Kot je iz dosedanje analize dela Dosto- jevskega razvidno, se upravièeno nadejamo v njem najti uresnièenje ideala dejavne ljubezni. Obravnava je pokazala, da jo je Dostojevski ra- zumel kot v veri v Boga utemeljeno ljubeèe slu`enje soèloveku, v katerem èlovek najde svo- jo polno izpolnitev. Ravno ta dejavna ljubezen naj bi bila tista temeljna dr`a, v kateri naj bo prese`ena unièevalska logika ’podtalnega èlo- veka’, natanèneje, njegov humanizem, ki je v imenu osreèevanja èloveštva pripravljen zasu`- njiti, trpinèiti in celo ubiti posameznega èlo- veka. Na vprašanje o tem, v katerih delih Do- stojevskega lahko najdemo dejavno ljubezen, bo skušal odgovoriti sledeèi sestavek. 3        3  Dostojevski se je z vprašanjem dejavne lju- bezni ukvarjal v svojih publicistiènih spisih, dnevniških zapisih in korespondenci, v najbolj dognani in poglobljeni obliki pa se je obravnavi tega vprašanja posvetil v umetniških besedilih. Zaèetek obravnave vprašanja dejavne ljubezni v umetniških delih Dostojevskega sega v obdob- je po njegovem prihodu iz katorge leta 1859. Vr- hunec dose`e v zrelem obdobju njegovega us- tvarjanja, ki se zaène leta 1866, ko je izšel roman Zloèin in kazen, in traja vse do 1879, ko je zaèel izhajati roman Bratje Karamazovi.1 Zapiski iz mrtvega doma Dejavno ljubezen je moè zaslediti `e v ro- manu Zapiski iz mrtvega doma (1860–62), v katerem Dostojevski vladavini greha in zlobe postavlja nasproti “blage, krotke in nesebiène kaznjence”,2 pravi Aleksander Skaza. V temelj- ni ̀ ivljenjski naravnanosti in delovanju svetlih likov romana, kot so ’starec staroverec’,3 Nur- ra,4 Alej,5 vdova Nastasja Ivanovna6 in neka- teri izmed taborišènih predstojnikov7 ter zdravnikov,8 lahko namreè razpoznamo te- meljne poteze dejavne ljubezni. Njihova dr`a ljubeznivega, veselega, zadr- `anega, a velikodušnega slu`enja soèloveku, v temelju katere je v veèini primerov moè slutiti vero v Boga, je torej dejavna ljubezen, kot jo razume Dostojevski, to je v veri v Boga uteme- ljeno in globoko osreèujoèe slu`enje soèloveku. Zapiski iz podtalja Dejavno ljubezen je moè zaslediti tudi v romanu Zapiski iz podtalja, in sicer v ravnanju Lize. Ta nosi v sebi “ideal dejavne ljubezni, najvišje vrednote v hierarhiji etiènih vrednot Dostojevskega”,9 pravi Skaza. Vendar Lizina dejavna ljubezen, to je njeno poni`no in ra- dikalno darovanje soèloveku10 – ’podtalnemu èloveku’, ostaja v ozadju. Poglavitni vzrok za to gre iskati v njeni nezadostnosti oziroma celo napaènosti, saj je (najverjetneje) uteme- ljena v zgolj èloveškem prizadevanju, zaradi èesar je ob koncu romana dele`na junakovega radikalne zavrnitve. Zloèin in kazen Èe je obravnava vprašanja dejavne ljubezni v zgodnjih delih Dostojevskega še nekako v 3 #&,                     # ozadju, stopi z romanom Zloèin in kazen v središèe njegovega ustvarjanja. Pisatelj v tem romanu dejavno ljubezen namreè oblikuje v ukviru usode obeh glavnih likov, Rodiona Rasklonikova in Sonje Marmeladove. *# *+  +" Zametke dejavne ljubezni pri Raskolni- kovu gre iskati v njegovih dobrih delih, ko denimo reši otroke iz po`ara, pomaga revne- mu študentu in izroèi svoje zadnje prihranke dru`ini Marmeladova. Vendar so ta njegova dejanja praviloma porojena iz hipnega nav- diha in so utemeljena izkljuèno na èloveških moèeh, zato so nestanovitna, kar se kaj kmalu poka`e, npr. ko zavrne pomoè dekletu z bul- varja, ki je v veliki stiski. Najbolj pa se problematiènost Raskolni- kovega èlovekoljubja poka`e v umoru starke, saj ga izvrši ravno v njegovem imenu. Po nje- govem mnenju je namreè upravièeno ubiti èloveka, èe je ta v napoto pri doseganju èlo- vekoljubnih dejanj. Pri tem se sklicuje iz- kljuèno na avtoriteto èloveškega razuma, vo- lje in moèi, na katere naj se èlovek zanaša in po katerih naj se v `ivljenju ravna.11 Zato Raskolnikov Sonjo Marmeladovo kara, da je vse preveè zaupala v Bo`jo po- moè.12 To jo je po njegovem preprièanju za- vedlo na misel, da se je nerazumno `rtvovala za dru`ino svojega oèeta s tem, da jo je vzdr- `evala s sredstvi, prislu`enimi s prostituira- njem; s tem pa v resnici ni pomagala, temveè je še prispevala k njenem propadu.13 Raskol- nikov zato Sonjo spodbuja k temu, da naj se odslej zanese zgolj nase in vzame `ivljenje iz- kljuèno v svoje roke: “Konec koncev je treba resno in odkrito pre- soditi, ne pa po otroèje jokati in krièati, da Bog ne bo dopustil! No, kaj bo, èe te jutri zares od- peljejo v bolnišnico? Ona druga (Katerina Iva- novna, Sonjina maèeha, op. T. K.) ni pri pa- meti in je jetièna; kmalu bo umrla. Kaj pa otro- ci? Mar se Poljeèka (Sonjina polsestra, op. T. K.) ne bo pogubila? Ali je mogoèe, da po voga- lih nisi videla otrok, ki jih matere pošiljajo be- raèit? Pozanimal sem se, kje `ivijo te matere in v kakšnih razmerah. Tam otroci ne morejo os- tati otroci. Tam je sedemleten otrok razuzdanec in tat. A vendar so otroci Kristusova podoba: ’Njih je nebeško kraljestvo.’ Zapovedal jih je spo- štovati in ljubiti, otroci so prihodnje èloveštvo…”14 Èeprav se Raskolnikov pri tem pozivu So- nji sklicuje na Kristusa, se v resnici pri vseh svojih prizadevanjih opira izkljuèno na svoje lastne, èloveške moèi, kar dokazuje tudi nje- gov napotek Sonji: “Kaj je treba narediti? Zlomiti, kar je treba, enkrat za vselej, pa konec: in vzeti trpljenje nase! Kaj? Ne razumeš? Boš pozneje razumela… Svo- bodo in oblast, predvsem pa oblast! Nad vsemi temi trepetajoèimi bitji in nad vsem mravljišèem! To je cilj.” 15 Iz te misli Raskolnikova je jasno razvidno, da pri njegovi odloèitvi, spremeniti in izbolj- šati svet ne gre samo za radikalno odklanjanje Bo`je (po)moèi, temveè tudi za `eljo po to- talni oblasti nad soèlovekom, s katero naj bi mu omogoèil boljše `ivljenje. Tako torej pri njegovem èlovekoljubju ne gre za ljubeèe slu- `enje soèloveku, torej za dejavno ljubezen, temveè za dela logike ’podtalja’, ki ga nazad- nje pripelje do roba samounièenja.16 Od tam ga reši nov pogled na svet, ki je v njem dozorel ob sreèevanju s Sonjo, namreè mi- sel, da mora preseèi meje èloveške moèi in se odpreti Prese`nemu, k èemur ga Sonja vztrajno spodbuja s pozivi k javnemu priznanju umora17 in kesanju ter sprejetju trpljenja pokore.18 V Ra- skolnikovu ob zgledu njenega poni`nega in lju- beèega slu`enja ujetnikom v katorgi19 dokonèno dozori sklep o sprejetju vere v Boga in s tem mo`- nost zaèetka ’novega `ivljenja’, v katerem bo spet lahko ljubil in v tem našel sreèo. -& #" Iz analize dejavne ljubezni ob liku Rodio- na Raskolnikova bi se dalo sklepati, da je 3   temeljna napaka njegovih èlovekoljubnih prizadevanj v tem, da ga `ene `elja (po iz- boljš(eva)nju sveta), ki ga vodi v aktivno (in destruktivno) poseganje v svet in soèloveka. Ta vtis bi se lahko še potrdil ob analizi de- javne ljubezni Sonje Marmeladove, ki v nas- protju z njim vdano in trpno prenaša te`o svoje `ivljenjske situacije z radikalnim `rtvo- vanjem za soèloveka, ki dose`e vrh v pristan- ku na prostitucijo, s pomoèjo katere se trudi vzdr`evati oèetovo dru`ino. Sonja je namreè po mnenju Romana Guar- dinija sposobna tolikšne nesebiènosti v delih dejavne ljubezni ravno zato, ker jo v njih ne `ene `elja ali zahteva po lastni potrditvi.20 Ravno odsotnost `elja je namreè po njego- vem tista, zaradi katere je Sonja zmo`na del dejavne ljubezni kljub videzu, da njena pri- zadevanja ne obrodijo sadov, v katerih bi bila potrjena in poplaèana.21 Odsotnost `elje (po svoji lastni afirmaciji) pri Sonji se zlasti izra- zito poka`e v njenih pismih Dunji, sestri Ra- skolnikova, iz katorge, v katerih se povsem vzdr`i izra`anja lastnih `elja, sodb in mnenj ter daje z objektivnimi opisi ves prostor dru- gemu, Raskolnikovu.22 Dr`a radikalne poni`nosti, ki zase ne terja nièesar in ostaja v tihem, skorajda trpnem slu`enju, se ka`e tudi v njenem odnosu do jetnikov iz katorge: “In kadar je prišla k Raskolnikovu na delo- višèe ali je sreèala skupino kaznjencev, ki so šli na delo, so vsi snemali kape in jo pozdravljali: ’Matuška Sofja Semjonovna, mati ti ne`na, lju- beèa!’ so pravili ti grobi, ̀ igosani kator`niki temu majcenemu in suhljatemu bitju. Sonja se je smeh- ljala in odzdravljala in vsem je bilo všeè, kadar se jim je smehljala. Všeè jim je bila celo njena hoja, obraèali so se za njo, da so videli, kako hodi, in jo hvalili; hvalili so jo celo zato, ker je bila tako majhna, in jo hvalili kar tako, ne da bi vedeli zakaj. K njej so se hodili celo zdravit.” 23 Iz navedka je razvidno, da se Sonjina lju- bezen dogaja na naèin trpnega iz`arevanja do- brote, ki skorajda nehote, torej brez `elje ali motiva, spreobraèa zlo in hudobijo. Zdi se, da Dostojevski ravno to dr`o razume kot tisto pravo dr`o dejavne ljubezni, saj Sonjino rav- nanje proti koncu romana obrodi velike sa- dove. Ne samo, da Raskolnikov stopi na pot spreobrnjenja, temveè se najde tudi rešitev za oèetovo dru`ino, in sicer v obliki izdatne denarne podpore, ki jo Svidrigajlov zapiše si- rotam Marmeladova.24 Tako se zdi, kot da je ideal dejavne ljubezni pri Dostojevskem trp- na, iz odsotnosti `elje porojena dr`a. Vendar pri Sonji Marmeladovi ne gre za povsem brez`eljno in pasivno ljubezen, saj v `elji pomagati dru`ini in Raskolnikovu inten- zivno išèe rešitev iz nastale te`ke situacije. Tako je tudi pri njej navzoèe aktivno priza- devanje za uresnièitev `elje, vendar je pri tem, za razliko od Raskolnikova, odprta za pomoè Boga in se torej ne opira izkljuèno na lastne moèi. Da povsem brez`eljna in trpna dr`a ne more biti ideal dejavne ljubezni Dostojevske- ga, ka`e tudi dejstvo, da Sonjino ravnanje, ki se preveša v to dr`o, dejansko nehote pomaga pri razrašèanju zla in unièenja, v katero je pahnjena dru`ina njenega oèeta. Problematiènost te Sonjine dr`e se deni- mo razkrije v njenem popolnoma pasivnem odzivu na Lu`inove obto`be, da mu je ukrad- la denar, kar bi lahko pripeljalo v drastièno poslabšanje njene `ivljenjske situacije: “Sonja je `e bila po naravi plaha in je zdav- naj vedela, da jo je la`e unièiti kakor kogar bodi drugega, `ali pa jo lahko vobèe brez kazni. Ven- dar pa je vse do tega trenutka mislila, da se more s previdnostjo, krotkostjo in pokornostjo proti vsem in vsakomur nekako obvarovati ne- sreèe. Njeno razoèaranje je bilo kar prebridko.” 25 Iz te te`ke zagate jo reši šele Raskolnikov s svojim energiènim zagovorom, v katerem jo s pomoèjo logiène razlage opere vsakršnega suma,26 kar ka`e na to, da je Sonjino ravnanje potrebno dopolnitve, ki jo daje v jasni `elji (po resnici) utemeljen aktivni pristop Raskol- 3  # nikova. Iz povedanega bi se dalo sklepati, da ta aktivna dr`a Raskolnikova ni nekaj nega- tivnega sama na sebi, temveè to lahko posta- ne, èe se èlovek v njej zapre sam vase, v svoj egoizem. Rešitev iz tega je v odpiranju (D) drugemu, na kar (Raskolnikovu) ka`e Sonjin sugestivni `ivljenjski zgled: “’Tedaj veliko moliš k Bogu, Sonja?’ jo je vprašal. Sonja je molèala. Stal je zraven nje in èakal odgovora. – ‘Kaj pa bi bila brez Boga?’ je hitro in odloèno zašepetala, potem ko ga je ošinila z oèmi, ki so se nenadoma zaiskrile, ter mu moèno stisnila roko. – ‘No, saj sem vedel!’ je pomislil. ‘Kaj ti za to naredi Bog?’ je vpra- 3 Z. Arnšek: Noè v šèavju, 2005, ̀ gana glina, v. 33 cm.   šal, poizvedujoè naprej. – Sonja je dolgo mol- èala, kakor da ne more odgovoriti. Slabotne prsi so ji kar plale od razburjenja. – ‘Molèite! Ne sprašujte! Niste vredni!’ je nenadoma zav- pila, gledajoè ga strogo in jezno. – ‘Saj sem ve- del! Saj sem vedel!’ je vztrajno ponavljal sam pri sebi. – ‘Vse naredi!’ je hitro zašepetala in spet pobesila oèi.” 27 Iz navedenega je razvidno, da je sinteza obeh dr`, Sonjine in dr`e Raskolnikova, to je v `elji (po izboljševanju svoje `ivljenjske stvarnosti in medèloveških odnosov) porojena aktivna dr`a, ki je hkrati odprta Bogu, tista dr`a v delih dejavne ljubezni, ki omogoèa Ra- skolnikovu zapustiti destruktivni egoizem in se odpreti novemu `ivljenju v Bogu, Sonji pa prekiniti z nemoènim prepušèanjem danim `ivljenjskim razmeram. Na podlagi te kratke analize Zloèina in kazni se lahko znova potrdi Dostojevskega ra- zumevanje dejavne ljubezen kot v veri v Boga ukoreninjeno darujoèe slu`enje bli`njemu, v katerem èlovek dose`e izpolnitev svoje naj- globlje `elje. Idiot Tudi v romanu Idiot Dostojevski odredi vprašanju dejavne ljubezni središèno mesto. Obravnava ga zlasti skozi lik Leva Miškina, mladega ruskega kneza, ki kljub svoji raztre- seno-omahljivi `ivljenjski dr`i, pogojeni s po- sledicami te`ke epilepsije, poka`e izjemno odloènost in srènost pri branjenju zastraho- vanih in nemoènih. Tako se `e kot psihiatrièni bolnik v Švici pogumno zavzame za obèe zasramovano Ma- rie.28 Pozneje, po vrnitvi v Rusijo, fizièno brani Varjo pred napadom njenega brata Gavrila29 in Nastasjo Filipovno pred javno `alitvijo in napadom objestnega èastnika.30 Tudi sicer na- redi veliko dobrih del, predvsem z dajanjem milošèine,31 tudi tistim, ki ga `alijo in izkoriš- èajo, tako kot denimo Burdovski.32 V veèini teh sreèanj z ljudmi ostaja Miškin nevsiljiv so- govornik, ki z zadr`anim, skorajda trpnim so- do`ivljanjem skuša olajšati trpljenje soèloveka. Ta njegova do samopozabe prignana al- truistièna dr`a se ka`e zlasti v njegovem od- nosu do Nastasje Filipovne, ki ga s svojo tr- peèo lepoto sicer izjemno privlaèi,33 vendar je v ospredju njegovega obèutenja do nje brezmejno soèutje.34 Knez Miškin tako Na- stasji Filipovni, za katero sluti, da jo v odnosu z Rogo`inom èaka nasilna smrt, ob njenem rojstnem dnevu, ko se ta odpove vsem svojim gmotnim privilegijem in snubcem, iz usmi- ljenja35 ponudi poroko, da bi ji s tem poka- zal, da je vredna dostojnega `enina.36 Nastasja Filipovna namreè `ivi v preprièanju, da nima veè izhoda iz polo`aja padle `enske, v kate- rega jo je v mladosti z zlorabo pahnil Tocki; ravno zato ji Miškin s ponudbo zakona, v ka- terem bi u`ila spoštovanje, `eli omogoèiti za- èetek novega ̀ ivljenja.37 Kljub zavrnitvi ji knez vseskozi po`rtvovalno slu`i, èeprav ob njej trpi v (do groze razbolelem) brezmejnem so- èutju,38 ki ga razglaša za najvišjo vrednoto.39 V najveèji stiski, v kateri se znajde zaradi tega soèutja, se knez Miškin zateèe k Aglaji,40 v katere èisto lepoto in idealistièen znaèaj se zaljubi.41 V pogovoru z njo prizna, da je vse- skozi dvomil o tem, da bi Nastasji Filipovni dejansko lahko pomagal in da ga v tej veliki stiski `ene k njej, Aglaji, kot novemu upa- nju.42 Tako v njem postopno zori odloèitev, da bo prekinil s svojo radikalno `rtvujoèo se soèutno ljubeznijo do Nastasje Filipovne: “’Bog mi je prièa, Aglaja, da bi rad dal svoje `ivljenje, samo da bi ji vrnil dušni mir in jo osre- èil, vendar… ljubiti je ne morem veè, in ona to ve!’ – ‘Potem se `rtvujte, saj to se vam èisto poda! Saj ste tak neznanski dobrotnik. /…/ Dol`ni ste, morate jo postaviti na noge, dol`ni ste, da še en- krat odpotujete z njo, da bi se ji umirilo in tešilo srce. Pa saj jo imate vendar tudi sami radi!’ – ‘Ne morem se kar tako ̀ rtvovati, pa èeprav sem se ne- koè sam hotel in … se mogoèe še zdaj `elim. A do- bro mi je znano, da je bo ob meni konec, in zato 3 # sem se odmaknil od nje. /…/ V svojem ponosu mi ne bo nikoli odpustila moje ljubezni… in tako naju bo obeh konec! To ni naravno, a tu je paè vse ne- naravno’.”43 Te svoje namere pa knez ne udejanji, saj se ob sreèanju Aglaje in Nastasje Filipovne iz usmiljenja odloèi za slednjo.44 Z njo se je Miš- kin celo pripravljen poroèiti, kljub zavesti, da ta poroka ne bo osreèila ne njega ne nje, kajti s tem dejanjem ji `eli rešiti `ivljenje.45 Vendar se Nastasja tik pred poroko odpove tej knezovi do skrajnosti prignani soèutni ljubezni in po- begne z Rogo`inom,46 ki jo nato ubije, knezu pa se ob tem znova omraèi um.47 Iz te kratke analize Idiota je razvidno, da Miškinova brezmejno usmiljena ljubezen, ki v sebi zatre vsakršno `eljo, ne more ustaviti zla, saj junaka ohranja v pasivni dr`i in mu s tem onemogoèa aktivno poseèi v situacijo ter s tem prispevati k njeni pozitivni razre- šitvi. Mo`nost dr`e, ki dejavno posega v svet in ga izboljšuje v skladu z najglobljo in v pol- nosti osreèujoèo (`)`eljo, je nakazana v bese- dah, v katerih Ipollit razmišlja o knezovi mi- sli, da ‘bo lepota odrešila svet’.48 Iz teh besed je moè moè razbrati, da je Miškin iskal mo`nost v (L)lepoti utemeljenem preobra`anju sveta, v katerem naj bi èlovek prek darujoèega slu`enja bli`njemu dosegel uresnièenje svoje `elje in sreèe. Iskal je torej dejavno ljubezen, ki pa je `al ni našel oziro- ma znal uresnièiti. Mladeniè Z vprašanjem dejavne ljubezni se je Dosto- jevski ukvarjal tudi v romanu Mladeniè, in sicer najbolj neposredno v nagovorih bo`jepotnika Makarja Dolgorukega. V njih namreè le-ta spodbuja k stanovitnim delom dejavne ljubez- ni, ki so utemeljena v Bogu,49 v katerih je èlo- veku dano do`iveti ‘raj’,50 ki je naravno stanje zanj samega in za celotno stvarstvo.51 Tako je kljub relativno omejenem prosto- ru, ki ga je Dostojevski v tem delu namenil obravnavi tega vprašanja, vendarle jasno raz- vidno, da gre tudi tu za razumevanje dejavne ljubezni kot stvarnost izpopolnjujoèega, v veri v Boga utemeljenega in globoku osreèujoèega slu`enja bli`njemu. Bratje Karamazovi Obravnava vprašanja dejavne ljubezni pri Dostojevskem dose`e vrhunec v Bratih Kara- mazovih, saj je moè njeno udejanjenje najti v vseh osrednjih likih tega romana: pri Mar- kelu, Mihailu, še posebej poglobljeno pa pri starcu Zosimu in njegovemu duhovnem va- rovancu Aljošu. -%.  Starec Zosima o dejavni ljubezni najbolj neposredno spregovori v svojem predsmrtnem govoru, polni izraz pa je ta v Bogu utemeljena in globoko osreèujoèa dr`a `rtvujoèega slu`e- nja soèloveku dobila v njegovem ̀ ivljenju. De- javno ljubezen namreè starec `ivi vse od svoje mladostne spreobrnitve naprej skozi pristno poni`no in ljubeznivo ravnanje z ljudmi, ki jih napolnjuje z veseljem in mirom.52 Dejavno ljubezen je moè zaslediti (zlasti) ob izteku Zosimovega `ivljenja, in sicer v nje- govih duhovnih pogovorih z vernimi `enami. V njih se starec izka`e kot izreden pomoènik v stiski ne samo s pozornim poslušanjem, tem- veè predvsem z molitvijo,53 s svetovanjem ob pomoèi svetopisemskih odlomkov,54 s spodbu- janjem k molitvi,55 s pozivanjem h kesanju, od- pušèanju in ljubezni ter z blagoslovom.56 Da gre res za dela dejavne ljubezni, pri- èa dejstvo, da pri tem ne deluje (zgolj) iz sebe, temveè se z mislijo nenehno obraèa na Boga, saj sta vsaka njegova beseda in kret- nja pospremljeni z molitvijo in blagoslo- vom,57 prek katerih mu je dana milost bla- godejnega vplivanja in preobra`anja stvar- nosti. Iz tega je po Romanu Guardiniju raz- vidno, da “starec ne spreminja stvari sam, temveè s pomoèjo Boga”.58 3   To potrdi tudi Zosima sam v pogovoru z menihom, ki ga opazuje ob domnevnem oz- dravljenju Lise Hohlakove: “Olajšanje še ni popolno ozdravljenje in je utegnilo nastati tudi iz drugih razlogov. A tudi èe je kaj bilo, ne more biti nobena druga moè kakor milost Bo`ja. Vse je od Boga.” 59 Da Zosimova dela dejavne ljubezni dejan- sko temeljijo v veri v Boga in njegovo moè, prièa tudi njegov pogovor z Ivanom Karama- zovim o vprašanju cerkvenega sodstva.60 V njem je starec sicer polno anga`iran kot po- zoren poslušalec in zagovornik svojih stališè, vendar Ivana ne sodi in pogovor namesto z poukom zakljuèi z blagoslovom.61 Tako Zo- sima s tem, ko ljudem “poka`e toèko, v kateri se lahko vse preobrazi, to je sprejetje Boga”,62 kot pravi Guardini, dopušèa, da Bog sam vstopi v `ivljenjske situacije, v njih deluje in jih preobra`a na bolje.63 Starec k delom dejavne ljubezni, to je v zaupanju v Boga utemeljenem potrpe`ljivem slu`enju soèloveku, spodbuja tudi druge,64 predvsem svojega varovanca Aljošo. Naroèi mu, naj pomaga ljudem, predvsem bratu Dmitriju, in sicer z umirjenim prièevanjem o osreèujoèi Bo`ji prisotnosti.65 Za to dr`o, ki bo njegova `ivljenjska naloga zunaj samo- stanskih zidov in v kateri bo, kot napove Zo- sima, našel sreèo,66 Aljoša v teku romana tudi (do)zori. Iz tega starèevega naroèila pa je poleg ute- meljenosti v Bogu, ki je prva temeljna lastnost dejavne ljubezni, razvidna tudi druga, to je, da lahko èlovek ravno v njej najde polno sre- èo. O tem, da je po Zosimovem mnenju èlo- vek dele`en sreèe in notranjega miru ravno v delih dejavne ljubezni, to je v izpolnjevanju ‘zaveze Bo`je na tem svetu’, prièajo njegove besede, namenjene gospe Hohlakovi: “Zakaj ljudje smo ustvarjeni za sreèo, in kdor je popolnoma sreèen, tistemu je oèitno dana milost, da si sme reèi: izpolnil sem zavezo Bo`jo na tem svetu. Vsi pravièniki, vsi svetniki, vsi sveti muèenci so bili sreèni.” 67 in na drugem mestu: “Potrudite se, da boste dejavno in neugnano ljubili svoje bli`nje. V enaki meri, kakor boste napredovali v ljubezni, se boste tudi preprièe- vali o Bo`jem bitju in o nesmrtnosti svoje duše. Èe pa dose`ete v ljubezni do bli`njega popolno samozatajenje, tedaj boste nedvomno dobili vero in noben dvom vam ne bo mogel veè pro- dreti v dušo.” 68 Pot do èlovekovega cilja, sreèe, je torej po starèevem mnenju ravno dejavna ljubezen, ljubezen do celotnega stvarstva, v kateri èlo- vek odkriva ‘skrivnost Bo`jo v stvareh’ in s tem svojo polno izpolnitev.69 In ravno to Zo- simovo razumevanje dejavne ljubezni, uteme- ljeno v preprièanju, da je èlovek `e v zemelj- skem `ivljenju poklican v radost in veselje,70 naleti ob njegovi smrti na velik odpor (tudi) med njegovimi bli`njimi, zlasti pri oèetu Fe- rapontu.71 Pod vtisom vsesplošnega pohujšanja nad starcem in njegovo ljubeèo odprtostjo do èlo- veka ter stvarstva,72 ki izbruhne ob tem, ko zaène Zosimovo truplo hitro trohneti in torej ni zadošèeno obèemu prièakovanju èude`a nestrohnjenja,73 namreè tudi Aljoša ne sledi navodilu svojega duhovnega uèitelja, naj z dejavno ljubeznijo pomaga prepreèiti izbruh zla v oèetomoru, in se za kratek èas prepusti vodstvu Rakitina.74 Vendar je ravno ta dogodek tisti, ob ka- terem se v Aljošu spro`i proces notranjega preèišèevanja in zorenja, v katerem si za vse `ivljenje dokonèno utrdi duha75 za dela de- javne ljubezni,76 to je za Kristusov zgled po- snemajoèe prizadevanje za (so)èlovekovo ra- dost, kot ga je uèil starec Zosima.77 Iz navedene analize je tako jasno razvidno, da je Dostojevski tudi skozi lik starca Zosime razvil dela dejavne ljubezni kot iz vere v Boga èrpajoèega darujoèega slu`enja soèloveku, prek katerega je èloveku dosegljiva polna sreèa. 3 # / &),0" Prvine dejavne ljubezen je moè iskati tudi v krotkem delovanju, s katerim Aljoša Kara- mazov potrpe`ljivo slu`i soljudem in to kljub njihovim številnim nravstvenim padcem in celo `aljivemu ravnanju:78 “Ljudi je imel rad: zdelo se je, da je pre`ivel vse `ivljenje s popolno vero v ljudi, in pri tem ga ni imel nikoli nihèe niti za prostodušnega niti za naivnega èloveka. Nekaj je bilo v njem, kar je govorilo in preprièevalo (in to tudi še vse `iv- ljenje potlej, vse `ivljenje), da noèe biti ljudem sodnik, da noèe vzeti nase sodbe in da bi za niè ne maral obsoditi svojega bli`njega. Videti je bilo celo, da je vse dopušèal, ne da bi kolièkaj obsojal, èeprav je bil vèasih kaj bridko `alosten.”79 Najbolj izrazito se Aljoša dr`i dejavne lju- bezni pribli`a v odnosu do oèeta, ki ga kljub pogosto nizkotnem ravnanju ne obsoja,80 am- pak mu z nevsiljivim zgledom ka`e mo`nost boljšega `ivljenja; s tem naredi nanj izjemen vtis.81 Aljoša “jasno loèi, kaj je prav in kaj ni; ne kima, ko ne more, sodi pa tudi ne”,82 pravi Guardini, tako da se zdi, kot da `e uresnièuje ideal dejavne ljubezni kot v zaupanju v Boga utemeljenem ljubeèem (in radost posredu- joèem) slu`enju soèloveku, v katerem èlovek najde polno sreèo. Vendar, kot je `e iz prejšnjega poglavja razvidno, Aljoša za dela dejavne ljubezni v teku romana šele (do)zori, zato je v njego- vem slu`enju soèloveku moè zaslediti (tudi) odklone od nje. Njegovo èlovekoljubje je namreè v svoji zaèetniški zagnanosti `eljno ‘skorajšnjega dejanja’,83 pri èemer se Aljoša kljub stalnemu sklicevanju na Boga opira prete`no na lastne moèi in skuša uveljaviti svoje predstave. Posledice teh poskusov po- moèi soljudem, v katerih Aljoša, sklicujoè se na zavezujoè Bo`ji navdih, igra vlogo nes- pornega razsodnika, so praviloma negativne, saj namesto v pomirjenje in razrešitev `iv- ljenjske situacije kakšne osebe vodijo celo v njeno zaostritev. Tako denimo rodi njegovo skoraj grobo, na Bo`jih navdih sklicujoèe se posredovanje v pogovoru med Katerino Ivanovno in Iva- nom Karamazovim84 zaostritev njunih med- sebojnih razmerij.85 Na Boga se Aljoša sklicuje tudi v pogovoru z bratom Ivanom,86 vendar tudi v tem primeru deluje zgolj iz sebe, ko energièno uveljavlja (skoraj obsojajoèe) sod- be,87 kar Ivana še utrdi v uporu zoper Boga,88 v katerem potem njegov ‘uèenec’ Smerdjakov utemelji oèetomor.89 V Aljoševem ravnanju torej še ni moè zaz- nati temeljne dr`e starca Zosima, ki se v svo- jem prizadevanju za dobrobit soèloveka ne- nehno opira na Bo`jo moè in ji s svojo odpr- tostjo dopušèa, da ta vpliva na `ivljenjske si- tuacije in jih razrešuje,90 kajti v Aljošu še pre- vladuje (destruktivna) èloveška logika. Aljoša se v svojem èrpanju iz (zgolj) èlo- veške moèi opira predvsem na èloveka, Zo- simo,91 in na njegovo izjemno duhovno moè92 ter slavo.93 Tako se ob njegovi smrti denimo nadeja dobiti zavezujoèe znamenje v obliki èude`a, s katerim bi bil starec potrjen kot nes- poren praviènik94 in nosilec moèi, ‘ki bo na- posled uveljavila na svetu pravico in resnico’.95 Ko pa se ta prièakovanja ne uresnièijo,96 se Al- joša upre Bogu97 in zanemari Zosimovo na- roèilo, naj pomaga bratoma, ter s tem zamudi prilo`nost, da bi prepreèil oèetomor.98 Aljo- ševo (v èloveške predstave ujeto) delovanje tako namesto v preobra`anje medèloveške stvarnosti privede v njeno unièe(va)nje. Šele sprejetje Boga kot edinega temelja pri- zadevanja za dobrobit soèloveka bo tista toèka, na kateri se bo Aljoševo ravnanje zaèelo postop- no preobra`ati v dela dejavne ljubezni. Zaèetek tega temeljnega preobrata se zgodi ob Aljoše- vem sreèanju z Grušenjko in njenim ljubeèim usmiljenjem,99 vrhunec pa ob poslušanju sve- topisemskega odlomka o Kristusovem prvem èude`u v Kani Galilejski ob starèevi krsti.100 V polsnu, v katerega zdrsne ob tem po- slušanju, ima namreè videnje starca Zosime 3   na svatbi v Kani Galilejski, v katerem mu je posredovana misel, da je tako kot vsak èlovek poklican po Kristusovem zgledu v dejavno prizadevanje za radost svojega bli`njega101 in da mu bo v delih dejavne ljubezni dano veliko veselje ter sreèa.102 Ob tem izjemnem do`i- vetju se dokonèno odloèi slediti Zosimovem zgledu, kar simbolno naka`e s poklonom stvarstvu: “In zdajci se je vrgel na zemljo kakor poko- šen. Ni vedel, zakaj jo objemlje, ni si pojasnje- val, zakaj se mu tako nepremagljivo hoèe, da 3 Z. Arnšek: Temna podoba, 1993, ̀ gana glina, v. 41 cm.  # bi jo poljubil, da bi jo vso pokril s poljubi; toda poljubljal jo je jokaje in hlipaje, jo oblival s sol- zami in si brezumnem zanosu prisegal, da jo bo ljubil, ljubil na vse veène èase. ‘Oblij zemljo s solzami svoje radosti in ljubi te svoje solze...’ mu je zazvenelo v duši. Zakaj je jokal? O, v svojem zanosu je jokal celo zaradi teh zvezd, ki so mu sijale iz brezdanjosti, in „ni ga bilo sram brezumja“. Kakor da so se mu niti od vseh teh neštetih svetov Bo`jih mahoma strnile v duši, je vsa trepetala, èuteè dotik „drugih svetov“. Hotelo se mu je, da bi odpustil vsem in za vse prosil od- pušèanja, o, ne zase, marveè za vse ljudi in za sleherno stvar — „saj zame prosijo drugi“, mu je spet zazvenelo v duši. Toda s slehernim trenutkom je oèitno in malone prijemljivo èutil, kako se na- seljuje v njegovi duši nekaj trdnega, neomajnega kakor nebesni obok nad njim. Nekakšna misel se je polašèala gospostva nad njegovim razu- mom, in to za vse `ivljenje in na vse veke vekov. Na zemljo se je bil vrgel šibek mladeniè, a vstal je za vse `ivljenje utrjen borec – in tega se je za- vedal mahoma, prav v tem trenutku svojega za- nosa. In nikoli v vsem svojem poznejšem `ivlje- nju ni mogel Aljoša pozabiti te minute. ’V tisti uri je nekdo obiskal mojo dušo!’ je potlej govoril, trdno preprièan o resniènosti svojih besed.” 103 Ravno ob tem dogodku Aljoša dozori za dela dejavne ljubezni v svetu, kamor ga pošlje starec. Tej dr`i se skuša v svojem delovanju (pogosto neuspešno) pribli`ati ̀ e pred starèevo smrtjo, o èemer prièa (tudi) njegova molitev: “O, Gospod, usmili se jih vseh, ki sem danes govoril z njimi, obvaruj jih v njihovih nesreèah in burjah in poka`i jim pravo pot. Tvoje so poti: po potih, ki jih ti veš, jih odreši. Ti si lju- bezen, ki pošiljaš vsem tudi radost.” 104 Vendar je dejavno slu`enje bli`njemu, s katerim èlovek odpira prostor za vstop Boga v te`ke situacije, ki jih ta osreèujoèe preobra- `a, pri Aljošu moè v polnosti razvito najti šele po njegovem odhodu iz samostana, ko se si- cer dejavno, vendar umirjeno105 loti delovanja v dobrobit soèloveka. Zavestna odloèitev za dela dejavne ljubezni mu omogoèi, da z iznajdljivim in predvsem pozornim ter potrpe`ljivim prizadevanjem laj- ša trpljenje dru`ini umirajoèega deèka Iljuše.106 Tudi sicer se poka`ejo sadovi njegove odloèitve za dejavno ljubezen v primerni meri zbrane pozornosti, ki mu omogoèa, da modro preso- ja,107 svetuje108 in miri109 svoje sogovornike ter jim na ta naèin izjemno pomaga. Pravo mero dejavnosti in hkrati zadr`anosti poka`e Aljoša zlasti v odnosu do brata Dmi- trija, ki mu po starèevem nasvetu posveti naj- veè pozornosti, da bi mu bil v pomoè pri ohranitvi ‘novega èloveka’, ki se je zbudil v njem po aretaciji.110 Aljoša namreè brata zbrano posluša in miri,111 mu (v nasprotju z ostalimi ljudmi) izpove svoje preprièanje o njegovi ne- dol`nosti glede oèetomora112 in ga opogumlja pri naèrtovanju ‘novega `ivljenja’113 ter ga pri njegovi odloèitvi tudi podpre.114 O temeljnih potezah dejavne ljubezni, ki jo skuša v svojimi dejanji v polnosti za`iveti, spregovori Aljoša ob koncu Bratov Karama- zovih, in sicer v nagovoru deèkom po pogrebu deèka Iljušeèka. V njem jih spodbuja, naj bodo v `ivljenju velikodušni, pogumni, mo- dri, srame`ljivo zadr`ani in ljubeznivi,115 kajti v teh dobrih delih bodo našli sreèo,116 ki je predslutnja posmrtne radosti.117 Aljoša torej, prav tako kot starec Zosima, razume dejavno ljubezen kot v veri v Boga ute- meljeno dejavno slu`enje soèloveku, s katerim èlovek odpira prostor blagodejnemu Bo`jemu delovanju in v tem najde polno sreèo. To Al- joševo in Zosimovo razumevanje dejavne lju- bezni hkrati pomeni vrhunec razvoja dejavne ljubezni, ki jo je Dostojevski po intenzivnem umetniškem iskanju v polnosti oblikoval in po- dal ravno v Bratih Karamazovih.   S pretresom glavnih likov romanov zrelega obdobja Dostojevskega smo se preprièali, da je pri njih (v dobršni meri) uresnièen ideal 3   3 dejavne ljubezni. V dr`i v Bogu utemeljene- ga ljubeèega slu`enja soèloveku, v katerem je èloveku dana polna `ivljenjska uresnièitev in sreèa, naslutevamo obrise kršèanskega razu- mevanja dejavne ljubezni. Zato se bo prihod- nje nadaljevanje razprave osredotoèilo na pri- merjalno analizo med kršèanskim in Dosto- jevskega razumevanjem dejavne ljubezni. Na njeni podlagi bo zatem moè dognati, kakšne posledice je imel Pirjevèev odmik od kršèanskega razumevanja dejavne ljubezni za njegovo interpretacijo dejavne ljubezni pri Dostojevskem. S tem bomo la`je razumeli stranpoti Pirjevèevega razumevanjem dejavne ljubezni, ki ima pomemben vpliv na sodobno slovensko razumevanje èlovekoljublja in os- talih temeljnih bivanjskih dr`. 1. Prim. Aleksander Skaza, F. M. Dostojevski — umetnik, v: Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Mali junak, Ljubljana, 1970, 145. 2. Aleksander Skaza, Zapiski iz podtalja in ‘podtalje’ F. M. Dostojevskega, v: Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Zapiski iz podtalja, Ljubljana, 1995, 170–171. 3. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Zapiski iz mrtvega doma, Ljubljana, 1979, 44–45. 4. Prim. prav tam, 67–68. 5. Prim. prav tam, 68–69; 71. 6. Prim. prav tam, 90–91. 7. Prim. prav tam, 123. 8. Prim. prav tam, 190. 9. Aleksander Skaza, Zapiski iz podtalja in ‘podtalje’ F. M. Dostojevskega, v: n. d., 198. 10. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Zapiski iz podtalja, Ljubljana, 1995, 139; 142. 11. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Zloèin in kazen, Ljubljana, 1997, 192. 12. Prim. prav tam, 327. 13. Prim. prav tam, 325. 14. Prav tam, 332. 15. Prav tam, 333. 16. Prim. prav tam, 508. 17. Prim. prav tam, 423. 18. Prim. prav tam, 423. 19. Prim. prav tam, 550. 20. Prim. Romano Guardini, Religiose Gestalten in Dostojevskijs Werk, München, 1951, 72. 21. Prim. Romano Guardini, n. d., 77. 22. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Zloèin in kazen, Ljubljana, 1997, 545. 23. Prav tam, 550. 24. Prim. prav tam, 425 sl. 25. Prav tam, 395. 26. Prim. prav tam, 457. 27. Prav tam, 327. 28. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Idiot, Ljubljana, 1979, 80 sl. 29. Prim. prav tam, 131. 30. Prim. prav tam, 383. 31. Prim. prav tam, 220. 32. Prim. prav tam, 308. 33. Prim. prav tam, 37 sl. 34. Prim. prav tam, 91 sl. 35. Prim. prav tam, 230. 36. Prim. prav tam, 183. 37. Prim. prav tam, 187–188. 38. Prim. prav tam, 381. 39. Prim. prav tam, 254. 40. Prim. prav tam, 219–220. 41. Prim. prav tam, 608. 42. Prim. prav tam, 470 sl. 43. Prav tam, 472. 44. Prim. prav tam, 616. 45. Prim. prav tam, 628. 46. Prim. prav tam, 640. 47. Prim. prav tam, 653 sl. 48. Prim. prav tam, 416. 49. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Mladeniè II, Ljubljana, 1966, 212. 50. Prim. prav tam, 180–181. 51. Prim. prav tam, 147. 52. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi I, Ljubljana, 1977, 39–40. 53. Prim. prav tam, 61. 54. Prim. prav tam, 65. 55. Prim. prav tam, 66. 56. Prim. prav tam, 68. 57. Prim. prav tam, 41. 58. Romano Guradini, Religiöse Gestalten in Dostojewskis Werk, München, 1951, 33. 59. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi I, Ljubljana, 1977, 71–72. 60. Prim. prav tam, 78 sl. 61. Prim. prav tam, 91. 62. Romano Guradini, Religiöse Gestalten in Dostojewskis Werk, München, 1951, 35. 63. Prim. prav tam, 33. 64. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi I, Ljubljana, 1977, 76. 65. Prim. prav tam, 364. # 3 66. Prim. prav tam, 99. 67. Prav tam, 72. 68. Prav tam, 73. 69. Prim. op. 398, 399, 408 KJE?. 70. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi II, Ljubljana, 1977, 15. 71. Prim. prav tam, 18 sl. 72. Prim. prav tam, 18 sl. 73. Prim. prav tam, 10 sl. 74. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi II, Ljubljana, 1977, 24 sl. 75. Prim. prav tam, 10. 76. Prim. prav tam, 49. 77. Prim. prav tam, 50. 78. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi I, Ljubljana, 1977, 230. 79. Prav tam, 26. 80. Prim. prav tam, 26–27. 81. Prim. prav tam, 31; 34; 121. 82. Romano Guradini, Religiöse Gestalten in Dostojewskis Werk, München, 1951, 139. 83. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi I, Ljubljana, 1977, 35. 84. Prim. prav tam, 245. 85. Prim. prav tam, 247; 251. 86. Prim. prav tam, 315. 87. Prim. prav tam, 333 sl. 88. Prim. prav tam, 337. 89. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi II, Ljubljana, 1977, 364 sl. 90. Prim. op. 521 sl. 91. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi I, Ljubljana, 1977, 25. 92. Prim. prav tam, 39. 93. Prim. prav tam, 40; 44. 94. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi II, Ljubljana, 1977, 23. 95. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi I, Ljubljana, 1977, 41. 96. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi II, Ljubljana, 1977, 23; 24. 97. Prim. prav tam, 26. 98. Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi I, Ljubljana, 1977, 100. Prim. tudi: Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi II, Ljubljana, 1977, 26–27 sl. 99. Prim. prav tam, 38. 100.Prim. prav tam, 50 sl. 101.Prim. prav tam, 50. 102.Prim. prav tam, 51–52. 103.Prav tam, 52–53. 104.Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi I, Ljubljana, 1977, 205. 105.Prim. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi II, Ljubljana, 1977, 272. 106.Prim. prav tam, 279 sl. 107.Prim. prav tam, 296 sl.; 314 sl.; 338 sl. 108.Prim. prav tam, 303 sl. 109.Prim. prav tam, 308 sl.; 314 sl. 110.Prim. prav tam, 240–241; 348–349. 111. Prim. prav tam, 343 sl. 112. Prim. prav tam, 356. 113. Prim. prav tam, 355. 114. Prim. prav tam, 569–570. 115. Prim. prav tam, 585. 116. Prim. prav tam, 585. 117. Prim. prav tam, 586.