodil knjižnico od 1898 do 1920. Žal nam niso razložili, na čem temelji ta sistem (ali pa prevajalka ni znala prevesti). Knjižnično gradivo je dostopno vsem, ki pridejo v knjižnico -članom in nečlanom; za izposojo na dom pa je članstvo obvezno.
Žal na konferenci stikov med knjižničarji ni bilo veliko. Občutek sem imela, da se vsi držijo svojih skupin in da nimajo prevelike želje po izmenjavi izkušenj. Pa nikakor nisem ne-komunikativna oseba. Udeleženci nismo imeli nobenih priponk, tako da nismo vedeli, kdo prihaja od kod. Načrtujejo, da bo konferenca drugo leto v Ljubljani. Upam, da se bodo naši organizatorji bolj potrudili.
Zame je bila to prva mednarodna izkušnja, prva možnost videti, kako delajo knjižničarji splošnoizobraže-valnih knjižnic drugje. Zahvaljujem se svoji knjižnici - Knjižnici Prežihov Voranc v Ljubljani - ki mi je omogočila potovanje v Prago.
Snežana Remetič
LETNA KONFERENCA DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV BOSNE IN HERCEGOVINE
(Sarajevo, 19. december 1998)
Društvo bibliotekarjev BiH je ob koncu minulega leta organiziralo v Sarajevu svoje letno srečanje, na katerem so bili po uvodnem delu predstavljeni referati, po zaključku
strokovnega dela pa so predstavniki društva poročali o dejavnosti društva v zadnjem letu ter se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih. Konferenca je potekala v novih prostorih Nacionalne in univerzitetne knjižnice (obnovljeni prostori bivše kasarne), udeležilo se je je okoli 70 knjižničarjev iz različnih krajev BiH. Društvo bibliotekarjev BiH je v omejenem obsegu delovalo tudi med vojno, čeprav je po uničenju zgradbe nacionalne knjižnice v Sarajevu izgubilo tako prostore kot svoj celoten arhiv. Takoj po "normalizaciji" razmer v državi, pa je ponovno aktiviralo članstvo (prva povojna konferenca je bila maja 1996), spet začelo izdajati letni časopis Bibliotekarstvo, pripravljenih je bilo že kar nekaj normativnih aktov (npr. zakon o knjižničarstvu in pravilnik o strokovnih izpitih), društvo pa je aktivno tudi v mednarodnem prostoru. ZBDS ima z Društvom bibliotekarjev redne stike, dogovorjeno pa je tudi za izmenjavo strokovnih publikacij.
Knjižnični informacijski sistem BiH je predstavil direktor NUB dr. Enes Kujundžič. Stanje knjižnic v Bosni in Hercegovini se z obnovo sicer izboljšuje, vendar pa so številne med njimi še vedno brez prostorov ali pa so ti tako poškodovani, da je delo težko izvajati. Intenzivno poteka delo na vzpostavitvi računalniškega omrežja, ki bo omogočilo sodobneše in bolj racionalno poslovanje knjižnic. Osnovne težave njihovega knjižničarstva pa so v nizkem statusu stroke in zaposlenih ter pomanjkanju prostorov, kadrov in sodobne tehnologije. Refernet je predlagal pripravo resolucije o statusu knjižničarjev in o izgradnji oz. obnovi knjižnic. Opozoril je še na perečo problematiko izobraževanja knjižničarjev v BiH, saj bi bilo potrebno prenoviti dodi-plomski študij in vzpostaviti podiplomskega ter organizirati sistem ostalih oblik izobraževanja (dopolnil-
10
Knjižničarske novice 9( 1999 )2
no, permanentno). Sistem strokovnega izobraževanja knjižničarjev v Sloveniji je predstavila mag. Mellta Ambrožič, Zijad Sarajlič in Saša Ma-dacki pa sta v svojih prispevkih spregovorila o internetu kot viru informacij za knjižničarje ter hkrati kot mestu, kjer se lahko predstavijo uporabnikom in javnosti nasploh. Vaška Sotirov-Duklč je predstavila vsebino t.i. zelenega dokumenta o vlogi knjižnic v informacijski družbi, Azemina Njuhovlč je spregovorila o načelu enakih možnosti dostopa do informacij, ki se v BiH še ne uresničuje. Apelirala je na stanovske kolege, da bi postali pri ponujanju storitev bolj aktivni, tudi bolj "agresivni" in še zlasti, da bi nudili storitve najrazličnejšim kategorijam uporabnikov. S problematiko medbibliotečne izposoje v BIH je prisotne seznanila Fata Čengič, zlasti je opozorila na problematiko visokih stroškov, saj jim banke za svoje storitve zaračunavajo visoke provizije. Rešitev vidijo v mednarodnih kuponih, sicer bo ta vrsta storitve popolnoma zamrla.
Na popoldanskem delu konference je bila najprej predstavljena nova številka revije Bibliotekarstvo, nato pa COBISS center BiH, katerega dejavnost in aktivnosti v zvezi z implementacijo sistema COBISS je predstavila mag. Neda Čukac. Udeleženci konference so si lahko ogledali tudi prezentacljo sistema vzajemne katalogizacije oz. uporabe programske opreme COBISS. V sistem se trenutno povezujejo knjižnice v Banji Luki, Blhaču, Bjellni, Mostarju, Sarajevu, Tuzli in Zenici, ki sicer spadajo pod različne kantonske vlade (glede na to, da je med kantoni sodelovanje zelo oteženo, je razveseljivo, da je center pri tem uspešen). Konferenca DB BiH se je zaključila s poročili o dejavnosti organov društva v minulem letu in finančnim poročilom; prisotni so bili sez-
nanjeni s publicistično dejavnostjo na področju knjižničarstva; člani društva so poročali o svojih obiskih in Izpopolnjevanjih v tujini; predsednica društva Blserka Sabljakovič je člane seznanila še z načrti za leto 1999 in jih pozvala k tvornemu sodelovanju v delu društva.
In če si ob koncu zapisa dovolim pristaviti še kanček osebnih vtisov o mojem obisku kolegov v BIH: čeprav so preživeli štiri leta vojnih strahot In čeprav je podoba dežele takšna, da na trenutke dvomiš, če tvoje oči res kažejo resničnost, so polni delovnega elana In optimizma. In resnično se veselim sodelovanja in ponovnega srečanja z njimi.
Melita Ambrožič
NOVE PUBLIKACIJE
Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo je v decembru 1998 Izdal zbornik mednarodnih družboslovnih in humanističnih razprav z naslovom "Čarnijev zbornik (1931-1996)". Zbornik je posvečen spominu pokojnega profesorja dr. Ludvika Čarnlja. Urednik zbornika je bil mag. Alojz Cindrič, vodja knjižnice Oddelka za sociologijo FF.
11
Knjižničarske novice 9( 1999 )2
ČESTITKA
OBVESTILA
Jana Kolar, vodja Restavratorske delavnice v NUK, je decembra na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Smer kemija, zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom "Vpliv konzervatorskih postopkov na obseg razgradnje celuloze".
Tomaž Bartol, vodja SIC za bio-tehniko, je v decembru na Biotehniški fakulteti zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom "Vrednotenje biotehniških Informacij o rastlinskih d roga h v dostopnih virih v Sloveniji".
Obema kolegoma iskreno čestitamo!
Narodna in univerzitetna knjižnica
potrebuje za svoj arhiv knjigo:
ŽGAJNAR, Matija: O F v Ljubljani - država v državi. Ljubljana : Muzej ljudske revolucije Slovenije : Mestni muzej, 1981.
Vse, ki imate to knjigo in ste jo pripravljeni podariti ali prodati Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, prosimo, da se obrnete na ga. Terezo Poličnik-Čermelj, tel.: 2001-1 19, e-mail: tere-za.policnik-cermelj@nuk.uni-lj.si
PRILOGE
BORZA DELA
Valvasorjeva knjižnica Krško vabi k sodelovanju knjižničarja. Delo je za določen čas 1 2 mesecev, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Začetek dela v marcu 1999.
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Valvasorjeva knjižnica Krško, Cesta krških žrtev 26, 8270 Krško.
1.	V prvi prilogi objavljamo prijavnico za referat na letošnjem posvetovanju ZBDS, ki bo na temo "Profesionalnost in kakovost v knjižničarstvu", potekalo od 13. - 15. oktobra v Ljubljani.
2.	V drugi prilogi objavljamo seznam elektronskih revij, ki so uporabnikom na voljo v elektronski čitalnici NUK.
3.	V tretji prilogi ponovno objavljamo seznam vseh visokošolskih knjižnic v Sloveniji. Seznam smo razdelili na šest skupin.V prvi skupini so objavljeni podatki o dveh upravno samostojnih knjižnicah v Ljubljani in sicer Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljub-
12
Knjižničarske novice 9( 1999 )2
Ijani in Centralni tehniški knjižnici, v drugi skupini pa so naštete knjižnice fakultet in visokih šol, ki so članice Univerze v Ljubljani (55). V tretji skupini je navedena knjižnica šole, ki ima status pridružene članice Univerze v Ljubljani, v peti skupini so navedene visokošolske knjižnice Univerze v Mariboru (8), v četrti skupini pa so navedene knjižnice zavodov, katerih status do Univerze v Ljubljani še ni dokončno definiran. V šesti skupini objavljamo naslove treh knjižnic - samostojnih visokošolskih zavodov. Knjižnice treh samostojnih visokošolskih zavodov objavljamo letos prvič, prav tako objavljamo prvič tudi podatke knjižnice Oddelka za prevajanje in tolmačenje Filozofske fakultete.
Še nekaj dodatnih pojasnil v zvezi z objavljenim seznamom:
-	Knjižnici Inštituta za geografijo in Pedagoškega inštituta ne objavljamo več v seznamu visokošolskih knjižnic, ker smo ju uvrstili v seznam specialnih knjižnic;
-	Knjižnica Inštituta za javno upravo ne deluje več kot samostojna knjižnica, ampak v okviru knjižnice Pravne Fakultete.
-	Drugih pomembnejših novosti ni v objavljanem seznamu.Rada bi še opozorila, da je prišlo v številnih knjižnicah do kadrovskih sprememb, predvsem pri vodjih knjižnic.
Objavljamo tudi povzetek skupnega števila vseh visokošolskih knjižnic v Sloveniji.
Ana Martelanc
4. Kot prilogo objavljamo tudi kazalo Knjižničarskih novic za leto 1998.
13
Knjižničarske novice 9( 1999 )2
Priloga Knjižničarskih novic 9( 1999)1
Strokovno posvetovanje ZBDS "PROFESIONALNOST IN KAKOVOST V KNJIŽNIČARSTVU"
Ljubljana, 13.-15. oktober 1999
Naslov referata:_
Avtor:_
Naslov delovne organizacije:_
Tel., fax:_
E-mail:___
Ključne besede:_
Izvleček (do 200 besed):
Prijavnico pošljite najkasneje do 31. marca 1999 na naslov: ZBDS, Organizacijski odbor posvetovanja, NUK, Turjaška 1, 7000 Ljubljana.
Priloga Knjižničarskih novic 9(1999)1
SEZNAM ELEKTRONSKIH REVIJ DOSTOPNIH V NUK
Naslov reviie	ISSN	Frekvenca
1 9th Century Music	0148-2076	3
Adolescence	0001-8449	4
American Journal of Education	0195-6744	4
American Political Science Review	0003-0554	4
Applied Economics	0003-6846	12
Artforum	0004-3532	10
Banker	0005-5395	12
British Journal of Criminology	0007-0955	4
British Journal of Psychology	0007-1269	4
Cognitive Science	0364-0213	4
Communication Research	0093-6502	6
Communications of the ACM	0001-0782	12
Comparative Political Studies	0010-4140	6
Computer Weekly	0010-4787	52
Computers in Libraries	1041-7915	10
Computerworld	0010-4841	51
Contemporary Review	0010-7565	12
CRITIQUE: Studies in Contemporary	001 1-1619	4
Current Anthropology	001 1-3204	5
Database	0162-4105	6
Dr. Dobb's Journal	1 044-789X	12
Early Music	0306-1078	4
East European Politics and Societies	0888-3254	3
East European Quarterly	0012-8449	4
Ecologist	0261-3131	6
Economist	0013-0613	51
Education	0013-1172	4
Environment	0013-9157	10
Environment and Behavior	0013-9165	6
Essays in Criticism	0014-0856	4
Ethics	0014-1704	4
Europe	0191-4545	10
European	0959-9061	52
European Journal of Marketing	0309-0566	6
Feminist Studies	0046-3663	3
i
Priloga Knjiznicarskiii novic 9( 1999)1
Film Comment	0015-119X	6
Forbes	0015-6914	27
Foreign Affairs	0015-7120	6
Foreign Policy	0015-7228	4
Gender & Society	0891-2432	6
Geographical Magazine	001 6-741 X	12
Harvard Business Review	0017-8012	6
History Today	0018-2753	12
Human Communication Research	0360-3989	4
Information Today	8755-6286	1 1
InfoWorld	0199-6649	51
Interior Design	0020-5508	16
International Journal of Comparative	0020-7152	4
International Journal of Public Opinion	0954-2892	4
Internet World	1081-3071	12
InternetWeek	1096-9969	52
Interview	0149-8932	12
JAMA, The Journal of the American	0098-7484	48
Journal of Broadcasting & Electronic	0883-81 51	4
Journal of Educational Research	0022-0671	6
Journal of Higher Education	0022-1546	6
Journal of Management	0149-2063	4
Journal of Marketing	0022-2429	4
Journal of Marketing Research	0022-2437	4
Journal of Psychology	0022-3980	6
Journal of Research in Crime and	0022-4278	4
Journal of Sex Research	0022-4499	4
Lancet	0099-5355	52
Library Journal	0363-0277	21
Library Technology Reports	0024-2586	6
Life	0024-3019	14
Literary Review	0024-4589	4
Monthly Review	0027-0520	1 1
Music & Letters	0027-4224	4
Newsweek	0028-9604	52
OECD Economic Outlook	0474-5574	2
OECD Observer	0029-7054	6
Online	0146-5422	6
PC Magazine	0888-8507	22
PC Week	0740-1604	51
2
Priloga Knjižničarskih novic 9( 1999)1
PC World PC/Computing Psychology Today Public Opinion Quarterly R&D
Regional Studies Risk Management Science Science News Science World Searcher
Sex Roles: A Journal of Research
Sky & Telescope
Social Policy
Social Work
Sociology
Software Magazine
Technology Review (Cambridge, Mass.) Time
Time International Twentieth Century Literature Urban Studies Variety
World Press Review World Watch
0737-8939	12
0899-1847	12
0033-3107	6
0033-362X	4 0746-9179	13
0034-3404	7
0035-5593	12
0036-8075	51
0036-8423	51 1041-1410	14 1070-4795	9 0360-0025	12
0037-6604	12 0037-7783	4
0037-8046	6
0038-0385	4 0897-8085	12 1099-274X	8
0040-781X	52 IAC0-0GCS	52
0041-462X	4
0042-0980	9 0042-2738	50 0195-8895	12 0896-0615	6
Priloga Knjižničarskih novic 9(1999)1
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI DRŽAVNA MATIČNA SLUŽBA ZA KNJIŽNIČARSTVO
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI
1. Samostojni visokošolski knjižnici
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
Turjaška 1, 1000 Ljubljana
Sigla: 001, Tel.: 061/125-01-31, 125-01-41, Fax: 061/125-50-07
Ravnatelj: mag. Lenart Šetinc
Odprtost:
-	velika čitalnica: po-pe: 8°°-2000; so: 800-1400
-	izposoja, informacije: po-če: 900-1800; pe,so: 900-1300
CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA
Trg republike 3, 1000 Ljubljana Sigla: 002, Tel.: 061/176-37-93, 176-37-39 Fax: 061/214-128, 125-66-67 Ravnatelj: dr. Matjaž Žaucer Odprtost: po-pe: 730-2 1 30; so: 800-1300
2. Knjižnice članic Univerze v Ljubljani
AKADEMIJA ZA GLASBO
Knjižnica
Stari trg 34, 1000 Ljubljana Sigla: 120, Tel.: 061/221-842 Vodja: Snežana Bahor Odprtost: po-pe: 800-1500
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
Knjižnica AGRFT
Nazorjeva 3, 1000 Ljubljana
Sigla: 121, Tel.: 061/210-412, Fax: 210-450
Vodja: dr. Marko Marin
Odprtost: - čitalnica: po-pe: 800-1400
-izposoja: po, pe: 1 100-1300; sr: 10°°-1300
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST
Knjižnica
Erjavčeva 23, 1000 Ljubljana
Sigla: 122, Tel.: 061/212-726, Fax: 219-071
Vodja: dr. Nadja Zgonik
Odprtost: po-pe: 10°°-1500; sr: 10°°-1600
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 9( 1999)1
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
Centralna biotehniška knjižnica in SIC za biotehniko Jamnikarjeva 101, 1111 Ljubljana Sigla: 006, Tel.: 061/123-11-61, Fax: 061/265-782 Vodja: mag. Jana Bradač (CBK), mag. Tomaž Bartol (SIC) Odprtost: po-pe: 700-1500
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Knjižnica
Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
Sigla: 691, Tel.: 061/123-11-61, Fax: 061/261-073
Vodja: prof. dr. Franc Sunčič
Odprtost: po-pe: 1000-1400; sr: 10°°-1500
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE
Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 109, Tel.: 061/123-11-61, 123-13-43, Fax: 061/273-589 Vodja: mag. Teja Koler-Povh Odprtost: po-če: 800-1700; pe: 800-1500
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA LESARSTVO
INDOK služba in knjižnica
Rožna dolina cesta VIII/34, 1111 Ljubljana
Sigla: 692, Tel.: 061/123-11-61, Fax: 061/272-297
Vodja: Marjeta Goršič
Odprtost: po-pe: 700-1500
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
INDOK in knjižnica za živinorejo
Groblje 3, 1230 Domžale
Sigla: 693, Tel.: 061/717-873, Fax: 061/721-005
Vodja: mag. Nataša Siard
Odprtost: po-pe: 700-1500
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA ŽIVILSTVO
Knjižnica in INDOK
Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
Sigla: 694, Tel.: 061/123-11-61, Fax: 061/266-096
Vodja: Ivica Hočevar
Odprtost: po-pe: 730-1530
EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI
Centralna ekonomska knjižnica Kardeljeva ploščad 17, 1001 Ljubljana Sigla: 005, Tel.: 061/189-24-00, Fax: 061/301-110 Predstojnik: prof. dr. Vekoslav Potočnik Odprtost: po-pe: 700-1900; so: 700-1300
2
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 9(1999)1
FAKULTETA ZA ARHITEKTURO
Knjižnica
Zoisova 12, 1000 Ljubljana
Sigla: 056, Tel.: 061/200 07 51, Fax: 061/126-43-19 Vodja: Renata Stella-Čop
Odprtost: po, če: 800-14°5; sr: 800-1600; pe: 800-1300
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja Kardeljeva ploščad 5, 1109 Ljubljana Sigla: 051, Tel.: 061/341-564, Fax: 061/168-23-29 Vodja: mag. Janez Jug Odprtost: po: 730-1430; to,če,pe: 730-1700; sr: 730-1900; so: 8°-1300
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
Knjižnica Fakultete za elektrotehniko in Fakultete
za računalništvo in informatiko
Tržaška 25, 1000 Ljubljana
Sigla: 070, Tel.: 061/176-84-16, Fax: 061/264-990
Vodja: Zdenka Oven
Odprtost: po-pe: 800-1400
FAKULTETA ZA FARMACIJO
Knjižnica
Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana
Sigla: 072, Tel.: 061/176-95-48, Fax: 061/125-80-31
Vodja: Borut Toth
Odprtost: po-pe: 800-1500
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO
Knjižnica
Jamova 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 057, Tel.: 061/176-85-15, Fax: 061/125-06-81
Vodja: Dragica Matajdl
Odprtost: po: 800-16d°; to-pe: 800-1400
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO
Knjižnica
Aškerčeva 5, 1000 Ljubljana Trg republike 3 (izposoja)
Sigla: 029, Tel.: 061/176-37-37, Fax: 061/125-82-20
Vodja: Branko Škrinjar
Odprtost: po-pe: 730-2 1 30; so: 800-1300
j
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 9( 1999)1
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA FIZIKO
Astronomska knjižnica
Pot na Golovec 25, 1000 Ljubljana
Sigla: 016, Tel.: 061/140-13-53, Fax: 061/140-53-70
Vodja: Herman Mikuž
Odprtost: po-pe: 10°°-1400
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA FIZIKO
Fizikalna knjižnica
Jadranska 19, 1111 Ljubljana
Sigla: 031, Tel.: 061/167-75-28, Fax: 061/217-281
Vodja: Maja Bleiweis
Odprtost: po-pe: 930-1430
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA FIZIKO
Knjižnica Katedre za meteorologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 022, Tel.: 061/176-92-00, Fax: 061/217-281
Odg. oseba: Maja Bleiweis
Odprtost: po-pe: 900-1400
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO
Matematična knjižnica
Jadranska 19, 1111 Ljubljana
Sigla: 028, Tel.: 061/176-65-00, Fax: 061/217-281
Vodja: Agata Tiegl
Odprtost: po-pe: 700-1600
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. ODDELEK ZA MATEMATIKO IN MEHANIKO
Knjižnica za mehaniko
Lepi pot 11, 1000 Ljubljana
Sigla: 032, Tel.: 061/125-00-72, Fax: 061/217-281
Vodja: Aleksandra Kociper-Vodeb
Odprtost: po-pe: 10°°-1500
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
Knjižnica
Pot pomorščakov 4, 6320 Portorož
Sigla: 520, Tel.: 066/477-140, Fax: 066/477-130
Vodja: igor Prest
Odprtost: po-pe: 800-1600, so: 800-1300
4
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 9(1999)1
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Knjižnica fakultete za strojništvo
Aškerčeva 6, 1101 Ljubljana
Sigla: 075, Tel.: 061/177-11-13, Fax: 061/218-567
Vodja: Tonja Zadnikar
Odprtost:
-	knjižnica: po-pe: 700-1600
-	čitalnica: po-pe: 600-2 200; so: 600-1500
FAKULTETA ZA ŠPORT
Knjižnica fakultete za šport
Gortanova 22, 1000 Ljubljana
Sigla: 080, Tel.: 061/140-10-77, Fax: 061/448-148
Vodja: Darja Debeljak
Odprtost: po-pe: 7 -1500
FILOZOFSKA FAKULTETA - OSREDNJA HUMANISTIČNA KNJIŽNICA
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 5009, Tel.: 061/176-92-00, Fax: 061/125-93-37 Predstojnik: prof. dr. Martin Žnideršič Vodja: Alenka Logar-Pleško Odprtost: Glej posamezne oddelke:
Oddelek za arheologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 044, Tel.: 061/123-44-96, Fax: 061/123-12-20
Vodja: dr. Milan Lovenjak
Odprtost: po-če: 900-1800; pe: 900-1400
Oddelek za azijske in afriške študije
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 077, Tel.: 061/176-93-76, Fax: 061/176-92-89
Vodja: Darinka Baraga
Odprtost: po-če: 14°* 1500; pe: 9°°-1000
Oddelek za bibliotekarstvo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 026, Tel.: 061/176-93-88, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Hedvika Pavlica
Odprtost: po-sr: 10°°-1300; če: 1200-1700; pe: 10°°-1300
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Zavetiška 5, 1111 Ljubljana
Sigla: 045, Tel.: 061/123-44-95, Fax: 061/123-12-20
Vodja: Mojca Račič-Simončič
Odprtost: po-pe: 900-1200; to: 900-1200, 1500-1700
5
DNU K
Priloga Knjižničarskih novic 9( 1999)1
Oddelek za filozofijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 036, Tel.: 061/176-93-00, Fax: 061/125-93-37
Vodja: dr. Andrina Tonkli Komel
Odprtost: po-pe: 10°°-1300
Oddelek za geografijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 049, Tel.: 061/176-93-55, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Janja Turk
Odprtost: po,pe: 700-1400; to,če: 700-1800; sr: 700-1630
Oddelek za germanske jezike in književnosti
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 042, Tel.: 061/176-93-17, 176-93-42, Fax: 125-93-37 Vodja: Angelika Hribar
Odprtost: po-pe: 900-1300; to: 900-1300, 1400-1800
Oddelek za klasično filologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 040, Tel.: 061/176-94-04, Fax: 125-93-37
Vodja: Pavel Češarek
Odprtost: po,to,če,pe: 10°°-1200; sr: 1500-1700
Oddelek za muzikologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 054, Tel.: 061/176-93-29, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Darja Frelih
Odprtost: po-pe: 10°°-1300
Oddelek za pedagogiko
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 046, Tel.: 061/176-93-56, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Tanja Šulak
Oprtost: po,to,sr,pe: 10°°-1300; če: 1500-1800
Oddelek za prevajanje in tolmačenje
Borštnikov trg 3, 1000 Ljubljana
Sigla: , Tel.: 061/121-32-40, Fax: 061/221-310
Vodja: Mojca Golob
Odprtost: izposoja: po - pe: 1200-1300,
čitalnica: po - pe: 900-1600 ter po in če do 1800 Op.: Knjižnica v ustanavljanju
Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 038, Tel.: 061/176-92-72, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Vera Troha
Odprtost: po-pe: 900-13°
6
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 9( 1999)1
Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 039, Tel.: 061/176-93-30, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Ana Juvančič-Mehle
Odprtost: po-pe: 1 100-1300; sr: 1400-1530
Oddelek za psihologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 048, Tel.: 061/176-93-05, 176-92-17, Fax: 061/125-93-37 Vodja: Eva Cvetko - knjižnica, Gaj Vidmar - INDOK služba Odprtost: - priročna knjižnica: po-pe: 900-1300;
- izposoja: po,sr,pe: 10°°-1200; če: 1600-1800
Oddelek za romanske jezike in književnosti
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 041, Tel.: 061/176-93-09, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Jožica Pire
Odprtost: po: 10°°-1300; to: 1500-1700; če: 1600-1800 Španska knjižnica
Odprtost: po: 10°°-1345; sr: 1300-1615; pe: 900-1330
Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 037, Tel.: 061/176-92-27, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Anka Sollner-Perdih
Odprtost: po,sr: 700-1800; to.če.pe: 700-1400
Oddelek za sociologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 055, Tel.: 061/176-92-09, Fax: 061/125-93-37
Vodja: mag. Alojz Cindrič
Odprtost: po: 1400-1800; to,sr,če,pe: 10°°-1300
Oddelek za umetnostno zgodovino
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 047, Tel.: 061/176-94-05, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Mateja Tušar
Odprtost: po-če: 900-1600; pe: 900-1400
Oddelek za zgodovino
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 043, Tel.: 061/176-92-10, Fax: 061/125-93-37
Vodja: Matjaž Rebolj
Odprtost: po-pe: 900-1300
7
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 9( 1999)1
MEDICINSKA FAKULTETA
Centralna medicinska knjižnica
Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana
Sigla: 003, Tel.: 061/317-492, Fax: 061/133-61-39
Vodja: asist. mag. Anamarija Rožič Hristovski
Odprtost: po, sr, če: 8°°-19io; to: 930-1930; pe: 800-1500;
julij in avgust: po-pe: 800-1500; sr: 800-1800
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA GEOLOGIJO
Knjižnica oddelka za geologijo
Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana
Sigla: 020, Tel.: 061/125-41-21, Fax: 061/125-81-14
Vodja: Barbara Bohar-Bobnar
Odprtost: po-pe: 800-1200, po: 1500-1700
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
Knjižnica oddelka za geotehnologijo in rudarstvo in oddelka za materiale in metalurgijo
Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana Sigla: 025, Tel.: 061/125-41-21 Vodja: Marja Stepišnik-Bogovčič Odprtost: po: 700-1700; to-pe: 700-1400
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE IN INFORMATIKO
SIC za kemijo in knjižnica
Vegova 4, 1000 Ljubljana
Sigla: 030, Tel.: 061/217-437, Fax: 061/226-17
Vodja: mag. Dragotin Kardoš
Odprtost: po-pe: 800-16°
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA. ODDELEK ZA TEKSTILSTVO
Knjižnica oddelka za tekstilstvo
Snežniška 5, 1000 Ljubljana
Sigla: 033, Tel.: 061/125-30-90, Fax: 061/125-31-75
Vodja: mag. Mojca Kotar
Odprtost: po-pe: 900-1200; sr: 900-1200, 1400-1600
PEDAGOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI
Knjižnica
Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana Sigla: 126, Tel.: 061/189-23-32, Fax: 061/347-997 Vodja: Alja Smole Gašparovič Odprtost: po-pe: 700-1900; so: 700-1400
8
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 9( 1999)1
PRAVNA FAKULTETA Knjižnica Pravne fakultete
Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana Sigla: 004, Tel.: 061/125-22-07 Vodja: Mira Vrhovnik Odprtost: po-pe: 830-1800
TEOLOŠKA FAKULTETA
Knjižnica
Poljanska 4, p.p. 2007, 1001 Ljubljana Sigla: 095, Tel.: 061/312-593, Fax: 061/132-92-65 Vodja: Marko Urbanija Odprtost: po-pe: 800-1845
VETERINARSKA FAKULTETA
Knjižnica in INDOK
Cesta v mestni log 47, 1000 Ljubljana
Sigla: 696, Tel.: 061/177-92-54, Fax: 061/332-308
Vodja: Brigita Grecs-Smole
Odprtost: po-sr: 700-1800; če-pe: 700-1500
VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO
Knjižnica
Topniška 33, 1000 Ljubljana Sigla: 125, Tel.: 061/137-74-92 Vodja: Nika Cigoj-Kuzma Odprtost: po-če: 1030-1530; pe: zaprto
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
Knjižnica
Poljanska cesta 26a, 1104 Ljubljana
Sigla: 124, Tel.: 061/322-277, Fax: 061/316-597
Vodja: Božena Svetina
Odprtost: po,sr-pe: 900-1400; to: 900-1530
VISOKA UPRAVNA ŠOLA
Knjižnica
Kardeljeva ploščad 5, p.p. 2515, 1001 Ljubljana Sigla: 247, Tel.: 061/168-6374 Vodja: Simona Končnik-Simonič Odprtost: po-pe: 730-1530
9
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 9( 1999)1
3. Knjižnica pridružene članice Univerze v Ljubljani
VISOKA POLICIJSKO-VARNOSTNA ŠOLA
Knjižnica
Kotnikova 8, 1000 Ljubljana
Sigla: 061, Tel.: 061/131-50-74, Fax: 061/302-687
Vodja: Vladoša Zega
Odprtost: po,to,sr,pe: 930-1 130; če: 1300-1500
4. Druge visokošolske knjižnice
INŠTITUT ZA GEOGRAFIJO UNIVERZE V LJUBLJANI
INDOK
Trg franconske revolucije 7, 1000 Ljubljana Sigla: 116, Tel.: 061/213-458 Vodja: Alenka Turel-Faleskini Odprtost: po-pe: 800-1400
INŠTITUT ZA DELO PRI PRAVNI FAKULTETI. Knjižnica
Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana Sigla: 014, Tel.: 061/213-471 Vodja: Ksenija Požar-Žižek Odprtost: po-pe: 730-1430
INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI. Knjižnica
Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana
Sigla: 013, Tel.: 061/125-40-65, Fax: 061/125-40-65
Vodja: Marinka Milenkovič
Odprtost: po-pe: 800-1400
INŠTITUT ZA MEDNARODNO PRAVO IN MEDNARODNE ODNOSE
Depozitarna knjižnica Združenih narodov Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana Sigla: 015, Tel.: 061/125-40-55, Fax: 061/125-22-00 Vodja: Marko Kos
Odprtost: po-pe: 10°°-1200; sr: 1500-1630
10
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 9( 1999)1
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE UNIVERZE V MARIBORU
UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR
Gospejna 10, 2000 Maribor
Sigla: 300, Tel.: 062/215-851, Fax: 062/227-558
Ravnateljica: dr. Irena Sapač
Odprtost: po-pe: 800-1900; so: 900-1300
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR
Knjižnica, Razlagova 14, 2000 Maribor
Sigla: 311, Tel.: 062/22-90-237, Fax: 062/227-056, 26-681
Vodja: Zdenka Petermanec
Odprtost:
" čitalnica: po-če: 800-1800; pe: 800-1400 ' izposoja: po-pe: 800-1400; to, če: 800-1700
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO
Knjižnica
Vrbanska 30, 2000 Maribor
Sigla: 314, Tel.: 062/229-60 30 (int.43), Fax: 062/23-363
Vodja: Ksenija Savinc
Odprtost: po,pe: 730-1430; sr,pe: 730"1630
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ
Knjižnica in INDOK
Tomšičeva 7, 4000 Kranj
Sigla: 263, Tel.: 064/222-412, Fax: 064/222-412
Vodja: mag. Tone Perčič
Odprtost: po-pe: 700-1500; sr: 10°°-1800
KNJIŽNICA TEHNIŠKIH FAKULTET
Smetanova 17, 2000 Maribor
Sigla: 312, Tel.: 062/220-70-17, Fax: 062/225-013
Vodja: Metka Brkan
Odprtost: po-če: 730-1630; pe: 730-1400
PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR
Knjižnica
Koroška c. 160, 2000 Maribor
Sigla: 317, Tel.: 062/229-37-36, 229-37-34, Fax: 062/28-180
Vodja: Mojca Garantini
Odprtost: po-če: 800-1800; pe: 800-1500
PRAVNA FAKULTETA MARIBOR
Knjižnica
Mladinska 9, 2000 Maribor
Sigla: 326, Tel.: 062/227-611, Fax: 062/223-245
Vodja: Amalija Spindler
Odprtost: po,če,pe: 900-1600; to.sr: 900-1700
11
©NUK
Priloga Knjižničarskih novic 9(1999)1
VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA
Knjižnica
Žitna ulica 15, 2000 Maribor
Sigla: 322, Tel.: 062/303-839, Fax: 062/307-349
Vodja: Nevenka Balun
Odprtost: po-pe: 1 100-1500
SAMOSTOJNI VISOKOŠOLSKI ZAVODI
FAKULTETA ZA PODIPLOMSKI HUMANISTIČNI ŠTUDIJ Knjižnica ISH Breg 12, 1000 Ljubljana
Sigla: 137 , Tel.: 061/125-18-47, Fax: 061/125-18-46 Vodja: Simona Perpar Grilc
Odprtost: po, sr: 1200-1900; to, če: 10°°-1600; pe: 900-1500
FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU
Knjižnica
Vipavska 13, 5001 Nova Gorica
Sigla: 152, Tel.: 065 125-220, Fax: 065 125-224
Vodja: Vanesa Valentinčič
Odprtost: po-pe: 800-1600
VISOKA ŠOLA ZA HOTELIRSTVO IN TURIZEM PORTOROŽ
Knjižnica
Obala 29, p.p. 121, 6320 Portorož
Sigla: 135, Tel: 066/747-175, Fax: 066/747-174
Vodja: Lidija Seljak
Odprtost: čitalnica: po-če: 800-1700; pe: 800-1500
izposoja: po-če: 800-1000 in 1300-1700; pe: 800-1500
Povzetek skupnega števila vseh visokošolskih knjižnic v Sloveniji:
Univerza v Ljubljani Pridružena članica UL (VPVŠ) NUKIn CTK
Univerza v/ Mariboru
Druge knjižnice (Instituti pri P F)
Samostojni visokošolski zavodi SKUPAJ
55 knjižnic
1	knjižnica
2	knjižnici 58 knjižnic
8 knjižnic 66 knjižnic
3	knjižnice 69 knjižnic
3 knjižnice
72 knjižnic
12
©NUK
Knjižničarske novice 9(1999)1
ISSN 0353-9237
Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana
telefon (061) 2001 176, 2001 110 h ttp://www. nuk. uni-lj. si/
Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc
Odgovorna urednica: Vilenka Jakac-Bizjak
Glavna urednica: Jelka Kastelic
Uredniški odbor: mag. M elita Ambrožič, Ivan Kanič
Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk naslovnice: Tiskarna Simčič, Ljubljana Tisk vsebine: Grafko, Ljubljana
Naklada: 690 izvodov. Cena posamezne številke: 650 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajte pisno. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje RS št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK, Informacijski center za bibliotekarstvo, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah ali po elektronski pošti: jelka.kastelic@nuk.uni-lj.si.