PRIMORSKI DNEVNIK j® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž r>ad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. »eptembra 1944 se je ti-*ltal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. Jnaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini »»Kani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
ST	dnevnik
ZŽ,Sa.čr9™Prvn Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 222 (11.638)
Trst. četrtek. 22. seDtembra 1983
Ob odkritju spomenika diviziji
NOV «Garibaldi» v Plevi ji
Potrjeno prijateljstvo med SFRJ in Italijo
državna poglavarja Italije in SFRJ pri odkritju spomenika	(AP)
Poudarjena vloga narodnostnih manjšin in njihovega nemotenega vsestranskega razvoja za utrditev vezi
Iz Titograda poroča
BOJAN BREZIGAR
TITOGRAD — Prijateljski obisk italijanskega predsednika republike Sandra Pertinija v Črni gori predstavlja nov poudarek v razvoju prijateljskih dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. To potrjuje že sam prisrčen sprejem, ki ga je Pertini doživel v Titogradu in kasneje v Plevlji, kjer je odkril spomenik italijanski partizanski diviziji «Garibaldi».
Čeprav je bilo odkritje spomenika uradno edini razlog za Pertinijev obisk, je bilo to srečanje pomembna potrditev volje po nadaljnjem izboljšanju sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Pertini sam je včeraj poudaril, da težnja po medsebojnem prijateljskem sodelovanju obstaja že od začetka stoletja, in da spomenik, ki so ga včeraj odkrili, to potrjuje. Osimski sporazumi so to voljo še utrdili in postavili odnose na novo raven. Seveda nekatera vprašanja je treba še rešiti. Predsednik predsedstva Jugoslavije Mika špiljak, je včeraj omenil manjšinsko problematiko, kar pa zadeva vprašanje depozita pa je v izjavi italijanski televiziji dejal, da bodo restriktivne ukrepe, ki so bili nujno potrebni zaradi gospodarskih težav, ukinili takoj, ko se bo stanje izboljšalo.
O tem in o drugih vprašanjih italijansko - jugoslovanskega sodelovanja sta se pogovarjala včeraj tudi zunanja ministra Andreotti in Mojsov. Predmet razprave pa je tudi splošna mednarodna kriza in kočljivo
obdobje, ki ga svet preživlja. Skrb za zagotovitev trajnega miru v Evropi in za ublažitev mednarodnih kriz je prisotna na obeh straneh, čeprav Italija in Jugoslavija ne gledata enako na vsa vprašanja. Pri tem pa je zelo pomemben predvsem cilj: Italija in Jugoslavija sta voljo po miru, prijateljstvu in sodelovanju dokazali tudi s tem, da sta razvili medsebojne odnose, ki so lahko vsem za vzgled.
NA 2. STRANI
Skupščina. OZN
NEW YORK — «Svetovna organizacija je edini forum, v katerem lahko razumni in moralni ljudje poiščejo in najdejo uspešne rešitve, s katerimi bodo utrdili človeške vrednote in prekinili rabo sile kot edinega sredstva za zadostitev ozkih sebičnih in nacionalnih interesov.* Besede novoizvoljenega predsednika 38. rednega zasedanja generalne skupščine OZN Jorga nineca, so kot redko kdaj v preteklosti zadele bistvo sedanjih skaljenih političnih in gospodarskih odnosov v svetu. Prava razprava v generalni skupščini se bo začela šele v ponedeljek, a že sedaj pri izpolnjevanju vseh formalnosti lebdi nad zasedanjem polemika zaradi odsotnosti sovjetskega zunanjega ministra Gromika, ki so mu ZDA v bistvu preprečile, da bi se udeležil zasedanja svetovne organizacije.
Po včerajšnjem glasovanju v poslanski zbornici
Poslanec Toni Negri spet v zapor
Protest FLM v Trstu
RIM — Tonija Negrija od 13.10 včeraj ponovno lahko aretirajo in v tej lovi «obleki» se bo moral v ponedeljek predstaviti na procesu «7. april*. To pa je zelo vprašljivo, kajti padov-ski profesor je že dva dni izgi-hil neznano kam. Negri je torej izgubil parlamentarno imuniteto.
Rezultat štirih glasovanj (eno za vsako zahtevo treh različnih sodišč) je bil že vnaprej določen in je bilo jasno, da bo poslanska zbornica glasovala za Negrijev arest. To še toliko bolj, ker so komunisti in socialisti napovedali, da se bodo vzdržali in ta ko so tudi storili. Proti arestu so glasovali poslanci PDUP in DP, za a-fest pa KD, MSI, PSDI in PRI, med tem ko je liberalna stranka pustila svojim poslancem svobodno izbiro. Ra dikalci, z izjemo Melege, pa se niso u-deležili glasovanja.
Včerajšnja razprava je bila zelo vroča in obtožbe so z vseh strani letele predvsem na račun radikalcem.
rdupovci in predstavniki DP so obtožili Pannello in njegove, da so zamudili priložnost po združitvi levice, medtem ko so komunisti in socialisti iz brali vzdržanost zaradi «razočarajo-čega prejšnjega glasovanja*, čeprav so bili načelno proti Negrijevi areta-
ciji. Rognoni (KD) pa je menil, da je bil izid glasovanja pravičen, kajti Negri je obtožen najhujših zločinov proti državi. Med vse te glasovalne izjave pa so se vrinile tudi težke besede in polemika je izbruhnila predvsem med komunisti in radikalci.
Tržaški in tržiški kovinarji so včeraj stavkah štiri ure in priredili v Trstu množično demonstracijo v znak protesta proti načrtovanemu pre-ustroju ladjedelniškega sektorja, ki ga napovedujeta IRI in družbi Fin-cantieri in Finsider.
V primeru, da bo vlada omenjeni načrt sprejela, bodo v prihodnjih dveh letih v tržiški ladjedelnici Ital-cantieri odpisali okrog 650 delovnih mest, močno pa bi skrčili proizvodnjo
in seveda delovna mesta tudi v tovarni Velikih motorjev (GMT) in v tržaškem Arzenalu-Sindikalisti enotne kovinarske zveze FLM so na včerajšnjem shodu v Trstu jasno potrdili, da niso proti premišljeni sanaciji tega pomembnega gospodarskega sektorja, odločno pa nasprotujejo vsakršnemu «divje-mu» preustroju, ki bi v prvi vrsti prizadel delavce.
NA 4. STRANI
INTERPOL GA ŽE IŠČE V FRANCIJI
RIM, PARIZ — Poslanca Tonija Negrija, ki mu je včeraj parlament odvzel imuniteto in dovolil njegovo ponovno aretacijo, sedaj vneto iščejo. Zadnja dva dni namreč se ni prikazal niti v zbornicah niti v javnosti, tako da so se razširili glasovi, da je že odšel v tujino, najverjetneje v Francijo, kjer je našlo zatočišče več italijanskih skrajnih levičarjev, obtoženih teroristične dejavnosti.
Pozno sinoči so baje njegovi prijatelji v Parizu potrdili, da je Negri nekje v Franciji, kamor naj bi prišel s svojo izkaznico univerzitetnega profesorja za železnico, ker še ni dobil parlamentarnega potnega lista. Po pooblastilu pravosodnega ministra Martinazzolija je italijanska sekcija Interpola včeraj zaprosila vse pričlanjene policije, zlasti pa francosko, naj Negrija izsledijo in aretirajo. Francoske oblasti še niso odgovorile, tako da Italija ni še mogla zahtevati izročitve.
MUSSOLINI V VOJAŠNICI
munističnih poslancev — prived la tudi do tega, da so pri poveljstvu prve stotnije izpostavili Ducejev doprsni kip, na zid pa pribili črno zastavo, ki združuje simbol bataljona in lobanjo.
Morda bi se ob vsem tem lahko tudi ironično nasmehnili, češ pri «Nemba» nekateri imajo uro na ravnano za 40 let nazaj, nadrejeni pa so tako nepozorni, da so vso zadevo spregledali. Ob tudi nedavnih izkušnjah pa zadeva lahko zadobi drugačne okvire in pomen: dovolj bo, da se spomni mo Amosa Spiazzija in njegove «Vetrovnice», ali za nas še bolj bolečih fašističnih izgredov po naših vaseh, da se v vsakem poštenem človeku vzdigne revolt, o-benem pa vprašanje: ali ni že čas, da bi iz državnih ustanov in uradov vendarle izkoreninili fašizem in njegovo miselnost? Ali ni bilo popuščanja že dovolj?
(VT)
V Trstu predstavitev ZOI1984
Danes bo v časnikarskem krožku v Trstu tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili 14. zimske olimpijske igre, ki bodo meseca februarja 1984 v Sarajevu.
Poleg tiskovne konference bo še razstava in film «Sarajevo vas pričakuje*.
Za sarajevsko prireditev vlada po vsem svetu veliko zanimanje. Organizator pa tudi pričakuje, da bo v Sarajevo dopotovalo več ljubiteljev smučanja iz naše dežele in iz vse Italije. Na današnji tiskovni konferenci bo do predstavniki organizacijskega odbora 14. ZOI «Sarajevo 1984» podali potek priprav in nudili vse možne informacije o tej največji športni manifestaciji, ki je kdajkoli bila v Jugoslaviji.
Včeraj izločilne tekme za EP
Včeraj je bilo na evropskih nogometnih igriščih zopet živo. Igrah so namreč kar šest kvalifikacijskih srečanj za evropsko prvenstvo in na sporedu je bilo tudi nekaj prijateljskih tekem.
Glede izločilnih tekem za EP naj omenimo, da sta v skupini 4, v kateri igra tudi Jugoslavija, Norveška. in Wales igrala neodločeno brez zadetkov.
V prijateljski tekmi olimpijskih reprezentanc v Genovi pa je Italija po dokaj bledi igri tesno premagala Portugalsko z 1:0. Naj omenimo, da italijanska olimpijska reprezentanca nastopa v isti skupini kot Jugoslavija. Mal-dinijevi varovanci pa se bodo z Jugoslovani pomerili 9. novembra na Reki.
«Odpravimo končno hipokrizijo, ki hoče uokviriti vojaka v okvir miru. To so le politikom priljub Ijene besede, ki tako lahko vodijo svojo nealarmistično politiko.» «Vojaka vselej izkoriščajo da omogočijo kakšnemu političnemu in trigantu, da ohrani svoj stolček ali da opravičujejo zgrešene mirovne pogodbe». To sta le dva stavka o «ugotovitvah o vojaški službi», ki jih po izjavah komunističnih parlamentarcev delijo re krutom pri 183. bataljonu «Nem-bo», ki ima svoj sedež v Gra dežu.
Retorično izrazoslovje ima ne kam znan prizvok, ki bo vsako mur še bolj spoznaven, če pr e bere nekaj vrstic bataljonove hi mne: «Smrt nas ne plaši, z njo se oženimo in jo ljubimo.» V pre-vixiu seveda besedilo zgublja ne koliko svoje fašistične izvirnosti in noslalgičnosli, tiste noslalgič nosti, ki je — po pričevanju ko-
ZARADI POPRAVIL
V lonjerskem otroškem vrtcu še nič pouka
V Lonjerju sploh še ni začel delovati otroški vrtec. Šolsko poslopje namreč že od avgusta prenavljajo, po zadnjih vesteh pa se bodo dela zavlekla še najmanj do februarja ah marca prihodnjega leta. Tako je sploh vprašljivo, če bo v tem šolskem letu deloval v Lonjerju slovenski vrtec.
Dvajset slovenskih otrok iz Lonjer-ja, Podlonjerja in s Katinare, kolikor se jih je letos vpisalo v lonjerski vrtec, bo dobilo Vsaj začasno nadomestilo za vrtec v telovadnici kati-narske osnovne šole. Prostor so pred dnevi že preuredili, a ga morajo še počistiti. Tudi ta rešitev pa ni najboljša, saj telovadnica ni najbolj primeren prostor za pouk predšolskih otrok.
NA 4. STRANI
V
Zdravici Mike Spiljaka in Sandra Pertinija v Titogradu
Prijateljstvo, skovano v skupnem boju proti fašizmu trdna osnova sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo
Slovesnost v Plevlji
Sandro Pertini
TITOGRAD — Čeprav je obisk predsednika republike Pertinija v Črni gori prijateljskega značaja, prihaja v tem okviru tudi do uradnih razgovorov. Ni namreč naključje, da spremlja Pertinija zunanji minister Giulio Andreotti, v jugoslovanski delegaciji pa je poleg predsednika predsedstva Mike Špiljaka tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov. Razgovori so se pričeli včeraj pozno popoldne in so se nadaljevali v večernih u-rah, po koncu uradne večerje, na kateri sta predsednika Pertini in Špiljak izmenjala zdravici. Predsednik Špiljak je uvodoma poudaril, da je zgodovina jasno pokazala, kako Jugoslavija ceni ieale svobode in pravice in da tudi zaradi tega goji veliko spoštovanje do sosednjega prijateljskega naroda in do predsednika Pertinija, pogumnega in doslednega borca za te i-deale. Prijateljstvo s predsednikom Titom je dejal Špiljak je Pertinija še bolj približalo jugoslovanskemu ljudstvu. Predsednik predsedstva Jugoslavije se je nato navezal na dogodke v Plevlji izpred 40 let in poudaril obvezo, da te dogodke prenesejo mladim rodovom, da postanejo poslanica miru, svobode in zaupanja v bodočnost.
Mika Špiljak
Špiljak je v nadaljevanju dejal, da sta Italija in Jugoslavija v Evropi e-dinstven primer sodelovanja na vseh področjih in poudaril, da bo treba to sodelovanje še dodatno izpopolniti. «Narodne manjšine v naših državah, je nadaljeval Špiljak, razvijajo svojo narodnostno identiteto v enakopravnih pogojih. To predstavlja pomembno kvaliteto v naših odnosih. Njihov nadaljnji nemoten razvoj je jamstvo za gradnjo še trdnejših mostov našega medsebojnega prijateljstva in sodelovanja.*
V nadaljevanju je Špiljak spregovoril o mednarodnih vprašanjih. Poudaril je nevarnost, ki jo predstavlja o-boroževalna tekma, vzporedno z njo pa narašča revščina, tako da so nekatere države v razvoju že na meji eksistence. Naglasil je poziv k miru z zadnjega vrha neuvrščenih in dejal, da uspešen zaključek madridske konference odpira nova upanja za Evropo, kjer je koncentracija orožja največ ja. Ob koncu je Špiljak še dodal, da Jugoslavija želi dobrih odnosov z vsemi državami, še posebno s sosedi, ker so njen cilj mir, sodelovanje in varnost.
Predsednik Pertini se je v odgovo-
ru zahvalil za tople pozdravne besede in široko spregovoril o vlogi in pomenu divizije «Garibaldi»: od 24 tisoč mož, kolikor sta jih šteli italijanski diviziji «Taurinense» in «Venezia» ob začetku vojne se je v Italijo po koncu vojne vrnilo zdravih le 3500 mož. Med vojno jih je 8 tisoč umrlo zaradi bolezni, 10 tisoč pa je bilo padlih in pogrešanih. Od teh skoraj polovica po kapitulaciji Italije, to je v času, ko se je divizija z imenom «Garibaldi» borila skupno z jugoslovanskimi partizani. To sodelovanje, je poudaril Pertini, pa je bila le ena številnih epizod tesnega italijansko - jugoslovanskega sodelovanja v partizanskem boju. Približno 40 tisoč italijanskih partizanov je delovalo na jugoslovanskem ozemlju. Vse to pa je bil odraz težnje, da pride do zbližanja med našimi narodi, težnje, ki se je {»javljala že pred prvo svetovno vojno. Fašistična avantura je to težnjo prekinila do druge svetovne vojne, ko je ta težnja prišla zopet jasno do izraza; s podpisom osimskega sporazuma so dvostranski odnosi dosegli najvišjo stopnjo in dramatična dediščina druge svetovne vojne je samo še spomin. Naša meja, je poudaril Pertini, je med najbolj odprtimi na svetu in po tej poti je treba nadaljevati. Še zlasti v tem razburkanem svetu je odkrito i-talijansko - jugoslovansko prijateljstvo dobrina, ki jo je treba za vsako ceno ohraniti. Za Italijo je neuvrščenost Jugoslavije bistvena za ohranitev stabilnosti in miru v Evropi in na svetu, spoštujemo pa tudi delo, ki ga Jugoslavija opravlja v okviru organizacije neuvrščenih, v prepričanju, da to krepi čim širše sodelovanje med narodi v svetu. To so navsezadnje ideali, za katere so se borili tudi partizani divizije «Garibaldi», je dejal Pertini, ki se je nato s toplimi besedami spomnil na svoje srečanje s predsednikom Titom. «V Jugoslaviji sem četrtič, trikrat sem bil tu kot predsednik republike. Vedno pa sem tu tudi kot protifašist, kot partizan, ki se je boril za novo Italijo,* je zaključil italijanski predsednik.
BOJAN BREZIGAR
PLEVLJE — Manifestacija velikega prijateljstva in potrditve volje po utrjevanju medsebojnega sodelovanja z ovrednotenjem skupnega boja proti nacifašizmu pa tudi potrditev obojestranske trdne volje za uveljavljanje politike miru. To je pečat, ki ga je dala prisotnost predsednika republike Pertinija in predsednika predsedstva SPRJ Jugoslavije Mike Špiljaka na odkritju spomenika italijanski diviziji «Garibaldi» v Plevlji v severovzhodnem delu Črne gore, kjer je divizija «Ga-ribaldi» 2. decembra 1943 nastala s formalno združitvijo divizij «Venezia» in «Taurinense» italijanske vojske.
«Garibaldinski partizani so v znatni meri pripomogli v boju za svobodo in za prijateljstvo med narodi Jugoslavije in Italije,» piše na spomeniku, velikem kamnitem trikotniku, ki se dviga proti nebu in v tem goratem predelu opozarja na žrtev 4 tisoč italijanskih vojakov, ki so na tem področju padli za svobodo Jugoslavije.
Predsednika Pertinija so v Črni gori sprejeli kot velikega prijatelja. Velika množica ga je v Titogradu pričakala na ulicah, ki so bile okrašene z italijanskimi, jugoslovanskimi in črnogorskimi zastavami. V Titogradu so Perti-niju podelili mestno plaketo, kar je izreden dogodek, saj je tako plaketo doslej prejel samo predsednik Tito. Tudi v Plevlji so Pertinija sprejeli kot velikega prijatelja in italijanski predsednik je gostoljubnost vrnil z njemu lastno prisrčnostjo. Tako je na sprejemu v Titogradu ošvrknil Andreottija, ki je segel po soku namesto po domačem žganju, češ boš pa vendar poskusil njihov domač proizvod. In na vlaku, ki
je popeljal delegacijo proti Plevlji po lepi progi Beograd - Bar, na katerem so bili predvideni politični pogovori, je Pertini navdušen nad pokrajino odložil pogovore, češ saj bomo imeli še čas kasneje.
V takem vzdušju prijateljstva je potekala tudi slovesnost v Plevlji, na kateri je goste najprej pozdravil predsednik občine Miodrag Tomanovič, nato pa sta spregovorila predsednik republiške konference ZZB NOV Črne gore Luka Koprivica in predsednik združenja garibaldincev v Italiji Gu-stavo Silvani. Oba sta poudarila izreden pomen sodelovanja med
italijanskimi in jugoslovanskimi
borci in izročilo, ki ga to sodelovanje pomeni za kasnejše rodove. Koprivica je med drugim poudaril, da je bilo to sodelovanje obojestransko in da so se tudi številni jugoslovanski partizani borili na ozemlju Italije, da so marsikateri padli in da italijansko ljudstvo z veliko pozornostjo in dostojanstvom ohranja spomin na padle jugoslovanske
borce. Govornika pa sta tudi P°~ udarila pomen sedanjega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ki sta ga oba ocenila kot zgleden primer prijateljstva dveh sosedov.
Tako se je ta pomembna slovesnost končala. Pertini je P°~ stal pred spomenikom negiben in tih, kot je njegova navada. Nato se je rokoval s številnimi pripadniki divizije «Garibaldis>, ki so se udeležili včerajšnje slovesnosti, mlado Črnogorko, ki mu je podarila cvetje pa je poljubil: «Naši borci so imeli radi vaša lepa dekleta. Dovolite torej poljub tudi staremu borcu,» je še hudomušno pripomnil Pertini.
Bojan Brezigar
Medministrski vrh o položaju v zaporih
RIM — Medministrski vrh je včeraj razpravljal o vprašanjih italijanskih zaporih, predvsem pa o preventivnem zaporu, kar je bil le odraz včerajšnje parlamentarne razprave o zadevi Negri. Seveda so se ministri dotaknili tudi bolj konkretnih vprašanj, predvsem gradnje novih jetniš-nic, saj ni nobena skrivnost, da so italijanski zapori prenatrpani in zato skrajno eksplozivni. Kot rečeno, pa so še največ časa posvetih predlogu demokristjanskega pravosodnega ministra Martinazzolija o skrajšanju preventivnega zapora. O tej za italijanski sodni sistem sramotni praksi bo vlada razpravljala še danes.
Vladni predlog pa bo le delno orni lil ta skrajno nepravični ukrep, saj predvideva «le» štiri leta in pol preventivnega zapora. Seveda bi po zamisli pravosodnega ministra izvedli pravo reorganizacijo kazenskega postopka, da bi omogočili hitrejše o-bravnave, da ne bi obtoženci kot sedaj leta in leta čakali v preventivnem
zaporu na proces.
V parlamentu pa bo zakon Marti-nazzoli v družbi zakonskih osnutkov KPI, PSI in KD, ki vsak iz svojega zornega kota skušajo zmanjšati madež preventivnega zapora v italijanskem sodnem sistemu. Vsekakor se vsem mudi, saj bi se lahko do sedaj »nenasilni* in omikani protest zapornikov lahko sprevrgel v pravo eksplozijo nasilja nepredvidljivih razsežnosti. Država mora torej čimprej urediti vprašanje zaporov, saj je bilo vse preveč nedopustnega odlašanja.
Q RIM — Devet bivših upraviteljev občine Vasto v pokrajini Chieti (dva župana, odbornik, funkcionar in pet članov občinske gradbene komisije) se bo moralo zagovarjati pred sodiščem, ker so v letih 1971-72 dovolili gradnjo turističnega centra na območju, ki je bilo namenjeno kmetijstvu. Špekulacija je povzročila javnosti škodo 4,8 milijarde lir.
Turistični uspehi v SFRJ
BEOGRAD — V osmih mesecih letos se je turistični promet v Jugoslaviji povečal za 2 odstotka, pri čemer je število prenočitev tujih gostov manjše za 3 odstotke, domačih pa večje za 4 odstotke v primerjavi z istim obdobjem lani.
Posezona je uspešnejša kakor lani, kapacitete za september so zadovoljivo oddane, na nekaterih področjih pa celo za oktober, tako da bo skupni letošnji inozemski promet najverjetneje dosegel številko iz leta 1982.
Ko je objavil te podatke, je predstavnik turističnega gospodarstva Jugoslavije Ivica Avzner pristavil, da je bilo v Jugoslaviji do 20. avgusta 548,2 milijona dolarjev deviznega priliva, (dd)
Podprli predlog o dopolnilih k zakonu o državni varnosti
BEOGRAD — Delegati odbora za notranjo politiko zveznega zbora skupščine SFRJ so na včerajšnji seji podprli predlog zakona o dopolnitvah zakona o osnovah sistema državne varnosti.
Praksa je pokazala, so poudarili na seji, da bi bilo treba sistem zaščite ustavne ureditve uskladiti z nastalimi spremembami v družbi, predvsem pa s krepitvijo sistema družbene samozaščite. Izkušnje pri zatiranju kontrarevolucionarnih izgredov na Kosovu tudi kažejo, da je treba natančneje določiti pooblastila pristojnega zveznega organa pri neposrednem organiziranju in opravljanju zadev državne varnosti.
S spremembami zakona je sekretariat za notranje zadeve dobil širša pooblastila za zatiranje dejavnosti, usmerjene na rušenje ustavne ureditve SFRJ. (dd)
Novinarji skupnosti Alpe-Jadran včeraj obiskali Koper in Piran
LJUBLJANA — Preden so včeraj novinarji deseti dežel, povezanih v delovno skupnost Alpe - Jadran, pustili Ljubljano in se napotili v slovensko Primor jih je sprejel predsednik izvršnega sveta SR Slovenil6 Janez Zemljarič. Poudaril je pomen in težavnost njih^ vega dela, ki je še posebej dragoceno v sedanjih hu®/1 trenutkih svetovne gospodarske krize, zato jih je PozVfv naj prebivalce svojih dežel čim točneje seznanijo z dejanskim položajem v SR Sloveniji in Hrvatski in z niu' nim prizadevanjem za premostitev gospodarskih težav-
V Kopru pa si je skupina tridesetih novinarjev og|e' dala pristanišče, kjer jih je komercialni direktor ®j Miroslav Kramberg seznanil z delom in daljnosežnih11 načrti za njegov razvoj. Kaže, da je sodelovanje JJJ dogovarjanje s pristanišči na Reki, v Trstu in v ™ netkah že doseglo raven, ki obeta resen pristop k skup nemu nastopanju na svetovnem tržišču. Gostje so nav* spoznali delo občinskih organov v Piranu, posebno tistih’ ki so pristojni za italijansko narodnostno skupnost na tem območju. Silvano Sau jih je seznanil s prizadeva-nji za namestitev vrste manjših televizijskih pretvorni" kov, s katerimi bi omogočili sprejem programov kopr' ske televizije na vseh območjih, kjer živi italijanska narodnost.	..
Zvečer so novinarji odpotovali v Poreč, kjer jih } sprejel predsednik hrvatskega komiteja za informiranj6, Nikola Ban.
J. S.
Napovedi predsednika zveznega komiteja za energijo in industrijo
Ukrepi za premostitev težav v preskrbi energije v SFRJ
LJUBLJANA — Včeraj je končal svoj dvodnevni obisk v Sloveniji Rade Pavlovič, predsednik zveznega komiteja za energijo in industrijo. Med drugim si je ogledal rudnik urana v Žirovskem vrhu ter Iskrin obrat Telemati-ka v Kranju, včeraj pa se je v Ljubljani pogovarjal s slovenskimi energetiki o splošni problematiki na tem področju, kjer je stanje, kot je znano, zadnje čase precej kritično.
To je že takoj v uvodu potrdil tudi zvezni minister, ko je govoril o trenutnih težavah v preskrbi z električno energijo.
Predvsem čutijo pomanjkanje energije v BiH, Makedoniji, na Hrvaškem in v Črni gori, problematično pa je tudi v Srbiji in Sloveniji. Za nastalo stanje krivi zamujanje gradenj nekaterih večjih energetskih objektov, kot so na primer TE Obrenovac (z močjo 600 MW), Ko-
sovo B (339 MW), kjer je sicer elektrarna že v pogonu, zamuja pa gradnja tamkajšnjega rudnika, dalje pa še termoelektrarne Gačko, Bitola in Plevlje. Poleg teh zamujajo še nekateri manjši objekti.
Drugi razlog za nastalo energetsko stanje pa je v pomanjkanju nafte, ki so je uvozili za 2,2 milijona ton manj, kot je predvidevala energetska bilanca. Te količine nafte pa se odražajo v energetiki in elektroenergetiki. Zato med drugim z manjšo močjo delajo termoelektrarne na mazut (v Hrvaški in Vojvodini), tako proizvodena energija pa je seveda draga. Kot tretje — če govorimo o še najbolj perečem pomanjkanju kilovatnih ur — pa je izredno nizka vodnatost vodotokov in akumulacijskih jezer hidroelektrarn, kakršne v zadnjih štiridesetih letih še ni bilo. Za strugo Donave relo trdijo, da je tako suha, kot v zadnjih 100
letih še ni bila.
«Ob vsem tem pomanjkanju in redukcijah se lam je doslej še vselej uspelo izvleči brez /ečjih posledic pri proizvodnji,* je dejal Rade Pavlovič. »Vendar nam v prihodnje v takšnem stanju to ne bo več uspelo. Do neke mere nam bo lahko blažila pomanjkanje energije JE Krško, kjer bodo tamkajšnji generator priključili na omrežje v nedeljo, vendar brez dodatnega uvoza energije ne bo šlo. Energijo pa bomo uvozili v obliki nafte. ZIS je o tem od nas že sprejel informacijo, o predlogu tega uvoza pa bo 30. septembra razpravljala še skupščina SFRJ.*
Do konca leta moramo uvoziti najmanj 3 milijone ton nafte in njenih derivatov, za kar so že odobrene devize, naslednja potrebna količina, 900.000 ton, pa mora priti iz domačih vrtin. Z nekaj manj kot štirimi milijoni ton
nafte naj bi pokrili rezerve in zagotovili &0' rivo tudi za termoelektrarne, je povedal PaV' lovič.
Na vprašanje, ali bodo tudi v pri hodni6 bencinski boni in sicer za 40 litrov na mese6, nam je predsednik Rade Pavlovič dejal: *G<r vorice o 20 ali 25 litrih bencina na mesec osebna vozila niso utemeljene. Tudi v prih00 nje bo za 40 litrov na mesec dovolj bencin8' Vsepovsod pa bomo morali varčevati, če 56 bomo hoteli v energetskem smislu obdržati n nogah.*
«Čakamo na dež,* je še dejal Rade Pavj°j vič, «saj je že čas, da se pojavi. Doslej 06 januarja dalje »energetskega dežja*, ki 0 napolnil akumulacijska jezera, sploh še nis*11^ imeli, ampak samo »agrarni dež*, ki pa je juliju in avgustu tudi zatajil.* (dd)
Ameriške sile vse aktivnejše v libanonski vojni medtem ko na politični ravni ni znakov zbliževanja
BEJRUT — Grmenje topov in letalski napadi nad Bejrutom in njegovim goratim zaledjem ne kaže nobenih znakov po jen jan ja. Včeraj zarana so se bombe vsule na vse kristjanske četrti libanonske prestolnice, nadaljeval pa se je tudi topniški avoboj med vladnimi silami v Suk El Garbu in aruzi v bližnjem Aitatu. Nekaj granat je padlo * neposredno bližino palače ministrstva za obram-k° v Yarzeju in ameriškega veleposlaništva, kjer se je v bližnjem gozdičku vnel požar, tako da so *wali stavbo evakuirati. V odgovor so položaje druzov zasule granate z dveh ameriških ladij Šestega brodovja, »Virginie* in «Johna Rogersa».
Neposredno po napadu je iz Damaska prispela °stra obtožba Združenih držav Amerike, ki da so se aktivno vključile v libanonsko državljansko vojno.^ zaradi česar je radio Damask napovedal neiz nežnost bližnjega neposrednega konflikta med ^rijo na ameriško velesilo*. Sirski tisk ostro komentira ameriške napade na položaje druzov in zahteva umik sil, ki jih označuje kot «sile NATO*,
se pravi britanskih, francoskih, italijanskih in a-meriških, kar je za Damask nujen pogoj za vzpostavitev miru v Libanonu.
Francosko in ameriško vključevanje v libanonsko vojno je včeraj obsodil tudi voditelj PLO Arafat, ki je prepričan, da sta državi storili hudo napako. Hkrati je potrdil, da palestinske enote, ki so bile na položajih že pred izraelskim umikom, sodelujejo v bojih na libanonskem višavju, ne da bi hotele s tem nadomestiti druze in «nacionalne sile* v njihovi vojni, po drugi strani pa so v zmoti tisti, ki njihovo vlogo podcejujejo.
Potem ko je francoski zunanji minister Cheys-son pred dnevi kritiziral ameriško bombardiranje položajev pod sirskim nadzorom, je včeraj ameriški veleposlanik v Parizu, Evan Galbraith izjavil, da ni nobenih razhajanj med Francijo in ZDA, saj obe želita le pomagati libanonski vladi in ji omogočiti prevzem nadzora nad položajem v državi. Po njegovem mnenju se odločitev ameriške
vlade o odgovoru na napade proti njenim si ;r v Libanonu prav nič ne razlikuje od francoske^ stališča, saj je Pariz prav tako opozoril, da bed"1 njegove sile v primeru napada odgovorile na ogenj.
Na politični ravni tudi najnovejša pogajalska prizadevanja za rešitev libanonskih nasprotij nisc obrodila sadu. Libanonska vlada še naprej zavrača sirske predloge, razhajanja pa zadevajo predvsem predlog o sklicanju mirovne konference, pred začetkom katere bi morali skleniti premirje. Pri tem se nasprotnici razhajata pri imenih udeležencev konference, saj bi po mnenju libanonske vlade muslimanske šiite moral zastopati premier Wazan, s katerim se Damask ne strinja in zahteva v tej vlogi opozicijskega voditelja Nabiha Barija, medtem ko bi Wazana morali zamenjati z bivšim predsednikom vlade Saebom Salamom. Predsednik Džemajel temu odločno nasprotuje in sirsko potezo označuje za grobo vmešavanje v libanonske notranje zadeve.
Pod pritiskom čilskega in
svetovnega javnega mnenja
Pinochet prisiljen kloniti: Seguel od sinoči spet prost
SANTIAGO DE CHILE — Pod pritiskom sindik nega gibanja in čilske-?a naroda je general Pinochet moral J® drugič popustiti in osvoboditi vodi-phia čilskih rudarjev Rodolfa Segue-j? Po 12 dneh preventivnega pripora. r®Suel je bil osvobojen snoči, potem !? je tudi santiaški nadškof msgr. ' resno posegel v korist sindikalnega v°ditelja.
Zadeva Seguel je bila očiten odraz parjenja moči med čilskim diktator-sfcim režimom in demokratično opozi-ClJ°- Sindikalni voditelj je bil namreč pred dvema tednoma z obtož-?°• da je žalil državnega poglavarja H1 ogrozil trdnost države, ker je v Utervjuju nekemu mehiškemu listu junačil čilski režim kot fašistično dik-taturo. Aretacija, do katere je prišlo ^Posredno po spopadih med študen-11 in policijo ob petem protestnem dne-!U' je iz vala vrsto ostrih reakcij, sin-r^alna konfederacija je napovedala l^io ukrepov in namignila na mož-^*st splošne stavke, Seguel sam pa * začel v zaporu z gladovno stavko.
Merjenje moči je trajalo 12 dni, na-10 Pa je Pinochet bil prisiljen kloniti,
saj njegov režim najbrž ni tako trden, da bi lahko zdržal reakcijo, ki bi jo nedvomno izvala Seguelova smrt. Da je gen. Pinochet popustil odraža tudi dejstvo, da je vlada, takoj po osvoboditvi sindikalnega voditelja, objavila sporočilo, v katerem je rečeno, da je bil Seguel izpuščen le iz «spo-štovanja do msgr. F resna*, da pa je pobudo treba tolmačiti kot prispevek k poravnavi sporov med Čilenci.
Medtem ko režim in opozocija merita moči pa je santiaška cerkev spet pozvala obe strani k dialogu. Msgr. Fresno, ki je že omogočil v začetku septembra dve srečanji med notranjim ministrom Jarpo in voditeljem demokratske zveze Valdesom. Zaenkrat pa nobena od dveh strani ni sprejela še poziva, ker obe proučujeta situacijo.
□ BRUSELJ — Na začetku prvega mesečnega srečanja članov evropskega parlamenta, ki bo 10. oktobra v Strassborgu, se bodo evropski poslanci sestali z ministrskim svetom, da bi se dogovorili o operativnih smernicah evropskega socialnega sklada.
.
nduraški vojaki so včeraj priredili novinarjem razstavo vojnega materiala, S(> ga zaplenili ujetim gverilcem. Vladni krogi pravijo, da so ujeli kar tisoč upornikov sedanjemu režimu, kar je bilo seveda treba proslaviti s svoje-dno ((prireditvijo))	(Telefoto AP)
SZ in ZDA bliže dogovoru o strateški oborožitvi?
WASHINGTON — Kljub ohladitvi v mednarodnih odnosih in navzlic težavam v pogajanjih o omejevanju evroizstrelkov, bi SZ in ZDA lahko v teku leta dosegli sporazum o strateški oborožitvi. To je vsaj mnenje Edwarda Rowneya, voditelja ameriške delegacije na pogajanjih o strateški oborožitvi START.
V intervjuju listu «Washington Post» je Rowney ocenil kot možen sporazum med supersilami glede raket dolgega dosega, predpogoj za to pa je vsekakor srečanje med zunanjima ministroma Shultzem in Gromikom. Kot znano bi se šefa ameriške in sovjetske diplomacije morala sestati v teh dneh v New Yorku na zasedanju glavne skupščine OZN, sestanka pa ne bo, ker je Gromiko odpovedal prisotnost, potem ko so ZDA prepovedale pristanek njegovega letala v ameriški metropoli.
Rowneyev optimizem sloni, kot je poudaril ameriški diplomat, na napredku, ki sta ga delegaciji zabeležili med zadnjim krogom razgovorov, napredek, ki je osnovan predvsem na dejstvu, da v iskanju ravnovesja supersili ne bi več šteli raket pač pa jedrske konice. Osnova za dogovor je bila torej postavljena, sedaj pa bi morala Gromiko in Shultz najti skupen jezik glede vzajemnih koncesij. Če bi do tega prišlo, meni Rowney, bi Moskva in Wa-shington lahko dosegla podoben sporazum kot sta ga Ford in Brežnjev podpi sala leta 1974 v Vladivostoku. Ameriški in sovjetski voditelj sta tedaj sprejela dogovor o omejevanju strateškega orožja SALiT-2, ki ga pa ZDA še niso ratificirale.
Možnost dogovora na pogajanjih START pa bi se najbrž razblinila, če bi do srečanja Gromiko - Shult ne prišlo. «V takem primeru — je poudaril Rowney — bi se morali pogajati še mesece ali celo leta.»

Parlamentarna
delegacija Kitajske °bišče Evropo
PEKING — Včeraj je v Evropo “upotovala delegacija kitajske narod-■J0 skupščine, ki jo vodi njen pod-PJ^dsednik Chen Pi Xian. Najprej tP obiskala Italijo, nato pa še Fran-r*Jo, Belgijo in Luksemburg, gostil jo bo tudi evropski parlament.
, \ kitajski prestolnici so medtem potrdili, da se bo od 25. do 29. rfPtembra pri njih mudil ameriški dfambni minister Weinberger,
Črnogledi obeti
ŽENEVA — Krhka rast v industrializiranih državah in potreba po gospodarski poživitvi («z nujnimi mednarodnimi ukrepu) držav v razvoju, sta glavni postavki. ki izhajata iz poročila Komisije združenih narodov za trgovino in razvoj UNCTAD.
Pod naslovom «Sedanja svetovna gospodarska kri za» je objavljena daljša razprava, ki določa precej pesimistične izglede za prihodnost in se naslanja na tri prvenstvene ugotovitve; ohranitev visokih obrestnih mer v ZDA in njih tež ja, da se še povečajo z razvojem gospodarske dejavnosti, ustvarja velike dvome o bodočnosti kontinuitete ameriškega «preporoda»; restrikcije pri bančnih posojilih silijo države v raz-
za prihodnost
voju v deflacijsko politiko, ki samo škodi svetovni gospodarski obnovi; stalno naraščanje vrednosti dolarja sili industrializirane države v zelo previdno gospodarsko politiko.
UNCTAD skratka pripominja, da sedanja gospodarska rast v nekaterih industrializiranih državah ne bo trajala dlje od 18 mesecev in zato so nujni novi mednarodni ukrepi. V dokumentu je nadalje rečeno, da se sedanje splošno krizno stanje odraža tudi v socialističnih državah vzhodne Evrope, ki so morale zajeziti uvoz z zmanjšanjem potrošniške ravni in upočasniti investicije, po drugi strani pa so bile prisiljene povečati investicije v tisto industrijo, ki izvaža.
Po Beginovem odstopu
■V
Samir sestavlja novo vlado
TEL AVIV — Izraelski predsednik Herzog je včeraj tudi uradno poveril zunanjemu ministru Šaronu mandat za sestavo nove vlade in dejal, da bi najraje videl vlado nacionalne enotnosti. Šamir je nalogo seveda sprejel in že sedaj lahko računa na večino v parlamentu, ki jo sestavljajo poslanci prejšnje koalicije, katero je vodil Menahem Begin. Obvezal se je tudi, da bo začel pogajanja z zvezo socialističnih strank, ki je v opoziciji, z namenom, da sestavi vlado nacionalne enotnosti.
Šamir ima sedaj 21 dni časa, da zaključi pogajanja s strankami in sestavi novo vlado. V primeru da bi bilo potrebno, če vlade ne sestavi, mu mora predsednik republike podaljšati rok za nadaljnjih 21 dni. Vse pa kaže, da s pogajanji s socialistično zvezo ne bo nič, kajti laburistični voditelj Peters je po prvem srečanju s Šamirom izjavil, da ne bo sodeloval v taki vladi nacionalne enotnosti, ki jo vodi Likud.
Bush na Dunaju o evropskem Vzhodu
DUNAJ — Ameriški podpredsednik Bush je tako kot pred kratkim papež Janez Pavel II., svoj kratek o-bisk v Avstriji, zadnji etapi njegove poti po severni Afriki in vzhodni Evropi, izkoristil za slabo prikrite propagandne poteze do vzhodnoevropskih držav. Poudaril je, da so ZDA blizu narodom Vzhodne Evrope in da delijo z njim njihove tri «najpomemb-nejše težnje*: k svobodi, blagostanju in k miru. Pohvalil je delo, ki so ga opravili člani «Charte 77» in Solidarnosti ter dejal, da po njihovi zaslugi evropska klutura na vzhodnem delu kontinenta ne bo umrla. Pristavil je, da ZDA sicer nimajo namena kakorkoli ogrožati nobene vzhodnoevropske vlade, vendar je pri tem poudaril ločnico, ki razdvaja češkoslovaško, Bolgarijo in Nemško demokratično republiko po eni in Romunijo ter Madžarsko po drugi strani. Prve so najtesneje vezane na SZ in v svoji notranji politiki na debelo pozabile na najosnovnejše človekove pravice, medtem ko drugi dve kažeta več lojalnosti in samostojnosti, zato namerava Wa-shington okrepiti politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje z njima.
Moskva polemizira z Ronaldom Reaganom
MOSKVA — Ne samo CIA, ampak tudi Ronald Reagan v prvi osebi je kriv za smrt potnikov in članov posadke, ki so bili na krovu južnokorej-skega letala, katerega so sovjetski lovci sestrelili nad Sahalinom. Tako piše v svoji včerajšnji številki «Litera-tumaja gazjeta*, ki se s tem vključuje v široko protipropagando, s katero skuša Sovjetska zveza ovreči vsako odgovornost, ki naj bi jo imela za to letalsko tragedijo.
Za vplivno sovjetsko literarno - politično revijo je Reagan pokazal «ne-verjeten cinizem*, ko je izjavil, da ne bo «nihče nikoli zvedel, kako so vključili v kompjuter zgrešene podatke o smeri leta letala*. Skratka, polemika proti Reaganu je zelo ostra in obrobljena z vsemi mogočimi obtožbami.
Sovjetski tisk polemizira z ameriškim predsednikom tudi zaradi odpovedane Gromikove udeležbe na zasedanju glavne skupščine OZN. Ali je lahko sedež te organizacije v državi, ki ne spoštuje svojih mednarodnih obveznosti in ne zagotavlja najosnovnejših pogojev za dejavnost predstavnikov vseh neodvisnih držav na svetu? Se še sprašujejo v Moskvi.
Srečanje levičarskih mladincev v Bruslju
BRUSELJ — Od danes pa do konca tedna bo v belgijski prestolnici teklo srečanje komunističnih in socialističnih mladinskih organizacij Zahodne Evrope. Na srečanju bodo mladinci izmenjali vrsto informacij o sedanji gospodarski krizi. Kaže, da bi se moralo sestanka udeležiti kakih dvajset organizacij, vendar obstaja nevarnost, da jih bo veliko manj, kajti te dni je v Belgiji stavka uslužbencev pri javnih prevoznih sredstvih.
Tržaški in tržiški delavci proti načrtu Fincantieri
Demonstracija v obrambo ladjedelnic
Po mestnih ulicah se je včeraj zjutraj spet razlegalo hrupno bobnenje pločevinastih bobnov, ki znova oznanjajo nove delavske in sindikalne boje v obrambo dela in že itak zelo prizadetega krajevnega gospodarstva. Tokrat so tržaški in tržiški delavci množično prekrižali roke in stopib na ulice proti uresničitvi znanega načrta IRI in družb Fincantieri in Finmare, ki bi v primeru odobritve s strani vlade zadal zelo hud udarec tukajšnjemu gospodarstvu.
«Preustroj državnega ladjedelstva», ki ga namerava v bližnji bodočnosti izvesti IRI bi prizadel v prvi vrsti Genovo in Trst, a tudi ostala pomembna ladjedelniška središča, kot je 'v Furlaniji - Julijski krajini Tržič. V našem mestu bi to pomenilo veliko krčenje vseh dejavnosti v tovarni Velikih motorjev in v Arzenalu - Sv. Marku, s posledicami za vse krajevno gospodarstvo. Krčenje proizvodnje v velikem tržiškem obratu Italcan-tieri in v drugih podjetjih in tovar nah z državno soudeležbo v Posočju pa bi poleg vsega zadalo hud udarec itak že kriznemu ekonomske mu položaju v goriški pokrajini.
Stavkajočim delavcem tovarne Velikih motorjev (GMT), Arzenala, tr-žiške ladjedelnice in drugih manjših
obratov so se včeraj v protestni akciji pridružili tudi uslužbenci tržaške plovne družbe «Lloyd Triestino». To v dokaz in v potrdilo, da bi načrtovani preustroj hudo oškodoval celotno pomorsko gospodarstvo, ki je bilo nekoč cvet v gumbnici ter v ponos vsemu italijanskemu ekonomskemu sistemu. Danes je to žal le spomin.
Svetovni gospodarski krizi, ki je že sama na sebi močno prizadela to nekoč strateško področje državnega gospodarstva, so se v zadnjih letih pridružile še velike napake vodstev državnih družb, ki bi jih danes nekateri v Rimu hoteli naložiti le na ramena delavcev.
Delavci prizadetih tržaških tovarn.
ki so včeraj podobno kot tržiški kolegi stavkali štiri ure, so se zbrali pred Lloydovim stolpom ter v sprevodu obšli mestne ulice. Tržiški delavci pa so se pripoljali v Trst s posebnim vlakom, ki je ponovno, po tolikih letih, odpeljal iz ladjedelnice.
Protestna manifestacija, ki so -se je udeležili tudi mnogi župani s tržaškega in s tržiškega območja, se je odvijala na Oberdanovem trgu. V imenu- enotne zveze kovinarskih delavcev FLM je stavkajočim spregovoril član vsedržavnega vodstva iste sindikalne organizacije Lattes. Dejal je, da je načrtovani preustroj ladje-delniškega'sektorja nesprejemljiv ne' samo za prizadete delavce, ampak tudi v optiki naporov za izhod iz sedanje splošne krize.
V zvezi z načrtom za preustroj ladjedelništva se v teh dneh vrstijo posegi tudi na politični ravni. Predstavniki sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL so se tako včeraj srečali z delegacijo deželne vlade, ki jo je vodil podpredsednik Zanfagnini. Dolinska občinska uprava pa je naslovila na predsednika deželnega sveta Turella in na predsednika deželnega odbora Comellija brzojavko, v kateri izraža’'zaskrbljenost zaradi položaja v ladjedelniškem sektorju.
Drevi izvolitev novega župana
Drevi ob 18.30 se bo sestal tržaški občinski svet, ki ima na dnevnem redu izvolitev župana in novega občinskega odbora. Novi župan bo skoraj gotovo demokristjan Richetti, ki lahko računa na p>odporo svetovalcev KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in Slo venske skupnosti in tudi predstavnika Tržaškega gibanja Parovela, k* pa bo, kot je sam izjavil, podprl Ri-chettija «ad personam« in ne kot zastopnika določene politične koalicije. Zanimivo bo, kakšno stališče bodo nocoj zavzeli listarji, med katerimi o-stajajo še vedno različna mnenja gje' de prehoda tega gibanja v opozicijo-
Spored seminarja
Danes ob 8.30 se bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 pričel zadnji ciklus predavanj, ki je v okviru seminarja za slovenske šolnike menjen profesorjem slovenščine, jezikov in drugih humanističnih predmetov.
Danes bo o «Pomenu psiholingvistič-nih spx>znanj za pouk materinščine* spregovorila dr. Olga Kunst - Gnamuš, dr. Dora Gobec pa bo jutri spregovorila o «Pomenu estetske vzgoje za otrokov razvoj*. Obe predavateljici sta sodelavki Pedagoškega inštituta Pr> Univerzi v Ljubljani.
Predavanje o genskem načrtovanju za profesorje znanstvenih ved
«V gosti jutranji meglici se nam počasi in nerazločno prikazuje bitje. Skušamo si ga ogledati, a v trenutku izgine v globino gozda. Dejstvo, da smo to bitje zagledali, pa lahko primerjamo napredku, ki ga je v zadnjem obdobju dosegla biologijo.» Tako je o razvoju sodobne biološke vede dejal akademik in raziskovalec dr. Primož Schauer. Docent ljubljanskega vseučilišča je včeraj, v okviru ciklusa predavanj, posvečenega profesorjem znanstvenih in tehničnih ved, na seminarju za slovenske šolnike. predaval o molekularni biologiji in genskem inženiringu ali načrtovanju.
Uvodne besede je dr. Schauer posvetil zgodovini biološke vede na Slovenskem. Glede molekularne biologije pa je predavatelj povedal, da se njen razvoj v svetu začenja nekako v petdesetih letih, ko se večata težnja po čimbolj tesni povezavi med pojavi in iskanje podrobnosti med organizmi na različni razvojni stopnji. Poudaril je tudi pomen raziskav znanstvenikov Averyja, Mac Leoda in McCartgja, ki so leta 1944 izjavili, da je DNA (deoksiribonukleinska kislina) osnova dednostnega procesa in nositeljica genetične informacije.
Dr. Schauer je nato podčrtal težnjo znanstvenikov, da bi v okviru molekularne biologije ugotovili, kaj je gen in kako se gen izraža. Ob uporabi diapozitivov je nato predavatelj orisal funkcijo in sestavo verig DNA in R NA
O genskem inženiringu, ki naj bi predstavljal tehnologijo našega desetletja je predavatelj povedal, da gre tu za prenašanje genov iz enega or-
ganizma v drugega. Genetsko načrtovanje, ki je doslej možno le na enostavnih organizmih, kot so virusi in bakterije, pa poteka na osnovi pridobitve gena, njegove ograditve v novega prenašalca ali v vektor ter hitre razmnožitve bakterij s spremenjenimi lastnostmi za pridobivanje zaželene snovi. Gensko načrtovanje je v zdravilstvu že omogočilo prvdoJ bivanje insulina, raznih hormonov ter protivirusne snovi interferona, važno vlogo pa mu napovedujejo tudi v kmetijstvu in pri varstvu okolja. Prav v zvezi z genetskim načrtovanjem je predavatelj spregovoril tudi o odporu nekaterih znanstvenikov in oblasti proti poskusom, ki posegajo v samo bistvo življenja. Poudaril je, da vsako odkritje sicer prinaša človeku nova tveganja in mu obenem odpira nove možnosti in obzorja. Nedopustno pa je, da oblasti znanstvenike večkrat nadzorujejo in omejujejo, vojaškemu aparatu pa dovoljujejo da proizvaja za človeka zares nevarne viruse in toksine. Dr. Schau ber je tudi poudaril pomen etike in človečanskih vrednot v znanosti. O-pozoril je, da so nekatere raziskave, ki bi morda lahko pripomogle k o-zdravitvi nekaterih zahrbtnih bolezni našega stoletja, oblasti zaustavile le iz strahu, da bi nova odkritja škodovala multinacionainim farmacevtskim družbam in njihovim ekonomskim interesom. Predavatelj je spregovoril še o možnosti zdravljenja rakastih tvorb ter o važnosti pravilnega informiranja širšega občinstva o razvoju znanosti in raziskav ter poudaril da se v Sloveniji veda o genskem načrtovanju že poučuje na srednjih šolah.
Kljub obljubam krajevnih upraviteljev
Zavod «Stefan»:
Vprašanje našega poklicnega zavoda »Jožef Stefan* še zdaleč ni rešeno. Na sestanku pokrajinskih in občinskih upraviteljev izpred desetih dni je bilo obljubljeno, da bo šola dobila pooblastilo za nadaljevanje pouka tudi v sedanjih varnostno ne najbolj primernih pogojih, obljube pa so se še enkrat izjalovile.
Ravnateljstvo zavoda je 14. septembra, dan pred začetkom pouka, res dobilo pismo pokrajinske uprave, v katerem pa piše le, «da so ugotovili možnost, da bi začasno obdržali obe šoli (poklicni zavod in oddelek za geometre,^ op. ur.) v poslopju paviljona B». «Zaradi znanih pomanjkljivosti na električni napeljavi je treba pri uporabi le-te še posebej paziti, da bi preprečili morebitne nevarnosti«, je zapisano še v pismu.
Kako tolmačiti takšne sibilske stavke? Kako razumeti salomonsko rešitev pokrajinske uprave? Daje pismo že zadostna jamstva, da se lahko na šoli začne s poukom?
Ravnatelj zavoda inž. Rudež se je znašel v veliki zagati. O vprašanju je bil govor na seji zavodskega sveta, na seji profesorskega zbora in na seji predmetnih profesorjev, ki poučujejo v laboratorijih, v katerih je, kot znano, električna napeljava šc najbolj nezanesljiva.
odprto vprašanje
Naposled je ravnatelj pred dnevi poslal občinski upravi, ki mora po zakonu skrbeti za poklicni zavod, pismo, v katerem je obrazložil svojo interpretacijo pisma pokrajinske uprave. «Poklicni zavod tolmači pismo pokrajinske uprave kot pooblastilo za uporabo prostorov v paviljonu B,» piše v pismu. «čc ne bomo dobili od občine in pokrajine nobenega takojšnjega pismenega pojasnila, bomo smatrali, da je tako tolmačenje pravilno.*
Pismo tudi obvešča, da je pouk na poklicnem zavodu okrnjen. Skupaj s predmetnimi profesorji je bilo namreč odločeno, da ne bodo opravljali praktičnega pouka v obeh laboratorijih, dokler ne bodo popravili električne napeljave. V laboratorijih bi moral potekati dobršen del pouka (skupno 73 ur tedensko v elektronskem laboratoriju in 56 ur tedensko v kemijskem), prav zaradi tega je nujno potrebno, da bi čimprej začeli s popravili.
Za rešitev vprašanja so se aktivirali tudi starši. Najprej so telefonsko, nato pa še pismeno zaprosili za sestanek z občinskim odbornikom An-ghelonejem. Dvakrat so prišli v občinsko palačo, pustili zato delo, izgubili dragocene ure, a o Angheloneju ni bilo ne duha ne sluha...
Zaradi popravil šolskega poslopja
V Lonjerju še vedno brez vrtca
Predno bodo preuredili lonjerski vrtec bo minilo še nekaj mesecev
Telovadnica
katinarski šoli
počistiti
S seje devinsko-nabrežinskega sveta
Zakaj jih je tako motil Skerkov pozdravni poseg?
Sklep organizatorjev srečanja o Mit-televropi, ki niso dovolili, da bi župan Škerk pozdravil zbrano občinstvo, je odjeknil tudi na torkovi seji devtnsko-nabrežinskega občinskega sveta. To prepoved, ki je že sama na sebi spričevalo ideološke in tudi politične u smeritve teh ljudi, je ostro ožigosal načelnik svetovalske skupine KPI Ivo Širca, ki je izrazil prepričanje, da je prireditelje simpozija najbolj motila Škerkova odločnost, da pozdravi tudi v slovenščini. Potem ko je županu izrazil solidarnost devinsko - nabrežin-skili komunistov, pa se je Širca tudi polemično vprašal, zakaj so nekateri javni organi in ustanove (v prvi vrsti dežela) potrosili toliko javnega denarja za izvedbo pobude, ki je tako strogo zasebnega značaja.
V nadaljevanju seje je župan Škerk odgovoril na nekatera vprašanja v zvezi z delovanjem občinske uprave, ki so jih postavili svetovalci skoraj vsah skupin. Socialističnemu predstavniku Colji je tako župan zagotovil, da odbor prizadevno sledi sklepnim fazam izdelave variant k občinskemu regulacijskemu načrtu ter stvarno računa, da bo občinska skupščina o tem sklepala še pred koncem leta.
Večji del seje pa je devinsko na-brežinski svet namenil žal že kroničnim težavam, ki pestijo dom za onemogle «Bratje Stuparich* v Sesljanu, ki ga je dežela pred leti predala v upravo občini. O zaskrbljujočem položaju v tej ustanovi, ki trpi zaradi pomanjkanja osebja, občina pa ne more sprejeti v službo novih ljudi, je poročal odbornik za skrbstvo Depan-gher. Po krajši razpravi pa je skupščina izglasovala soglasno resolucijo, ki zveni kot poziv deželi, da vendarle čimprej reši vprašanje osebja ter tako zagotovi onemoglim in ostarelim v sesljanskem domu boljše pogoje življenja. Naj še dodamo, da bi morala la struktura že zdavnaj preiti pod okrilje Krajevne zdravstvene enote, to pa se bo zgodilo šele takrat, ko bodo v okviru KZE začeli delovati tako imenovani področni oKraji.
Devinsko - nabrežinski občinski svet je v torek tudi formalno potrdil odstop svetovalke KPI Majde Terčon, ki zapušča skupščino iz osebnih in službenih razlogov. Njeno mesto je že prevzela Zorka Mervič, ki je bila v preteklosti že večkrat občinska svetovalka in tudi odbornica.
Dvajset otrok iz Lonjerja, Podlonje; rja in s Katinare še vedno čaka, kdaj bodo lahko začeli pouk v otroške11’ vrtcu. Državni otroški vrtci so sicer odprli svoja vrata že 1. septembra, lonjerski pa je vse od avgusta zaprt zaradi preurejevalnih del in vprašlj1' vo je ali bo za letošnje šolsko le*® sploh nared. Zaprtje vrtca je dokaj vznejevoljilo starše otrok. Ob zacet-ku pouka je bilo rečeno, da bo dobi vrtec nov začasni prostor v poslopja katinarske osnovne šole, v šolski telovadnici, ki pa so jo morali šele preurediti, da bi zadostila potrebam vrtca. Konec preteklega tedna so bu dela opravljena, delavci pa niso P0' čistili prostora; tako bo po vsejj^e» jetnosti pretekel še en teden, preda bodo lahko otroci stopili v učilnic0.
Po prvih napovedih je kazalo, da bo poverjeno podjetje opravilo vS~ preurejevalna dela v lonjerskem vrte v nekaj mesecih, tja do konca novem bra. Prav zaradi tega so šolske obla sti poiskale začasno rešitev v prrijr litvi vrtca v telovadnico katinarsk osnovne šole.
V soboto se je namestnica svetoivaij skega didaktičnega ravnatelja Orne la Nacinovi srečala z občinskim °r bomikom za šolstvo Anghelonejem. 0 bi izvedela, kdaj bodo točno doke čana dela v Lonjerju. Čakalo j° ) neprijetno presenečenje: pri preureJ nju prostorov v prvem nadstropJ” vrtca so prišla na dan nova deri
Po novih napovedih naj bi bili Pjf stori lonjerskega vrtca nared šele ’ -bruarja ali marca, kar v bistvu P° meni, da bo v letošnjem šolskem ler_ pouk zelo težko stekel v prenovlj nem vrtcu. Začasna namestitev otr° v telovadnici katinarske osnovne s°* naj bi postala potemtakem vsaj ** to šolsko leto «stalna».
Taka rešitev pa že spet ne odg varja potrebam vrtca. V lonjerske® vrtcu so imeli otroci na razpolag veliko igralnico, jedilnico, slačilmc in stranišča. Vrtec je bil zelo Pr^ storen. Na Katinari bodo razpolaga0 samo z večjo učilnico, ki ima še P? vrhu neposreden stik s stranišči > kuhinjo. Če bodo imeli najmlajši sk° zi celo leto pouk v telovadnici, b°“ s tem prikrajšani tudi učenci osno«, ne šole, saj ne bodo mogli opravlja* telovadnih ur, za katere skrbi šport na šola. Pokaj težav bi imeli tudi Pf prihodu in odhodu iz vrtca: stari1* Lonjerja in Podlonjerja bi morali mi poskrbeti za prevoz otrok v vrt^' z avtomobili ali, peš, po kolovozu-
O vseh teh vprašanjih so razpra ljali starši otrok na svojem sest ari v torek, na katerem so se tudi od)0" čili, da pošljejo pristojnim občinski0 upraviteljem protestno pismo z zaj! tevo, da se zadeva čimprej ured ' Občinska uprava je še vedno v ri. sulu,- nova se bo morala šele -sooCl s tekočimi problemi in vprašanji. z* to je vprašljivo, kdaj se bo lahko z deva lonjerskega vrtca primerno uri dila. Starši so medtem sklenili. pošljejo svoje otroke v ponedeljek vrtec v katinarsko šolo...
• Tudi letos bo denarni zavod Čari® di risparmio odposlal učnemu u?0?'. nižjih in srednjih šol praktični ri ležni koledar; gre za publikacijo., jr prinaša vrsto koristnih in zanitturi informacij za vse tiste, ki delujejo ri šolskem področju.
Med drugimi je govoril tudi sen. Pelrilli
VČERAJ ZAKLJUČEK DEVINSKIH POGOVOROV
Predsednik Vinicio Turello včeraj sprejel konzula Mirošiča
Predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Vinicio Tnrel-i® je včeraj sprejel generalnega konzula SFRJ v Trstu Draga Mirošiča. Med prisrčnim pogovorom je prišlo d® široke izmenjave mnenj o različnih vprašanjih, ki zadevajo obe obmejni deželi in širše gledano obe državi. Predsednik deželnega sveta P—JK in konzul SFRJ v Trstu, potem ko sta pozitivno podčrtala dobre odnose tudi na ustavni ravni med deželo Furlanijo - Julijsko krajino ter SR Slovenijo in SR Hrvatsko, sta izrazila željo, da bi se čim prej v Jugoslaviji ustvarili gospodarski pogoji za odpravo začasnih restrikcij, ki so v veljavi glede gospodarsko - trgovinskih izmenjav na obmejnem področju.
Konzul Mirošič je tudi predočil Predsedniku Turellu zanimanje, ki ga •ma Jugoslavija za hitro odobritev, s strani italijanskega parlamenta, zakona o zaščiti slovenske manjšine v deželi. Predsednik Turello je s svoje strani zagotovil svoje osebno zanimanje pri osrednji vladi in parlamentu za odobritev omenjenega zakona.
Se današnja Evropa sploh lahko še imenuje tako? S tem odprtim vprašanjem so se včeraj na devinskem gradu zaključili <<Devinski pogovori*. Ali se današnja evropska stvarnost lahko primerja tistemu kulturno, politično in gospodarsko enotnemu prostoru, ki ga pojmujemo pod izrazom «Mittel-evropa», ali je po ureditvi, ki je sledila delno prvi in pa zlasti drugi svetovni vojni, izgubila svojo pravo i-dentiteto? Kot rdeča nit je ta dilema v treh dneh trajanja kulturne manifestacije povezovala najrazličnejša predavanja, ki so segala od literature in zgodovine pa do političnih in gospodarskih vprašanj.
Včeraj so na ta problem skušali odgovoriti prav z gospodarskega vidika. Med posegi bi posebno podčrtali predavanje madžarskega zgodovinarja Gydrgyja Rankija, ki je govoril na temo «Gospodarski background Mittel-evrope». Predavatelj je orisal gospodarsko stanje v času habsburške monarhije in prikazal njegovo glavno značilnost, to je model nadnarodnostne organizacije, ki je upoštevajoč poseb-
nosti različnih zemljepisnih področij, zagotavljal cesarstvu neko globalno enotnost.
O današnjih stvarnih možnostih gospodarskega sodelovanja med Zahodom in Vzhodno Evropo ter zlasti med državami Mittelevrope pa je spregovoril prof. Giuseppe Petrilli. V svojem posegu je predavatelj večkrat podčrtal težavo uresničitve takega sodelovanja zaradi izredno različnih gospodarskih sistemov. Izrazil pa je tudi upanje, da bi Evropska gospodarska skupnost še bolj navezala stike z Vzhodno Evropo kot to delno že velja za Jugoslavijo in Romunijo.
0 perspektivah v gospodarstvu Srednje Evrope bi moral spregovoriti tudi slovenski ekonomist Janez Stanovnik, ki pa se srečanja ni mogel udeležiti. V popoldanskih urah so besedo imeli organizatorji «Devinskih pogovorov*. Svoj pozdrav je prinesel tudi švicarski ambasador Franz Blankart. Ob koncu sta spregovorila gostitelj kulturne manifestacije, devinski princ Raimund Turn und Taxis, ter tržaški župan Deo Rossi.
Obisk pri predstavniku jugoslovanske zbornice
Predstavnik Zvezne gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu dr. Boris Zidarič je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega odgovornega urednika našega dnevnika Bogumila Samso, ki sta ga spremljala časnikarja Drago Gašperlin in Aleksander Sirk. Navzoč je bil tudi tržaški dopisnik ljubljanskega «Dela» Lojze Kante.
Snidenje se je razvilo v obravnavo nekaterih specifičnih plati zapletene krajevne in deželne gospodarske problematike s posebnim ozirom na gospodarski položaj manjšine, kateremu namerava tudi naš list posvečati še več pozornosti.
Dr. Zidarič je orisal nastanek, razvoj in vlogo svojega predstavniškega urada ter obrazložil njegovo dejavnost, ki zaobjema širše območje tja do Bočna in Verone. Posebej se je zaustavil ob gospodarskih odnosih med Italijo in Jugoslavijo, oziroma med njunimi obmejnimi območji, in razčlenil poslovanje po tržaškem in goriškem avtonomnem računu. Govor je bil o osimskih sporazumih, zlasti pa seveda o prizadevanjih za gospodarsko krepitev naše narodnostne skupnosti, v katerih more in mora naš dnevnik, kot rečeno, odigrati važno vlogo. Takšna prizadevanja slonijo pa v veliki meri na še neizkoriščenih možnostih raznovrstne čezmejne kooperacije.
V Avditoriju konferenca o prevozih
V Avditoriju se bo danes pričela vsedržavna konferenca o javnih prevozih na krajevni ravni ter o problematiki državnega sklada za prevoze, ki jo pod pokroviteljstvom dežele Furlani je-Julijske krajine prirejata tržaško Konzorcialno podjetje za prevoze (ACT) in zveza javnih prevozov. Danes bodo na konferenci, ki se bo začela ob 9.30, poročali predsednik KPP - ACT De Gavardo, deželni odbornik Rinaldi in predsednik združenja prevozov posl. Marzotto, za jutri pa je predviden tudi poseg zakladnega ministra Gorie.
Drevi slovenski izvajalci v okviru Glasbenega septembra
Trio bratov Lorenz iz Ljubljane ter mezzosopranistka Eva Novšak Hou-ska bodo drevi gostje tržaškega «Glasbenega septembra» s koncertom v luteranski cerkvi. Trio Lorenz (klavir, violina in čelo) velja med najboljšimi evropskimi tovrstnimi ansambli, saj je žel vrsto uspehov ne samo doma in na naši celini, ampak tudi v Severni in Južni Ameriki in celo v Afriki.
Eva Novšak Houska pa je prav tako že nastopila v številnih evropskih državah ter v ZDA, povsod pa je bila deležna zelo toplega sprejema. Ves koncert bo posvečen Johannesu Brahmsu ob 150-letnici njegovega rojstva. Začetek koncerta ob 20.30.
Svetovna prvaka drevi v Boljuncu
Po kolikor toliko uspešnem začetku prireditve «Z nami v šotoru*, ki jo v Boljuncu prireja ŠD Breg, bo danes na vrsti zelo atraktiven večer, ki bo najbrž privabil pod okrilje velikega šotora mnogo mladine, a tudi «starejših» radovednežev. Po nastopu velikega zabavnega ansambla Baiardi in plesalcev iz Fossalte pri Portogruaru, se bosta drevi predstavila občinstvu Mirco ■n Emanuela Catalano.
Imeni sta našemu občinstvu najbrž bolj malo znani, vendar lahko mirne duše zapišemo, da Catalanova nista od muh. Gre namreč za letošnja svetovna prvaka v rock and rollu, kar je že samo po sebi porok, da bomo drevi Priče kvalitetnemu nastopu, ki bo prikazal vse veščine pravih plesalcev-vir-tuozov. Vendar s tem spored še ne bo izčrpan. Po nastopu slovitih plesalcev bo na vrsti ples, za katerega bo igral že dobro znani ansambel Pomlad. Prireditev v Boljuncu se bo pričela ob 20.30, gostom pa bodo na razpolago, kot Vsak večer, raznovrstne kulinarične specialitete.
Nova letalska zveza z Benetkami in Genovo
Letalska družba Aligiulia je odprla novo letalsko progo, ki bo od 26. septembra dalje povezovala Trst z Benetkami in Genovo. Predvidena sta dva dnevna poleta, ki bosta, glede na to, da proga povezuje dve največji italijanski pristanišči, služila predvsem pristaniškim in pomorskim operaterjem. L mik omogoča odhod in vrnitev v istem dnevu, nudi pa tudi možnost hitrih zvez s Frankfurtom, Londonom, Neapljem in Palermom.
Okrogla miza o kongresni dejavnosti
«Convention Bureau: nepogrešljivo sredstvo za kongresni turizem* — tak je naslov okrogle mize, ki bo jutri potekala v kongresni dvorani tržaškega razstavišča. Organizatorja pobude sta tržaška družba Consult ter Avtonomna Ustanova tržaškega velesejma, namen srečanja pa je pregled in razprava o kongresni dejavnosti v deželi ter o vlogi Convention Bureaua. Pokrovitelj pobude je Deželno ravnateljstvo za turizem Furlanije - Julijske krajine.
Baletna šola začenja novo šolsko leto z dobrimi obeti
Mladi gojenci baletne šole s svojim učiteljem
S srečanjem s starši in gojenci, oziroma gojenkami, je tudi Baletna šola, ki dela v sklopu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu včeraj začela z novim šolskim letom, čeprav se bo vpisovanje v to šolo nadaljevalo še do 1. oktobra.
Lahko rečemo, da je bil vpis v šolo letos zadovoljiv, da je ponovno pridobila en razred, da ima skupno okrog 50 gojencev, od katerih so nekateri v tej šoli od njenega začetka dalje.
Letos stopa baletna šola v deseto leto delovanja, kar velja tudi za oba baletna učitelja šole Janeza Mejača, ki se vsa ta leta redno vozi na vaje iz Ljubljane, kot tudi za Nado
Križmančič, ki se vozi na pouk iz Gorice. Hvalevredno in požrtvovalno delo, ki ga oba opravljata z veseljem in v prepričanju, da je delovanje takšne šole potrebno in koristno za našo mladino, tako z vzgojnega vidika kot tudi zaradi dejstva, da ostajajo tako naši mladi v svojem prostem času v slovenskem ambientu.
Včeraj je bilo v prostorih Kulturnega doma v Trstu srečanje s starši in gojenci, na katerem pa je stekla tudi beseda o delu v letošnji sezoni, ki naj bi bilo posvečeno med drugim praznovanju 10. obletnice baletne šole. Kot sta povedala baletna učitelja, bo šola pripravila za konec šolskega leta zaključni nastop, na
katerem bodo svoje znanje pokazali vsi gojenci, kot gostje pa bi lahko nastopili tudi baletniki iz Ljubljane. Med letom pa bi si želeli, tako sta oba učitelja povedala, da bi prišlo do skupnega nastopa z Glasbeno šolo v Trstu, kar bi tudi popestrilo in še okrepilo delovanje šole. Že v oktobru bo šola ponovila v Kulturnem domu tudi svoj baletni nastop, s katerim je zaključila lansko sezono, medtem pa bodo vaje potekale redno, kot vsa leta do sedaj.
Med novovpisanimi je tudi letos en gojenec, drugi gojenec obiskuje šolo sedaj že tretje leto. če bodo starši pokazali še vnaprej takšno razumevanje, sta nam dejala, je upati, da bo število gojencev in gojenk v prihodnje še narastlo. Seveda bi morale biti vaje več kot dvakrat tedensko, je dejal Janez Mejač. Tako bi gojenci dosegali še večje uspehe. Smo pa zadovoljni in tudi optimisti glede bodočega dela baletne šole. Optimisti smo tudi mi, ki priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v to šolo.
«Orc bes trion» po tretji TV mreži
V okviru deželnih programov Furlanije - Julijske krajine bo danes ob 19.30 na tretji televizijski mreži prva oddaja «Orchestrion» iz ciklusa desetih oddaj, ki so namenjena raznim glasbilom. Pripravil jo je in jo vodi Roberto Marži, za režijo pa je poskrbel Mario Licalsi. Današnja oddaja je namenjena klavirju.
Protest osebja Tržaškega Lloyda
Zadnje čase kroži vest, naj bi po-slopje, kjer je sedež Tržaškega Lloy-da, prodali, plovno družbo pa skupaj z drugima dvema sorodnima družbama iz sklopa Finmare spojili v eno samo vsedržavno ustanovo, katere sedež bi bil v notranjosti države. Poleg tega naj bi številne ladje tržaške družbe prodali, v zameno pa najeli tuje z inozemsko posadko. Po teh načrtih bi bilo ob službo kakih 50 od sto upravnega osebja. Uslužbenci Tržaškega Lloyda so spričo vsega tega sprejeli enotno protestno resolucijo, v kateri očitajo predsedniku Fanfaniju kršenje obvez nasproti sindikatom, predsedstvu kot takemu pa trmast molk glede nadaljnje Usode družbe, ter zahtevajo od upravnega sveta takojšnjo predležitev sanacijskega programa. V podkrepitev zahteve so včeraj stavkali in se udeležili demonstracije na Trgu O-t>erdan zoper načrt Fincantieri.
• Združenja podjetnic in žena, ki vodijo podjetja (AIDDA) prireja v četrtek, 29. t.m., zasedanje na temo: Turizem v Furlaniji - Julijski krajini, Perspektive v javnem in zasebnem sektorju. Zasedanje bo v dvorani Ca-Prin v mestnem muzeju na tržaškem gradu, začelo pa se bo ob 17.30; vodil ga bo deželni odbornik za turizem Brancati.
Mladi ranjenki amputirali nogo
Huda zaskrbljenost zdravnikov ob sprejemu 18-letne Giuliane Fazarinz, ki je predsinočnjem doživela v predoru pri Senenem trgu hudo prometno nesrečo, se je včeraj potrdila v vsej svoji dramatičnosti. Mlademu dekletu so namreč bili prisiljeni amputirati levo nogo nekaj centimetrov nad kolenom. S tem radikalnim posegom pa niso rešili vprašanja, če bo preživela ali ne. Njeno zdravstveno stanje je še zelo zaskrbljujoče, kajti utrpela je hude poškodbe in verjetni zlom lobanje.
Do nesreče je prišlo okrog 22.30. V predoru je vespa, ki jo je upravljal prijatelj ranjenke, 19-letni Fabio Buiatti, med prehitevanjem trčila v nasproti vozečo alfetto. Voznik, 24-letni zapriseženi stražnik Ignazio Zurru, in njegova sopotnica Bruna Suklan, sta policiji izjavila, da sta nenadoma videla pred seboj vespo in nato zaznala hud udarec. Oba sta bila nepoškodovana, Buiatti pa sc zaradi lažjih poškodb zdravi na nevrokirurškem oddelku.
Podtaknjen požar v cirkusu Togni
Hiter poseg nekaterih nameščencev in nato gasilcev je včeraj zjutraj preprečil, da bi neodgovorno dejanje imelo hude posledice za cirkus Togni, ki je te dni gost našega mesta. Nekdo, verjetno gre za uslužbenca, je po besedah lastnika Cesareja Tognija podtaknil požar v slačilnicah, škoda je minimalna: zublji so uničili le originalno ameriško sedlo in nekaj usnjene opreme za konje. Togni je prepričan, da gre za namerni požig, saj je do podobnega že prišlo med gostovanji v Atenah in Ljubljani. Policija je uvedla preiskavo.
S kolesom prek ranjenega motorista
Na oddelku za hitre kirurške posege so sprejeli včeraj 30-letnega Daria Franceschija iz Ul. Isolg d'Istria 5. Med prehitevanjem dostavnega vozila v Ul. Baiamonti je s svojim kavasakijem 750 zavozil v nasproti vozeči kombi, ki je nato z enim kolesom zavozil prek njegovega telesa. Povzročil mu je hude poškodbe v trebušni votlini, tako da se bo ranjenec zdravil 60 dni.
• šestdeset dni se bo, moral zdraviti zaradi zloma stegnenice 24-letai Do-riano Balos iz Miramarskega drevoreda 54. Z motornim kolesom je včeraj na križišču med Ul. Schiapparelli in Drevoredom Čampi Elisi zavozil v A 112, ki ga je upravljal 37-letni Luciano Battaglini. Le-ta ni spoštoval znaka za prednost.	\

Pisma uredništvu
0 strešicah na slovenskih priimkih
Pred dnevi sem prejel zdravstveno izkaznico, ki mi jo je izdala SAUB (struttura amministrativa unificata di base), to je osnovna struktura, ki na osnovi zdravstvene reforme urejuje celotna zdravstveno dejavnost, ki je kot znano v pristojnosti deželne uprave. Žal pa sem takoj ugotovil, da je moj priimek popolnoma popačen in torej v bistvu tudi drugačen od onega, ki je na pr. pravilno zapisan na moji osebni izkaznici ali na potnem listu. Do tega pa je prišlo, ker se za sičnike in šumevce ne uporabljajo strešice, tako da izzveni izgovarjava mojega priimka polnoma pretvorjen ja.
' Enako je tudi z imenom ulice v ka teri bivam, ki je poimenovana po slovenskem pesniku. Žal pa ni to edini primer: podobno se mi je zgodilo pred leti, ko sem odprl telefonski imenik, ki je prinašal moj priimek zaradi pomanjkanja strešic popolnoma popačen; nisem bil edini, ki se mu je to pripetilo, bil pa sem med redkimi, ki sem proti temu nastopil, tako da je bil že v naslednjem telefonskem imeniku moj priimek pravilno zapisan. Podobno se mi je zgodilo tudi s televizijsko knjižico, v katero so pristojni organi pravilno zapisali moj priimek šele ko sem pri njih protestiral.
V luči tega kar se mi je zdaj ponovno pripetilo se sprašujem, če že ni napočil čas, da bi pristojni organi za razne službe pravilno zapisovali imena in priimke na razne dokumente. Prepričan sem, da imamo do tega pravico; vsak izgovor, češ da mehano-grafski stroji, ki pripravljajo podobne dokumente ne razpolagajo s š-ji in č-ji, je po mojem mnenju nesprejemljiv in neopravičljiv.
r. e.
v
Številna udeležba na glasbenem natečaju
XXX. glasbenega tekmovanja za Mesto Trst» in XXII. mednarodnega natečaja za simfonične skladbe se je udeležilo okrog štirideset skladateljev iz petnajstih držav; največ se jih je prijavilo iz Italije, sledijo pa jim skladatelji iz ZRN; mednarodna ocenjevalna komisija, ki ji predseduje Mario Zafred bo začela z delom že v ponedeljek, rezultate pa bo razglasila 1. oktobra ob 12. uri v tržaški občinski palači.
Poživitev dejavnosti filatelističnega kluba
V torek zvečer so se sestali v Gregorčičem dvorani v Trstu člani Slovenskega filatelističnega kluba «.Lov-renc Kosin. Na tem prvem srečanju v novi zimski sezoni so se člani pogovorili o nekaterih pobudah, ki naj poživijo delovanje tega edinega filatelističnega zamejskega krožka. Z večjim obveščanjem javnosti o delovanju kluba in posameznih filatelistov bo treba razširiti krog članov na vse tiste, ki se bolj ali manj sistematično ukvarjajo z zbiranjem znamk. Pomisliti je treba na primer na vse tiste mlade, ki se sami od sebe in brez pravih nasvetov odločijo za tako dejavnost, ki je koristna, poučna, zanimiva in tudi rentabilna. Člani kluba bodo zato posvetili v tej zimski sezoni področju mladinske filatelije posebno pozornost.
Ker poteka letos 30-letnica ustanovitve filatelističnega kluba, so bili
člani mnenja, da bi bilo ob tej obletnici zanimivo pripraviti primerno javno prireditev kot dokaz zavzetosti njegovih članov in kot vzpodbuda vsem tistim, ki so morda ta konjiček opustili ali pa bi se ga šele radi o-prijeli.
Na sestanku so se člani dogovorili tudi o marsikateri praktični in organizacijski zadevi, kot so mesečni sestanki, nujna oprema, članarina, neposreden nakup novih znamk po nizki ceni in podobno.
Ob'koncu zanimivega razgovora pa so prisotni izrazili vabilo vsem tistim, ki se zanimajo za filatelijo in za znamke, da sporočijo svoj naslov in telefonsko številko tajništvu Zveze slovenskih kulturnih društev, da bodo člani kluba tako lahko prišli z njimi v stik in jim neposredno prikazali delo in namene tega slovenskega filatelističnega krožka v Trstu.
V Grljanu snemajo film
Začeli so tiho, skorajda neopazno, ne da bi vzbujali piozamosti tiska in radovednosti mimoidočih. In vendar je njihova prisotnost z novinarskega vidika zanimiva za Trst, saj se v našem mestu ne dogaja tako pogosto, da bi snemali film, ki bi lahko postal dokajšnja uspešnica vsaj z vidika inkasa, če že ne zaradi umetniške ravni.
Film, katerega naslov ni bil še določen, pripoveduje o priletni grofici, ki je po petih soprogih podedovala znatno premoženje. Vse je zaupala nekemu bančnemu zavodu, katerega direktor pa ji ni dovolj po godu. Kako se mu maščevati za «neprijaz-nost»? Stara grofica, ob podpori zvestega služabnika, ki tudi nima vseh kolesc ravno na pravem mestu, sklene kaznovati bančnika tako, da organizira rop: nespoštljivemu bankirju bo odnesla vse s pomočjo dveh mladih turistov, ki sta padla v njene sicer skrbno lakirane, vendar včasih lahko tudi zelo ostre kremplje.
Producent filma je zahodnonemška družba «Podium film*, režiser ra I-talijan Franco Cristallini. Briljantno komedijo bodo snemali skoraj v ce-
loti v Trstu, čeprav mesto ne bo prisotno s tem imenom pač pa bo neki anonimni kraj. Filmarje, ki se v teh dneh mudijo v Grljanu, je pritegnila predvsem lepota tržaške obale, ki pravijo, v ničemer ne zaostaja za veliko bolj slavno Ažurno obalo. Pa tudi drugače jim Trst s filmskega vidika kar ustreza, pa čeprav imajo nekaj težav in problemov s pripravljanjem kulis, ker v mestu ni filmskega studia.
V filmu bosta naslovni vlogi igrala avstrijska igralca Ron Caster in Wer-ner Pochah, grofico in njenega služabnika pa igrata Kristina Soderbaum in italijanski karakterist Mario Pa-tumi. Kristina Soderbaum, ki je leta 1942 prejela zlatega leva v Benetkah za glavno vlogo v filmu «Praga, cit-ta d’oro», se vrača v vlogi grofice na filmsko sceno po skoraj dvajsetih letih odsotnosti. Ostale vloge pa so zaupali Jenny Jiirgens, hčerki znanega avstrijskega zvezdnika, Sonji Tuchman, ki je pred nedavnim nastopala ob Belmomdoju in temnopolte-mu Charlyju Hubertu, ki je že igral pod vodstvom pokojnega nemškega režiserja Fasshinderja.
Še ta teden vpisovanje v tečaje «15C
Na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah se v teh dneh nadaljuje vpisovanje v tečaje «150 ur», ki so namenjeni delavcem, delavkam, gospodinjam, brezposelnim, upokojencem in vsem, ki nimajo še diplome nižje srednje šole. Tečaj traja eno šolsko leto, pouk pa se bo odvijal vsak dan, razen sobote, v popoldanskih ali večernih urah.
Vpisovanje v tečaje se bo zaključilo konec tedna, pouk pa se bo pričel prve dni oktobra. Za vpis je potreben rojstni list in za tiste, ki niso še dopolnili 23. leta tudi diploma osnovne šole.
Zelo pomembno bi bilo, da bi tudi
letos ohranili vsaj dva tečaja, ki sta kot znano delovala zadnja leta na srednjih šolah «Ivan Cankar* v Trstu in «Simon Gregorčič* v Dolini.
V	spomin na Karla Križmančiča daruje žena Marija 20.000 lir za podporno pogrebno društvo Bazovica.
V	spomin na Svetka Križmančiča daruje družina Križmančič (Frčeva)
20.000	lir za sklad narodnih noš v Bazovici.
Namesto cvetja na grob pok. Josipa Logarja daruje družina Stepančič
15.000	lir za SKD «1. Gruden*.
ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI
u
30. SEJEM
ČASA MODERNA MODERNI DOM
25. SEPTEMBRA 1983

URNIK: ob dotovnRUh 1«. - 23.
•oboto in nodoHo 10. - 23.
SEJMIŠČE TORREANO Dl MARTIGNACCO
SLOVENSKO ^STALNO, 'GLEDALIŠČE V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1983 - 84
Vpisovanje abonentov ob delavnikih do 5. oktobra, od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 30. septembra od 9. do 14. ure, tel. 734265.
Gledališča
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Razstave
Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije.
Velika dvorana
Jutri, 23. septembra, ob 19.30: Otvoritveni koncert - Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
BITEF
Danes, 22. t.m., ob 20. uri: Rock opera — Moskovsko gledališče Leninskega komsomola P. Gruško.
Jutri, 23. t.m., ob 22. uri: Rock o-pera
Srednja dvorana
Jutri, 23. t.m., ob 22. uri: Rock o-pera
Okrogla dvorana
Danes, 22. t.m., ob 20.30: R. Que-neau «Vaje v slogu*.
Mala dvorana
Še jutri, 23. t.m., ob 20. uri: Jugoslovanski nizkoproračunski filmi.
V soboto, 24. tm., ob 10. uri: Alenka Goljevšček «Hiša» — Lutkovno gledališče Ljubljana.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 22. septembra, ob 11.45 in do 17.45 J. Plevneš «Erigon». Predstava za Srednjo naravoslovno šolo v gledališki dvorani v Solkanu.
Ul. sv. Frančiška 20
Vljudno vas vabimo danes, 22. septembra, ob 18. uri na otvoritev pregledne razstave
AVGUSTA ČERNIGOJA
ob umetnikovi 85-letnici.
Kino
Ariston Danes zaprto.
Eden 17.00 «Porky’s 2 il giomo dopo*.
Fenice 17.00 «Turbo time*. Piquet, Tambay.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 «Ame-rican love*. Prepovedan imaaini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.45 «Vigilante» — za vsakogar.
Dvorana št. 3 15.30 «Noa Noa, la ragazza del manifesto*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00 «48 ore*.
Mignon 16.30 «Sturmtruppen».
Aurora 17.00 «Dark Cristall*
Capital 17.00 «Victor Victoria*.
Radio 15.30 «Desideri... caldi e ba-gnati*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Orgasmo eso-tico*. Prepovedan mladini pod 18.. letom.
Moderno 18.00 «11 mistero della sfinge*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Una notte d’estate (Gloria)*.
SOLA ZA KROJENJE IN ŠIVANJE
EDDA DESCO
UL. DESTRIERO 11 TEL. 744-458
ZAČELO SE JE VPISOVANJE
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 22. septembra MAVR1CIJ
Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob
19.04	— Dolžina dneva 12.13 — Luna vzide ob 19.36 in zatone ob 6.39.
Jutri, PETEK, 23. septembra SLAVOJKA
Vreme včeraj:	temperatura zraka
23 stopinj, zračni tlak 1019, mb rahlo pada, veter 7 km na uro severoza-hodnik, vlaga 64-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Gulli, Ni-coletta Tiziani, Elisa Belletich, Stefa-no Prodan, Vittoria Klugmann, Erika Malini.
UMRLI SO: 60-letni Lodovico Ligo-vich, 69-letni Umberto Busdon, 77-letni Carlo Franco, 73-letni Giovanni Svagelj, 77-letna Maria De Nardo vd. Verni, 82-letna Alma Amori, 87-letna Attilia Giurco, 81-letni Enrico Barel-li, 80-letni Vittorio Ellero, 85-letna Rosa Coren vd. Umer, 84-letni Antonio Martincich, 84-letni Antonio Am-stici, 82-letna Paola Zanuttin vd. Saitta.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Zgonik, Boljunec in Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8 in Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (08 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Zgonik. Boljunec in Žavlje.
DFžTTRMA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL
bul, preapi azrucna od 16 do 20 ure in praznična od 8. do 20.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197.
Razna obvestila
ŠD Breg prireja v Boljuncu
do 25. septembra teden zabavnih prireditev «Z nami v šotoru*. Nastopili bodo priznani mednarodni glasbeni ansambli in umetniki.
Danes, 22. septembra, ob 20.30: Mirco in Emanuela Catalano, svetovna prvaka za leto 1983 v rock and rollu. Po izvedbi programa ples do 24. z ansamblom Pomlad. Jutri: od
20.30	do 24. ples z velikim Show orkestrom New Valzer. Sobota: od 20.30 do 24. ples z ansamblom Pomlad in tekmovanje v valčku. Nedelja: od
20.30	do 24. ples z ansamblom Pomlad in žrebanje velike loterije.
Ob priliki 15-letnice prireja ŠD Polet v nedeljo, 25. t.m., ob 16. uri ponovitev kotalkarske revije. Po reviji so vabljeni vsi bivši Poletovi kotalkarji in njihovi starši ha družabni večer.
V ponedeljek, 26. 9., ob 15.30 se začne kotalkarski tečaj za začetnike. Vpisovanje na kotalkališču na Pikel-cu vsak dan od 18. do 20. ure.
KD Primorec vabi v soboto, 24. t.m,. na večer jazz glasbe s skupino Di-xieland iz Izole. Koncert bo ob 20.30 v ljudskem domu v Trebčah.
Dekliški zbor I. Gruden iz Nabrežine vabi vse tiste, ki bi rade pele v naših vrstah, neglede na starost, na pevske vaje, ki so ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih, ob 20. uri. Čakamo vas!
KD Lipa, KD Primorec in KD Slovan vabijo mlade od 3. razreda osnovne šole do 3. razreda nižje srednje šole ter njihove starše na prvo vajo otroškega zbora, ki bo danes, 22. t.m., ob 16. uri v prostorih Gozdne zadruge na Padričah.
KRUT sporoča, da sprejema prijave za sledeče interesne dejavnosti: telovadba, plavanje, balinanje, kegla-nje, streljanje in šah. Vpisovanje in informacije na začasnem sedežu krožka v Ul. Montecchi 6/IV, tel. 795136. vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12. ure.
Glasbena matica obvešča, da bo vaja mešanega pevskega zbora jutri, 23. septembra, ob 19.30 v Kulturnem domu.
Koncerti
Danes, 22. septembra, ob 20.30 — e-vangeličanska luteranska cerkev — Largo Panfili. Trio Lorenz bo izvajal koncert za klavir in godala. Pela bo mezzosopranistka Eva Novšak Houška (Jugoslavija).
V soboto, 24. t.m., ob 20.30 v evangeličanski luteranski cerkvi (Largo Panfili) nastop ansambla «1 filarmonici veneziani*. Dirigira Fabio Pirona.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PAVLIČ KARLO razlaščen vinogradnik prodaja vinske sode, kad, mlin, in stiskalnico. Vse v dobrem stanju. Telefon (040) 228431.
DAJEM v najem stanovanje:	dve
spalni sobi, kuhinja, kopalnica m shramba. Tel. (040) 228390.
KUPIM manjšo nezazidljivo parcelo v bregu pod Borštom. Pismene po-nudbe na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro «Breg»-PRODAM počitniško prikolico «Cara-van Elnagh* v dobrem stanju za 4 osebe: kuhalnik, ogrevanje in plak nena veranda. Tel. 220-140 od 1* do 14. ure.
ŽENSKA srednjih let nujno nudi pomoč v gospodinjstvu, tudi kot čistilka. Tel. 811-396 v večernih urah. KONZULENT za delo bi sodeloval s podjetji, tvrdkami, družbami, zvezami in komercialisti. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi b, Trst, pod šifro «Konzulent*. PRODAM 700 kg belega grozdja iz vinograda v Grljanu. Tel. 631-962-NA KRASU prodam trgovsko licenco: jestvine, sadje in zelenjava kmečko orodje, drogerija, prodaja kruha in papirnica. Telefon 226 240. UGODNO prodam dva lesena soda.
Telefon 231864.	_
OSMICO ima v Borštu Ivanka. ToCi belo in črno vino.
PRODAM zazidljiv teren na Repen-tabru. Telefon 227284. SOBOSLIKARSKA, zidarska, parke-tarska, inštalaterska dela v novin stavbah in pri popravilu obstoječih, sprejema skupina izvežbanih delavcev. Naročila po tel. 0481 - 88217 PRODAM Alfa sud 1200 - letnik ’74 v odličnem stanju. Tel. 812215.	.
PRODAM Land rover 75 in Escort ®> v dobrem stanju. Tel. 824381. PRODAM vinske sode v dobrem stanju od 1 do 7 hi. Tel. 299-453. IŠČEM zaposlitev kot uradnica z znanjem nemškega in srbohrvatskeg jezika. Ponudbe oziroma informacij® pri upravi PD v Gorici.
OSMICO je odprl Alojz Škrk v Šale-žu štev. 33. Toči belo in črno vin®-KUPIM Ape v dobrem stanju. Tel.
228365 od 19. do 20. ure.	,
PRODAM hišo na Kontovelu št. *®* v dobrem stanju, 80 kv. m. Telef®-nirati na št. 22(1601 od 13. do »•
ure.
SKD Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 2. oktobra, ob priliki gostovanj folklorne skupine enodnevni avtobusni izlet v Preddvor pri Kranju z obiskom Begunj in Krope. Vpisovanje ® 28. t.m. v društvenem baru.	,.
Slovenska gobarska družina prim® v nedeljo, 25. septembra, gobarski izlet za člane. Zbirališče ob 8. uri spomenikom padlim na Opčinah. Obvezna prepustnica ali potni list.
Zveza žena — Bani prireja 9. olc' tobra izlet na Lago di Garda. Vpis® je Avgusta Malalan telefon 2128®“ ali Tea Renar v trgovini Start Sp®1* na Opčinah.
Društvo slovenskih upokojencev Trstu priredi v četrtek, 29. septembra izlet na Belopeška jezera. Pot0J vanje bo čez Gorico (Novo Goric®) po Soški poti do Predila (kosilo v gu pod Mangartom), mimo Rabeljskega jezera na Belopeška jezer®-Vrnitev po Trbiški cesti, čez Tarčent" Čedad (postanek) — Trst. Odhod ®D
7.30.	Vpisovanje še danes, 22. seP" tembra, od 10. do 11. ure na naše®1 sedežu v Ul. Cicerone 8.
SPDT prireja v nedeljo, 2. ok®T bra avtobusni izlet v Žabnice ob PrI' liki otvoritve planinskega doma M®® gart. Vpisovanje na sedežu ZSŠDl ® vključno srede, 27. t.m.
SPDT sporoča, da bo v nedelj®’ 25. t.m. tradicionalni dan planince*’ Zbirališče ob 9. uri v Repniču, na1® skupni izlet na Volnik In od 13. dalje družabne igre za otroke in v drasle na travniku pri Repniču.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Slovan obvešča, da so pevsk vaje za moške ob sredah in za žensk ob torkih, ob 20.30 v prostorih Gozd®^ zadruge. Vabljeni novi pevci in pevk®-
f Čestitke
ANČI in PANČIJU KRAVOSU voš®j vso srečo na novi življenjski poti H*' Ivan Grbec iz škednja.
Danes praznuje 80. rojstni dan ®*f ša mama, nona in pranona MARU^ iz Bazovice (Kraljeva). Še na mnog leta ji iz srca kličejo vsi, ki jo im®J" radi.
Danes praznuje 80 let MARIJA ŽEM. Mnogo zdravja In veselja L voščita družini Teiion iz Mavhl®) in Tode iz Tržiča.
V'	m
Zenska in njena stvarnost
Najprej samostojno delo in šele nato ljubezen
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Dandanes brez statističnih podatkov in primerjav skorajda ne moremo živeti. Navadno iz njih dobimo splošno sliko o problemu, ki smo si ga zastavili; vendar pa so po svoje zanimive tudi zelo parcialne analize, ki se na primer ne nanašajo na vse prebivalstvo. Ta metoda se je še zlasti razpasla ob preučevanju «ženskega sveta)), ki je prav gotovo med najbolj obravnavanimi v zadnjem času.
Takemu preverjanju «zrelosti» svojih bralk se ni odtegnila niti precej ekskluzivna italijanska revija Cosmo-Politan, ki je na tej podlagi izdelala idealno podobo «ženske Cosmo*. Anketa te revije je v toliko zanimiva, ker se v njej prepoznavajo tiste ženske, ki sodijo o sebi, da so v koraku s časom. Gre namreč za tisto kategorijo žensk, ki se običajno oblačijo in ličijo po zadnji modi, ki se veliko posvečajo športu in rekreaciji, ki štu dira jo tuje jezike, ki so kratke «in». Vprašanje je seveda, koliko je njihova modernost zunanja, oziroma koliko se odraža v odnosu, ki ga imajo do bistvenih življenjskih izbir.
Prva važna opomba je, da so na vprašanja odgovorile predvsem mlade ženske, več kot polovica je stara od 18 do 25 let, dobra četrtina od 26 do 35 in samo 10% od 35 do 44 let. Raven izobrazbe je tudi precej visoka, saj jih je odločna polovica zaključila višjo srednjo šolo, nad 12% Pa univerzo; pri tem je treba upoštevati, da je velik del še študentk. Neporočenih je kar 60%. toda prav tako zaradi starosti, kajti 71% jih »verjame v poroko».
Seveda bomo povzeli samo nekatere pomembnejše podatke: velika ve čina intervjuvank je zaposlenih (nad 65%, kar je daleč nad italijanskim Povprečjem) in tudi želi biti zaposlena. čeprav mogoče s trenutnim delovnim mestom ni zadovoljna. Toda kljub temu in dejstvu, da bi se jih približno 20% odpovedalo službi, ko bi to zahteval mož, je daleč na pr-
«.Prihodnji mesec bom dopolnil 60. leto, ko se več ali manj skoraj vsak delavec odloči za upokojitev. Tudi jaz bi rad prenehal z delom, vendar se ni zdi, da se mi to sedaj ne izplača. Do pred tremi leti sem bil namreč zaposlen drugje in sem imel precej nizko plačo, v zadnjih treh letih pa sem presegel 10 milijonov letnega dohodka. To bi me sedaj verjetno oškodovalo, saj ste v vaši rubriki že večkrat pisali, da sedaj upoštevajo zadnjih pet let. V mladih letih mi ni so plačevali zavarovanja, tako da imam le 34 let prispevkov in zato bi rad delal še kaki dve leti. Orne niti moram tudi, da mi v Rimu še niso priznali partizanščine, čeprav i-mama to obdobje priznano že v Ju goslaviji in v dvojnem štetju. Kaj mi svetujete?»
M. G.
Z ozirom na dejstvo, da nimate zaradi nerednega plačevanja zavarovalnih prispevkov še polne pokojninske dobe (40 let), bi po zakonu imeli Pravico, da še dalje obdržite svoje sedanje delovno mesto. Vendar pa to pod pogojem, da ste vsaj šest mesecev pred dopolnitvijo 60. leta starosti to javili delodajalcu s po sebno opcijo, če tega niste storili, je sedaj vse odvisno od čuta razumevanja delodajalca, saj vas lahko v tem primeru, obdrži v službi, ven
vem mestu «želja za v bodoče» težnja po samostojnem delu. Šele na druge mmestu je ljubezen, »-na tretjem želja po potovanjih in sploh premikih, in na četrtem misel, da «si u-stvarim družino».
Iz nekaterih «stranskih» vprašanj sicer nekako izpade, da veliko žensk dela «iz potrebe» in ne «iz veselja», toda zavestno iščejo «kreativno, samostojno delo». Toda za nadrejenega imajo še vedno rajši moškega, le 9% izbere žensko, vendar pa je večini vseeno.
«ženske Cosmo* so na splošno zelo zadovoljne, da so ženske, saj je samo 9% reklo, da bi se raje rodile kot moški. Toda ženske družbe ne ljubijo pretirano, saj raje sanjarijo, potujejo in tudi stanujejo z moškimi, znanimi in ne.
Sploh so v pogledih na spolno-dru žinsko življenje videti zelo odprte (ali so pa to samo njihove želje). Čeprav odločno verjamejo v «ustanovo poroka», jih je več kot polovica prepričanih, da se ni treba poročiti, če hočeš otroka. Več kot 70% zagovarja možnost, da bi se večkrat poročile, za kar bi seveda morali spremeniti zakon o razporoki. Nad 85% zagova rja zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti in zatrjuje, da kontracep cija ni samo ženski problem. Hkrati več kot tričetrt vprašanih pravi, da njihova «sreča ne zavisi od stalnega spolnega odnosa» (mišljen je stalen partner), toda 60% žensk mora biti zaljubljenih v moškega, s katerim imajo odnos.
Tem podatkom velja navesti še e nega: samo 5% intervjuvanih žensk se aktivno udejstvuje v politiki, vendar pa jih velika večina stalno spremlja politično dogajanje. To naj bi kazalo na to, pripominja urednica, dn ženska skuša samo sebe ovrednotiti, družina ni več izključni center njenih interesov, toda nekoliko preveč pozablja na lastno okolje, (bip)
dar pa ni dolžan, da se tako ravna. Ker v pismu ne navajate tega osnovnega podatka, morate sedaj najprej razčistiti to zadevo: svetujem Vam, da se odkrito pogovorite z delodajalcem in mu predočite svoj problem.
Kar zadeva kriterij izračunavanja pokojnine, se od lanskega leta upaš teva zadnjih pet let prejemkov (prej zadnja tri leta) in pri tem INPS tudi ovrednoti prejemke z ozirom na porast življenjskih stroškov vendar z izjemo zadnjih dveh let. Ker ste irr:’i do pred tremi leti nizko plačo, bi se Vam to danes maščevalo na pokojnini, saj bi prejeli približno četrtino nižjo pokojnino kot bi jo lahko sicer. Če pa bi sedaj nadaljevali s plačevanjem višjih prispevkov še dve leti, bi si zagotovili krepko višjo pokojni no. Danes bi pokojnina znašala 68% ovrednotenega povprečja zadnjih petih let. Čez dve leti pa se bo ta odstotek še povišal na 73% oziroma verjetno še več. Med tem časom bi Vam namreč morali priznati še par-tizanščino na italijanskem vojaškem listu, kar bi za Vas bila ugodnejša rešitev, kot da to obdobje uveljavite v Jugoslaviji.
Kot vidite torej ni na papirju nobenih dvomov, da je za Vas ugodnejše, če počakate z upokojitvijo še za dve leti, seveda ob soglasju delodajalca.
B. S.
Prvi kanal
13.00	Poletni maraton - balet
13.30	Dnevnik 1
13.45	«Don Milani* - film
15.20	Mister Fantasy glasbena oddaja
16.50	Risanka
17.00	Sveže, sveže - glasba, prireditve in aktualnosti
V studiu Roberta Manfredi
17.10	Astroboy - risanka
18.00	Colorado - TV nadaljevanka
18.40	Gostje in glasba
19.00	«11 conte di Montecristo* - TV nadaljevanka
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Življenje začenja vsako jutro -komedija
Nastopa Gino Bramieri
21.40	Dnevnik 1
21.50	«XIX mostra intemazionale di mušica leggera*
Vodita Claudio Lippi in Daniela Poggi
23.10	Pariš - TV film
00.05 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Šolska vzgoja
13.40	«Les Ballets Trockadero de Mon-te Carlo» - balet
15.00	Gianni in Pinotto - komični TV film
l hibljana
8.50	TV v šoli
17.25	Poročila
17.30	Zemljepisne posebnosti: Etosha - kraj suhe vode - dokumentarna serija
18.25	Prekmurski obzornik
18.40	Obramba in zaščita
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik I
20.00	Tednik
21.00	Pot svobode - nadaljevanje in
knnpp
21.50	TV dnevnik II
Zagreb
17.45	Dvojčka
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Split
18.45	Glasbeni album
19.30	TV dnevnik
20.00	Politični magazin
21.05	Halo, dober večer - kviz
22.05	TV dnevnik
CANALE 5
8.35	Phyllis - TV film 9 00 Aliče - TV film
9.30	Mary Tyler Moore - TV film
10.00	Lou Grant - TV film
11.00	Giorno per giomo - TV film
11.30	Rubrike
12.00	Arcibaldo - TV film
12.30	Help - glasbena igra
13.00	II pranzo e servito - nagradna igra
13.30	Sentieri - TV roman
14.30	General Hospital - TV roman
15.15	23 passi dal delitto - film
17.00	Tarzan - TV film
18.00	Galactica TV film
19.00	Arcibaldo - TV film
19.30	Serpico - TV film
20.25	Vota la voce
22.25	Audace colpo dei soliti ignoti -film
0.25 šport
2.00	Pištole roventi - film
RETEOUATTRO
10.00	L’invincibile Blue Falcon - risanke
10.30	Gianni e Pinotto al Polo Nord -film
12.15	FBI - TV film
13.15	Padrocina Flo - Novela
14.00	Agua Viva - Novela
14.50	Sento che mi sta succedendo qualcosa - film
16.20	Risanke
17.20	Dr. Slump - risanke
17.50	CHIPS - TV film
18.50	Dancin’Days - Novela
19.30	Super Dynasty - TV film
20.30	Io tigro, tu tigri, egli tigra -film
22.35	La camera oscura - TV film
23.35	Šport
I contrabbandieri del cielo -film
ITALIA 1
10.00	Febbre d’amore - TV roman
10.45	Prigione senza sbarre - film
12.10	Gli eroi di Hogan - TV film
12.40	Vita da strega - TV film
13.00	Bim bum bam
14.00	Čara čara - TV novela
14.40	Febbre d’amore - TV roman
15.30	In časa Lawrence - TV film
16.30	Bim bum bam
18.00	La grande vallata - TV film
19.00	Wonder Woman - TV film
20.00	Strega per amore - TV film
15.25	«Fuga dal pianeta delle scim-mie» - film
17.00	Tandem - poletna oddaja
V	teku oddaje risanke in TV film
18.30	Dnevnik 2 Športne vesti
18.40	Inšpektor Derrick TV flim
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	«Diritto di offesa» - 1. del
21.35	Srečanje s kinematografijo - filmi, ki jih boste videli na velikem platnu
21.40	Zdravo, Jerry!
22.40	Dnevnik 2 - Nocoj
22.50	Dnevnik 2 - Športne vesti
V	teku oddaje: Roseto degli A-bruzzi - boks
00.05 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	Dnevnik 3
19.20	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.55 Italijanski dokumentarci od leta 1949 do leta 1970
20.05	šolska vzgoja
20.30	«Scene da un matrimonio» - TV nadaljevanka
Nastopata Liv Ullmann in Er-land Josephson
21.20	Dnevnik 3
21.45	«Assassinio sulTEiger* - flim Nastopa Clint Eastwood
23.50	Glasbena oddaja z Nado
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini
Danes bodo v okviru oddaje ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki:
TRST — Stavka kovinarjev VIDEM — Predčasne upokojitve TRST — Baletna šola SSG GORICA — Trgatev
17.00	TV šola
17.25	TVD - Novice
17.30	Glasbena oddaja
18.00	Dokumentarna oddaja
19.00	Risanka
19.30	TVD - Stičišče
19.45	Trnova pot - serijski film
20.45	Velika dolina - serijski film
21.45	Turistični vodič
22.00	TVD - Danes
22.15	Dokumentarna oddaja
20.30	Sole rosso - film
22.35	Calcio Mundial
0.15 II grande racket - film
1.45	Ironside - TV film
TELEPADOVA
10.00	WKRP in Cincinnati - TV film
10.30	Laura - TV film
11.15	Cuore selvaggio - TV film
12.00	Agente Pepper - TV film
13.00	Risanke
14.00	Laura - TV film
14.45	Codice 3 - TV film
15.45	- 19.00 Risanke
19.30	LTncredibile Hulk - TV film
20.30	Una squillo scomoda per 1’ispet-tore Newman - film
22.00	Giovani avvocati - TV film
23.00	TV film
24.00	Causa di divorzio - film
TRIVENETA
10.30	Simon Templar - TV film
11.30	Erika - nadaljevanka
12.30	Horoskop
12.40	Risanke
14.00	Kodiak - TV film
17.30	Risanke
19.00	Hondo - TV film
20.00	Salut Champion - TV film
20.30	Ombre rosse - film'
22.00	Black Christmas - Un Natale rosso sangue - film
23.30	Film
TELEFRIULI
12.30	Nagradno tekmovanje
12.45	TV dnevnik
13.00	Anche i ricchi piangono - TV film
13.30	TV film
14.00	Buongiorno, Miss Dove! - film
15.45	Odprto za mlade
18.20	TV film
18.50	TV film
19.20	Horoskop
19.25	TV dnevnik
20.10	Nagradno tekmovanje
20.30	Anche i ricchi piangono - TV film
21.00	Tombola - Vodi Walter Chiari
23.00	TV dnevnik
23.10	Abat-jour
23.15	Ruote in pista
23.45	Filmska kronika 0.15 Abat-jour
TELEOUATTRO
8.30	Povezava z Italio 1
19.00	Dogodki in komentarji
RABIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20
Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Beseda ni konj - Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih: Ivanka Hergold «Nož in jabolko*; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik:	Glasbeni potpuri;
12.00	Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije; 13.20 Glasba po željah; 14.10 -
16.00	Mladinsko popoldne: Otroški kotiček; 14.30 Naš jezik; 14.35 Diskoteka; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Trikule-Trakule; 18.20 Črnske duhovne pesmi.
RADIO OPČINE Do 10.00 Glasba; 10.00 Kupim... prodam; Do 20.00 Glasba; 20.00 Radijski magazin (vodi Roby); Dalje Glasbena noč.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere; 6.45 Cestne razmere - Napoved radijskih in TV sporedov; 7.00 Zaključek; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa;
13.20	Zanimivosti, reportaže, pogovori;
13.45	Narodne in ponarodele; 14.20 Iz glasbene ustvarjalnosti; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu;
Današnji pogovor je namenjen turistični posezoni. Prisluhnite mu lahko ob 17.30. V Primorskem dnevniku pa bomo govorili o 8 mesečnem gospodarjenju ilirskobistriškega gospodarstva in o vseh dnevno aktualnih dogodkih s Primorskega in iz zamejstva.
15.50	Pojdimo v kino; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o...;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.00 Horoskop;
8.45	Radijska priredba; 9.15 Glasba;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta;
10.35	Vrtiljak motivov; 11.00 Svet mladih; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Poročila v nemščini; 14.40 Glasba;
15.00	Turistični vodič; 16.15 Glasba;
19.32	Poročila v nemščini; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.58 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno govorni program;
11.00	Včerajšnje popevke; 11.34 Radijska nadaljevanka; 12.03 Radijska priredba; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 15.00 Od lepe'Otero do Lili Marlene — radijska nadaljevanka;
16.00	Poletni popoldanski program:
17.25	Globetrotter - nove plošče; 18.05 Poje Nina Hagen; 18.28 Koncert kitarista Narcisa Yepesa; 19.15 Glasba;
19.30	Jazz glasba; 20.00 Gledališka sezona; 21.30 Srečanje z Vittorijem Bez-zijem; 21.52 Objektiv Evropa; 22.22 Napotki za avtomobiliste; 22.27 Misli King-Konga; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.35	Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Mladina poje;
9.05	Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 AU poznate;
11.35	Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Znane melodije:
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije:
14.05	Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Jezikovni pogovori; 15.05 Radio danes, radio jutri;
15.15	Vrtiljak; 15.55 Minute za EP;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Z ansamblom Savinjskih sedem: 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 18.35 G. Rossini na koncertnem odru; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19,45 Minute z ansamblom Mojmi-ra Sepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije: 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk jugo-
NASI PROIZVODI VAS BODO VEČ GRELI
PETROLCHIlIllA
ADRIATICA
F. MALE
Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva
SERVIZIO
Dodatki gorivom Maziva
TOTALCOMFORT
TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400
Patronat KZ - IN AL svetuje
Možnost zaposlitve tudi po 60, letu?
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Sestanek rajonskega sveta s starši
Kako rešiti prostorsko stisko otroškega vrtca v St and rezu
Izšla je brošura o zaščitni četi PK KPS za Primorsko
Vprašanje prostorske stiske v štan dreškem otroškem vrtcu, ki je v prejšnjih dneh povzročilo vroče diskusije med starši otrok dveh slovenskih in italijanske sekcije, se je končno precej razjasnilo. V prejšnjih dneh smo že na kratko poročali za kaj gre. V otroškem vrtcu, ki je bil zgrajen za dve sekciji, so v zadnjih treh letih zasilno namestili tri, dve slovenski in italijansko sekcijo. Tedanjo rešitev so soglasno sprejeli starši otrok obeh narodnosti, z domeno, da se bo ena od sekcij preselila v prostore novega socialnega centra, zraven sedanjega vrtca, ki ga je na pobudo rajonskega sveta pričela urejati občinska uprava.
Sedaj je novi center dograjen, v njem pa so prostori za eno od sekcij bližnjega otroškega vrtca. Toda stvar se je zapletla, ko so se po Štandrežu razširile govorice, da naj bi v nove prostore šla ena ali druga sekcija. Kaže namreč da starše s.edanjih otrok ne mika preselitev v socialni center, iz tega nezadovoljstva pa so nastale, verjetno tudi umetno podpihovane, govorice, ki so že grozile, da prera-
stejo v napetost med obema narod-nostima.
Zaradi tega je predsednik rajonskega sveta Reščič v torek sklical sestanek, ki so se ga udeležili številni starši otrok, vzgojiteljice in didaktična ravnatelja slovenskega in italijanskega otroškega vrtca. Namen sestanka je bil razčistiti vzroke nezadovoljstva in preprečiti morebitno podpihovanje narodnostne mržnje. Številni prisotni starši so tako lahko brez nepotrebnega razburjanja obrazložili razloge za nezadovoljstvo. Gre se predvsem za to, da so po njihovem mnenju novi prostori neprimerni, premajhni in da bi nova sekcija ne razpolagala z lastno menzo in jedilnico. Zato so starši predlagali, naj bi občina poskrbela za drugačno rešitev, tako da bi vse tri sekcije lahko ostale v sedanjih, čeprav pretesnih prostorih.
Predsednik Reščič se je obvezal, da bo o njihovih zahtevah seznanil občinske upravitelje, čeprav se pri tem postavlja vprašanje, ali je predlagana rešitev možna in tudi ekonomsko
opravičljiva. Zaenkrat se torej ne bo preselila nobena od treh sekcij, to pa je precej pomirilo tudi najbolj razgrete duhove.
Del Gobbo pojasnil smernice bodočega delovanja ERSA
Emilio Del Gobbo, predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva, se je te dni sestal z uslužbenci ustanove in to na sedežu v Gorici. Del Gobbo, ki je dolžnost prevzel pred kratkim in je bilo to prvo njegovo neposredno srečanje z uslužbenci ER SA je obrazložil osnovne smernice delovanja ustanove v prihodnjem obdobju. še naprej naj bi podpirali razvoj zadružništva, skrbeli za izpopolnjevanje področnih centrov in centrov za komercializacijo kmetijskih pridelkov. Potrebno pa bo večje sodelovanje med različnimi ustanovami, ki delujejo na področju kmetijstva, je posebej poudaril Del Gobbo.
V mesecu septembru ko na Primorskem in tudi pri nas v zamejstvu proslavljamo 40letnico zgodovinskih dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja, je izšlo tudi nekaj publikacij, ki podrobneje osvetljujejo posamezne dogodke in njihove razsežnosti. Tako brošura z naslovom «Zaščitna četa 360» opisuje nastanek in vlogo zaščitne čete, ki je skrbela za varnost in druge potrebe članov Pokrajinskega komiteja -JiPS ter ostalih političnih organov narodnoosvobodilnega boja na Primorskem. Gre za spomine udeležencev in podrobnosti, ki so malo znane v zgodovinopisju iz obdobja narodnoosvobodilnega boja. Zaščitna četa je bila ustanovljena v zagonu prve svobode primorskega ljudstva, 20. septembra leta 1943 v Stomažu na Vipavskem, sestavljalo pa jo je okrog 200 borcev, med katerimi so bili tudi fantje iz naših krajev v zamejstvu. Enota je bila zaradi specifičnosti in značaja svojih nalog skoraj v ilegali. Zaradi varnosti namreč niso nikoli navajali kraje, kjer sta se četa in vodstvo narodnoosvobodilnega boja na Primorskem nahajala. Imeli so šifro imenovano «Točka 360». Italijanski fašisti in nemški okupatorji, pa tudi belogardisti, so si zelo prizadevali, da bi odkrili politično vodstvo NOB na Primorskem, vendar jim to ni uspelo.
Pripadniki zaščitne čete so skrbeh za zavarovanje vodstva — slednjega so tvorili predvsem dr. Aleš Bebler, Lidija Šentjurc, dr. Joža Vilfan, pisatelj France Bevk, pa občasno predstavniki poveljstva in političnega vodstva NOB v Sloveniji, kadar so prihajali na Primorsko — imeli pa so tudi svojo kurirsko mrežo, ter obveščevalno, intendantsko in oskrbovalno službo. Spremno besedo v bi ,r’ 0 Zaščitni četi točke 360 je napisal tedaj že pokojni Franc Kimovec - Žiga, ki je bil leta 1944 organizacijski sekretar Komunistične partije Slovenije za Primorsko.
Delovanje bivših deportirancev
Sekcija vsedržavnega združenja bivših deportirancev v Ronkah vabi člane, naj se zglasijo na sedežu v sredo ali petek med 18. in 19. uro. P®"
leg urejanja položaja posameznikov glede priznavalnine bodo dobili vse ustrezne informacije o štiridnevnem izletu, ki ga ronška sekcija prireja ob 40-letnici deportiranja rimskih Judov v Auschwitz. Izlet bo od 14. do 17. oktobra. Udeleženci bodo obiskali muzej deportacije v Capriju, Ardea-tinske jame v Rimu in Marzabotto.
Odobren končni finančni načrt
Izgradnja občinske telovadnice v Sovodnjah veljala 745 milijonov
Celotni strošek izgradnje občinske telovadnice v Sovodnjah se je zvišal za nadaljnjih 33 milijonov lir v odnosu na dosedanji izračun. Občinski svet v Sovodnjah je na zadnji seji, v torek zvečer, odobril novi (in zadnji) finančni načrt za omenjeni objekt, ki je že dograjen. Telovadnica stane 745 milijonov. Večina te vsote je bila tudi že izplačana, za razliko pa bo občina najela posojilo (115 milijonov lir) pri zavodu Cassa depositi e prestiti, za katero ima že načelni pristanek. Prav v zvezi z odobritvijo novega finančnega načrta za izgradnjo telovadnice, je bilo slišati na torkovi seji predlog, naj bi objekt čimprej izročili v uporabo, vsaj za potrebe domačih društev. Župan Primožič je odgovoril, da je občinski odbor seznanjen s potrebami društev, vendar ker gre za javni objekt, je treba še prej zadostiti nekaterim obveznostim. Občinski odbor si stalno prizadeva, da bi telovadnico čimprej izročili namenu. Dokaz takih prizadevanj je tudi osnutek pravilnika o uporabi objekta, ki so ga svetovalci prejeli prav na torkovi seji v preučitev in ki ga bodo predvidoma odobrili na prihodnji seji občinskega sveta.
Precej dolga razprava se je nato razvila ob predlogu za poveritev službe za pomoč ostarelim in osamljenim
občanom na domu. Občinska uprava je že lani decembra pripravila obširen posvet s predstavniki društev, svetovalci, župniki in drugimi družbenimi delavci. Šlo je za prvi korak na poti uresničevanja drugačnega pristopa glede reševanja problemov ostarelih. Na decembrskem sestanku so sestavili obsežen seznam potreb na tako imenovanem socialnem področju. Pred nekaj meseci je občinska uprava končno sprejela odločitev, da nima smisla čakati, da bo za tovrstne storitve poskrbela KZE, ampak je treba konkretno ukrepati z lastnimi silami. Pogodbeno bodo zaposlili osebo, ki bo pomoči najbolj potrebne občane obiskovala na domu. V poskusnem obdobju, že od začetka oktobra dalje, bo služba trajala dvanajst ur tedensko, na podlagi pridobljenih izkušenj in ugotovitev v poskusnem obdobju, bodo službo s prihodnjim letom predvidoma podaljšali. Podžupan Klemše, ki je o odločitvi odbora poročal, je poudaril potrebo, da se čimprej ustanovi tudi svetovalska komisija, ki bo pobliže sledila temu vprašanju.
Občinski svet je nato odobril poveritev službe za pomoč ostarelim g. Nerini Ulian Florenin.
V nadaljevanju seje je občinski svet odobril tudi predlog poveritve načrto-
valnih del arh. CodeUia, za uradno lotizacijo cone C/4 v Gabrjah, odobril nakup dveh nepremičnin v centru Sovodenj ter končni obračun stroškov za preureditev županstva, v višini nekaj nad 19 milijonov lir. Strošek se bo kril s sredstvi sklada Bu-calossi. Občinski svet je odobril tudi zakup del za ureditev pokopališč v Sovodnjah in na Peči. Dela bo opravilo podjetje Grilj, ki je edino predložilo ponudbo. Strošek znaša 13,5 milijonov.
Naj omenimo še, da so na torkovi seji odobrili predlog o ureditvi oz. spremembi letošnjega finančnega načrta, zlasti kar zadeva porazdelitev sklada po čl. 54 dež. statuta in finansiranje nekaterih javnih del.
Naj omenimo še, da se je pred uradnim začetkom seje prof. Aldo Rupel zahvalil za pomoč in sodelovanje občinske uprave in celotne sovodenj-ske skupnosti, ob velikem zletu tabornikov Rodu modrega vala.
Občinski svet se bo predvidoma spet sestal že v začetku prihodnjega meseca.
• Služba za injekcije (Zeleni križ, Ul. Crispi): 8.30-12.30 in 15.30-18; ob sobotah 8.30-12.30. Ob nedeljah in praznikih 10.00-12.00.
Ljudska umetnost pri nas predmet zanimivega tečaja
Ciklus predavanj bo obravnaval zgodovino in stvaritve umetniške obrti v deželi
Goriška pokrajinska uprava prireja v sodelovanju s tržiško občino seminar o zgodovini deželne in tipično krajevne umetnosti. Gre že za tretji seminar na to tematiko, ki je v prejšnjih letih vzbudila zelo veliko zanimanje. Letošnji seminar bo namenjen proučevanju manjše umetnosti, tj. tistega dela kulturnega ustvarjanja v naši deželi, ki se je izražal predvsem v umetniški obrti.
Priznani raziskovalci zgodovine ljudske umetnosti v naših krajih bodo s pomočjo diapozitivov seznanili tečajni-Ke s stvaritvami v posameznih zvrsteh umetniške obrti. V Gorici bodo predavanja v palači Attems, v Tržiču pa v občinski knjižnici. Prvo preda vanje bo 29. t.m. ob 18. uri (v Tržiču dva dni prej) na temo Zgodovina in kultura manjše umetnosti. Govoril bo prof. Giampaolo Gri. Ostala pre davanja, ki se bodo nadaljevala do konca novembra se bodo dotaknila sledečih argumentov (v oklepajih da turni predavanj v Gorici): Zlatarstvo dr. Gilberto Ganzer (6. 10.), Kerami ka, dr. Laura Ruaro Loseri (13. 10.) Ljudsko blago, prof. Gina Morandini (20. 10.), Hišna oprema, prof. Giu seppina Perusini (27. 10.), Železni iz delki, dr. Tiziana Ribezzi (4. 11.), šivanje, prof. Gina Morandini (10. 11.), Mozaik, prof. Marta Mauro (16. 11.), Kleklanje, dr. Doretta Poli Davanzo (24. 11.).
Interpelacija v deželnem svetu
Komunisti proti krčenju proizvodnje v tovarni Safog
V seznamu kriznih podjetij na Goriškem je v zadnjem času tudi podjetje Safog, podjetje z državno udeležbo, ki je še pred desetimi leti zaposlovalo nad 300 delavcev, zdaj pa se je njihovo število skrčilo za eno tretjino. V zadnjem času so vse pogostejši posegi po dopolnilni blagajni, obstaja pa precejšnja nevarnost, da bodo v podjetju že v kratkem morali zaprositi za izredno dopolnilno blagaj no. Razlog je menda v pomanjkanju zadostnega obsega naročil, kot posledica splošne krize, ki je zajela ko vinarsko industrijo. V zadnjem času pa je slišati tudi glasove, naj bi podjetje v celoti spet prišlo v last zasebnikov, kar bi pomenilo upoštevajoč položaj, resno nevarnost glede ohra nitve sedanje zaposlitvene ravni. V zvezi s položajem v goriškem podjetju Safog je skupina komunističnih svetovalcev deželnem svetu (podpisniki Bratina, Radovan, Scampolo) na slovila na predsednika deželnega odbora pismeno vprašanje v katerem zahteva pojasnila (v obliki pismenega odgovora) kakšne korake je deželna uprava storila pri pristojnem ministrstvu, da se prepreči nadaljnje krčenje državne udeležbe v podjetjih na Goriškem. Ob tem komunistični svetovalci navajajo sila neugodne posledice, ki bi jih zmanjšanje obsega proizvodnje v Safogu ali popolno zaprtje podjetja imelo za goriško gos-
podarstvo. V istem dokumentu komunistični predstavniki zahtevajo da ustanova IRI dosledno spoštuje obveznosti, ki jih je glede Safoga sprejela na 2. konferenci o podjetjih z državno udeležbo v Furlaniji Julijski krajini, januarja lani.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «Cinque giorni un estate*. Sean Connery. Barvni film.
VITTORIA - 17.00-22.00 «Sexy orge collegialb. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.45—22.00 «Tootsie». Dustin Hoffman. Barvni film.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «Tootsie».
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Sapore di mare*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 «Deset zapovedi - II. del*; 21.00 «Carstvo čutil*.
SVOBODA 21.00 «Zob za zob*, ameriški film.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute, Ul. Cosulich, tel. 72480.
Tudi tržiški delavci na zborovanju v Trstu
Tudi delavci tržiške ladjedelnice so včeraj stavkali štiri ure v znak protesta in ogorčenja proti krčenju proizvodnje v skoraj vseh državnih ladjedelnicah, ki ga predvideva znani načrt družbe Fincantieri. Na podlagi tega načrta bi v prihodnjih letih tržiški obrat izgubil približno 650 delovnih mest.
Stavkajoči delavci so se v jutranjih urah udeležili tudi sindikalne manifestacije v Trstu. V to mesto so prispeli s posebnim vlakom, ki je odpeljal neposredno iz ladjedelnice.
Na protestnem shodu v Trstu (o katerem obširno poročamo na tržaški strani) se je zbralo veliko število delavcev tržaških in tržiških obratov. Govoril je član vsedržavnega vodstva enotne sindikalne zveze kovinarskih delavcev FLM, ki je poudaril, da je načrt Fincantieri v vseh ozirih nesprejemljiv.
Na sliki; župani z Goriškega na manifestaciji v Trstu.
Temu ciklusu devetih predavanj bo sledil še krajši, na katerem bosta prof. Marta Mauro in Gina Morandi ni govorili o tradicijah pri mizi, kol jih poznamo skozi podobe iz zgodovine umetnosti. Predavateljici bosta loče no obravnavali štiri obdobja in sicer srednji vek, prvo renesanso, renesanso in barok ter stoletje iluminizma in 19. stoletje.
Za prijave in informacije se zainteresirani lahko oglasijo v pokrajinskem muzeju v palači Attems (tel. 84798) in v občinski knjižnici v Tržiču (tel-73151).
DANES V TRŽIČU
Proces proti upraviteljem KZE
..a pre turi v Tržiču bo danes proces proti predsedniku goriške Kra-jevne zdravstvene enote in šestin1 članom upravnega odbora te . ustanove. Poleg Martine se bodo na zatožni klopi znašli še demokristjana Calzolari in Cisilin, socialista Span-ghero in Dellago in komunista Ber-gomas in Poiani. Proti predstavnikom goriške KZE je bila uvedena sodna preiskava na podlagi prijave, ki jo je vložila zasebna stranka. Zadeva je v zvezi z interpretacijo predpisov glede izdaje laboratorijskih izvidov, pravzaprav glede roka, v katerem so javne zdravstvene strukture pacientu dolžne izročiti odg0' vor.
Obtožence bo zagovarjal kolegi, ki ga sestavljajo odvetniki Battello, San-zin, Ginaldi in Castiglione.
Zadeva je že pred časom povzročila veliko polemik v političnih krogih na Goriškem, nič čudnega, če j6 torej za današnjo razpravo pred ° krajnim sodiščem v Tržiču veliko zanimanja.
Proces se bo pričel ob 9. uri.
Razna obvestila
Kulturno društvo Jezero iz Doberdoba vabf v soboto, 24. septembra, ob 8. uri na gobarski pohod z miko-logom dr. Čebulcem.
Razstave
V	domu krajevne skupnosti Solkan
je odprta rastava lesorezov, akvarelov in risb domačega likovnega umet; nika Jožeta Srebemiča. Ob otvoritv) razstave je prireditelj, Goriški muzej izdal priložnostni list z reprodukcij® enega izmed slikarjevih del in z obširnim zapisom o umetniku. Tekst je oblikovala sodelavka muzeja in izvedenka za likovno umetnost Nelida Silič - Nemec. Razstava v Solkanu bo odprta še nekaj dni.
V	galeriji Rika Debenjaka v Kanalu
je odprta razstava barvnih bakroti' skov avstrijskega umetnika Franza Zdravila. Razstava je odprta do 2-oktobra.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576-
Repertoar SSG 1983-84
PREDSTAVE ZA ABONMA
DUŠAN JOVANOVIČ	Z (»lingvistični mirakel v treh nizih,
kot ga je podnaslovil avtor, je vse-
lfniAPI/A CI/mif!inPT	kakor izJemno del°' ki načenja šte-
■ UJnOllA oKKIVNUO I	vilne probleme sodobne družbe. Ne-
kateri so ga označili kot basen o današnjem trenutku jugoslovanskega socializma, v resnici pa je delo veliko bolj splošno in širše, pisano je duhovito in s komičnimi prizori. Slovenska krstna izvedba. Režija Slobodan Unkovski.
EDWARD ALBEE
Igra o življenju in smrti, o smiselnosti in tragičnosti našega vsakdanjega početja, vendar prikazana skozi prizmo presenetljivega humorja, s ka kršnim naš je avtor zasvojil že z dramo Kdo se boji Virginije Woolf? Lahko bi celo rekli, da je ta nova mojstrska, dramatična in poetična igra skorajda njeno nadaljevanje. Režija Dušan Mlakar.
GOSPA IZ DUBUOUA
DUŠAN KOVAČEVIČ
RADOVAN TRETJI
čem, predvsem pa po tistem nerazpoložljivem magnetu za osvajanje občinstva. Izbrana komedija o življenju neke sodobne družine je v Beogradu na repertoarju že enajsto leto. Režija Boris Kobal.
Mladi srbski avtor, rojen 1948., je s svojim ostrim, črnim humorjem in temeljito kritiko balkanske miselnosti že dobro desetletje najuspešnejši jugoslovanski komediograf. V marsičem ga lahko primerjamo z Nuši-
BRENDAN BEHAN	To temeljno delo enega najpomemb-
nejših dramatikov našega časa je na Tfll rA	Slovenskem doživelo znamenito upri-
zoritev v režiji Mileta Koruna, ki se bo po dveh desetletjih znova spoprijel s tem irskim poveličevanjem kaosa, anarhije in neugnane vitalnosti. Pretresljiva komedija, globoko ljudska v pravem smislu te besede, danes nič manj aktualna kakor ob svojem nastanku.
peter SHAFFER
AMADEUS
lahko tudi sam prišel v zgodovino, šan Mlakar.
Pripoved o Mozartu in njegovem tek-mesecu Salieriju, ki ni prenesel Mozartove genialnosti in je na dvoru ro varil proti velikemu skladatelju, kasneje pa se je začel celo obtoževati za njegovo smrt, da bi vsaj tako Gostovanje SLG iz Celja, režija Du-
Mihail a. bulgakov
moliere
totalitarno oblastjo. Gostovanje Šedlbauer.
Pričevanje o Molieru in njegovi gledališki skupini je postavljeno v realno zgodovinsko okolje, v čas vladanja Ludvika XIV., in vključuje vrsto znanih oseb tedanje dobe. Osrednji motiv pa je spopad umetnika s Drame SNG iz Ljubljane, režija Zvone
PREDSTAVE IZVEN ABONMAJA
'VAN PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
Dramatizacija slovite novele Matkova Tina, ki nam jo je pripravil pisatelj Tone Partljič tako, da si je pri gradnji dejanja pomagal z drobci iz romana Tolminci. Predstava je namenjena proslavi stoletnice Pregljevega rojstva in bo našla pot do vseh naših srednjih šol in kulturnih društev. Režija Jože Babič.
Eden izmed najpomembnejših oblikovalcev sodobne italijanske književnosti je tudi avtor vrste uspelih pripovedi za mladino. Dramatizacija njegovih zgodb o letnih časih v mestu je posrečena spojitev vsakdanje pro-lematike današnjih mest in pravljične resničnosti. Režija Mano Uršič.
talo calvino
RARCOVALDO
J. in W. GRIMM
RDEČA kapica
dru, to pot pa jo bomo priredili kot dramatizirano pripoved, ki delovanjem malih gledalcev.
Pravljica o Rdeči kapici, njeni bolni babici in požrešnem volku je gotovo ena izmed najbolj priljubljenih zgodb za najmlajše. Naše gledališče jo je že nekajkrat uprizorilo na velikem o-za gostovanja v vrtcih in na osnovnih šolah bo postala prava igra šele z aktivnim so-
06 100-leinici pisateljevega rojstva
Na Mostu na Soči bodo odkrili spomenik pisatelju Ivanu Preglju
V nedeljo, 25. septembra, bodo na Mostu na Soči okrili spomenik pisatelju dr. Ivanu Preglju. Pomembno slovesnost ob stoletnici pisateljevega rojstva prirejajo Klub starih goriških študentov, Društvo slovenskih pisateljev, Občinska konferenca SZDL Tolmin, Kulturna skupnost Tolmin in Krajevna skupnost Most na Soči.
Osrednja slovesnost bo ob 11. uri. Spomenik, delo akademske1'." kipp--ia Negovana Nemca, bo odkril pisatelj Danilo Lokar, slavnostni govor pa bo imel pisatelj Saša Vuga. Slavje ob Pregljevi 100-Ietnici bo spremljal nastop Dekliškega zbora iz Tolmina, Mešanega pevskega zbora «Ivan Pregelj« z Mosta na Soči, Mešanega pevskega zbora «Soča» iz Kanala, Učiteljskega pevskega zbora iz Tolmina in Okteta «Simon Gregorčič« iz Kobarida.
Na predvečer te slovesnosti bodo ob 19.30 odprli v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu razstavo rokopisov in prvotiskov pisatelja dr. Ivana Preglja, ob 20. uri pa bo Literarni večer Društva slovenskih pisateljev. Istega dne bodo odprli tudi razstavo del akademskega slikarja Marija Preglja, pisateljevega sina.
Pisatelj Ivan Pregelj se je rodil na Mostu na Soči 1883. leta, umrl pa je v Ljubljani leta 1960. Ker je zgodaj izgubil starše, je študiral z župnikovo pomočjo. Po maturi je šel v semenišče, je pa zgodaj izstopil. Iz Gorice je šel na Dunaj študirat slavistiko in germanistiko. Promoviral je z disertacijo o pridigarju Rogeriju. Kot srednješolski profesor je poučeval v Idriji, Kranju in Ljubljani.
Pregelj je prvi v slovenski književnosti opisoval tolminsko pokrajino. Njegovo pisanje ne kaže mirnega, objektivnega toka pripovedovanja. Opisoval je zlasti dva stanova. duhovniškega in učiteljiškega, ki ju je v različnih slogovnih inačicah slikal kot preproste ali tragične ljudi v slovesnih, komičnih ali grotesknih podobah. Njegovi junaki
so razklani in ponajvečkrat uporniški. Nekaj posebnega je tako imenovani «pregljevski jezik« — malokdo je na Slovenskem pisal lepšega. Med Pregljevimi deli velja omeniti vsaj njegov zgodovinski ro man Tlačani ali Tolminci (1916), renesančni roman Plebanus Joannes (1920), vedre Zgodbe zdravnika Mu-znika (1923), idilično družinsko povest Otroci sonca (1919) in do po-šastnosti pretresljivo novelo Thabiti Kumi (1933), ki je na Slovenskem vzdignila toliko prahu in pisatelju bridko zarezala v življenje.
Pregeljev prijatelj in urednik izbranih spisov pravi, da so Pregljevi spisi zbujali začudenje predvsem zaradi drznih snovi in tudi kočiji ve duhovne problematike. Cerkvena oblast je na primer obsodila roman Plebanus Joannes, novelo Matkova Tina in zgodovinsko novelo Thabiti Kumi. Je pa bil Pregelj med leti 1918 - 1930 zelo popularen med katoliškim izobraženstvom, ker je odkrival etične probleme, zlasti razkol med duhovnim in telesnim življenjem.
Ob stoletnici njegovega rojstva lahko trezno ugotovimo, da je bil Pregelj velik pisatelj, večji, kot je njegov čas mislil o njem, da je. Ali povedano z besedami vplivnega sodobnega slovenskega slovstvenega presojevalca: Umetniška ne časovna merila uvrščajo Pregljeva dela med temeljne in največje slovenske leposlovne umetnine.
Redna letna zbirka Prešernove družbe
V letu 1984 bo Prešernova družba izdala in poslala svojim članom naslednje knjige:
PREŠERNOV KOLEDAR 1985. Me
sečni kalendarij bo izšel z umetniškimi prilogami ter s književnimi, z zgodovinskimi in s publicističnimi prispevki. V koledarju bodo zastopani tudi nekateri zamejski pesniki.
Franc Šetinc: ČLOVEK Z VEČ IMENI. Roman je pričevanje o tistih naših usodno prizadetih ljudeh, ki so se znašli v nemški vojski, na vzhodni fronti in zatem v ruskem ujetništvu, nazadnje pa na naših jugoslovanskih frontah od Srbije do slovenske domovine — in ko je kateri od njih postal aktivist ter kot tak doživljal tudi težave, živo pripovedovanje je napisano z veliko odgovornostjo ter je pričevanje o zagatnih straneh našega življenja iz vojnih in povojnih let.
Polona Škrinjar: ČRNI ČLOVEK. Roman pisateljice, ki jo naši bralci že poznajo, po «Pavli», je pripovedo-vanje o kmetiškem dekletu, ki odide v tovarno, za tekoči trak, hkrati pa je pripovedovanje o njeni prizadeti mladosti, kar je najbolj začutiti na tistih straneh, ko se začne čustveno in miselno razhajati s svojim moškim, z družbenim delavcem. Iz življenjske zagate in praznine se reši, ko se vrne k zemlji. Roman prikaže življenjsko pristno podobo naše ženske, kmetice in delavke.
Miško Kranjec: ŠOLA ZA ČAROVNIKE. V spomin Mišku Franjcu, svojemu uredniku in pisatelju, smo izbrali njegove najlepše napisane ča-
robne besede, črtice, pravljice in spomine, ki govore o hrepenenju njegovih revnih ljudi po kruhu, po lepoti in po sreči, a ki so napisane tako za mlade ali šolarčke ko za stare bralce.
Edvard Kardelj: SPOMINI. Knjiga Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije 1944 - 1957 je ena izmed najbolj živo pripovedovanih, neposrednih in kritičnih pričevanj o tistem našem tako težkem a tako velikem času, ko se je bila bitka na življenje in smrt. To je Kardeljevo pričevanje o trdem času, ko smo si morali izboriti svoje mesto v svetu, ohraniti svojo zemeljsko nedotakljivost, enotnost svojih narodov in narodnosti ter oču-vati pridobitve narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. Gre za resnico, ki bo predvsem našemu času, posebej pa še mlademu svetu veliko povedala in mu dosti {»menila.
Čemil Sijarič: DVOREC. V tem zelo branem in po svetu prevajanem Sijaričevem romanu — izšel bo kot nagradna knjiga — zraste pred nami s tiho otožnostjo popisan naš balkanski orient iz prve polovice 19. stoletja, ko začne tako po gmotni ko po kulturni strani propadanje turštva pri nas, začnejo razpadati dvorci ali «ko naki« s svojim ženstvom vred. Knjiga bo izšla z esejem kritika in akademika dr. Midhata Begiča.
Nagradno knjigo bodo prezplačno prejeli vsi, ki bodo poravnali naročnino do 30. junija 1984. Naročniki, ki bodo plačali zbirko kasneje, bodo tudi lahko prejeli nagradno knjigo, le da jo bodo morali plačati posebej.
Kot vsako leto bodo člani Prešernove družbe prejeli redno knjižno zbirko v novembru 1984 ali najkasneje v prvi polovici decembra..
----O----
Gregor Strniša: VESOLJE
Cankarjeva založba je v redakciji Toneta Pavčka izdala pesniško zbirko Gregorja Strniše Vesolje. To ni kronološko anatologijski pregled in povzetek preteklega pesniškega dela ampak po načelu zakonitosti same teme na novo sestavljen tematski izbor, kot ga pove naslov. Tako je zapisal v uvodni besedi pesnik sam, ki tudi pojasnjuje notranjo strukturo svojega izbora pesmi.
Ljudska knjiga 1984
Prešernova družba bo v svoji zbirki romanov iz svetovne in jugoslovanske književnosti v letu 1984 izdala naslednjih šest del:
1.	VVilhelm Raabe:	SLADKO-
SNED
2.	Robert Pinget: SINKO
3.	Jefferson Cooper: KAPITAN MORSKI VOLK
4.	Eda Kriseova: POMPEJAN-KA
5.	Ana Maria Matute: VOJAKI JOKAJO PONOČI
6.	Joseph Conrad: SRCE TEME
Marko Marinčič
Dva mlada Goričana s kanujem po dolgi reki
(Po sledeh Jacka Londona)
Tomaž in Armen sta se v Davvsonu ustavila štiri dni tudi zato, da bi tam preživela 21. junij, ki je v teh krajih praznični dan. Najdaljši dan in obenem Prvi dan poletja prirejajo Festival of the Midnight Sun — Festival polnočnega sonca, čeprav je Daw-s°n nekoliko pod severnim tečajnikom, nad katerim ba ta dan s<>nce sploh ne zaide, je tudi tu dan iz-redno dolg: opolnoči je sonce še vedno na nebu, nato Zaide, vendar za tako kratek čas, da se nebo niti ne btegne stemniti. Na ta dan je v Davvsonu velik pratik; večine prebivalcev se povzpne na hrib nad šestem,, kjer je najdlje vidno sonce. Tu vsi skupaj Praznujejo pričetek poletja. Tega edinstvenega pratika sta se udeležila tudi Tomaž in Armen, ki sta 'bed lem postankom v Davvson imela dovolj časa za razvedrilo in nabiranje moči za nadaljevanje plovbe.
IZ KANADE NA ALJASKO
Po Davvsonu se Yukon še približno sto milj vije po kanadskih tleh, nato pa gre čez mejo med Kanado in ZDA ter nadaljuje svojo pot po Aljaski. V tem delu sveta je državna meja precej relativen pojem, saj so jo enostavno začrtali tako, da so na zemljevidu, približno po 141, poldnevniku, potegnili ravno črto. Med gorami in gozdovi, ki obdajajo Yukon teka črta na zemljevidu ne pomeni veliko, toda meje so vendar meje, zato si je treba ob vstopu v ZDA priskrbeti vstopni vizum.
Navadno skrbi za te posle policaj v vasici Eagle, ki je prvi kraj ob aljaških bregovih Yukona. Lahko pa se zgodi, da popotnik privesla v Eagle prav v času, ko je edini policaj na dopustu. Tako se je zgodilo, da sta Tomaž in Armen ob svojem prihodu zaman iskala predstavnika državne oblasti. Potrebni žig pa sta dobila vseeno, saj je policaj poskrbel za vsak slučaj tako, da je žig pustil v vaški trgovini, kjer je trgovec poleg običajnega blaga razdeljeval tudi vstopne vizume.
Postanek v Eaglu ni bil dolg. Le toliko, da sta se Tomaž in Armen srečala s poglavarjem tamkajšnjih Indijancev. Sprejel ju je zelo vljudno in jima dejal, da če kaj potrebujeta, jima bo rade volje ustregel. Fanta šta ga vprašala, ali je mogoče dobiti kaj piva, saj je v tistih krajih prepovedana prodaja vsake alkoholne pijače in če nečesa nimaš, si prav to najbolj želiš.
Ko je zmanjkalo hrane je Tomažu zelo prav prišel losos, ki so mu ga darovali domačini blizu brzic Rampart
Danes v Časnikarskem krožku v Trstu
PREDSTAVITEV ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER
Danes ob 11.30 bo v časnikarskem krožku v Trstu tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili letošnje 14. zimske olimpijske igre, ki bodo februarja 1984 v Sarajevu.
Na današnji tiskovni konferenci bodo prisotni Aziz Hadžihasanovič, podpredsednik izvršnega odbora organizacijskega odbora 14. zimskih olimpijskih iger Sarajevo 1984, Pavle Lukač, direktor centra za informiranje 14. ZOI, in predstavniki SZDL in ZTKOS.
Po odprtju razstave z naslovom «Tisoč razstav v tisočih mestih
sveta* bodo predvajali film Sarajevo vas pričakuje*. Sledila pa bo tiskovna konferenca.
Za veliko sarajevsko prireditev je po vsem svetu zanimanje izredno. Veliko zanimanje za 14. ZOI p« je seveda tudi v naši deželi, saj je pričakovati, da si bo sarajevsko olimpiado ogledalo več ljubiteljev smučanja in športa sploh iz naših krajev.
Današnja tiskovna konferenca pa bo kajpak tudi zanimiva, saj bodo «sarajevski delavci* neposredno prikazali potek priprav na to največjo športno manifestacijo, ki je kdaj bila v Jugoslaviji.
Naj omenimo še, da je bila podobna tiskovna konferenca o 14. ZOI včeraj v Celovcu.
Kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo
Zgodovinski uspeh Danske
Premagala je Anglijo in v 3. skupini zasedla 1. mesto V 4. skupini, kjer igra Jugoslavija, še nič odločenega
V	okviru kvalifikacij za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu, ki bo drugo leto v Franciji, je bilo včeraj v raznih skupinah več pomembnih srečanj. Poleg tega so odigrali še prijateljsko tekmo med olimpijskima reprezentancama Italije in Portugalske.
Kvalifikacije za EP
SKUPINA 4
V	tej skupini sta se pomerili Norveška in Wales, ki sta igrali neodločeno 0:0, kar je gotovo ugodno za Jugoslavijo, ki igra v tej skupini. Kljub temu pa položaj Jugoslavije še zdaleč ni rožnat in si gotovo ne more dovoliti novega spodrsljaja. Odločilna bi tako znala biti že naslednja
tekma v tej skupini, in sicer ravno med Jugoslavijo in Norveško, ki bo 12. oktobra.
Švedska
SKUPINA 5
Češkoslovaška LESTVICA
Norveška	- Wales		0:0	Romunija	6 4 11	7:2	9
	LESTVICA			Švedska	7 4 12	11:5	9
Wales	4 2 2	0	6:4 6	Češkoslovaška 6 2 3 1		12:6	7
Norveška	5 1 2	2	6:6 4	Italija	5 0 3 2	3:6	3
Jugoslavija	3 11		1	6:7 3	Ciper	6 0 2 4	3:17	2
Bolgarija	4 1 1	2	4:5 3	SKUPINA 6 Severna Irska - Avstrija		3	:1
	SKUPINA 3				LESTVICA		
Anglija -	Danska		0:1	Avstrija	6 4 1	1 14:4	9
LESTVICA
Danska
Anglija
Grčija
Madžarska
Luksemburg
9:4
16:3
5:6
15:12
5:25
Severna Irska Zah. Nemčija Turčija Albanija
Islandija
JUGOSLOVANSKI POKAL
Ljublj*anska Olimpija in Maribor izpadla
V šestnajstini finala jugoslovanskega nogometnega pokala je včeraj izpadlo kar pet prvoligašev. Med le-temi tudi ljubljanska Olimpija, ki je v Leskovcu izgubila proti Dubočici. Izpadel je tudi Maribor, ki pa je igral proti splitskemu Hajduku. VČERAJŠNJI IZIDI Dubočica - Olimpija 2:0; Maribor -Hajduk 0:1; Belašica - Dinamo Zagreb 0:1; Beograd - Partizan 1:0; Gošk Jug - Budučnost 3:1; Lokomotiva - Osijek 6:7 (po 11-metrovkah); Vitez - Rijeka 5:6 (po 11-metrovkah); Sloboda - Radnički Pirot 3:0; Vojvodina - Borac 1:0; Drina - Velež 1:0; Metalac - Vardar 2:1; DANES: C. zvezda - Priština; Galenika - Želje-zničar. V SREDO, 28. 9.: Dinamo Vinkovci - Spartak.
• V POSLOVILNI TEKMI znanega zahodnonemškega nogometnega igralca Gerda Mtillerja, je miinchenski Bayern s 4:2 premagal državno selekcijo ZRN. Miiller je prvi polčas zaigral za Bayem, prvih pet minut 2. polčasa pa za državno selekcijo.
Na 13. evropskem odbojkarskem prvenstvu v NDR
Danes pričetek finalnega dela
Na evropskem odbojkarskem Olimpu je prišlo po prvem delu 13. evropskega prvenstva do nekaterih sprememb. Danes se pričneta v Vzhodnem Berli nu za moške in v Rostocku za ženske sklepna turnirja za podelitev kolajn, oziroma končni vrstni red od 1. do 6. mesta. Tolažilna turnirja za moške za končni vrstni red od 7. do 12. mesta bo v Suhlu, za ženske pa v Cottbusu.
Pri moških je šesterica najboljših reprezentanc na starem kontinentu naslednja: SZ, Poljska, Bolgarija, ČSSR, Italija in NDR. Pred dvema letoma na sklepnem turnirju v Vami je bilo pet istih nasprotnikov, samo z eno spremembo, in sicer Italijo, ki jo je zamenjala Romunija, ki je bila 5. na končni lestvici.
Za varovance in samega trenerja Prandija je to velik uspeh, saj je reprezentanca pod njegovim vodstvom v letošnji sezoni v 33 srečanjih kar 29-krat zmagala. V preteklosti je Italija bila samo enkrat v «šesterici velikih*, to je leta 1979 v Parizu, ko je obtiča-
la na 5. mestu za SZ, Poljsko, Jugoslavijo in Francijo. V malem finalu pa bodo nastopile naslednje šesterice: Romunija, Grčija, Nizozemska, Madžarska, Francija in Finska.
V	ženski konkurenci ni tokrat med šesterko najboljših Poljske in ČSSR. Mesti sta prepustili ZRN ter Romuniji. Za obe ekipi je to velik uspeh. Vsekakor pa je uvrstitev ZRN, ki v tej športni panogi nima bogate tradicije, pravi podvig. Italijanke, ki so igrale v skupini z Madžarsko, NDR in Švedsko niso zmogle pristati više kot na tretjem mestu, ker sta prvi dve reprezentanci objektivno boljša nasprotnika.
V	Rostocku pa je skupina boljših naslednja: Madžarska, Bolgarija, N DR, Romunija, ZRN in SZ. V Cottbusu pa je šesterica tolažilne skupine za končni vrstni red od 7. do 12. mesta naslednja: ČSSR, Švedska, Francija, Italija, Poljska in Nizozemska.
Kot zanimivost naj povemo, da samo tri države v Evropi imajo v velikem
finalu tako moško kot tudi žensko reprezentanco: SZ, Bolgarija in NDR. Po enega finalista pa imajo: Poljska, ČSSR, Italija, Madžarska in Romunija. Tak podvig pa ni uspel Franciji, ki nima ne moških kot tudi žensk med boljšimi.
V prvem finalnem srečanju se bo Italija spoprijela s ČSSR, to je z reprezentanco, ki ni več tako močna kot v preteklosti in varovanci trenerja Prandija lahko računajo na uspeh. Obe reprezentanci pričenjata zaključni turnir brez točk, ker je Italija izgubila s Poljsko, ČSSR pa s SZ.
Italijanke bodo imele v drugem delu EP na drugi strani mreže v prvem kolu dobro poznane Francozinje. To je izredna priložnost, da igralke trenerja Giacobbeja dodajo prvima dvema točkama po zmagi s švedsko še dve. Po vsej verjetnosti pa bo Italija letos ostala niže na končni lestvici kot pred dvema letoma v Bolgariji, ko je bila osma, ker sta v tolažilni skupini tudi Poljska in ČSSR.
Španija Nizozemska Irska Islandija Malta
SKUPINA
Irska
LESTVICA 6 5 1
7:4 9 5:2 5 3:10 3 3:12 2
11:5
12:3
10:7
3:13
4:12
11
7
7
3
2
V PRIJATELJSKI TEKMI
Pičla zmaga «azzurrov»
Italija — Portugalska L®
(0:0)
STRELEC: v 61. min. Bagni.
ITALIJA: GalU (od 46. min. Tan-credi), Tassotti, Nela, Bagni, Vier-chowod, F. Baresi, Fanna (od 46. minute Massaro), Sabato, Iorio (od 46. min. MonelU), Marchetti (od 71. minute Battistini), Briaschi.
GENOVA — V sinočnji prijateljski nogometni tekmi olimpijskih reprezentanc je Italija po dokaj poprečni in povsem nezanimivi igri tesno z 1:0 premagala Portugalsko.
Med boljšimi od Italijanov so bili Baresi, Briaschi in Bagni, ki je tudi dosegel zmagoviti zadetek.
• DISCIPLINSKA KOMISIJA itali; janske nogometne zveze ta teden ni izključila nobenega igralca v A in B ligi.
Po treznejšem razmisleku po povratku domov
Marina Cergol le ostane pri Krasu
Na regati v organizaciji JK Cupa
Dokaj izenačeni boji
Vse kaže, da se razpleti okoh primera Marine Cergol pozitivno razvijajo in da bo ta kvalitetna igralka le ostala
v	vrstah namiznoteniškega odseka ŠK Kras.
Potem ko je Cergolova uradno seznanila društvo s svojo izbiro, da bo letos branila barve državnega prvaka Fiat Bari, je po treznejšem premisleku očitno le prevladala zdrava pamet in Marina je sprejela dokončno odločitev, da ostane še dalje v vrstah Krasovega moštva. Do te odločitve je prišla igralka sama, potem ko je trezneje anahzirala to zadevo in se posvetovala tudi s starši.
Dejstvo je bilo namreč, da je Cergolova bila z državno reprezentanco nekaj tednov v Messini, kjer je nastopila na sredozemskem prvenstvu in osvojila odlično drugo mesto za Jugoslovanko Perkučinovo. V tem obdobju so določene osebe z vsemi sredstvi vpUvale na igralko, naj bi presedlala k Fiat Bari, vse dokler niso Cergolo-
vi	dobesedno «zmešale glave*. Isto-tako je zgledalo, da si je Fiat zagoto->
vil tudi dinamično Mauriellovo, tako da bi bila vsaj na papirju ponovna o-svojitev državnega naslova le gola formalnost. Sedaj pa sta obe zainteresirani igralki naredili korak nazaj (Mau-riellova je že podpisala za Stetan iz Neaplja), kar je dobesedno razkačilo podjetnega apuhjskega predsednika Ambrosinija. V daljšem telefonskem razgovoru ga je Krasova trenerka Sonja MiUč opozorila, da njegovo ravna nje ni bilo lojalno, saj bi moral prej obvestiti društvo, da ga zanima Cergolova. Za Ambrosinijeve pojme pa je bil tak očitek nekaj nepojmljivega, tako da se je pošteno izkašljal, in tako odkril, če je bilo sploh potrebno, svoje pravo Uce. Krasovim igralkam je očital, kaj sploh iščejo v itahjanski li-gi, saj so «tujke» in potemtakem ima tudi on pravico, da se posluži tujih igralk (beri Eva Ferency), Kras pa naj se vpiše v jugoslovansko prvenstvo. Ambrosini je še dejal, da je s svojim dejanjem Cergolova močno c-škodovala ekipo Fiat, zato jo bo tožil zaradi moralne in materialne škode. V
trenutku jeze je še zabrusil, da se bo zato Fiat odrekel nastopanju v A Ugi (kdo pa naj mu verjame?). Torej prave blodnje.
Kras bo tako prihodnjo sredo, 28. t.m., odigral v Repnu ob 20. uri tekmo prvega kola za evropski pokal sejemskih mest proti avstrijski Toyoti s popolno postavo in ima dobre izglede za uspešen nastop. 1. oktobra bo v Cagliariju prvi vsedržavni namiznoteniški turnir v novi sezoni, nato pa bo prva tekma A lige proti bocenskemu Recoaru. (B. S.)
Na mladinskih igrah treh sosednjih dežel štiri predstavniki ŠK Kras
Jutri in v soboto bodo v Trstu mladinske igre treh sosednjih dežel. V deželno namiznoteniško reprezentanco, ki bo igrala v telovadnici Gin-nastica v Trstu, so uvrstili tudi štiri predstavnike ŠK Kras in sicer Borisa Štoko, Tanjo Ukmar, Ksenijo Marušič in Alenko Obad. (B.S.)
V nedeljo je JK Čupa priredil v Sesljanskem zalivu društveno regato za lahke jadrnice in «optimiste». Sončno vreme je privabilo precej mladih članov čupe in tudi dva dijaka šole «Združenega sveta*, ki sta se regate udeležila kot gosta in se tudi odlično uvrstila.
Ob 11.10 je startalo 7 optimistov, ki je zaključilo regato v 2 urah in 43 minutah. Boj je bil vseskozi izenačen, saj so vsi prijadrali na cilj v kratkih časovnih razdaljah. Start za lahke jadrnice pa so sodniki' dali ob 11.30, oba «laserja» sta takoj prešla v vodstvo, sledil jima je «470» nato «Fy». Toda Malalanov «470» ju je kmalu prehitel in prvi prispel na cilj. Kljub temu pa je na končni lestvici s popravljenim časom tretji. Boj med «Fy» je bil bolj izenačeh, saj ni ni-komu uspelo pridobiti yelike prednosti.
Končna lestvica s popravljenim časom:
OPTIMISTI
L Tom Hmeljak 1.47'; 2. Miran Gu-
štin 1.54’; 3. Sara Bensi 1.57’; 4. Tomaž Fabe 2.03’; 5. Marko Hmeljak 2.11’; 6. Dani Toscani 2.12’; 7. Franci Fabec 2.13'.
LAHKE JADRNICE
1. Aleksander Semen 1.13’8” («la; ser»); 2. Patrick VVhitman 1.18’3’ («laser») oba iz šole Združenega sve ta; 3. Peter in Milko Malalan 1.19’5’ (470).
«FY»
1. Egon Štoka in Sonja Rupel 1 ura 23’6”; 2. Mitja Hmeljak in Marko U-mari 1.24’2”; 3. Marko Kojanec in Devan Košuta 1.28’4”.
Zmagovalci bodo nagrajeni na. društvenem večeru, ki bo v soboto, 15-oktobra, v hotelu «Sistiana» v Se-sljanu.
Dobro uvrstitev pa je v nedeljo dosegel tudi član Čupe Pavel Kralj, k* je tekmoval v kategoriji lahkih deskarjev. Regate, ki jo je priredil devinski klub, se je udeležilo približno 40 mladih. Pavel Kralj je kljub za regate neprimernemu vvindsurfu, dosegel odlično tretje mesto. (S. Rupel)
Triestina z novim napadalcem
Sokolovi košarkarji pred novo sezono
Tržaški drugoligaš, ki ni prav najbolje pričel letošnjega nogometnega prvenstva (remi v prvi tekmi doma in težak poraz v gosteh v Monzi), se je okrepil z napadalcem Giorgiom di Giorgisom. Igralec (letnik 1957) je zadnji dve sezoni nastopal pri Udineseju, prej pa je bil pri Catanzaru in Cremoneseju.
Še upanje za «Australio 2»
NEWPORT — Kljub izredno slabemu startu, s katerim si je že takoj na začetku nabrala več kot pol minute zaostanka, je na včerajšnji peti regati ameriškega pokala avstralska jadrnica «Australia 2» na koncu vendarle prehitela ameriški «Liberty». «Australia 2» si novega poraza ne more privoščiti, saj Američanom zadošča le ena zmaga in pokal ostane tudi letos v njihovih rokah. Rezultat je sedaj 3:2 v korist «Libertyja», na sporedu pa sta še dve regati.
Pariz-Bruselj: Prim najhitrejši
BRUSELJ — Šved Tammy Prim je svoj pobeg na včerajšnji kolesarski dirki Pariz Bruselj začel skupaj z Belgijcem Rosselom, Zahodnim Nemcem Hofeditzom in Nizozemcem Bidsbergenom že petdeset kilometrov po startu in si nabral tudi več kot petnajst minut prednosti. Ko so v glavnini skušali ubežnike dohiteti, je bilo že prepozno. Na koncu je Prim pustil za sabo še svoje tovariše in z malenkostnim naskokom sam prišel skozi cilj.
Pridno trenirali
Sokolovi košarkarji rojeni v letih '67, ’66 in ’65 se vneto pripravljajo na bodočo sezono, kjer bodo nastopili v kategoriji mladincev. S pripravami so začeli 22. avgusta in redno trenirali štirikrat tedensko in občasno tudi dvakrat dnevno.
Za Nabrežince se prične tekmovalna sezona danes, 22. septembra, z udeležbo na predprvenstvenem turnirju za «Pokal mesta Trst*, na katerem bo nastopalo skupno osem ekip.
Sokolovo vrsto so ojačili nekateri igralci, ki so se prejšnja leta sicer že bavili s košarko, niso pa se udeleževali nastopov v prvenstvu, tako da ekipa šteje skupno 13 igralcev, in sicer: Niko Pertot, Martin Ušaj, Mitja Devetak, Pavel Buzan, Aleksi j Gruden, Fabio Pahor, Marko Klanj-
šček, Ivo Sedmak, Andrej Pangos, Ivan Pangos, Tomaž Caharija, Dimitrij Žbogar, Igor Bogateč.
Drevi ob 20.30 bodo naši odigrali v nabrežinski telovadnici prvo kolo proti mladinskemu moštvu tržaškega prvoligaša Bic, ki je pritegnil v svoje vrste najboljše tržaške košarkarje v tej kategoriji.
Andrej P.
• V RIMU SO VČERAJ PREDSTAVILI svetovni boksarski pokal, ki bo od 17. do 22. oktobra v italijanskem glavnem mestu. Na njem bo nastopilo deset reprezentanc, in sicer dve iz Afrike, dve iz Evrope, dve iz Azije, po ena iz Severne Amerike, Južne Amerike in Oceanije. Italija bo zastopana posebej. V vsaki reprezentanci bo po 12 boksarjev.
Alfredo Raininger evropski prvak
CASERTA — V sinočnjem boksarskem dvoboju za evropski naslov v superperesni kategoriji je Italijan Alfredo Raininger povsem zasluženo po točkah premagal Španca Roberta Castanona in mu tako odvzel naslov.
Dvoboj je bil zelo oster, v zadnjih krogih pa kar dramatičen. Zmaga Italijana pa je bila povsem zaslužena.
• ČEHOSLOVAK IVAN LENDL je
v prvem kolu teniškega turnirja v San Franciscu brez težav s 6:2, 6:1 premagal Američana Devriesa.
POPRAVEK
V včerajšnjem članku o odbojkarskem seminarju v Lignanu je med slovenskimi udeleženci pomotoma izpadlo ime odbornika ŠZ Sloga Iva Sosiča. Za napako se oproščamo.
Goriški nogometaši pred pričetkom 3. amaterske lige
Doberdobci, Sovodenjci in Standrežci z
čali s tržiškimi ekipami (Fogliano, Italcantieri, Begliano, Romana, Sa-grado, Poggio), s katerimi so naši nogometaši že igrali v lanski sezoni. Po kakovosti teh ekip lahko rečemo, da bo ta skupina lažja od druge, kjer nastopata ostali dve slovenski ekipi.
Juventina in Sovodnje bosta namreč igrah v skupini, v kateri nastopajo kakovostne ekipe, kot so Villesse, Medea, Visco in Mariano. Glede slovenskih derbijev naj povemo, da bo prvi že v 2. kolu (2. oktobra), ko se
bosta v štandrežu srečah Juventina in Sovodnje. V drugi skupini pa bo derbi že v 1. kolu med Primorcem in Gajo; kar zadeva Mladost, bo leta v 8. kolu srečala Gajo.
Obeti za tri goriške ekipe so torej dokaj spodbudni, čeprav je treba tudi tokrat poudariti, da to prvenstvo zahteva od ekip precejšnjo kakovost in vztrajnost.
(Na slikah vodstvi Juventine in Sovodenj)
R. Pavšič
■

V nedeljo se bo tudi na Goriškem Pričelo nogometno prvenstvo 3. amaterske lige, v katerem nastopajo vse tri slovenske enajsterice, sicer tokrat ne več v isti skupini. v Deželna federacija je namreč vključila doberdobsko Mladost, skupaj z nekaterimi drugimi ekipami tržiške-ga okohša, v tržaško skupino, za kar se v Doberdobu precej hudujejo. 0-stali dve ekipi, Juventina in Sovodnje, pa bosta igrali v goriško-furlan-ski skupini.
Letos torej ne bodo naše ekipe igra-
le v isti skupini, zaradi česar ne bo niti našega posebnega priznanja, ki je upoštevalo medsebojna srečanja treh slovenskih predstavnic.
Kaj pa si naše ekipe obetajo od tega prvenstva?
Verjetno so napovedi lažje, kar zadeva Juventino in Sovodnje, saj bosta imeli kot nasprotnike dobro znane ekipe, s katerimi sta igrah že več let. Nekoliko težje je predvidevati pot Doberdobcev, ki se bodo pomerili s tržaškimi ekipami. Sicer na srečo se bodo Doberdobci v prvih kolih sre-
ŠZ Bor
košarkarska sekcija obvešča, da bo drevi, ob 20.30 na stadionu «Prvi maja seja košarkarske sekcije.
ŠZ Bor
obvešča, da bo jutri, 23. t.m., ob 18. uri na stadionu «1. maj» seja za sestavljanje urnika za telovadnice.
ŠK Kras
vabi vse člane na izlet s pobratenim društvom TVD Partizan - Moste v nedeljo, 25. t.m., v Rakov Škocjan in o-kolico. Zbirališče v Zgoniku, ob 8.30. Odhod z osebnimi avtomobili.
ŠD Mladina baletni odsek
obvešča, da bo potekalo vpisovanje, oziroma potrditev vpisa za šolsko leto 1983/84 v ponedeljek, 26. t.m., v sredo, 28. t.m., in v petek, 30. t.m., od 15. do 17. ure v prostorih bivšega otroškega vrtca osnovne šole A. Sirk v Križu.
Športna šola Trst
obvešča, da bo seja izvršnega odbora danes, 22. septembra, ob 20. uri na stadionu «1. maj».
ŠZ Bor - odbojkarski odsek
obvešča, da bo seja odseka danes ob 20. uri na stadionu «1. maj».
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 23. t.m., ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije. Dnevni red: poslovanje komisije in programiranje nove sezone.
Na trofeji Alpe Adria
Borovka Tanja Kalc v reprezentanci FJK
Zopet dobre uvrstitve Sireninih deskarjev
MEDCELINSKI POKAL
Zmaga in poraz italijanskih peterk
BUENOS AIRES — V prvem kolu Medcelinskega košarkarskega pokala je Jolycolombani iz Cantuja premagal Moštvo Penarola iz Monte videa z 92:74 (54:43). Najboljši pri Italijanih je bil Riva (38 točk). Milanski Simac Pa je izgubil proti brazilskemu moštvu Monte Libano s 65:81 (30:44). Najboljša strelca Simaca sta bila Premier (18 točk) in Meneghin (16).
• VASOJEVIČ OSTAJA V JUGO SLAVUI. Trener jugoslovanske ženske košarkarske reprezentance Milan Vasojevič je demantiral vest, da bo zapustil Jugoslavijo in treniral italijanskega prvoligaša UFO iz Schia.
Prvi planinski pohodni maraton
IDRIJA — Prvega planinskega pohodnega maratona na izredno dobro Pripravljeni in markirani ter 42 km dolgi progi, ki sta ga organizirala Planinsko društvo in radioklub Idrija se je udeležilo 75 pohodnikov iz Idrije, Nove Gorice, Kranja, Litije in žirov. Med udeleženci pa je bil tudi 61-letni Božidar Sirk iz Zagreba. Prireditev, ki je bila posvečena letošnjim planinskim jubilejem in vojaške partizanske bolnišnice Pavla, se je pričela v nedeljo, 18. septembra, s startom ob 7. uri na Trgu svobode v Idriji.
V moški konkurenci je zmagal Prane Kavčič iz Kranja, drugi je bil Jože Benčina (Idrijska Bela), tretji Pa Srečko Mrak (Idrija).
S. KOVAČ
Atletska sezona za mlajše tekmovalce je v teh dneh v polnem razmahu. Pomembnejša tekmovanja si sledijo brez premorov, še pred kratkim je bilo deželno prvenstvo, nato državno prvenstvo, več pomembnejših prireditev pa bo tudi v naslednjih dneh.
Najpomembnejše bo nedvomno tekmovanje za trofejo Alpe Adria, na kateri se bodo pomerile reprezentance naše dežele, Slovenije in avstrijske Koroške. Prireditev bo na sporedu jutri in v soboto na tržaškem stadionu Grezar.
Na tem tekmovanju bo v reprezentanci Furlanije - Julijske krajine nastopila tudi borovka Tanja Kalc, in
sicer v teku na 80 metrov z ovirami. V tej disciplini je nastopila tudi na državnem prvenstvu, na katerem se je uvrstila na odlično tretje mesto, kar daje upati na dobro uvrstitev tudi na tem tekmovanju.
Naslednje tekmovanje, ki čaka mlajše tekmovalce, pa bo lokalnega značaja. V torek, 27. t.m., bo v Trstu pokrajinsko tekmovanje dečkov in dekhe za pokal Cadelli, ki ga vsako leto prireja društvo San Giacomo.
(C.D.)
V Vidmu je v tem obdobju vrsta zanimivih športnih prireditev, ki sodijo v okvir praznovanja 1000-letnice obstoja mesta. Ob tej priložnosti je bil na vrsti namiznoteniški turnir, katerega so se udeležili tudi reprezentanci Nove Gorice in Ljubljane.
Slovenski namiznoteniški igralci so dosegh vrsto dobrih rezultatov in vsa prva mesta. Med ekipami je Nova Gorica v finalu premagala Ljubljano s 4:1.
Pri članih je zmagal S. Nišavič iz Nove Gorice pred Janežičem (Lju-
Kot smo že pisali, ima TPK Sirena poleg jadralcev tudi nekatere deskarje, ki vestno trenirajo in nastopajo na najrazličnejših regatah, tako v Italiji kot v Jugoslaviji. Tudi v nedeljo so Sirenini deskarji tekmovali in tudi tokrat, kot običajno, zabeležili nekaj dobrih rezultatov.
«WC Duino* je v nedeljo organiziral «111. Long Distance Tržaškega zaliva*. Na regato se je prijavilo nekaj več kot štirideset tekmovalcev. Start je bil predviden za 10. uro. Ker ni bilo primernega vetra, so regato preložili za eno uro. Na tem tekmovanju
bljana), Petelini jem (Rangers Videm) in Ščuko (Nova Gorica). Pri dekletih pa je v članski konkurenci zmagala Tatjana Gorkič iz Vrtojbe pred tremi klubskimi tovarišicami.
• MARKOVIČ TRENER DINAMA.
Vlatko Markovič je novi trener jugoslovanskega nogometnega prvoligaša Dinama iz Zagreba. Dinamo je v tem prvenstvu doslej igral katastrofalno in je zadnji na lestvici. Markovič je tako zamenjal Belina.
so nastopili trije Sirenini deskarji. David Poljšak in Aleš Žetko sta tekmovala na deskah 2. div. IYRU, Marko Zubalič pa na deski 1. div. IYRU.
David in Aleš sta regato dobro pričela, saj sta startala tik ob boji, tako da sta lahko nadzorovala vse druge. Na cilj je kot prvi prijadral Aldo Bordin, član SVBG, absolutni tretji pa je bil David Poljšak, takoj za njim pa Aleš Žetko. Tako je bil Aleš celo prvi v težki kategoriji, David pa tretji v lahki. Marko Zubalič, ki je tekmoval na deski 1. div. IYRU, je zasedel četrto mesto.
To je res lep uspeh naših deskarjev, ki se zdaj že pripravljajo na državno prvenstvo Jugoslavije, ki bo prihodnji mesec v Piranu. (Da.)
•	FRITZ DENNERLEEM je novi trener italijanske državne reprezentance v vaterpolu. Nadomestil bo dosedanjega vodjo «azzurrov» Giannija Lon-zija, ki pa ne bo dokončno zapustil »zveznega tabora*. V italijanski vaterpolski zvezi bo ostal kot inštruktor.
•	SVETOVNI REKORD. Nizozemec Mieke Havik je izboljšal svetovni rekord v kolesarstvu na 100 km v dvorani. Razdaljo je prevozil v 2 urah 31’30” in 43.
•	DANIELE LAGHI, italijanski boksarski prvak v težki kategoriji, bo svoj naslov proti izzivalcu Angelu Rottoliju branil 4. novembra v Bergamu.
Novogoriški tekmovalci dokaj uspešni v Vidmu
Is ptaninskeyu sveta
Dan planincev SPDT
Dan planincev SPDT je tradicionalna in priljubljena pobuda tržaških zamejskih planincev, da se ob koncu Poletne sezone srečajo, pogovorijo o Poletnih izletih, turah, ter skupno, pa tudi s svojimi prijatelji in družino, izkoristijo eno izmed zadnjih nedelj, ko je vreme še naklonjeno za izlet v naravo.
Letošnji dan planincev SPDT bo n nedeljo, 25. t.m., pri Rep niču. V dopoldanskih urah bo na sporedu izlet, v popoldanskih pa igre na travniku. Zbirališče planincev bo od 9. do 9.30 pred gostilno Batič v Rep-niču (avtobusi s Trga Oberdan na Prosek — povezava z Repni čem, so ob 8.40, 10.35, 12.50 in ob 14.50 — avtobus štev. 44). Prisotni planinci se bodo nato pod vodstvom domačina — odbornika SPDT Maria Miliča podali na izlet na Volnik mimo samo-tarke Efe in njenega «zoološkega vrtan> ter se po drugi . oti vrnili na travnik «Pod Paulim vrhom*, kjer bo Po 13. uri zabavni program. Na sporedu bo otroški poligon, katerega se bodo lahko udeležili tudi odrasli (še vsako leto so se!), pa tudi odbojka, nogomet in druge igre. Za hrano in Pijačo bo poskrbljeno (klobase, krompir, zelje, vino, coca cola itd.), se-
daj pa čakamo še lepo vreme — napovedi so na srečo optimistične. Letošnji dan palnincev SPDT bo na t-stem travniku kot lani, prav pri Rep-niču, oddaljen kakih deset minut hoje od vasi, po cesti proti proseški železniški postaji, sicer pa bodo kažipoti. Prepričani smo, da se bodo vsi prisotni, kot že vsako leto, zabavali.
Tudi planinci SPDT
na Triglavu
V soboto so slavnostno odprli prenovljen Triglavski dom na Kredarici (2515 m). Ta dom so zgradili že daljnega leta 1895 v samem letu dni, prvič so ga razširili leta 1910, drugič leta 1954, obvezo za tretje pove Čanje pa so sprejeli leta 1978 ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav. Razširitvena dela so začeli lani poleti, kočo pa so torej dogradili v rekordnem času. Seveda so bila razširitvena dela nujna, saj je že marsikateri planinec doživel neprijetno a-vanturo spanja pod milim nebom na koti 2500 metrov. Sedaj ima Kreda-
rica 180 ležišč, prostore za zimske obiskovalce, stalni metereološki observatorij in gorsko reševalno postajo, sprejme pa lahko več kot 300 planincev. Problem Kredarice je torej tako rešen, saj bi bilo škoda, da bi planinci opustili misel na vzpon na Triglav samo zaradi bojazni, da ne bodo dobili prenočišča. Sobotne otvoritve se je udeležilo tudi mnogo zamejskih planincev in pa delegacija SPDT.
Ostalo delovanje SPDT
V soboto in nedeljo bo na Koroškem ^Srečanje planincev treh dežel*, ki jo tokrat prireja Zveza koroških sekcij Alpenvereina. Srečanje je reprezentančnega značaja, pobuda pa je nastala pred dvajsetimi leti, ko so slovenski planinci iz Slovenije in zamejstva, italijanski planinci iz na-že dežele, z velikim zagonom videmske ih goriške sekcije, ter še nemški planinci s Koroške, začutili potrebo po izmenjavi mnenj, informacij, pa tudi osebnih spoznanj. Do se-
daj so izvedli že mnogo pobud, najuspešnejše pa so bile na publicističnem področju, saj je izšlo že več trojezičnih knjig in brošur na planinsko tematiko. Prvi del srečanja bo v Beljaku, drugi pa v bližnjem kraju Grosskircheimu.
Pi ininci SPDG v Krmi
Tudi SPD Gorica se je s svojimi člani udeležilo Wneva planincev* v lepem planinskem svetu v Krmi.
Prelepa Krma je obdana s soncem, gozdovi in vršaci sprejela več kot 10 tisoč planincev in ljubiteljev iz Slovenije in zamejstva. Slavnostni govornik je bil Tone Kocjančič, predsednik telesnokulturne skupnosti Slovenije, nakar so sledili pozdravni govori predstavnikov raznih društev.
Pri kulturnem programu so sodelovali pihalni orkester Železarne Jesenice, pevski zbori, floklorne skupine in recitatorji. Po proslavi je zavladalo pravo palninsko vzdušje. Organizacija je bila brezhibna, za vse je bilo poskrbljeno s številnimi stojnicami, hrano, pijačo, s priložnostnim žigom in pošto. V popoldanskih urah so se goriški planinci poslovili, na podatku pa so se ustavili še na Bledu. Vsem bo letošnji «dan planincev* ostal globoko v spominu. (JS)
Na sporedu
tudi vrsta športnih
prireditev
Kot smo že poročali se je v okviru praznovanj jubilejev IX. korpusa v Novi Gorici odvijala vrsta športnih manifestacij. Med slednje sodi tudi teniški turnir.
Tekmovanj se je udeležilo kar 40 teniških igralcev iz Portoroža, Tolmina, Nove Gorice, Padrič in Gorice.
Prvo mesto med članicami je zasedla komaj 12-letna Tanja Čeme iz Portoroža, ki je tudi ena najboljših pionirk v Jugoslaviji. Pri moški pa je zmagal Podgornik iz Portoroža, pred Zajcem in Vogričem iz Nove Gorice.
• LJUBLJANČANI PRVAKI. V ne
nedeljo je bila v Novi Gorici ob lepem vremenu in pred več tisočglavo množico tretja dirka za jugoslovansko državno prvenstvo v kartingu. Tekmovanje, na katerem je sodelovalo 65 tekmovalcev iz cele Jugoslavije, je organiziralo AMD Nova Gorica. Ljubljančani so se na tem tekmovanju najbolje odrezali, saj so zmagali v številnih kategorijah.
Naročnina: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din. naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za orga nizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.9Q0 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali ogla-•si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPL
primorski
JI	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja J ZTT m tiskaj ^ Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
22. sejitembra 1983
Filipinska opozicija je včerajšnji dan posvetila žalovanju za ubitim voditeljem Aquinom
V Manili množičen protest proti predsedniku Marcosu
MANILA — Včerajšnji dan je v filipinski prestolnici pa tudi po drugih večjih središčih tega azijskega otočja, potekel v znamenju množičnega nasprotovanja vladi predsednika Marco-sa. Posvečen je bil komemoraciji ubitega opozicijskega voditelja Benigna Aquina, ki je pred mesecem padel pod streli nasprotnikov komaj je — po treh letih prostovoljnega izgnanstva v ZDA — ponovno stopil na domača tla, hkrati pa tudi spominu na dan, ko je Marcos pred enajstimi leti na Filipinih uvedel vojaško stanje.
Popoldanskega osrednjega dela manifestacij so se udeležili stotisoči prebivalcev tega več kot sedem milijonskega velemesta, potem ko so že od
rane zore proti središču krenili sprevodi manifestantov. Transparentom na ulicah so se pridružili tudi tisti na oknih in balkonih, pisana množica pa je vzklikala protivladna gesla Politični opazovalci se sprašujejo, kakšne posledice bi nov val protesta utegnil imeti za vlado in še posebej za njenega predsednika, ki je že arogantno izjavil, da bo treba vse kaj drugega, preden se bo odpovedal predsedniškemu mandatu, ki mu ga je zaupalo ljudstvo. Kljub temu pa prevladuje mnenje, da bo Marcos v primeru, da se bodo manifestacije nadaljevale, prisiljen na pot kompromisov z zmerno opozicijo in torej občutnega popuščanja na politični ravni.

Žalovanje za Benignom Aquinom po mesecu dni od njegove nasilne smrti se je v Manili spremenilo v množične protivladne demonstracije, kakor nazorno priča naš posnetek	(Telefoto Ari
Senzacionalno odkritje francoskih financarjev
PARIZ — Francoski finančni stražniki naj bi uspeli dešifrirati kodekse, ki jih uporabljajo švicarske banke, da jamčijo za anonimncst in tajnost imen svojih klientov. Tako so tudi odkrili imena 5 tisoč petičnežev, ki so kljub zakonu o prepovedi izvoza valute, odprli v Švici tekoče račune. Senzacionalno odkritje je objavljeno na straneh francoskega satiričnega tednika «Le canard enchaine», ki je v svetu znan za podobne «scoope». Poveljstvo finančnih stražnikov ni niti zanikalo, niti potrdilo objavljene vesti.
Po pisanju francoskega tednika, naj bi francoski izvedenci več mesecev razvozlavali kodekse na treh seznamih ene največjih švicarskih bank, naposled pa so vendarle našli ključ vprašanja. Sama banka pa trdi, da gre za falzifikate, kajti nikoli niso delali posebnih seznamov za francoske kliente.
Finančni stražniki so prišli do seznamov čisto naključno: enega naj bi dobili v Nici v sobi ljubimke nekega moškega, ki je bil v Švici aretiran zaradi sleparije, drugega pa v avtu uradnika francoske banke, ki je prešel mejo, tretjega pa naj bi izročil kar neki bivši uradnik banke. Kaže, da je že na desetine ljudi priznalo svoj «greh».
Alpske dežele skupno v boj proti plazovom
BENETKE — Pokrajine in avtonomne dežele alpskega iona so ze pred leti ustanovile službo za preprečevanje plazov, v zadnjih letih pa je tehnologija, na kateri je osnovana njihova dejavnost, vse bolj narekovala potrebo po «kvalitetnem skoku» v načinu obravnavanja tega problema. Najbolj jo je bilo čutiti na področju obdelave podatkov, avtomatske kartografije in predvidevanja možnosti plazov.
Dežele Dolina Aoste, Piemont, Ligurija, Lombardija, Veneto in Furlanija - Julijska krajina ter, avtonomni pokrajini Trento in Bočen so zato ustanovile meddeželno zvezo za koordinacijo in dokumentacijo o problemih, ki zadevajo sneg in plazove AINEVA, njihovi predstavniki pa so se včeraj v Benetkah zbrali na prvem operativnem sestanku. Enoletni predsedniški mandat so poverili predsedniku naše deželne vlade Antoniu Camelliju, v preventivni sklad združenja pa so za letošnje leto namenili 52 milijonov lir. V svoj program za prvo leto dela so vključili dva poglavitna cilja:	poenotenje preučevanja in raziskovanja snežne
odeje in vsega, kar prinaša s seboj ter seznanjanje delavcev tega področja z obstojem in dejavnostjo združenja AINEVA.
«Udine 1000», reklama furlanske proizvodnje
VIDEM -j- V začetku oktobra (točneje 9. v mesecu) bo iz Lignana odplula jadrnica «Udine 1000», ki bo v treh etapah preplula Sredozemlje Atlantski ocean ter pristala sredi decembra v Caracasu. Odprava, kot po^e že samo ime jadrnice, je povezana s proslavami ob tisočletju nastanka Vidma, obenem pa ima tudi reklamne namene, saj naj bi ovrednotila v svetu, še zlasti pa v Južni Ameriki furlansko proizvodnjo. Prav zato bo videmska trgovinska zbornica vzporedno s pomorsko odpravo organizirala vrsto tiskovnih konferenc, da bi uveljavila znak «Made in Friuli».
Praznik s tragičnim koncem
KAIRO — Praznik s tragičnim koncem prejšnjo noč na Nilu v bližuu Kaira: plavajoča restavracija, najbrž preobremenjena z gosti, se je Pre' vrnila in potopila. V tragediji je deset ljudi, med katerimi štirje otroci, izgubilo življenje. Praznik v restavraciji je organiziral lastnik kot darilo hčerki, ki je slavila rojstni dan.
Poziv Pertiniju, naj poseže proti nasilju
L’AQUILA — Občinski svet kraja Tomimparte, majhne občine blizu L’Aquile, se že nekaj let zaman bori proti nasilju, ki skandira življenje v vasi. Zato je sklenil, da se obme na predsednika republike Pertinija in predsednika vlade Craxija, s prošnjo, naj posežeta. Vprašanje je seveda, v kolikšni meri bo poziv zalegel, sklep občinskih mož pa je vsekakor emblematičen dokaz stanja, v katerem živijo nekateri italijanski predeli.
Thatcherjeva maši ušesa
Margaret Thatcher z velikim zanimanjem in »veseljem« sledi orožnim vajam v Zahodni Nemčiji. Na ušesa si je nataknila velike «varnostne obloge« najbrž zato, da ji ne bi kak močnejši strel ali bomba prišepnila kaj o razorožitvi. . .
(Telefoto AP)
Nove poti sodobne mafije
RIM — Režiser Gillo Pontecorvo pripravlja film o sodobni mafiji, pri čemer se sooča z mnogimi težavami. Tako je povedal producent Giorgio Nocella, ki sodeluje z režiserjem pri realizaciji filma, ki je še pripomnil, da je največja težava v tem. kako si zamisliti celoten scenarij, ki mora pojasniti marsikatero vprašanje, kajti film ima smisel le, če brani pred vsem tistim, kar onesnažuje družbo.
Novi Pontecorvov film bo seveda obravnaval tudi zadnje mafijske umore. Znano je. da režiser zelo dosledno sledi realistični niti in zato je imel že vrsto srečanj s policijskimi funkcionarji, sodniki in navadnimi osebami.
Nocella je ob vsem tem podčrtal, da se sodobna mafija povsem razli-
kuje od «k!asične» in se vriva v industrijo ter najrazličnejše tvrdke z mogočnimi finančnimi sredstvi, vendar popolnoma prikrito in na videz zakonito. Zato je treba proti taki mafiji izdelati popolnoma nove metode
boja. Vprašanje je tudi, če bo to fu*’ ki bo podoben filmu Ferrare. Prod**" cent je to izključil, kajti Ferrara b? pripovedoval zgodbo o Dalla Chiesi. medtem ko bo Pontecorvo uvrstil mafijo v mednarodni okvir.
Svojevrsten izraz demokracije
RIM — Pred nekaj leti je neko hitlerjansko združenje sklenilo narediti ekspedicijo v vas Skokie v ameriški državi Illinois. V tej vasi namreč živ* veliko Židov, od katerih jih je mnogo okusilo trpljenje v koncentracijski taboriščih. Jasno je, da so se temu «pohodu» zoperstavili prebivalci vasi i večina prebivalcev Illinoisa, tako da so o zadevi razpravljali na najrazli nejših političnih ravneh in na koncu izdali veto proti takim ekspedicijart-Vendar namere nihče ni obsodil, kajti politični modreci so takole razmišljal*•’ nekdo je hotel napraviti pohod, drugi so ga hoteli preprečiti. To je seveda demokracija in naključno naj bo izdana prepoved.
Jack London:	MehikaiieC d )
riše: Radiša Miloševič