'• ja*
PoMnln« plalfan« v »oTotIbL
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 301—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
II. Izdaja
prtl«
Cena Din 1'—
Jugoslovan
Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi In dogovoru.
Oprava
Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-6S. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.! Ljubljana 15.621
St. 217
Ljubljana, sobota, dne 19. septembra 1931
Leto II.
Težavna naloga angleške nacijonalne vlade
Upor v vojni mornarici pred dolnjo zbornico — Vlada je ugodila zahtevam mornarjev, ki ne bodo kaznovani — Finančni krogi za odgoditev novih volitev
Francosko-italijanska pogajanja
Pariz, 18. septembra, n. Rimski dopisnik »Tempsa« poroča listu, da se bodo v Ženevi bržkone obnovila pogajanja o odnosu med francosko in italijansko pomorsko silo. Že prihod angleškega pomorskega strokovnjaka Craigieja potrjuje to domnevo. »Matin« pravi, da so strokovnjaki našli nov vse bolj enostaven in praktičen sistem za ureditev tega francosko -italijanskega vprašanja. In sicer nameravajo urediti razmerje med obema pomorskima silama na podlagi povprečnega števila vojnih ladij v zadnjih 10 letih.
Amerika pripravlja nov načrt razorožitve
’ Washington, 18. septembra, n. Kakor poročajo listi, se bavi ameriška vlada z načrti za splošno razorožitev na kopnem, na morju in v zraku. Pristojni organi proučujejo načrt, po katerem bi se ro vseh državah ukinilo vsako oboroževanje. Z druge strani pa zatrjujejo, da predsednik Hoover ne namerava nikomur predložiti takega načrta, pač pa bi z veseljem sprejel načrt, če bi ga predlagal zastopnik kakšne druge države.
Finančni odbor DN v finančnih težavah
Ženeva, 18. septembra, d. Finančni odsek DN, ki se je pečal z gospodarskimi vprašanji Avstrije, Madjarske in tudi Bolgarije, je sedaj sam zašel v finančne težkoče. Predsednik tega odseka je danes pismeno sporočil upravi DN, da mora svoje delovanje v prihodnjih 4 mesecih ustaviti, ako ne dobi potrebnih sredstev za vzdrževanje rednih sej. Ako bo delovanje tega odseka ustavljeno, bi tudi ne bil več v stanu onim državam, ki se obračajo na Društvo narodov radi posojila, izkazovati svojo pomoč.
Protirepublikanska zarota na Španskem
Pariz, 18. septembra. AA. Havas poroča iz Madrida, da je šef policijske oblasti sporočil poročevalcem listov, da so oblasti v pokrajini Navarri prijele družbo tihotapcev, ki so vtihotapljali orožje in municijo. Pri tihotapcih so našli velike količine nabojev in revolverjev. Oblasti sodijo, da gre za veliko afero.
Revizija vojnega letalstva v Italiji
Rim, 18. septembra, n. Letalski minister Balbo je izdal naredbo, po kateri §p do nadaljnega prepovedani poleti vseh letal in vodnih letal. S pričetkom prihodnjega meseca bodo namreč v Italiji ‘ izvršili revizijo vsega vojnega letalstva.
Preiskava o atentatu na Madjarskem
Budimpešta, 18. septembra, n. V okolici Bia-torbajlvja pa so davi aretirali mlado dekle, ki je povedalo, da se je sinoči pogovarjalo s tremi mladeniči, ki so se bili spoznali med sabo šele v Budimpešti in ki so ji zabičali, da ne sme o njih ziniti niti besedice. Dva sta govorila nemško. Proti večeru sta ta dva odšla proti viaduktu in si ga ogledala. Nato so se vsi štirje odpravili k počitku. Ko pa jih je davi dekle hotelo spet videti, jih ni več našio.
Policija je sestavila o tej novi sledi obširno poročilo in ga predložila notranjemu ministrstvu, ljudje iz Budimpešte pa so danes popoldne apatično sprejeli vest o novih sledeh. Potekel je že šesti dan, odkar se je dogodil atentat, in atentatorji so že davno prekoračili meje ne le Madjarske, ampak tudi sosednih držav, če jim je bilo sploh kaj na tem.
London, 18. septembra. AA. Spodnja zbornica je snoči razpraljala o zadnjih nemirih v vojni mornarici. Debato je otvoril delavski poslanec iz Portsmoutha W. A. Hall. Poudaril je, da so nastali nemiri edinole zaradi znižanja plač. Posebno težko so bili s tem prizadeti poročeni mornarji. Vlada je z znižanjem plač kršila svoječas-ne obljube mornarjem, da se to ne bo zgodilo. Pisma mornarjev pravijo, da so pripravljeni sprejeti vsako zmerno znižanje dohodkov, ki ne bi preveč oškodovalo njihove družine.
Poslanec je dalje priznal, da je admirali-teta priznala upravičenost pritožb mornarjev in da je poveljnik atlantskega brodovja modro in naglo ravnal. Zmerni govor poslanca Halla je napravil na zbornico zelo dober vtis in je bil sprejet s splošnim odobravanjem.
Poveljnik Kenworthy je menil, da bodo izvajanja poslanca Halla popravila nepravilne vtise v inozemstvu in demantirala senzacijonalne vesti nekaterih inozemskih krogov.
Prvi lord admiralitete sir Austen Chamberlain je dejal, da se bo oziral na težke primere znižanja plač, da pa bo kaznoval vsako nadaljno kršenje pomorske discipline. Govornik je dalje priznal, da je bilo
gibanje mornarjev zgolj mezdnega značaja. Pri tem je omenil, da so mornariškim častnikom že prej znižali plače, dočim so ostali dohodki mornarjev nedotaknjeni. Vlada se bo sicer ozirala na nekatere upoštevanja vredne primere, ne more pa dovoliti, da bi kdo sabotiral njeno politiko štednje. Dalje je Chamberlain izrazil upanje, da se bodo mornarji pomirili in doprinesli tudi oni del k splošnim žrtvam za izboljšanje finančnega stanja države.
Predlagali so, je nadaljeval govornik, naj se mornarji nekaznujejo. To se bo tudi zgodilo, je zaključil. Kar je bilo, je bilo.
V	interesu vseh je, da se to pozabi.
London, 18. septembra. AA. Na dopoldanski seji spodnje zbornice je Neville Chamberlain predložil resolucijo glede zakonskega načrta za štednjo pri državnih izdatkih Po tem zakonskem načrtu bodo znižali plače zdravnikom in kemikom, ki so zaposleni pri bolniškem zavarovanju, za V«. Glede zaklada za podpore brezposelnim je Chamberlain omenil, da je ta fond dolžan 100 milijonov iuntov sterlin-gov. Vlada stoji na stališču, da se mora podporni fond za brezposelne vzdrževati iz lastnih sredstev, zato ne bo dajala temu skladu nadaljuih posojil.
London, 18. septembra. AA. Vlada Je sklenila, da prihodnje leto vojaških vaj te-ritorijalne armade ne bo. Njeno stanje bodo znižali primerno določbam letošnjega proračuna.
London, 18. septembra. AA. Politični krogi trde, da bo angleška vlada podala ostavko konec septembra. Pred njeno ostavko bo parlament sprejel še volilni zakon za nove volitve.
London, 18. septembra, n. Snoči je imel ministrski predsednik MacDonald v spodnji zbornici važno konferenco z vodilnimi ravnatelji angleške narodne banke. Po tej konferenci se je sestal ministrski svet, ki je zboroval do 11. ure ponoči.
Pravijo, da so bankirji vprašali MacDo-nalda, ali namerava vlada z ozirom na težke posledice, ki bi bile spričo sedanje gospodarske krize še težje, odgoditi nov« volitve. Parlamentarne volitve se po njihovem mnenju v nobenem slučaju ne bi smele vršiti, ker bi že njihova napoved izzvala dvome in neugodna ugibanja v bodočem razvoju političnega življenja v Angliji, kar bi v vsakem slučaju škodilo, v prvi vrsti angleškim financam. Liberalna frakcija v spodnjem domu se je že postavila proti novim volitvam.
Ameriški egoizem vzrok sedanjih težkih razmer
Gandhijeva izjava novinarjem o današnjih svetovnih vprašanjih — Gospodarska kriza posledica neenake razdelitve zlatega bogastva — Apel na svetovno javnost za
neodvisnost Indije
London, 18. septembra, n. Voditelj indijskega ljudstva Gandhi je dal angleškim in ameriškim novinarjem izjavo o zadržanju Združenih držav glede na najvažnejša svetovna vprašanja. — Naglasil je, da sta ameriški egoizem in pohlep po zlatu glavna vzroka sedanjih težkih razmer po vsem svetu. Bogastvo bi bilo po Gandhijevem mnenju razdeliti med ljudstvo na vse drugačen način. Obrnjen proti ameriškim novinarjem je dejal:
>Toda prišel bo dan, ko se bodo ameriške Združene države nehale klanjati bogu-
mamonu in tedaj bo ameriška nacija stala na daleč višji moralni stopnji nego danes.
Samo izobilje zlata jo ovira, da bi krenila po tej poti in istočasno spoznala, da je neenaka razdelitev zlatega bogastva razlog današnje teke gospodarske rkize. Treba je, da se zlato razdeli na drug način in da se večje količine tega mamona spravijo v obok, da bo mogel vršiti svoje prirodne funkcije kot proizvajalec novega bogastva in njegov regulator. Združene države so velika dežela in že spričo tega velik proizvajalec bogastva, toda Amerika še ni do-
volj razvita v pogledu razdelitve tega bogastva. Treba je storiti vse, da ne bo najbolj siromašni državljan Združenih držav bogataš v primeri z bednim Indijcem. Mogel bi vam našteti mnogo indijskih vasi, ki jih naravnost duši breme gospodarske bede.«
Gandhi je končno apeliral na vso svetovno javnost, naj Indiji prizna njene pravice do svobode in nezavisnosti. Ko bo Indija svobodna in suverena, bo mnogo pripomogla k ureditvi in vzpostavitvi pravičnejšega stanja na svetu.
Gonja proti obisku francoskih ministrov v Nemčiji
Narodni socialisti grozijo z demonstracijami in s Hitlerjevim pu-
čem
Stuttgart, 18. septembra, d. Na nekem nacijonalno-socijalističnem zborovanju je zahteval vicepresident nemškega državnega zbora St6hr, da mora Briiningova vlada takoj odstopiti in da se imajo razpisati no: ve volitve. Ako nemška vlada ne bi temu predlogu ugodila, bodo nacijonalni socija-listi izvajali svoje konsekvence. Z ozirom na predstoječi obisk francoskih ministrov v Berlinu je izjavil isti Stohr: Laval in Briand naj gresta rajše tja, »kjer raste poper«, samo ne v Berlin. Tudi ostali govor-
niki na tem zborovanju so silno neparla-mentarično izražali o francoskih državnikih ter grozili z manifestacijami in Hitlerjevim pučem. Med govorniki je nastopil tudi bivši pruski princ Avgust Wilhelm, ki je poudaril, da Nemčija ne predstavlja ni-kake države več, ker ji manjka suvereni-teta. Tudi ni več nemškega naroda, marveč samo še breznarodna masa. Od leta 1918 dalje se nahaja Nemčija v državljanski vojni.
Eduard Herriot o sodobnih evropskih vprašanjih
Obisk francoskih ministrov v Berlinu ne bo rodil pravih sadov
Pariz, 18. septembra. AA. Po poročilu iz Moixa je imel Herriot v Lannyju govor o francoskih vprašanjih in o vprašanju miru. Govornik je opozoril na svoje delo in na prizadevanje svoje stranke glede mednarodnega sporazuma. V tej zvezi je govornik poudaril tudi to, da je svoj čas energično nastopil proti Anschlussu. Zal pa je večina držav odbila predlagani pakt miru. Sedaj se politika razvija v smeri raznih avantur, ki onemogoča Briandove težnje.
Herriot je nato govoril o Hoovrovem predlogu in dejal, da dovoljene kredite izkoriščajo nemški kapitalisti in da ne gredo v prilog brezposelnih delavcev. Francija ni bogatejša od Nemčije in Anglije. Mi nudimo pomoč drugim državam proti nakladi. Naposled je Herriot izjavil, da obisk francoskih ministrov v Berlinu ne
bo rodil pravih sadov, ker s tem obiskom niso zadovoljni neki nemški elementi.
Večje nade polaga govornik v veliko razo-rožitveno konferenco.
Oster spor med makedon-stvujuščimi in bolgarskimi fašisti
Sofija, 18. septembra. I. V zadnjem času so se zaostrili odnošaji med WMRO In Rodno za-štito. Rodni zaštiti, ki ji načeljuje general Skoinov, se je zameril pristaš WMRO Tadžerov, ker se ni hotel udeležiti manjšinskega kongresa v Ženevi. »Macedonia«, organ WMRO, pa brani Tadžerova in ga hvali kot veliko osebnost. Istočasno obsoja Rodno zaštlto zaradi uličnih izgredov in ubojev. Prav tako pa je pričel tudi organ Rodne zaštite napadati WMRO zaradi pouličnih izgredov In umorov v Sofiji in drugih bolgarskih mestih.
Politični procesi v Italiji
Gorica, 18. septembra, v. V petek 25. t. m. se bo ob 9. uni dopoldne pričel pred goriškim sodiščem proces proti slovenskim mladeničem, ki so obtoženi, da so v pretekli zimi zažgali šolo v Čezsoči pri Bovcu. Ta proces je bil napovedan že za pretekli mesec, a se zaradi braniteljeve bolezni ni vršil.
Genova, 18. septembra, v. Listi poročajo, da se je policijska preiskava proti antifašističnim teroristom Dominiku in Ivani Bovone, Karlu Enzi, Margeriti Blaki, inž. Ivanu Lombardu, Izabeli Balduinijevi, Aleksandru Pellariniju, Aldu Baradeiju ter Josipu Annuiratiju zaključila in da so jih na zahtevo preiskovalnega sodišča izročili posebnemu sodišču za zaščito države in javne varnosti v Rimu.
Washingtonov spomenik v Rimu
Rim, 18. septembra, n. Ministrski predsednik Mussolini je sprejel načelnika Zveze italijanskih fašističnih emigrantov v Ameriki. Ta mu je poročal o nameri ameriških emigrantov, da v Rimu postavijo spomenik Washingtonu. Mussolini je z veseljem sprejel ta načrt in obljubil podporo italijanske vlade. Spomenik bodo odkrili prihodnje leto. S postavitvijo spomenika velikemu borcu za ameriško svobodo se namerava rimski režim prikupiti Združenim državam,
Kongres zdravniških zbornic
Novi Sad, 18. septembra. 1. Vzporedno z zdravniškim kongresom so zborovali v Novem Sadu tudi zastopniki zdravniških zbornic v Jugoslaviji. Sestanka so se udeležili delegati vseh zbornic. Predsedovala sta dr. Ivkovič in dr. Mavricij Rus iz Ljubljane. Govorili $o o načrtu zakona o socijalnem zavarovanju, o zakonu o občinskih samoupravnih zdravnikih in še mnogih drugih vprašanjih, kakor o padarstvu in Zeileisovi metodi itd.	•
Dunajski sadni trg
Dunaj, 18. septembra, d. Na današnji,sadni trg so dospeli radi slabega vremena samo’3 vagoni sadja iz Jugoslavije ln Madjarske.
Nezadvoljstvo in nervoznost na Madjarskera
Položaj slabši nego v septembru 1919 pred boljševiškim pučem
Budimpešta, 18. septembra. Madjarsko politično življenje je dan za dnem bolj nervozno. Ta nervoznost se je polastila deloma celo že samih vladnih krogov. Atentat v Biatorbagyju je napetost le še povečal. Budimpešta je bila danes prav tako nemirna ko v usodnih dneh revolucije v septembru 1918. leta. Sicer ni mogoče napovedovati revolucije, toda razmere so mestoma sedaj še slabše, kot so bile pred septemberskim prevratom pred 13. leti. Posebno vre med bednimi kmetskimi in delavskimi masami.
Nezadovoljstvo sproti narašča in celo v parlamentarnem odboru 33-orice so se pričeli nekateri oglašati proti vladi in kritizirati bivši Bethlenov režim, ki je nakopal državi strašno gospodarsko krizo. Socialistične in komunistične mase se pri-praljajo na razne akcije, ki bi mogle dovesti do presenečenj. Po mišljenju opozicijskih krogov preživlja Madjarska danes mnoge težje dni ko kdaj poprej. Opozicija zahteva, da se takoj ukine dosedanja politika, da se skliče parlament, ki naj reši vsa važna vprašanja.
Vojni minister G8mb5s je na vprašanje nekega novinarja, kakšne so lazmere na deželi, in na njegovo pripombo o nezadovoljstvu v državi, dvoumno dejal: >V vsej državi vladata mir in red. Res je, da preživljamo težke čase, toda mir bomo ohranili.«
Prisilno notranje posojilo Budimpešta, 18. septembra. AA. Parlamentarni odbor 33 članov parlamenta je sprejel načrt uredbe, ki ž njo vlada odreja, da morajo madjarski državljani do 30. septembra prijaviti madjarski narodni banki devize, katerih vrednost presega 200 pengov, kakor tudi efekte in terjatve v inozemstvu nad tisoč pengov. Polovico prijavljenih deviz, efektov in terjatev je treba odstopiti državi v obliki 5% posojila, vračljivega v treh letih. V tem primeru bo lahko dotični prosto razpolagal z ostankom prijavljenih deviz in efektov. Kršitve te uredbe se bodo kaznovale s kaznijo na prostosti do 2 mesecev in z denarno kaznijo do 8000 pengov, vrhu tega pa tudi eventuelno z zaplembo neprijavljenih deviz in efektov.
Heimvvehr po svojem zadnjem puču
General Hiilgerth novi voditelj — Proti Starhembergu ustavljena
vsaka nadaljna preiskava
Dunaj, 18. septembra, d. Po informacijah dunajskih večernih listov bo prevzel posle vodje avstrijskih heimvvehrovskih organizacij general Ludvik Hiilgerth. Knez Starhemberg je, kakor znano, moral to mesto zapustiti in fungira zopet že par dni kot vodja gornjeavstrijskih heimvvehrov-cev.
Dunaj, 18. septembra, d. Iz Linča poročajo, da knez Starhemberg ni bil samo izpuščen iz zaporov, temveč je bila proti njemu ustavljena tudi vsaka nadaljna pre-
iskava. Danes je bil sicer pri državnem pravdništvu zaslišan, toda le kot priča v zadevi nekega drugega heimwehrovca. V prihodnjih dneh namerava knez Starhemberg sklicati celo vrsto agitacijskih shodov, na katerih bo poročal o štajerskem puču in o svojem zaporu v Linču.
Ženeva, 18. septembra, d. Zvezni kance-lar dr. Buresch in ostali avstrijski delegati so danes predpolne zapustili Ženevo ter odpotovali na Dunaj.
Odnošaji med Rusijo in Bolgarijo
Sestanek med Malinovim in Litvinovim v Ženevi
Sofija, 18. septembra, n. Po vesteh iz Ženevi sta se tam sestala bolgarski ministrski predsednik Malinov in ruski zunanji komisar Litvinov, ki je Malinovu stavil predlog, naj se znova vzpostavijo diplomatski odnošaji med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo. Malinov je Litvinovu odgovoril, da se mora o tem posvetovati z vsemi bolgarskimi ministri, predno da kakšno
obvezno izjavo. Litvinov je poleg tega stavil ministrskemu predsedniku Malinovu ponudbo trgovinske pogodbe med obema državama. Po tej pogodbi bi Rusija uvažala iz Bolgarije industrijsko blago, v Bolgarijo pa petrolej. Razen tega pa bi vsako leto šlo skozi Bolgarsko po 30.000 vagonov sovjetskega tranzitnega blaga.
Kratko življenje »španske delavske republike«
Ustavodajna skupščina je zopet popravila že sprejeti prvi člen nove
ustave
Pariz, 18. septembra. AA. Po vesteh iz Madrida španski parlament ponovno proučuje prvi člen španske ustave, ki ga je bil nedavno tega že sprejel. Kasneje je parlament razveljavil prvotno glasovanje, da omogoči novo stilizacijo tega člena, ker bi v dosedanji lahko povzročil v inozemstvu napačna tolmačenja.
Madrid, 18. septembra, n. Delavska re-
blika je obstojala le 24 ur. Poslanci, ki so še v sredo zvečer glasovali za takšno državno obliko, so se premislili in sklenili dati novemu režimu drugo definicijo. Po novi ustavi je Španija liberalna in demokratska republika, ki temelji na delu. V kortesih pravijo, da je v sredo večina glasovala za delavsko republiko na prigovarjanje socijalistov.
Cb jubileju velikega meža
Pol stoletja vse naše najnovejše zgodovine je zvezano z imenom Ivana Hribarja. In kar je še važnejše: vsaka panoga našega udejstvovanja govori o zaslugah Ivana Hribarja. Če obrnete kulturno stran naše zgodovine, potem vam bo ta govorila, da brez Ivana Hribarja ne bi mogli takoj po osvoboditvi odpreti naše univerze, brez njega ne bi imeli ne tehnične srednje šole, ne našega edinega ženskega liceja. In če bi še podrobneje prebirali liste naše kulturne zgodovine, potem bi morali reči, da tudi Narodna galerija, naše obrambno šolstvo, naše gledališče in cela vrsta drugih institucij, ne bi mogle pogrešati dela Ivana Hribarja.
Prav isto pa pripoveduje zgodovina našega gospodarstva. Mestna hranilnica, Ljub. kreditna banka, vrhniška železnica, Deželna hipotekarna banka, tujski promet, ves silen razvoj Ljubljane po potresu, vse te velike pridobitve našega naroda ne morejo utajiti Hribarjeve roke. Naša lepa prestolnica pa ve še prav posebej mnogo povedati o delu Ivana Hribarja. Vodo in elektriko je dal Ljubljani, nove šole in nove palače ji je zgradil, kar pognala se je kvišku bela Ljubljana, ko je prevzel županske posle Ivan Hribar.
A obenem se je enako močno razvila tudi narodna zavest. Tudi z njo je potres slovanskega prebujenja čisto prerodil k novemu življenju in šele to prebujenje je vzbudilo v Slovencih slutnjo, da je mogoče v zvezi z drugimi Slovani, zlasti pa z južnimi, tudi za Slovence osvobojenje. Hkrati d slutnjo pa je prišlo tudi hrepenenje. Na čelu vsega tega odrešilnega slovanskega probujenja pa je bil Iv— Hribar. In zato je tudi postal reprezentant našega naroda in obenem tudi reprezentant volje našet»a naroda po napredku.
S tem pa seveda tudi tarča za vse napade našega narodnega nasprotnika, ki je po pravici spoznal, da mora naš narod docela preiti v jugoslovanski tabor, če bo njegov vodnik — Ivan Hribar. Kdor pa je na najvišjem mestu, ta se tudi ne more ogniti zavisti manjših voditeljev. Tudi v tem pogledu je doživel Ivan Hribar več ko dovolj izkušenj. Pa naj so padali streli od nasprotnika ali od zavidneža, vedno je bil vzravnan Ivan Hribar in njemu ni bilo treba nikdar nič preklicati in nič spreminjati svojih besed. Za kar se je odločil kot dijak, za to se je boril kot mož in kot starec. Vedno je ostal isti njegov ideal, vedno je bilo isto njegovo geslo: s pomočjo jugoslovanstva in slovanstva priboriti našemu narodu svobodo.
Ras>tlo in širilo se je delo Ivana Hribarja, rastel in dvigal se je tudi naš naiod in v kratkih letih napredoval tako, da je bil enakovreden tekmec vsem kulturnim narodom. In ko je bil ta razvoj na tem, da se bliža svojemu višku, je zaostavila svetovna vojna to ponosno pot navzgor, Ivana Hribarja pa vrgla v ječo. Nato je prišla zmaga, zmaga za narod in zmaga tudi za Ivana Hribarja.
Ne pa še čisto popolna zmaga, ker i-irod Se ni bil na njo dovolj pripravljen. In zato so pri?1 ona bolna povojna leta, ko je strankarski prepir uničeval vse sile naroda, tLO bi zapeljan narod kmalu zaprr- :l g voj o svobodo. Nič čudnega ni, če v teh bolnih časih prepira ni bilo za delavca Ivana Hribarja pravega mesta in če so imeli v' “ areče celo tisti, ki so od nekdaj nasprotovali jugoslovanstvu.
Pa tudi ti bolni časi so minuli in tudi teh nesrečnih prepirov je bilo po modri uvidevnosti našega kralja konec. In tako praznujemo osemdesetletnico Ivana Hribarja v času, ko se zopet blišči zarja vstajajočega naroda, ko dobivajo veljavo zopet oni ideali, ki so bili od nekdaj tudi Hribarjevi ideali. Veliko za narod izvršeno delo prinaša na zadnje vendarle svoje sadove in danes spoznava zopet narod, kaj mu je bil in kaj mu je dal — Ivan Hribar.
Ko se z globoko hvaležnostjo spominjamo vseh nevenljivih zaslug Ivana Hribarja za naš narod, želimo svojemu narodu le eno, da bi mu že danes vstal mož, ki bi vsaj s sličnimi deli zvezal pol stoletja naše zgodovine s svojim imenom, kakor je to storil Ivan Hribar, ki je pokazal, kako služi cel mož svojemu narodu!
Da bi nam bil še dolgo ohranjen Ivan Hribar, prvi med našimi narodnimi delavci!
Razgovori zunanjega ministra dr. Marinkoviča v Ženevi
Ženeva, 18. septembra, d. Jugoslovanski minister dr. Marinkovič je danes ponovno posetil francoskega finančnega ministra Flandina, s katerim se je že včeraj zvečer dalje časa raz-govarjal. Pogovor se je nanašal na položaj Jugoslavije in njenega odklonilnega stališča na-pram Hooverjevemu moratoriju. Jugoslovanska vlada se je namreč sklicevala na pridržek Francije, da se v slučaju sprejetja Hooverjevega načrta velesile zavežejo, da na drug način pomagajo državam, katere bi bile oškodovane po ameriškem predlogu. Ameriška vlada pa je na protest Jugoslavije odgovorila, da se topogled-no ne spušča v nobene diskusije. Nato je jugoslovanska vlada sklenila, da poveri celo zadevo haaškemu razsodišču. Na intervencijo Flandina, ki jugoslovansko vlado podpira, pa se bo skušalo stopiti popreje še enkrat v stik z vlado v Washingtonu, da se spor morda še vseeno tem potom izravna.
Drobne vesti
Santiago, 18. septembra. AA. Preki sod je obsodil na smrt 6 podoficirjev, ki so zakrivili nedavni upor na križarki »Almirante Torres«.
Rio de Janeiro, 18. septembra. A A. Med Brn-zilijo in Nizozemsko je podpisana nova trgovinska pogodba.
Genova, 18. septembra. AA. Izrednemu sodišču za zaščito države so izročili 9 oseb, zapletenih v atentate, ki jih je pripravljal in izvrševal tukajšnji industrijalec Domenico Bovone.
Rim, 18. septembra. AA. Uradni list objavlja nove carinske postavke za uvoz tekstilnih proizvodov.
Rim, 18. septembra. AA. Tukajšnje poslaništvo Litve dementira vest listov, da bodo v Litvi 1. decembra volitve novega predsednika republike.
Pari*, 18. septembra. A A. Finančni krogi in vodstvo liberalne stranke so proti razpisu volitev.
Upravni položaj srezov Črnomelj in Metlika
Beograd, 18. septembra. AA. Na podlagi čl. 20 zakona o Imenu in razdelitvi kraljevine Jugoslavije na upravna področja je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev izdal odlok, da spadata sreza Črnomelj in Metlika v Dravski banovini pod neposredno nadzorstvo bana po odst. 6 sklepa notranjega ministra in. št. 46.666 z dne 23. oktobra 1929.
Izlet skupine francoskih turistov po Jadranu
Beograd, 18. septembra. 1. Včeraj je odplula s Sušaka »Kraljica Marija« na pot vzdolž jugoslovanske in grške obale z veliko turistično ekspedicijo, ki jo vodi znani francoski bizan-tolog Charles Diehl. Diehl bo med potovanjem imel na raznih krajih pri ogledu arheoloških znamenitosti tudi predavanja. »Kraljica M' ri-ja« se bo ustavila v Splitu in Dubrovniku, c d tam bo odplula v Grčijo.
Razstava v naši solunski svobodni coni
Solun, 18. septembra. AA. Včeraj popoldne je bil otvorjen sejem plemenske živine in perutnine iz Jugoslavije v Jugoslovanski svobodni zoni. Pri svečani otvoritvi so bili med povabljenci med drugimi grški minister Gonatas, generalni guverner Soluna, solunski metropolit, predsednik grške občine, namestnik komandanta tretje armade v Solunu, predsednik grške svobodne zone, ter zastopniki grških gospodarskih in kmetijskih -zadrug.
Aretacija dveh romunskih vojnih beguncev
Čakovec, 18. septembra, k. Obmejne straže so včeraj v okolici Dolnje Lendave aretirale dva romunska vojna begunca. Izročile so Ju poveljstvu varaždinskega vojnega okrožja.
Za pomoč pasivnim krajem
Beograd, 19. septembra. AA. Ministrski odbor za prehrano pasivnih krajev je imel davi sejo Prisostvovali so ji ministri dr. Marko Kostren-čič, dr. Kosta Kumanudi, dr. Stanko Šibenik, dr. Albert Kramer, Djordje Djurid in ing. Radosavljevič, minister prometa.
Najprvo je bil prečitan zapisnik o konferenci dne 31. avgusta med banovinskimi delegati in zastopniki ministrstev.
Minister za socijalno politiko in narodno dr. Marko Kostrenčič je nato predlagal, naj bi se najprvo dala hrana onim krajem, kjer bo kasneje prevoz hrane zaradi slabih cest ogrožen. Zetska banovina naj dobi 400 vagonov, primorska 250, savska pa 100 vagonov.
Storjen je bil sklep, naj se takoj odpošlje 5 do 6 vagonov hrane v Crnogoro. To hrano bo dobavilo trgovinsko ministrstvo.
O javnih gradnjah je gradbeni minister dr. Kramer izjavil, da še nima podrobnih načrtov, da pa bo šlo kvečjemu za gradnjo manjših ob-, ektov, mostov itd. Naposled je odbor sklenil »rositi Rdeči križ za sodelovanje pri prevozu irane.
Pravilnik o določevanju vrednosti stanovanj drž. uradnikov
Beograd, 18. septembra. AA. Finančni minister je predpisal uredbo o določevanju vrednosti stanovanj državnih uslužbencev civilnega reda na podstavi paragrafa 29. uradniškega zakona z dne 31. marca t. 1.
Državnim uradnikom civilnega reda, ki stanujejo v državnih ali za državo v zakup vzetih zgradbah, kakor tudi onim, ki imajo stanovanje v naturi od samoupravnih teles, se odbije vrednost stanovanja od osebne draginjske doklade.
Onim, ki po uradniškem zakonu nimajo te doklade (pripravniki, dnevničarji, honorarni uradniki), se odbije vrednost stanovanja od skupnih prejemkov (pavšala).
Če pa mora samouprava po specijalnih zakonih plačati državnemu uradniku stanarino v denarju, je treba to vsoto v polnem znesku uradniku odbiti od osebne draginjske doklade, oziroma od njegovih skupnih prejemkov (pavšal).
Vrednost stanovanja (zakupnine) je treba določiti po mestnem draginjskem razredu po tej lestvici:
I. draginjski razred za sobo 250 Din, za predsobo, za otroško sobo, za kopalnico, za kuhinjo 80 Din, za postranske prostore, klet in sušilnico 100 Din.
II. draginjski razred za sobo 180 Din, za predsobo, za otroško sobo, za kopalnico, za kuhinjo 60 Din, za postranske prostore za klet, za sušilnico 75 Din.
III. draginjski razred za sobo 80, za predsobo, za otroško sobo, za kuhinjo, za kopalnico 40 Din, za postranske prostore, za klet, za sušilnico 50 Din.
Določbe te uredbe se bodo izvajale s 1. prihodnjega meseca po razglasitvi v »Službenih novinah«.
Upokojitev predsednika državnega sveta
Beograd, 18. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel, kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev Je vpo-kojen dr. Ninko Perič, predsednik državnega sveta.
Imenovanja in upokojitve
Beograd, 18. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za višjega svetnika in za vršilca dolžnosti načelnika prometno - komercialnega oddelka v 2. stopnji 4. skupine gosp. Ivan D e r ž i č, dosedanji višji svetnik iste skupine in šef odseka iste direkcije, po službeni potrebi.
Beograd, 18. septembra, r. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta upokojena- pri direkciji držav, železnic v Ljubljani Peter Š 1 e g e 1, višji kontrolor v 6. skupini, in Franc Gnezda, višji kontrolor iste skupine.
Premestitev
Beograd, 18. septembra, r. Z odlokom prometnega ministra je premeščen dosedanji pripravnik splošnega oddelita direkcije državnih železnic v Ljubljani Evgen S i s k strojnemu oddelku železniške direkcije v Subotici.
Danes otvoritev razstave vin in sadja
Beograd, 18. septembra. 1. Jutri dopoldne se v umetniškem paviljonu Cvete Zuzorič otvori prva državna izložba vina in sadja pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja in častnim predsedstvom ministrov ^Kumanudija in Neudorferja. Priprave so že dokončane Izložba sama bo obsegala okrog 200 raznih vrst najboljših vin iz vse države in razne vrste sadja. Veliko zanimanje bo vsekakor vzbudila razstava štajerskih jabolk, ki jih je priredila tvrdka Clotar Bovier iz Gornje Radgone.
Blago za blago
Huda gospodarska kriza vlada tudi v Zedinjenih državah ln tudi tam gre trda za denar, čeprav je blaga v deželi več kot preveč. V svoji stiski so začeli ljudje trgovati po principu »blago za blago«. Tako je velika zveza farmarjev kupila v Braziliji nad 1 milijon vreč kave za svoje člane, kavo pa je plačala s 25 milijonov merniki žita. Tudi obleko, obuvalo in druge potrebščine plačujejo ameriški farmarji direktno s svojimi pridelki. Ta trgovina se baje prav dobro razvija ln ameriški listi poročajo, da opazujejo ameriške banke z velikim strahom ta nenavadni pojav.
VREMENSKA NAPOVED Dnnaj, 18. septembra, d. Pretežno oblačno, deloma deževno, lahno naraščanje temperature, tzgledi na lepše vreme.
Jz življenja Jvana Hribarja
Ivan Hribar je bil rojen dne 19. septembra 1851 v Trzinu, kamor se je priženil njegov oče na četrt grunta Hribarjeve matere. Najprej je obiskoval Ivan Hribar ljudsko Solo v Mengšu, nato pa v Ljubljani, kjer je trpel silno pomanjkanje. Ko je dovršil ljudsko šolo, se je vpisal na ljubljansko gimnazijo, kjer je dovršil nižjo gimnazijo, nato pa odšel v Novo mesto. Že v nižji gimnaziji je pričel prevajati pesmi in se poskusil tudi z originalnimi. Najprej je sodelo-loval pri Jeranovi »Zgodnji Danici« (1867), nato pri »Učiteljskem tovarišu«, kjer se je podpisoval s psevdoninom Trzinski. V Novem mestu je pridno Siril med dijaki slovansko misel in se seznanil tudi že s češko in rusko literaturo. To njegovo slovansko prepričanje mu je nakopalo jezo nekaterih profesorjev, vsled česar je moral oditi z novomeške gimnazije. Kako priljubljen je bil med svojimi sošolci, se vidi iz tega, da so ga nekateri spremili celo do Mirne Peči, za na pot pa so mu darovali sošolci 50 viržink. Po kratkem bivanju v Ljubljani je odšel v Prago, kjer je vstopil v službo pri banki »Slaviji«. Tu si je z vestnim delom pridobil zaupanje svojih šefov in ko se je ustanovila v Ljubljani podružnica banke, ker se je čisto zavožena v Trstu likvidarala, je bil Ivan Hribar imenovan leta 1875. za vodjo ljubljanske podružnice in nato leta 1880 še za vodjo zagrebške. Ivan Hribar je s tem postal gospodarsko neodvisen in mogel se je čisto posvetiti narodnemu delu.
Najprej je še zelo deloval na literarnem polju ter sodeloval pri »Jadranski Zarji«, »Primorcu« ter izdal 1. 1872 skupno s Haderlapom pesniško zbirko »Brstje«. Nato pa je čisto opustil strogo literarno delovanje in se posvetil publicistiki. Ustanovil je tednik »Slovan«, ki ga je izdajal od 1. 1884 do 1887. Kasneje je Ivan Tavčar razširil program lista tudi na leposlovje. »Slovan« je zagovarjal vseslovansko idejo in bil zelo radikalen ter vodil zlsati oster boj z »elastiki«, kakor se je imenovala skupina, ki jo je vodil Šukl je.
Obenem pa je pridno sodeloval tudi pri »Slovenskem narodu«, kjer je obenem s Tavčarjem imel odločilno besedo. V svojih člankih je zlasti propagiral gospodarsko delo in z vso vnemo podpiral Vošnjakovo prizadevanje, da se razširi zadružništvo.
Zgodaj se je tudi posvetil političnemu delu in bil izvoljen že leta 1882 v ljubljanski občinski svet, v katerem je ostal do leta 1910. V občinskem svetu je bil eden najbolj aktivnih članov in je sprožil celo vrsto nad vse koristnih predlogov ter si z njimi pridobil tako velik ugled, da je bil že leta 1890 izvoljen za častnega občana mesta Ljubljane. Ko je bil 1. 1895 potres v Ljubljani, je bila vsa Ljubljana prepričana, da more biti ljubljanski župan samo mladi in agilni Ivan Hribar. Po odstopu župana Grassellija, je bil tudi v resnici izvoljen 1. 1896. Ivan Hribar soglasno za ljubljanskega župana ter bil nato nepretrgoma župan do leta 1910, ko ga avstrijska vlada vsled njegovega slovanskega (prepričanja ter odločnega nastopa za časa septembrski dogodkov ni hotela več potrditi.
Z izvolitvijo Ivana Hribarja za ljubljanskega župana se je pričela za Ljubljano nova doba. Z vso vnemo se je lotil dela za obnovo od potresa porušene Ljubljane. Dosegel je državno podporo in uvedel velikopotezno pomožno akcijo, ki je omogočila, da je Ljubljana po potresu silno napredovala.
Ena največjih njegovih zaslug pa je zgraditev ljubljanskega vodovoda, za kar je bil tudi Izvoljen za časnega občana. Mestna elektrarna, električna cestna železnica sta tudi delo Ivana Hribarja. Njegova zasluga je nadalje, da je prišla ljubljanska plinarna iz nemške posesti v mestne roke. Ena največjih zaslug Ivana Hribarja pa je ustanovitev ljubljansko Mestne hranilnice. Danes, ko je Mestna hranilnica naš najmočnejši denarni zavod, je šele prav mogoče
preceniti veliko dejanje, ki je bilo izvršeno z njegovo ustanovitvijo.
Nič manj važna ni bila kesnejša ustanovitev Ljubljanske kreditne banke, kar je zopet zasluga Ivana Hribarja.
Velike so bile zasluge Ivana Hribarja na gospodarskem polju, toda nič manjše tudi na šolskem. Tu treba v prvi vrsti omeniti ponosno stavbo Obrtne šole. Zgraditev te šole kaže na dalekovidnost in velikopoteznost, ki je lastna le velikim ljudem. Ce ne bi Ivan Hribar nič drugega storil, ko da je pridobil Ljubljani to šolo in ji preskrbel tako krasne prostore, bi si že s tem zasigural trajno mesto v zgodovini slovenske kulture.
Drugo veliko dejanje Ivana Hribarja je bila ustanovitev mestnega liceja. Najprej z višjo dekliško šolo in kasneje z licejem je bil storjen šele prvi korale za osamosvojitev našega žen-stva od upliva nemških šol. Pri tej priliki pa treba omeniti tudi velikega podpornika pri Hribarjevem stremljenju, mecena Gorupa, ki je poslal pravi dobrotnik Ljubljane in vsega našega naroda.
Kot župan pa je skrbel Ivan Hribar za osnovno šolstvo in cela vrsta šol je bila zgrajena za časa njegovega županovanja.
Posebno vnemo pa je pokazal Ivan Hribar za slovensko univerzo. V deželnem zboru je bil eden najvnetejših govornikov za to našo kardinalno zahtevo, kot župan pa je ustanovil vse-učiliški odsek, čegar zasluga je bila, da so se mogli slovenski znanstveniki pripraviti z državno podporo na vseučiliško karijero in da se je po osvobojenju moglo tako hitro ustanoviti slovensko vseučilišče. Dokler je bil Ivan Hribar župan ljubljanski, je tudi univerzitetni odsek delal, ko pa je prenehal biti župan, je bilo tudi konec vsega dela v tem odseku in dokaj obširen sveženj vseučildškega odseka zaključuje Hribarjevo pismo, s katerim javlja svoj odstop.
Kakor za univerzo, tako je Ivan Hribar skrbel tudi za slovenske visokošolce in sploh dijake, o čemur zgovorno pričajo »Radogoj«, Gor-jupove ustanove in tudi drugi predlogi in dela Ivana Hribarja.
P« še druge trajne zasluge si je pridobil Ivan Hribar za slovensko kulturo. Tako šteje Narodna galerija Ivana Hribarja med svojimi prvimi dobrotniki in ustanovitelji. Naše gledališče je moglo prebroditi težko krizo, v katero je zašlo vsled neuvidevnosti deželnega odbora, le vsled krepke podpore, ki jo je prejelo od mestne občine na pobudo Ivana Hribarja. A tudi naša Ciril-Metodova družba šteje Hribarja med svojimi ustanovitelji. Ni bilo pomembnega narodnega društva, ki ne bi moglo vedno računati na Hribarjevo podporo.
Ko je bil Ivan Hribar ljubljanski župan, takrat je vstajala Ljubljana iz potresnih razvalin in se pričela razvijati v moderno mesto. S silnom tempom se je razvijala in na mah spremenila svoje lice. V tem tempu mogoče ni bila vsaka stvar izvršena tudi brezhibno, ali vsaka je bila plod zdrave zamisli in če so nastale hibe, so bile te posledica premaloštevil-nih pomagačev.
Ves razvoj Ljubljane pa se je vršil v znamenju slovenstva in slovanstva. Pod Hribarjem je dobila Ljubljana tudi na zunaj slovensko lice in postala je v resnioi slovenska prestolnica in prava trdnjava naše narodne misli. Neločljivo je zvezano Hribarjevo ime z razvojem slovenske prestolnice in če kdo, potem je Ivan Hribar po pravici častni občan Ljubljane.
Čeprav pa je bil Ivan Hribar silno zavzet z županskim poslom, je vendar našel še čas, da je bil eden najbolj aktivnih deželnih in državnih poslancev.
Prvič je kandidiral v kranjski deželni zbor 1. 1889. v kmečkih občinah ljubljanske okolice proti Franu Povšetu. Toda tedaj ni imel uspeha. Nato je kandidiral v trgovski zbornici in s
pomočjo obrtnikov pri ožji volitvi premagal ofi-cijelnega kandidata osrednjega volilnega odbora Moscheta. V deželnem zboru je razvil silno delavnost. Bil je član finančnega odseka, član odseka za deželno hipotekarno banko, železniškega in stavbnega odseka. Na njegovo inicija-tivo se je ustanovila deželna hipotekarna banka Ln njegova zasluga je, da se je zgradila železnica na Vrhniko. V deželnem zboru je stavil Ivan Hribar celo vrsto predlogov, s katerimi naj bi se omogočil razvoj slovenskega šolstva. Nad vse dalekosežen je bil Hribarjev predlog
1.	1890., da se združijo vse slovenske pokrajine v eni upravni celoti. Seveda je označil tedanji deželni predsednik Winkler ta predlog kot neizvedljiv. Prav tako agilen pa je bil Ivan Hribar tudi kot državni poslanec ter zlasti skrbel za razvoj Ljubljane.
Ne na zadnjem mestu pa je treba omeniti Hribarjevo neumorno delo za razširjenje slovanske misli med Slovenci. Od dijaške dobe pa do visoke starosti je bil Ivan Hribar vedno naj-vnetejši, najzvestejši in najvztrajnejši propaga-tor slovanske misli. On je seznanil Slovence z velikim slovanskim svetom, in s svojimi potovanji v Rusijo, Češko, Poljsko in na slovanski jug je pridobil Slovencem zanesljive prijatelje. Posebno pomembni so bili kongresi slovanskih novinarjev, ki so se vršili na Hribarjevo ini-cijaitivo. Vse te kongrese je večinoma tudi vodil Ivan Hribar, ki je bil za predsedstvo teh kongresov posebno usposobljen vsled svojega znanja slovanskih jezikov. Saj je 6koraj perfektno obvladal vse slovanske jezike. Posebno živahno je bilo delo Ivana Hribarja za zbližamje vseh Slovanov v času balkanskih vojn, in njegovi pobudi se je zahvaliti, da je prišlo po prvi balkanski vojni do trenotnega sporazuma med Srbi in Bolgari in da so sprejeli Bolgari ruskega carja kot razsodnika, številne so bile tudi konference Ivana Hribarja z drugimi vodilnimi možmi slovanskega sveta. Vse te konference so imele le en namen, da utrde stališče Slovencev
v slovanskem svetu in da pride do aodelovanja vseh Slovanov, ker le na ta način je bilo mogoče premagati vedno večjo germansko nevarnost. Ivan Hribar nam je s svojo slovansko propagando odprl okno v svet in vsled njegovega dela so bila pripravljena tla za zjedinjene Jugoslovanov.
Ni čuda, da je avstrijska vlada bila zlasti nasproti Ivanu Hribarju in njegovemu slovanskemu delu, saj je čisto pravilno čutila, da mora na podlagi tega dela nastat] jugoslovanska iredenta. Zato je bil Ivan Hribar med prvimi, ki je moral plačati svoje slovansko prepričanje z ječo.
Po vojni je postal Ivan Hribar predsednik narodnega sveta v Ljubljani, Član narodnega veča v Zagrebu ter ustavotvorne skupščine. Nato je bil imenovan za poslanika v Pragi, iz Prage pa je prišel kot pokrajinski namestnik v Ljubljano. Po letu 1925 pa se je odtegnil političnemu delovanju.
Zlasti v zadnjih letih je doživel Ivan Hribar mnogo razočaranj. Ljudje, ki so bili vedno zagrizeni sovražniki slovanstva, zlasti še Srbije, so prišli na vodilna mesta, dočim so bili potisnjeni v stran iskreni Jugosloveni. Kljub vsem težkim razočaranjem pa Ivan Hribar tudi v visoki starosti ni izgubil svojega idealizma. To dokazuje vse njegovo delo in to dokazujejo tudi njegovi spomini, ki se končujejo z veliko izpovedjo o nezlomljivi veri v lepo bodočnost Jugoslavije. A tudi z opominom na vse one, ki dajo povod za defetizem in ki pozabljajo na krvno in jezikovno sorodstvo, ki veže vse Jugoslovane.
Življenje polno dela, idealnega in uspešnega dela je Hribarjevo življenje. In ob svoji osemdesetletnici more z vsem ponosom zaklicati, da si je s svojimi deli zgradil spomenik, ki ima trajno veljavo. In tega se zavedajo vsi Slovenci in zato se danes zgrinjajo z vseh strani čestilci Ivana Hribarja, da mu z vso ljubeznijo zakličejo: Na mnoga letat
Cela Dravska banovina, zlasti pa mesto Ljubljana, je preplavljena z brezštevilnimi tujimi in domačimi trgovskimi potniki, ki obiskujejo privatne stranke in ponujajo blago ter perilo od hiše do hiše.
številne pritožbe, ki prihajajo od kupujočega občinstva podpisanemu gremiju trgovcev, potrjujejo dejstvo, da je vse blago nakupljeno od takih trgovskih potnikov mnogo manj vredno in slabše ter ga končno prodajajo celo dražje, kakor ostali trgovci, ker morajo v prodajno ceno vračunati občutne potovalne stroške in provizije.
Tudi se je nadalje ugotovilo, da se od takih trgovskih potnikov, ki povečini sploh nimajo nikake trgovske naobrazbe in strokovne usposobljenosti, poleg tega ne posedujejo najmanjšega pojma o kvaliteti in vrsti blaga, ki ga ponujajo, pakupljeno blago ne more več vrniti, niti zamenjati in je vsaka reklamacija brezuspešna. Posledica tega je tožbeni postopek, kjer plača in izgubi tožbo navadno le kupec. V mnogih primerih je dokazano, da je bUo nakupljeno blago tudi sumljivega izvora in so imele prizadete stranke radi tega nevšečnosti z oblastmi.
Kupujoče občinstvo se torej ponovno opozarja, naj ne kupuje od nelegitimnih inozemskih, kakor tudi ne od domačih trgovskih potnikov, ki potujoč ponujajo blago, — nik^kega blaga. Kočno opozarja gremij trgovcev vse, da je ponujanje blaga pri zasebnikih po zakonu strogo prepovedano in prosimo slavno občinstvo, da vsakega, ki ga zaloti pri prodaji blaga zasebnim strankam, prijavi bližnjemu stražniku, v njegovem lastnem interesu, da se s tem preprečijo velike zlorabe in obvaruje pred škodo.
Gremij trgovcev v Ljubljani,
Ivan Gregorc, 1. r. načelnik.	Lojze	šmuc,	1.	r.	tajnik.
Claude Anet:
46
Roman ruske deklice.
Nič ni mogla zabrisati tega prvega vtiska. Od takrat se je je mož naveličal. Dal se je prestaviti v daljno deželo in z dvajsetimi leti je živela Nataša precej žalostno življenje, osamljena, zapuščena, boječa, nemirna, toda še vedno so njene mlade ustne izdajale sledove nekdanjega nasmeška, ki si ga na njih zaslutil, če si jo videl. V prvem hipu se je med njo in Konstantinom porodilo neko nežno prijateljstvo, kakor sta ga imenovala. V taki deželi, kot je Rusija, kjer je življenje svobodno in ni pod vplivom predsodkov, kjer vlada ravnodušnost za to, kar ljudje klepetajo, kjer se vzgoja omejuje na to, da nauči gojenca prijetnih občevalnih oblik, ne da bi mu popačila pristne narave, se nihče ne čudi naglo vzklilim in naravno izrazu j očim se čuvstvom. Ko je Nataša prvič videla Konstantina, je govorila z njim kakor z nikomur poprej. Pri drugem sestanku mu je porogljivo oponašala razmerje z neko malo »rekli bi vzhičujočo« študentko. Konstantin je bil silno presenečen, ko je ugotovil, da so v baroničinem salonu tako dobro poznali njegovo zasebno življenje, dasi ni živi duši črhnil o Arijani. Bil je tako previden, da
ni tajil, ker se mu je zdelo bolj važno, če pokaže, da se ga te neosnovane govorice ne primejo. Toda Nataša se je vselej previdno spovračala k temu vprašanju, ki jo je očividno zanimalo. Konstantin je odgovarjal v kratkih, brezpomembnih besedah. Vendar pa je na razne načine pokazal nemir, ki ga je povzročala v njem zamotana narava mladega dekleta. Tudi je namigoval na prikriti dvoboj, ki ga mora bojevati z njo, odkar jo pozna; vse to Je pripovedoval Nataši, ki ga je pozorno poslušala, samo na splošno, ne da bi se odkrito izpovedal. Vsa njena spretna vprašanja so imela isti smoter, hotela je zvedeti, kakšna čuvstva goji Konstantin do Arijane. Konstantin se ji je izmikal. — Končno se je Nataši silno zahotelo poznati Arijano. Ko je prvič o tem govorila s Konstantinom, je samo zmignil z rameni. Toda ni se dala kar tako odpraviti in o priliki je ponovila svojo željo. Pri vsakem srečanju je obnovila napad. To se je tolikokrat ponavljalo, da ji je moral Konstantin končno boljubiti, da bo govoril o stvari z Arijano. Izpolnil je svojo obljubo nekega dne, ko sta sedela v loži, gledajoč baletno predstavo.
Arijana ga je odločno zavrnila. Nataša jo je poznala po videzu in zdela se ji je čedna In prikupna.
Arijana pa je rekla s svojo običajno odločnostjo:
»Prav nič me ne mika, da bi ugodila radovednosti tvojih prijateljic, čemu me hočejo videti? Ker sem tvoja ljubica? Hvala, nisem za semenj. Sploh pa želim, da ne govoriš o meni.«
Z Natašo pa je Konstantin vendarle govoril o njej. čim bolj se je spor med nljma poglabljal, tem večja Je bila njegova potreba, da bi z nekom govoril o teh vprašanjih, ki so ga tako vznemirjala. Ni izrazil nikakih osebnih namigovanj na svojo ljubico, ampak govoril na splošno o ruskih dekletih sedanjega pokolenja. Nekega dne ji je dejal:	1
»Ali ste že slišali o zvezi svobodne ljubezni, ki obstaja skoraj povsod v višjih razredih dekliških gimnazij, zlasti na jugu, v Kavkazu? Na svojih potovanjih sem nedavno srečal mlada dekleta, ki so mi razložila pomen in smoter takih zvez. So zares čudne. Ta dekleta, po večini krepkega duha, sl domišljajo, da je Rusija poklicana, podeliti svetu novo civilizacijo, zato morajo najprej pasti vsi predsodki, ki tlačijo človeštvo preko trideset stoletij. Te male revo-lucijonarke izjavljajo, da je devištvo najbolj brezmiseln in poniževalen predsodek. One ne govore: Po katerih določilih zahtevate od mladih deklet, da morajo stopiti v zakon nedotaknjena? — Ker na ta način bi se jim vsililo v razpravljanje vprašanje zakona, toda o zakonu so že davno zaključne svoje razprave in ga odklonile. — Ampak poreko: ženska ima prav tako pravico, svobodno razpolagati s svojim telesom, kakor moški, če ji prija, ga bo uporabila, da obogati svoje izkušnje, ali v svoje veselje ali v povečanje svojega ugodja; skratka, razpolagala bo s svojim telesom izključno po svoji volji, in kadar se Ji bo hotelo. V ljubezenskih zadevah ni postav. —
Jz Bravsfec banovine
Astaloš — Vidmar v sredi v ozadju Vidmar ml.
Člansko zborovanje Narodne strokovne zveze
V	soboto 19. septembra t. 1. ob 16. uri se vrši v prostorih gostilne Božič člansko zborovanje Nirodne strokovne zveze. Na :":i> zborovanju so bo razpravljalo o mezdnem gibanju in o drugih za nadaljni razvoj nirodnega strokovnega gibanja v rudarskih revirjih velevaž-nih vprašanjih.
Nogometna tekma. V nedeljo 20. t. m. ob 16. uri se vrši na igrišču KS Amaterja predtekma za prvenstvo trboveljskega nogometnega okrožja med SK Amaterjem, Trbovlje in SK Dobrna, Trbovlje.
Akcija za brezposelne rudarje. Radi velike krize v rudarski industriji je bila večina rudarskih podjetij v Dravski banovini prisiljena, reducirati svoje delavstvo na minimum, tako da znaša redukcija v nekaterih podjetjih do 50 odstotkov delavcev. Posledica teh redukcij je, da je v Dravski banovini do 3000 brezposelnih rudarskih delavcev, ki ne morejo najti zaposlitve. Ker v drugih banovinah rudarska kriza ni zavzela takega obsega, se je Rudarska zadruga v Ljubljani obrnila na rudarska podjetja ostalih banovin s prošnjo, da sporočijo, če potrebujejo v svojih obratih rudarske delavce in da se z zadrugo sporazumejo glede zaposlitve brezposelnih rudarjev iz Dravske banovine.
Telesni zdravnik poglavarja zamorcev
V	toku svojih potovanj je prišel naravoslovec IvarBroman k nekemu divjemu plemenu v Afriki. Poglavarja je ozdravil s par Aspirin-tabletami, nakar ga je ta imenoval telesnim zdravnikom. Toda nekega dne mu kralj naroči, da naj preskrbi, da se mu rodi sin. Kralj je skoraj zbesnel, ko mu je učenjak pojasnil, da Aspirin-tablete pri vsakem prehlaje-nju, revmatizmu in drugih bolečinah zanesljivo in hitro pomagajo, da se pa takim željam ne more ugoditi. — Vendar kralj tega ni popustil veljati in mu je grozil z smrtjo. Profesor Broman je uvidel, da je skrajni čas odpotovanja.
Celfe
* Število volilcev y mestni občini se je končno uradno ugotovilo. Znaša 1963 upravičenih volilcev, dočim je bilo 1. 1927. le 1527 volilcev.
* Sokolsko društvo v Celju je uvedlo telovadbo moškega naraščaja s pričetkom nocoj ob 18. v mestni telovadnici. Vpisovanje novincev istotam.
* Prvenstvena nogometna tekma. V nedeljo 20. t. m. ob 15. bo na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekma med ljubljanskim Primorjem in celjskimi Atletiki. Igra bo *elo zanimiva.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je 17. t. m. umrl 211etni Kratij Vojin, redov 12. čete 39. peSadijskega polka. Doma je bil iz Biliševske v poljaničkem srezu v Vardarski banovini.
* Nezgoda radi neosvetljenih vozil. V četrtek popoldan je posestnikova hči Kragelj Olga z domačim voznikom peljala žito v Pocajtov mlin v Čretu. Ko sta se zvečer vračala domov, nista imela nobene luči na vozu. Na cesti v Čretu jima je prišel nasproti neki gostilničar na motornem kolesu, ki je bilo tudi brez luči. Vsled tega sta obe vozili v temi trčili. Kraglje-va je padla z voza ter si zlomila levo nogo iu dobila tudi sicer poškodbe. Kolesarja sta se tudi prevrnila in precej poškodovala. Ker nista mogla nadaljevati vožnje z motorjem, sta motor skrila in se peš odpravila domov, ne da bi se zmenila za ponesrečenko. Železniški čuvaj na bližnjem železniškem prelazu je telefonič-no pozval rešilno postajo, ki je Kragljevo prepeljala v bolnišnico. Vozača motornega kolesa pa je policija že naslednji dan izsledila.
* Zopet ponesrečen rudar. V rudniku Hudi jami je stroj potisnil 231etnega rudarja Serme-ta Franica, doma iz Zgornje Rečice, k zidu tako močno, da mu je zmečkal boke. Sermeta so prepeljali v celjsko javno bolnico.
* Nezgoda. 21etna posestnikova hči Pižon Julijana iz Šmartnega ob Paki si je 16. t. m. pri padcu zlomila desno roko. Zdravi se v celjski javni bolnici.
* Mestni kino predvaja danes in jutri zvočno opereto »Dunaj, mesto pesmi« s Chaiiolto An-derjevo in Igaom Symom v glavnih vlogah.
* Požari. Od početka avgusta je bilo v celjski okolici že nebroj požarov. Ljudstvo je prepričano, da je bil ogenj povsod podtaknjen. Požari so nastajali ponavadi ob sobotah ponoči ali v nočeh pred prazniki. Zaradi tega menijo, da je netil požare versko blazen zločinec. Oblasti so uvedle preiskavo v tej smeri, a doslej niso dosegle nikakršnih rezultatov. — In snoči sta nastala znova dva požara, eden v Ostrožnem, kjer je pričelo goreti pri posestniku Gabršku, drugi v Galski vasi, kjer je včeraj zjutraj zgorelo gospodarsko' poslopje posestnika Koka.
d »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« štev. 56. z dne 19. septembra 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o Narodni banki kraljevine Jugoslavije. — Pravilnik o znižani vožnji nezaposlenih delavcev. — Navodila za izvrševanje pravilnika o znižani vožnji nezaposlenih delavcev. — Razne objave iz »Službenih novin«.
d Razpis službe zdravstvenega inšpektorja. Na podlagi razpisa ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje se razpisuje služba zdravstvenega inšpektorja pri oddelku za socijalno politiko in narodno zdravje kraljevsko banske uprave v Ljubljani. Prosilci za to mesto morajo predložiti po službeni poti s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilniki in zadostno kolkovanimi prilogami najkasneje do 10. oktobra 1931 pri kraljevski banski uprave Dravske banovine v Ljubljani.
d Premestitev. Od zagrebškega prvostopnega sodišča je premeščen k upravnemu sodišču v Celju tajnik 4 skupine I. stopnje g. dr. Ivan Lininger.
d Umetniška založba »Sejalec« vljudno prosi vse one, ki so prejeli in obdržali I. ali II. serijo umetniških razglednic, da blagovolijo čim-prej poravnati mali znesek, ako tega še niso storili.
d Sokol v Retečah. V nedeljo ob pol treh popoldne priredi sokolska četa v Retečah svoj prvi javni nastop. Ako le kdo, tedaj so gotovo sokolski bratje in sestre iz Reteč zaslužili, da se javnost njihove prireditve v največjem številu udeleži. Nastopajo moški in ženski naraščaj, člani, članice, škofjeloški Sokol kot matično društvo čete v Retečah se udeleži nastopa korporativno. Sokolsko društvo v Škofji Loki poziva vse brate in sestre svojega društva, da se zberejo v neeteljo pred Sokolskim domom na Mestnem trgu, od koder je točno ob 13. uri odhod vseh odelkov v povorki na telovadni nastop bratske čete v Retečah.
d Zahvala. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob završitvi nad vse lepo uspele 42. velike skupščine v Laškem kar naj-iskreneje zahvaljuje ondotni C. M. podružnici za ves trud in izredno požrtvovalnost, ki jo Je izkazala za	to	slavje. Prav posebno	pa	se zahvaljuje g.	predsedniku podružnice	Iv.	Cetini,
g. dr. Pr. Rošu, županu v Laškem, njegovi gospe soprogi, blagajničarki gdč. J. Stegenškov! in celokupnemu odboru Prisrčno se zahvaljujemo za lep sprejem p. n. učiteljstvu in šolski mladini, mali sokolici Brinarjev! za ganljiv pozdravni govor, laškemu Sokolu, gasilskemu društvu in ravnateljstvu radio-termalnega kopališča za prepustitev dvorane v svrho zborovanja. Iskrena hvala	vsem delegatom in	družbenim
članom, ki	so	prišli od daleč počastit	veliko
skupščino. Topla zahvala zavednemu prebivalstvu laškega mesta za nepričakovano pozornost in hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je 42. velika skupščina tako veličastno izvršila. — Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
Slovensko planinsko društvo. Osrednji odbor naznanja, da se koča pri Triglavskih Jezerih zapre v torek dne 22. septembra t. 1.
d Zanimivo skioptično predavanje na Bledu.
Na Bledu se bo vršilo v nedeljo dne 4. oktobra t. 1. ob 15. uri popoldne v dvorani kina »Bled« zanimivo skioptično predavanje obče znanega in čislanega alpinista g. dr. Julija Kugy-ja iz Trsta, o Julijskih alpah. — Ker je g. dr. Kugy poznan po svoji knjigi »Aus dem Leben eines Bergsteigers«, kot eden najboljših sodobnih alpinističnih pisateljev, priporočamo vsemu članstvu, da se tega predavanja v čim večjem številu udeleži.
d Pozor pred sleparskim ženinom. Kasin Ja-kupovič, rojen leta 1907 v Prijedoru, samski delavec, ki se izdaja tudi za prodajalca preprog Milana Radoševiča, je izvabil v Celju pod pretvezo poroke od Marije Sršanove 2000 Din in potem neznanokam pobegnil. Za Jakupovičem je uvedeno zasledovanje.
d Neznana utopljenka. Orožniki od orožniške postaje Sevnica so našli v vasi Zgornje Brezo-
Strašne posledice slabega vremena I
Novosadska banska uprava je končno zbrala I vse podatke o nesrečah in materialnih žrtvah 1 ob priliki zadnjega orkana v soboto. V celem je orkan zahteval v donavski banovini 19 smrtnih žrtev, 40 pa jih je bilo ranjenih, od teh 18 težko. Materialna škoda je pa ocenjena po dosedanjih podatkih na najmanje 6 milijonov dinarjev.
že spet žrtev alkohola
V	vasi blizu Virovitice so žgali na domu Stjepana Sisa žganje. Pri tem se ga je mož, ki je bil že star alkoholik, spet napil. Okoli desete zvečer so prišli mimo hiše cigani, katere je poklical mož v hišo na pijačo, potem pa zahteval od žene v kuhinji, da jim pripravi za večerjo piščance. Žena pa se je njegovi zahtevi uprla, zato jo je mož udaril z držajem sekire, ko pa je hotel zamahniti v drugič, mu je zasadila žena v prsa kuhinjski nož, s katerim je pravkar rezala zelje. Mož je kmalu nato umrl. Orožniki so takoj uvedli preiskavo. Ugotovili so, da je bil mož v pijanem stanju vedno rabija-ten, tako da je morala žena često bežati pred njim, če se ga je preveč napil. Tako je spet alkohol uničil eno družino.
b Smrt v mlinu. V varaždinskem Bregu Je devetletni fant Zvonko Korenid prišel v mlinu z levo roko tako nesrečno med kolesa, da so ga potegnila k sebi in mu strla prsni koš. Deček ' je bil na mestu mrtev.
vo, občina Blanca pri Brežicah, na levem bregu Save razpadajoče žensko truplo, ki je ležalo v v vodi dva do tri mesece. Neznanka je bila oblečena v črne kopalne hlačke, bila je srednje velike postave, blond las, spletenih v dve kiti. Najbrže je utonila ob priliki kopanja. Truplo so prepeljali v Sevnico in ga pokopali na ta-mošnjem pokopališču.
d Vlomna tatvina v Stojcih. Neznani tatovi so vlomili v stanovanje posestnika Sebastijana Zemljariča v Stojcih pri Ptuju in odnesli več kosov moške in ženske obleke, kakor tudi perila, zlatnine in srebrnine, v skupni vrednosti 10.692 Din.
d Harmoniko je ukradla. 27-letna Jožefa D., suhe in velike postave, v blagoslovljenem stanju, oblečena v ponošeno, zeleno obleko in slabe, nizke čevlje, je osumljena, da je ukradla iz zaklenjene hiše Francu Podreberšku v Gradišu, občina Podsreda, harmonike na meh s kovčkom vred in en par moških čevljev v skupni vrednosti 850 Din in po tatvina neznanokam odšla. Jožefa D. hodi okoli v družbi svojega moža Jožefa in vodi s seboj svojo 3-letno hčerko.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 673'9, termometer 11£ relativna vlaga 86%, tiho, oblačnost 10, dež (2‘6 mm), v Mariboru je kazal barometer 764-8, termometer 11'7, relativna vlaga 90%, smer vetra SW1, oblačnost 10. Vsa opazovanja ob
7.	uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 17‘8 (10’4), v Mariboru 14-8 (11-7), v Mostaru 20'8, v Zagrebu 17'9 (11'6), v Beogradu 17'8 (17), v Sarajevu 12-4 (8-8), v Skoplju 27-9 (12’7), v Kumboru 22‘4 (13*2), v Splitu 20-3 (11-6), na Rabu 20 (11-2). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Hjubljtsma
Sobota, 19. septembra: Januarij. Pravoslavni, 6. septembra: Jevdokije.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti.
*
■ Prvi večer mednarodnih rokoborb. V četrtek je prispela v Ljubljano pod vodstvom g. Lasartessa večja skupina rokoborcev. Med njimi so: Pero Kop (Jugoslavija), ljubljenec ljubljanske publike, znan ji po lanski mednarodni rokoborbi, v kateri je odnesel prvo nagrado, Ivan Romanov _ (Rusija), Alois Prohaska (Avstrija), Franc Rainer (Bavarska), Albert Sturm (Nemčija), Giulio Fravalini (Italija), Dušan Milovanovič (Sedmograška) in Raoul Krauso (Francija). Najlažji rokoborec je Rainer, ki tehta »samo« 110 kg, najtežja pa Romanov in Prohaska, ki tehtata oba po 130 kg. Naš Pero Kop tehta 125 kg. V četrtek zvečer so nastopili trije pari. Prohaska je premagal Milovanoviča, borba med Fravalinijein in Krausoin je ostala neodločena, Sturm pa je premagal Reinerja. Najbolj zanimiva je bila borba med Fravalinijein in Krau-som, ki sta oba mojstra tehnike. Operirala sta precej z dvojnim nelsonom, ki pa jima očitno ne škodi, ker sta si znala pomagati iz njega. Publike je bilo prvi večer malo. Navzoča je bila večinoma mladina. No, drugi večer bo že bolje. Tako vsaj sodijo, ki so bili pri prvem večeru in se niso mogli načuditi krepkim postavam skoro vseh rokoborcev.
■ Na okrajnem sodišču so pričeli vlagati volilne imenike. Poročali smo že, da bo v Ljubljani okoli 15.500 volilnih upravičencev. Končno število znaša po imenikih, ki jih je ljubljanska mestna občina predložila sodišču in jih je to tudi že potrdilo, 15.880. Volilni imeniki bodo prihodnje dni razgrnjeni na magistratu in na vpogled volilnim upravičencem v svrho reklamacij. — Rok za vlaganj volilnih imenikov je podaljšan, ker nekatere okoliške občine še niso mogle predložiti imenikov.
■ Abonma za sezono 1931-32 se sprejema še danes v soboto 18. t. m. v veži dramskega gledališča. Letos vlada za naše gledališče večji interes, kar dokazuje, da se je priglasilo že do sedaj več abonentov, kakor pa jih je bilo v lanski sezoni. Poznejši priglasi za abonma se bodo sprejemali v pisarni gledališke blagajne
b Češkoslovaško letalo je moralo pristati pri Križevcu v sredo popoldne radi pregoste megle, ki je onemogočila vsakršno orijentacijo. V četrtek je letalo, ki ga je vodil češki častnik, nadaljevalo svoj polet.
b 130 francoskih turistov na Sušaku. Na Su-šak je prispelo 130 francoskih turistov, da se peljejo z našo ladjo »Kraljica Marija« na Grško.
b Znižanje najemnin. V Varaždinu so sklenili hišni posestniki sami, da znižajo najemnine stanovanjem za 30 odstotkov. Na ta način upajo, da bodo najemniki bolj redno plačevali najemnino, ki ni sedaj nikakor v pravilnem razmerju s plačo. Ali bi naši hišni posestniki ne mogli storiti tudi kaj podobnega, če že ne drugi, pa vsaj tisti, ki imajo hiše še izpred vojne in dobivajo danes zanje na leto več najemnine, kot jih je pred vojno stala cela hiša.
b Jagnje z dvema glavama in šestimi nogami je razstavljeno v Zagrebu. Pač čuden slučaj v naravi.
b Zverinski oče. V Bjelovaru je bil v torek obsojen na eno leto ječe in 5 let izgube častnih pravic Franjo Horvat, oče petero otrok, ki je prisilil svojo hčerko Maro, da je imela z njim nedovoljeno ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Pred sodiščem se je morala istočasno zagovarjati tudi Marija Horvat, ki je hčerki pomagala splaviti zanošeno dete. Bila je obsojena na pet mesecev zapora, med tem ko je bila hčerka oproščena, ker je delala vse to iz strahu.
v zaodrišču dramskega poslopja. Opozarjamo na velike ugodnosti, ki jih v denarnem oziru nudi gledališki abonma, prav posebno pa še na to, da bo uprava letos ustavila vse druge olajšave in bo znižana vstopnina veljala samo za abonente.
■ Pouk živih jezikov (francoščine, angleščine, nemščine, španščine, italijanščine) v skupinah in za posameznike. Poučujejo kvalificirane učne moči. Prijaviti se od 6. do 7. ure zvečer, Beethovnova ulica 7, pritličje. — Vodstvo: Prof. S. Guinot-Jeras.
■ Uradne ure za pisarno Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani so določene take le: dopoldan od pol 9. do 12 in popoldan od pol 3. do 5. ure. V soboto od pol 9. do pol 1
■ Slaščičarna »OLGA« se otvori danes 19. septembra 1931 v pasaži palač® »Viktorija« v Ljubljani. Za obilen obisk se priporoča Alojz Galič.	2135
■ Vojaško kolo ukradeno. Redovu kolesarskega bataljona Ljubiši Milovanoviču je bilo ukradeno iz veže hiše št. 5 na Mestnem trgu kolo, vredno 1300 Din. Milovanoviču je bilo ukradeno med tem, ko se je mudil pri svojem komandirju, ki stanuje v omenjeni hiši.
■ K natečaju za »Poštni dom«. Na svoji seji od 10. t. m. je po mnenju izvedencev načelstvo sklenilo podeliti prvo nagrado načrtu »Doni«, cigar avtorji so gg.: arh. Vinko Glanz, Stan. Rohrman in Boris Kobe, odkupiti pa načrte R 11 in 132, od katerih se naj avtorji zglasijo v pisarni »Poštnega doma« Pred Prulami 1. Avtorji ostalih načrtov naj iste dvignejo isto-tam.
■ Nedeljsko avtobusno zveze v Moravče. K nedeljski Detelovi slavnosti bo vozil redni avtobus z odhodom ob 7-30 izpred »Figovca«. Ob 8-30 pa bosta vozila še dva posebna avtobusa, po potrebi bo pa še tudi tretji na razpolago.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25771	1470
■ Iz bolnice. V splošno bolnico so se prišli zdravit trije ponesrečenci: 44-letnega posestnika Leopolda Zajca iz Šmartnega pod Šmarno goro je sunil vol, ki se mu je splašil, v trebuh in ga nevarno poškodoval. — 40-letni posestnik Franc Anžlovar iz Sv. Križa pri Litiji je padel pri obiranju hrušk z drevesa in si zlomil levo roko.
■ Karambol na Zaloški cesti.. Podnarednik Anton P. od kolesarskega bataljona se je zaletel na Zaloški cesti v tovorni avto Vevške papirnice, pri čemur si je pokvaril kolo in se tudi poškodoval. Ker se je takoj odpeljal naprej, ga niso mogli zaslišati. Šofer tovornega avtomobila je izjavil, da njega za karambol ne zadene nobena krivda, ker je vozil pravilno in je dajal znake, medtem pa se je kolesar že zaletel v avto.
■ Tatvine. Trgovskemu slugi Francu Muleju je bilo ukradeno izpred trgovine Legat v Prešernovi ulici kolo, vredno 1800 Din. — Mesarskemu pomočniku Albertu Pristavcu je bil ukraden iz mesarske delavnice na Domobranski cesti št. 27 rjav, usnjat suknjič, vreden 900 dinarjev. — Iz hladilnice v mestni klavnici je bila ukradena mesarici Jerici Putrihov zadnja četrt govejega mesa v vrednosti 420 Din.
■ Kravo jo izgubil. Posestnik Josip Virant iz Ilovice je prijavil policiji, da je 16. t. m. okoli 14. ure gnal njegov oče Anton njegovo kravo s sejma na Dolenjski cesti proti domu. Ker je bil precej vinjen, se je blizu dolenjskega kolodvora zleknil v travo tik ceste in zaspal, krava pa je odšla neznanokam. Ker krave dosedaj še niso našli, sumi, da jo je kdo ukradel in odpeljal. Krava je rmena, ima bele lise in telila 450 kg. Vredna je 3000 Din.
Aretacije tatice. Čevljarskemu mojstru Al-bmu Erženu, Tavčarjeva ulica 4, je zmanjkal iz delavnice en par moških čevljev, vrednih 250 dinarjev. Kritični čas je bila pri njemu neka Marija Gorjančeva, ki si je naročila en par čevljev. Slučajno je prišel k Erženu, ko je bila Gorjančeva zopet v delavnici, čevljar Juntes z Dunajske ceste 12, in ga opozoril na Gorjančevo, da mu je lani ukradla en par čevljev in denar, čevljarju Sinkoviču pa prav tako en par čevljev. Gorjančeva je, prijela, zanikala tatvino, policija pa je dognala, da je Gorjančeva v resnici ukradla Erženu čevlje in jo je aretirala.
■ Hud pes. Knjigovodja Viktor Loseva je naznanil policiji, da ga je na vogalu Knafljeve m Bleiweisove ceste ugriznil pes neznanega lastnika v levo nogo nad členkom, in to brez vsakega vzroka.
p Volilne imenike je mestna občina okrajnemu sodišču predložila 17. t. m. Število volilnih upravičencev znaša 906. Pri zadnjih volitvah je znašalo število 956. Števil ovoliinih upravičencev je torej za 50 padlo, kar odgovarja nazadovanju števila prebivalstva pri letošnjem ljudskem štetju. Sosedna občina Breg je isto-tako že predložila novi volilni imenik; tam znaša število volilnih upravičencev 348 in je enako kakor pri zadnjih volitvah. Večina občin ptujskega okraja volilnih imenikov še sploh ni predložila. One občine pa, ki 60 volilna imenike predložile, eo opravile delo - večinoma tako pomanjkljivo,	da jih	je	sodišče nioralo
vrniti v svrho izpopolnitve.
p Obstreljen z revolverjem. 121etni Srečko Babušek iz Krčevine pri Ptuju in njegov 14-letni brat Frnnc sta si dne	16.	t.	m. ogledovala
samokres, nista pa	vedela,	da	je	nabit. Pri tej
priliki je starejši	bral v	šali	nameril proti
svojemu mlajšemu bratu. Samokres e je sprožil in Srečko se je, zadet od krogle, s krikom zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil težko rano v trebuhu.
p Napad. Franc Plajnšek, posestnik v Dobili, je bil prepeljan v bolnišnico s po revolverju prestreljeno levo roko Napaden je bil od nekega nepoznanega človeka, ki je pobegnil. Storilca zasleduje orožništvo.
Šoštanj
Umrl je nenadoma v visoki starosti 80 let vpokojeni višji davčni upravitelj g. Josip Fister.
V	Šoštanju je bival nad 30 let. Bil Je vedno zaveden Slovenec, ki Je moral mnogo pretrpeti za časa hudih narodnostnih bojev v Avstrijk Pogreb bo v soboto popoldne.
Jz dbeugib banovin
Proslava 50-letnice prost, gasil, društva v Žalcu
Velika manifestacija narodnega
Draga
V nedeljo 13. t. ni. je bil za Žalec slovesen praznik. To ni bila samo proslava zlatega jubileja gasilskega društva, ampak tudi velika manifestacija narodnega edinstva.
Svečanosti so se pričele že v soboto zvečer s svečanim sprejemom gostov in s povorko z bakljado po trgu, kateri na čelu je korakala železničarska godba iz Zidanega mosta. Obenem so bile prirejene tudi podoknice kumicam jubilejnega prapora domačega gasilskega društva. Med bakljado pa se je naenkrat oglasil »plat zvona«. In ni pretekla niti ena minuta, pa so že gasilci oddrdrali na avtomobilu z motorno brizgalno gasit požar na Gomilsko, kjer je gorelo pri Košenini. To je na Gomilskem v kratkem času že tretji požar in sicer najbrže podtaknjen.
V nedeljo zjutraj so že na vse zgodaj možnarji in topiči oznanjali redek praznik. Po trgu je priredila godba budnice. Točno ob 9. se je pripeljal g. ban dr. Drago Marušič s svojim tajnikom. Pred občinsko hišo so bile g. banu naj-preje predstavljene kumice, potem pa zastopniki občine, društev in šole. Za tem je nagovoril bana g. župan R. Lorber, ki mu je v daljšem govoru orisal razvoj gasilskega društva, trga in narodnostnih bojev. G. ban mu je odgovoril, da je ponosen, da prisostvuje tako redkemu jubileju žalskega gasilskega društva, ki je matično društvo vseh društev v Savinjski dolini. To društvo ima tudi velik zgodovinsko-naroden pomen, kajti ono je v kritičnih časih v vsej Sloveniji prvo uvedlo povelja v slovenskem jeziku. Potem so g. bana pozdravili še drugi funkcionarji, med temi starosta žalskega Sokola g. Vilko Senica. Končno je nagovoril zbrane gasilske vrste še zvezni starosta g. Turk.
Sv. mašo je daroval bivši žalski katehet, vojni kurat, sedaj katehet v Trbovljah, g. dr. Miroslav Ratej. Po maši je v daljšem govoru nagovoril zbrane množice dr. M. Ratej, potem pa je bilo razvitje prapora s slovesno blagoslovit-* vijo, med katero so kumice in žalska dekleta pripela praporu trakove. Končno je bilo še zabijanje spominskih žebljev, ki so se mu častno
edinstva v prisotnosti bana dr. Marušiča
odzvala vsa gasilska društva (56 po številu) in tržani.
Nato se je vršil slavnostni izredni občni zbor v lepo okrašeni risalni dvorani osnovne šole. Pred šolo je tvorila šolska mladina špalir, g. bana pa je sprejel s pozdravnim govorom upravitelj g. R. Vrečar, učenka Zupančeva pa mu je s prigodno deklamacijo izročila šopek. G. ban je bil vidno ganjen nad lepim sprejemom in je svoj nagovor otrokom zaključil z vzklikom na kralja in državo.
Občni zbor se je vršil po običajnih točkah dnevnega reda. Od 61 društev je bilo zastopanih 56 društev s 125 delegati. G. Pristovšek je takoj ob otvoritvi predlagal udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru in predsedniku vlade g. Zivkoviču. Brzojavki sta bili sprejeti z dolgotrajnim navdušenim vzklikanjem in ploskanjem.
Na občnem zboru so vsi govorniki povdarjali, da so gasilci prvi in najzvestejši sodelavci kralja, ker so že davno pred 6. januarjem delovali v smislu njegovega manifesta, ker ne poznajo ne strankarstva, ne osebnega sovraštva. Na občnem zboru se je tudi sklenilo, da se gasilstvo stavi v službo požarne policije, da izsledi in izroči požigalce roki pravice.
Med občnim zborom je deputacija gasilcev izročila gospodu banu lepo spominsko knjigo. G. Josip Širca je bil ponovno aklamiran za častnega viteza sv. Florjana in mu je bila poslana tudi umetniško izdelana diploma.
Občni zbor je zaključil z navdušujočim govorom g. ban. Posebno je povdaril, da ni naloga gasilstva gasiti samo elementarne požare, ampak da je njihova dolžnost tudi gasiti požare, ki bi utegnili škodovati državi in narodnemu edinstvu.
Po občnem zboru je bil slavnostni banket, popoldne pa se je razvila animirana veselica v prostorni kleti žalske pivovarne.
K lepemu slavlju žalskega gasilnega društva se pridružujemo tudi mi z iskrenimi čestitkami in željo, da se isto razvija tudi v bodoče v istem pravdi v pomoč posameznikom in v oporo državnemu in narodnemu edinstvu.
Velik požar pri Makolah
Poleg hiše in gospodarskega poslopja je zgorela tudi živina
Poljčane, 17. septembra.
V	sredo ponoči je izbruhnil v Mostečnem pri Makolah požar pri posestniku Pavlu Kolarju. To je že osmi požar v naši okolici v letošnjem letu. Kako je ogenj nastal, ne ve nihče, ker so vsi trdno spali tako, da bi skoraj našla smrt v plamenih 70 letni gospodar in njegova žena, če bi jih sosedje pravočasno ne zbudili. Ogenj je tokrat že objel hišo in gospodarsko poslopje in gospodar je mogel v naglici spraviti le še izkupiček od telice. Denar pa mu je pozneje ža-libog padel iz žepa in zgorel v plamenih. Komaj sta gospodar in njegova žena zapustila hišo, se je že ta zrušila in pokopala pod seboj vse, kar je bilo v hiši, tako, da je bila v hipu uničena vsa oprava, perilo, obleka itd. Skoraj isto-
časno je pogorelo do tal tudi gospodarsko poslopje, v katerem so zgorele tudi tri krave. Poleg krav Je zgorela tudi vsa krma, živež, gospodarsko orodje, vozovt In sploh vse. Tako, da je bil v trenutku gospodar ob vse premoženje, ki si ga Je s težkim delom prigaral v dolgih letih.
Plamen je bil tako silen, da je neslo goreče ogorke daleč na okrog in so bili v resni nevarnosti tudi drugi posestniki. Poleg tega pa je gašenje oviralo še pomanjkanje vode, ker stoji hiša na bregu.
Nad 70 leten gospodar je zdaj popoln siromak in navezan le na milodare svojih sosedov. Zavarovan Je bil le za 15.000 dinarjev, ki še od daleč ne dosegajo škode.
Dveletni deček utonil v apneni jami
Ne zapuščajte otrok brez nadzorstva
vred v jamo. Deklica Minka je začela takoj klicati na pomoč, toda rešitve za Frančka ni bilo več. Predno so prišli sosedje, je deček že utonil. O tem so bili takoj obveščeni križkj orožniki, ki so takoj prišli na lice mesta z komandirjem g. Karo na čelu in ugotovili dejanski stan. Žalostno preminulega Frančka so položili na mrtvaški oder in ga v sredo 16. t. m. pokopali pri Sv. Križu. Dogodek je napravil na prebivalce cele okolice velik ulis in vsi sočustvujejo z nesrečnim Srebrčkotn, kateremu se je na isti način in na istem mestu pred 2 letoma utopila njegova žena pok. Marija Resnik.
Sv. Križ. pri Litiji, 16. septembra. Resnikovi, vulgo Srebrčkovi so bili v torek zjutraj na njivi pri kopanju krompirja. Doma sta ostala petletna Minka in dveletni Franček. Otrokoma je postalo dolgčas in sta šla k sosedu Prelogarju, ki jima je stric. Tudi tam ni bilo nobenega doma. Otroka sta začela klicati, nakar je prišla Prelogarjeva hči in jima dala kruha, ker sta tožila, da sta lačna. Otroka sta nato zavila na dvorišče, kjer se nahaja zapuščena apnena jama, mestoma pokrita s trhlenimi deskami. Začela sta pobirati po tleh orehe. Slujaj pa je hotel, da je mali Franček zašel na desko nad apnenčno jamo, ki se je, ker je bila trhla zlomila in mali Franček je padel z desko
Mladi književniki iz Londona v Ljubljani
Ljubljana, 18. septembra.
Davi so prispeli v Ljubljano zastopniki londonskega mladega pen-kluba: predsednik Tay-lor, tajnik Warnan in član komiteja Hender-son. Na postaji jih je sprejel odbor ljubljanskega mladega pena s predsednikom prof. Francetom Vodnikom na čelu.
V	teku dneva so si angleški gostje ogledali zanimivosti Ljubljane. Popoldne ob 5. uri se je v dvorani Slovenske Matice vršila slavnostna seja ljubljanskega Mladega pena, pri kateri so bili gostje navzoči. Zvečer pa je ljubljanski Mladi pen priredil angleškim književnikom v srebrni dvorani hotela Union slavnostno večerjo, katere so se udeležili poleg številnih mladih slovenskih književnikov tudi skoro vsi člani odbora starega Pena z Otonom Župančičem na čelu.
Pri večerji je prof. Vodnik pozdravil goste, nakar je v njih imenu odgovoril predsednik londonskega Mladega pena Taylor. Za njim pa je govoril tudi Oton Zupančič, ki je s svojim angleškim nagovorom napravil lep vtis in žel mnogo spontanega odobravanja.
Angleški gostje se zelo simpatično izražajo o vtisih, ki so jih dobili v Jugoslaviji in obetajo, da bodo o vsem pisali in poročali, ko se vrnejo domov.
Drugi večer mednarodnih rokoborb
Nocoj so se nadaljevale v veliki dvorani hotela »Union« mednarodne rokoborbe. Prva sta nastopila Prohaska (Avstrija) in Krause (Francija). Oba zelo močna borca sta v treh rundah poskušala zaman, da odneseta zmago. Borba za ostala neodločena in se bo prihodnjič nadaljevala do zmage enega ali drugega. Krause se je vnovič izkazal kot nenadkriljiv mojster tehnike. Zal, da se je Prohaska boril zelo nešportno. Razumljivo je, da je prejel radi tega od sodnika ukor in da je vzbudil med občinstvom mnogo zgražanja. Kot drugi par sta nastopila Pero Kopp in Milovanovič. Zmagal je Kopp po 3 min. 45 sek. Oba borca je občinstvo nagradilo z viharnim ploskanjem. — Zelo napeta je bila borba med tretjim parom Trava-linijem in Sturmom. Ostala je po treh rundah neodločena. — Rainer se je junaško boril proti silnemu Romanovu. Slednji je zmagal po 18 minutah.
Jutri nastopijo zopet 4 pari in sicer: Rainer proti Milovanoviču, Kopp proti Becku, Sturin proti Romanovu in v odločilni borbi Travalini proti Krauseju. Publike je bilo nekaj več kot sinoči, prevladala je seveda zopet mladina.
ftlavibcv
m Proračun mestne občine za leto 1932. V
smislu § 69 občinskega reda za mesto Maribor se javno razglaša, da so proračuni o razhodkih in dohodkih za leto 1932, in sicer mestnega zaklada, gradbenega sklada, mestnih podjetij ter tujih, v upravi mestne občine se nahajajočih zakladov, sestavljeni in da bodo javno razgrnjeni občanom na vpogled v mestnem knjigovodstvu 14 dni, in sicer od 19. IX. do vštevši
2.	X. 1931.
m Obisk avstrijskih sadjarjev. Te dni so se mudili v Mariboru in okolici avstrijski vinarski in sadjarski strokovnjaki, kd so si pod vodstvom dvornega svetnka LOschnigga z Dunaja ogledali tukajšnjo vinarsko in sadjarsko šolo, nasade v Pekrah in Limbušu, Spodnještajersko sadjarsko zadrugo itd. Iz Maribora so odpotovali v četrtek.
m Sprememba na okrajnem glavarstvu. Z včerajšnjim dnem Je bil g. dr. Hacin, dosedanji okrajni glavar za mariborski desni breg, premeščen za okrajnega glavarja v Prevaljah. Na njegovo mesto pa je bil imenovan dosedanji pocglavar za levi breg g. Milan Makar.
m Učiteljem. Učitelji-pevcl se obveščajo, da bo danes v soboto ob 19. uri v I. nadstropju Nabavljalne zadruge prvi sestanek zaradi učiteljskega pevskega zbora. Sestanka se udeleži tudi dirigent g. Srečko Kumar.
m Gremijalna trgovska nadaljevalna šola v Mariboru. Vpisovanje v vse razrede za šolsko leto 1931-32 bo v četrtek, dne 1. oktobra od 8. do 10. ure v prirodoslovnem kabinetu državne trgovske akademije na Zrinjskega trgu 1, I., vrata št. 31 Ponavljalni in sprejemni izpiti pa bodo 2. in 3. oktobra. K vpisovanju se morajo pr^esti vse potrebne listine in potrdilo o plačani šolnini 150 Din. Vsa ostala pojasnila se dobe v tajništvu trgovskega gremija,
ni Pivovarna Union se ukine? P0 mestu so se te dni razširile govorice, da misli pivovarniška družba Union ukiniti svojo podružnico v Maribor" Vest je vznemirila vse gospodarske krog^, posebno pa delavstvo in uradnižtvo podjetja. Vendar doznavamo, da zaenkrat s tem ni računati in bo pivovarna obratovala še nadalje kakor doslej.
m Strokovni tečaj brivskih in frizerskih pomočnikov. v sredo zvečer je bil tu sestanek, ponnčniškega zbora brivskih in frizerskih nameščencev, na katerem se je sklenilo, da se tudi letos priredi nadaljevalni strokovni tečaj.
V	vodstvo so bili od mojstrov izvoljeni gg. Franjo Novak kot predsednik, kot odborniki Drago Riedl in Štefan Doboj, od pomočnikov pa gg. Franjo Knez, Anka Zakrajškova in Oton Feit, za arhivarja Drago Dotoošič, za namestnika Franjo Wirth. Takoj na sestanku se je vpisalo 14 pomočnikov in pomočnic, upatj pa je, da se bo število še znatno zvišalo, ker je tečaj nujno potreben, če se hočemo popolnoma osamosvojiti, posebno v damski široki. O pomenu in potrebi je obširno govoril posebno predsednik g. Novak. Tečaj se bo pričel 1. oktobra in bo trajal 6 mesecev. Vabijo se vsi interesenti, tudi I samostojni mojstri, da se prijavijo. Cas in kraj vpisovanja se bosta še javila.	!
Oče in sin na zatožni klopi
Prelep s koli in noži — Težka obsodba Maribor, 18. septembra.
Pred malim kazenskim senatom sta se morala danes zagovarjati 47-letni posestnik Rudolf Rošker iz Rožice ter njegov sin Janez radi zločinstva zoper življenje in telo.
Dne 5. aprila t. 1. sta šla Vake R. in Slanič A. mimo doma viničarja Simiča Josipa. Ko je Slanič zagledal Siniča, ga je vprašal, kje je Siničev sin Rudolf, ki je bil takrat v zaporu. To je dalo povod, da so se imenovani začeli zmerjati in končno pretepati. Slanič in Vako sicer nista bila poškodovana, Sinič pa je zado-bil od Vakejevega udarca z zaprtim nožem lahko poškodbo na glavi. Radi kričanja so pritekli Rošker Janez in Rošker Rudolf. Roškerjevi so hoteli Slaniča in Vakeja pomiriti, vendar brez uspeha, ker sta Slanič in Vake še naprej izzivala in potegnila celo nož. Zato s palicami pognali Slaniča in Vakeja v beg. Slanič pa je na begu padel, nakar so g Roškarji pretepli s palicami. Rošker Janez je pograbil nož in sunil ž njim Slaniča Alojza v hrbet, tako da je radi te poškodbe obstojala nevarnost za življenje. Ko se je Slanič pobral, ga je Rošker Rudolf z močnim debelim kolom udaril po levi roki ter mu s tem povzročil zlom leve nadlehtnice.
Pri današnji razpravi je Rošker Janez priznal dejanje in krivdo ter se je zagovarjal, da je Slanič zamahnil z nožem proti njemu ter mu prerezal srajco in da ga je to razjezilo, da je skočil za njim in ga z nožem sunil v hrbet. Rošker Rudolf je zanikal vsako krivdo in se zagovarjal, da Slaniča vobče ni udaril. Številne priče pa so izpovedale, da je Rošker Rudolf udaril Slaniča, zato je bil obsojen na 3 mesece težke ječe, njegov oče Rošker Janez pa na 7 mesecev težke ječe. Razen tega mora plačati Slaniču 812 Din za bolniške stroške in 3000 Din za bolečine.
Tajinstveni vlomi v Kočevju
V tri gostilne vlomili — Ko so drugi spali,
so se tatovi mirno gostili — Okraden prenočevalec
V noči od srede na četrtek so neznanci okoli četrte ure zjutraj izvršili vlome v tri kočevske gostilne. Ker imamo v Kočevju redko tatvine, so ti vlomi vzbudili mnogo komentarjev, prebivalstvo pa je začelo bolj paziti na svojo lastnino.
V hotelu »Ferles« so zjutraj, pred odhodom prvega vlaka, ko imajo navado vstati, opazili, da je v pritličnih prostorih luč in da je vse razmetano. Takoj so vedeli, da se je morala zgoditi tatvina. Pri natančnem pregledu so opazili, da je zmanjkalo 130 Din v gotovini, ena škatlja Zeta-cigaret, nekaj sira, vina, piva in malinovca. Neki prenočevalec je čul okoli četrte ure rahel šum, za katerega se pa ni zmenil. Prestrašen je pa pogledal po sobi zjutraj, ko je opazil, da mu je ponoči zmanjkal površnik obenem s suknjo, v kateri je bila listnica z 580 Din gotovine. — Skoro gotovo isti zlikovci so obiskali gostilno in prenočišče g. Beljana, kjer so odnesli denar, kolikor so ga dobili (okrog 100 Din) in pojedli pečeno piško, ki so jo našli v kuhinji, dočim so pustili po odhodu vse odprto in prižgano električno luč. — Vlomili so tudi v gostilno g. Tschinkel-a, kjer so pa vzeli samo nahrbtnik z raznimi malenkostmi.
Orožništvo in mestna policija so pridno na delu, da izsledijo storilce. Baje je vozil ob času, ko so ylomilci opravljali svoj posel, skozi mesto avto, ki je podnevi brez sledu izginil. Vrata v prizadetih gostilnah so bila ponoči vsa zaprta, zjutraj so pa našli n. pr. v hotelu »Ferles« vse dohode v poslopje odprte. Tatvine kažejo, da so morali biti na delu izvežbani in skrajno predrzni ljudje.
Seja magistfrarfnega gremija
Stavbna dovoljenja za 10 hiš in eno tovarno. — Številna dovoljenja za uporabo hiš.
Ljubljana, 18. septembra. Na današnji seji magistratnega gremija je bilo sklenjeno:
Vsakemu slaščičarju se dovolita za prodajo slaščic na javnih prostorih po dva stalna prostora. — Tovarna Pollak se pozove, da odpravi požarno-policijske nedostatke. — Dovoli se Vinku Jermanu zakup sveta, na katerem stoji kiosk za trafiko. — Odkloni se prošnja Antonije La-bornikove, da se ji odkupi prodajna baraka v Zvezdi. — Podjetju Siemens Halske se vrne kavcija za zgradbo ceste električne železnice. — Glede nove motorne Magirus lestve za poklicno gasilstvo se sklene stopiti v pogajanja s tvrdko Magirus. — Električna ura s Frančiškanskega mostu se premesti na Karlovški most, ona v Zvezdi pa na Ambrožev trg.
Stavbna dovoljenja.*-
Stavbna dovoljenja prejmejo:
Recih Franjo za gradnjo hiše na Cesti dveh cesarjev, Zilič Bogdan za ograjo v Verstovškovi in Langusovi ulici, Trgovsko bolniško m podporno društvo za kanalizacijo na Zaloški cesti, Ciglar Frančiška za adaptacijo gostilniškega lokala, Mivka 23, Hočevar Pavla za gradnjo hiše v Hajdrihovi ulici, Geršak & Co. za spremembo načrtov za poslopje v Prečni ulici, Rozman Franc za gradnjo gospodarskega poslopja, kot provizorij, Vodnikova cesta, šeme Anton za na-zidavo I. nadstropja v Kopališki ulici. Gerkman Ludvik za gradnjo trinadstropne hiše na Cankarjevem nabrežju, inž. Pirc Ciril za ograjo na Vilharjevi cesti, Žerjav Rado za gradnjo hiše na Rakovniku, Pelikan Jožef za gradnjo hiše v Trnovem, Bavdek Josip za gradnjo hiše, Kapucinsko predmestje, Zorec Franc za gradnjo pralnice in drvarnice, Gerbičeva ulica, Jurca Ivan, za gradnjo lesene hiše v Grablovičevi ulici! Prosvetno društvo pri Sv. Krištofu za gradnjo lesene dvorane pri Sv. Krištofu na Dunajski c., provizorično na 5 let, Lajovic Emil za gradnjo skladišča v Kamniški ulici, Kafol Ida za gradnjo hiše v Podlimbarskoga ulici, Mohorič Lovro za gradnjo hiše v Sp. šiški, Pestotnik Ivan in Knalj Ivan za gradnjo tovarniškega poslopja ob Dolenjski cesti. Krlič za petnadstropno hišo ob Masarykovi cesti.
Uporabna dovoljenja:
Uporabna dovoljenja prejmejo:
Kler -.c Franc in Klemenc Rudolf za uporabo hiše v Staretovi ulici, Starbok Ciril za uporabo hiše v Herbersteinovi ulici, Zadruga hotelirjev, kavarnarjev in gostilničarjev itd. za uporabo hiše na Privozu, Šušteršič Jakob za upo-rabb hiše v Podmilščakovi ulici, Hudnik Jožefa za uporabo prizidka v Hradeckega vasi, Fister Franc za uporabo I. nadstropja in adaptacijo na Zaloški cesti, Mavrič Anton za uporabo hiše, št. Petersko predmestje, Šenk Ivan in Jo-sipina za uporabo hiše v Pleteršnikovi ulici, čižman Josipina za uporabo hiše v Krakovskem predmestju, Ham Josipina za uporabo prizidka in adaptacijo, Komenskega ulica, Marovt Ivan za uporabo gospodarskega poslopja na Vidovdanski cesti.
Raznoterosti.
V	reklamacijsko komisijo za volilne imenike se imenujejo: načelnik župan dr. Puc, namestnik podžupan prof. Jarc, člana dr. Modic in dr. Šubic, namestnika Likozar in Olup. — Nabava 500 kubičnih metrov drv za magit1 -.t je‘bila razpisana. Določi se posebna komisija, ki pregleda drva pri treh najcenejših ponudnikih glede kvalitete. — Za kanalizacijska dela na Galu-sovem nabrežju se dovoli kredit v znesku Din 35.000. — Sedanja brv ob prisilni delavnici se provizorično prestavi k splošni bolnici.
Tržič
d Na otvoritev novo poti od ZeleniSke koče v Koncu Zelenice na sedlo Bnlščica, ki se vrši v nedeljo 20. t. m. znova opozarja vse prijatelje Karavank in vse prijatelje Zelenice in Stola tržiška podružnica SPD. P. n. gostje naj se po-služijo rednih sobotnih vlakov, rednega jutranjega izletniškega, ali pa direktne avtobusne zveze iz Ljubljane izpred Figovca. Odhod avtobusa ob 6. uri zjutraj, pozdrav in sprejem gostov ob pol 8. uri pri cestarski hišici na Ljubeljski cesti km 52‘2.
Ponovitev krasne igre »Sveti plamen«, ki jo
je z največjo pridnostjo naštudiral sokolski gledališki oder, bo v nedeljo zvečer točno ob
8.	uri. Vabimo vse občinstvo, da se točno drži določene ure. Konec ob 10. uri. Vprizoritev le igre je bila gotovo ena najboljših, kar smo jih doživeli na sokolskem odru.
Izpred senata trojice
Ljubljana, 18. septembra.
Dne 27. julija t. 1. se Je 64-letni užltkar Jurij Šuštaršič iz Mavčič podal kmalu po 21. uri v sobo poleg hleva k počitku. Kmalu po polnoči je začul iz hleva kokodakanje kokoši, radi česar je sumil, da je v hlevu kokošji tat.
Skočil je takoj iz postelje in se naslonil na okno, kjer je precej dolgo slonel. V tem je opazil, da prihaja iz hleva oženjeni zidar Franc J., nad katerim je takoj zavpil: »Pusti kure pri miru!« Po teh besedah se je J. začel odmikati in ko je bil oddaljen kakih 15 korakov od Šušteršiča, je i lil proti oknu njegove spalne sobe. Ustrelil je štiri- ali petkrat in ga z zadnjim strelom zadel v vrat, dočim so druge krogle zadele v zid, oz. v okvir v oknu. Poškodoval mu je zgornjo plast živčevja, tako da mu je roka nekoliko ohromela in se je njegova delazmožnost zmanjšala za okoli 25"/o.
Franc J. je dopoldne stal pred senatom trojice, obtožen zločinstva zoper življenje in telo. Obtoženec je zanikal, da je streljal na Šušteršiča in se je zagovarjal, da je kritično noč spal doma in da domače hiše sploh ni zapustil. Ta njegov zagovor je sicer potrdila obtoženčeva žena Rozalija, toda Šušteršič je z vso sigurnostjo potrdil, da se v osebi obtoženca ni zmotil, ker ga je povsem dobro spoznal. Obravnava Je bila v svrho zdravniške preiskave poškodovanca preložena na 29. t. m.
Jajca — druga najvažnejša postavka
našega izvoza
Poleg lesa Izkazuje naša trgovinska bilanca najvažnejšo izvozno postavko — jajca. Naša država je predvsem žitarska država, tako jo vsaj označujemo mi sami in tudi inozemski poslovni svet. Medtem pa nam bilanca pove nekaj povsem drugega; v prvih šestih mesecih t. 1. smo Izvozili pšenice za jedva 8'8 milijonov Din, jajc pa smo v Istem časovnem razdobju poslali v inozemstvo za preko 303 milijonov Din. Od vseh naših izvoženih izdelkov in pridelkov zavzemajo jajca častno mesto v odstotkih vsega Izvoza (13'09Vo). če prištejemo tej količini še perutnino, ki predstavlja 2'24V» vsega izvoza, pridemo do naše najvažnejše izvozne postavke do lesa, ki zavzema v letošnji prvi polovici leta 14'96"/o vsega izvoza.
Tudi cene jajc so se v teku prvega polletja znižale, zato smo tudi prt Isti količini, iztržili letos polnih 28 milijonov Dn manj. Naš največji odjemalec jajc je Italija, ki je v prvi polovici 1.1. prevzela za 104 milijonov Din blaga. V Nemčijo smo v istem času izvozili za 90 milijonov, v Avstrijo za 576 milijonov, v Švico za 48'3 milijonov Din Jajc.
Velik izvoz Jajc v Italijo je treba tolmačiti na ta način, da Italija dve tretinl uvoženih jajc zopet dalje izvozi. Italija vrši tudi v tem predmetu, kakor tudi v raznih drugih, komisijske posle na račun svojih stalnih komitentov. Največ blaga pošilja Italija v Nemčijo, dalje v Švico, Anglijo, Španijo in Argentino. Te posle si je usvojila Italija radi boljšega sortiranja in konfekcijonlranja blaga, kakor tudi s pomočjo svojih brzih parobrodskih vez, in s transportnimi sredstvi, ki dovoljujejo hiter in siguren
Vloge na Zbornico za TOI za izdajo potrdil v svrho oprostitve skupnega davka na poslovni promet
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja tvrdke, ki si žele izposlovati za blago, ki je oproščeno carine in ni namenjeno za preprodajo, da morajo v prošnji za izdajo zborničnega potrdila, katero potrebuje v ta namen pri carinarnici, navesti za vsako pošiljko posebej blago, katero žele uvoziti po vrsti in množini. Obenem morajo izjaviti, da dotično blago potrebujejo res samo za lastne industrijske namene in ne za preprodajo, pri sirovinali in polizdelkih pa navesti, za katere izdelke jih nameravajo porabiti. Ako želijo, da se jim za uvoz sirovin, ki jih stalno in sukce-sivno uvažajo, izda generalno potrdilo z veljavnostjo za dobo šestih mesecev v smislu odloka ministrstva financ, oddelek za davke St. 27.667 z dne 16. julija 1931, naj v svoji prošnji tudi točno navedejo po vrstah in količinah vse siro-vine in polizdelke, ki jih bodo predvidoma rabile in uvozile v dobi prihodnjih šestih mesecev, kot to predpisuje dotični razpis. Prošnje za izdajo generalnih potrdil morajo prosilci opremiti s štampiljko in podpisom tvrdke, ki želi doseči olajšavo. Nadalje opozarja zbornica na to, da izdaja potrdila v svrho carine prostega uvoza ločeno od potrdil za oprostitev od skupnega davka na poslovni promet. Združeno potrSilo izda zbornica le, ako tvrdka' to izrecno želi in ako v svojem dopisu izjavi, da potrebuje dotično blago za lastne industrijske svrhe, ne pa za preprodajo. Potrdila za carine prosti uvoz je treba razlikovati od potrdil v svrho oprostitve skupnega davka. Pri potrdilih za carine prosti uvoz potrdi zbornica le obstoj tvrdke, ki želi uvažati dotično blago in predmet, s katerim se dotična tvrdka bavi, dočiin potrdi na potrdilih za davka prosti uvoz tudi, da potrebuje tvrdka uvoženo blago za industrijske namene.
Spremembe v železniškem voznem redu
Kraljevska banska uprava razglaša: Dodatno k razglasu z dne 14. 9. 1931 VIII. br. 525*2/1 v zadevi zimskih voznih redov avtobusnih podjetij se ta obveščajo, da nastopijo po naknadno došlem sporočilu direkcije državnih železnic v Ljubljani z dne 14. 0. 1931 št. 34.570 11—1931 počenši s 4. oktobrom 1931 v železniškem zimskem voznem redu sledeče spremembe: 1. Nočni brzovlak štev. 8/D 190 Zagreb—Dunaj z odhodom iz Zagreba ob 20.35 in prihodom na Dunaj ob 6.51 izostane, vozi pa mesto tega ta brzovlak po sledečem voznem redu: Zagreb gl. kol. odhod 22.31, Zidani most prihod 0-50, odhod 1.00, Maribor gl. kol. prihod 2.56, odhod 3-45, Dunaj prihod 9.15. — 2. Brzovlak štev. D 31/902 Jesenice—Podbrdo voza za 10 minut Kasneje, t. j. Jesenice prihod ob 7.00 odhod 7.20, Bistrica Boh. jez. prihod ob 7.54, odhod 8.02, Podbrdo prihod ob 8.13, odhod 8.23. Vse ostale spremembe so objavljene že v stenskem voznem redu, veljavnem od 15. maja 1931.
Gospodarske vesli
X Borzni sestanki. Od uprave Ljubljanske borze smo prejeli: Čast nam je sporočiti Vam, da nam Je bilo danes dostavljeno rešenje ml nlstrstva financ Br. 101791-11 od 15. septembra 1931 sledeče vsebine: »Da se borzni sestanki na borzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, počenši od 16. septembra t. 1. vrše istočasno in to od 11. ure 30 minut do 12. ure 15 minut ter se v tem času obavljajo posli z državnimi papirji, devizami In valutami«.
X Obiranje tobaka. V Hercegovini bo v nekoliko dneh zaključeno letošnje obiranje tobaka. Letos je bilo v vsem zasajenih 186.500 milijonov tobakovlh stebel. Radi velike suše v poletnih mesecih se računa, da je usahnilo okroglo 15V« od zasajenih stebel. Vsled zelo nepovoljnih vre menskih prilik bo letina za polovico manjša od lanske.
X Kvaliteta letošnjih vin na Dolenjskem. Poljedelska Sola na Grmu je v svojem vinogradu na Trški gori analizirala letošnji pridelek ln
prevoz. Predvsem razpolaga Italija z veliko množino specijalnih vagonov-hladilnikov In pa-robrodov, ki so za tako blago opremljeni s posebnimi hladilnimi napravami. Mi bomo še dolgo navezani na posredovanje Italije, preti pa nam opasna konkurenca s strani Poljske, Albanije in evropske Turčije, ki se na Italijanskih tržiščih čedalje uspešneje uveljavljajo. Naš izvoz sicer stalno narašča, vendar bomo morali posvečati temu tržišču še prav posebno pažnjo. Od vseh uvoženih jajc v Italijo znaša naša udeležba eno trctino.
Glavna tržišča naših jajc so Milan, Genova in Turin. V Milanu obstoji nekaka jajčna borza pod firmo DelniSka družba živinskih trgovcev. Družba poseduje 40.000 m! veliko in zagrajeno tržišče, ki se deli v dva dela. Prvi oddelek služi za prodajo na debelo in za klanje živine.
Tržišče posluje trikrat na teden, ponedeljek, sredo in petek. Posebna komisija sestavlja na podlagi zaključkov uradna poročila, ki se publicirajo vsak ponedeljek.
Naš Izvoz jajc v Italijo je zelo slabo organiziran. Predvsem je treba ugotoviti in voditi evidenco, koliko se izvozi in kdo izvaža. Slučaj-nostne In neizkušene izvoznike bi bilo treba Izločiti. V prvi vrsti pa je potrebno nabaviti moderna prevozna sredstva, da bi mogli izvažati v Italijo tudi v poletnih mesecih, kar je sedaj onemogočeno. V očigled izredne važnosti naše produkcije jajc in perutninarstva bi bilo umestno temu vprašanju posvetiti vso ono pažnjo tudi na najvišjih mestih, analogno kakor se je to izvršilo v drugih panogah poljedelstva.
dobila sledeče rezultate:	Rizlingov silvanec
18'2°/o sladkorja, 9"/o« kisline, Beli burgundec 21% sladkorja, 7“/o. kisline, črni burgundec 20'2°/» sladkorja, 7"/#» kisline. Rolandec 17'2°/o sladkorja, 8°/oo kisline. Zeleni silvanec 18”/« sladkorja, 8'5%» kisline. Rdeči silvanec 17'8"/o sladkorja, 8“/« kisline. Rdeči traminec 19'2°/» sladkorja, 8'5“/oo kisline. Kraljevina 13'3“/. sladkorja, 6‘■/»o kisline. Analiza je pokazala, da je letošnji odstotek sladkorja višji od lanskega, medtem ko je odstotek kisline manjši. V splošnem se smatra, da bo letošnja trgatev dala prav dobro kapljico, posebno še, če se bo vreme zboljšalo.
X Češkoslovaška žitna komisija dovolila uvoz 1000 vagonov naše pšenice. »Prager Tagblatt« poroča, da je komisija za uvoz žita dovolila uvoz 1000 vagonov jugoslovanske pšenice.
X Bata na Poljskem. Iz Varšave poročajo, da je Bata nakupil v okolici Oswieczima večji kompleks gradilišč, na katerih namerava sezidati veliko tovarno čevljev. V tovarni bo zaposlenih 6000 do 10.000 delavcev.
X Nove devizne odredbe na Madjarskem. Madjarska Narodna banka je odredila, da smejo osebe, ki potujejo v inozemstvo, nabaviti za izvoz največ 150 pengov v valuti, vsak izvoz deviz pa je popolnoma nedopusten.
Dobave
Direkcija drž. železnic kraljevine Jugoslavije v Subotici nujno potrebuje 2000 kg konceptnega papirja za litografijo 42X68 od 24 kg. Pismene ponudbe je poslati na Direkcijo drž. železnic v Subotici za dan 21. IX. Interesentje se vabijo, da pošljejo tej direkciji pismene ponudbe za odrejeni dan 21. IX. v s pečatnim voskom zaprtih kuvertah z nadpisom zunaj: »Ponudba k broju 39195 za dan 21. IX. 1931. god. od po-nudjača N. N.«
Borzna poročila
dne 18. septembra 1931.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 18. septembra. Amsterdam 2284-06 do 2290-90, Bruselj 786'85—789 21, Curih 1104-75 do 1108-05, Dunaj 795-40—797-80, London 275-08 do 275-90, Newyork kabel 5660-36—5677-36, Newyork 5649-36—5666-36, Pariz 221-89-222-55, Praga 167-59—168-09, Trst 296-06—296-96.
Zagreb, 18. septembra. Amsterdnm 2284-06 do 2290-90, Dunaj 795-40—797-80, Bruselj 786'85 do 789-21, London 275-08—275-90, Milan 296'OG do 29696, Newyork kabel 56-6036—567736, Newyork ček 56'4936—56"6636, Praga 167"59 do 168-09, Curih 1104-75-1108-05.
Beograd, 18. septembra. Amsterdam 2284-06 do 2290-90, Dunaj 795-45-797-80, Bruselj 786-75 do 789-29, Curih 1104-75-1108-05, London 275-08 do 275-90, Milan 296-09—296-96, Newyork 5649'36 do 5666-36, Pariz 221-89—222-55, Praga 167-95 do 168-09.
Curih, 18. septembra. Beograd 9-04, Pariz 20-0825, London 24'8925, ,Ne\vyork 512-25, Bru selj 71-225, Milan 26'80, Madrid 46-25, Amsterdam 206-75, Berlin 120-80, Dunaj 72, Stockholm 137-205, Oslo 136-90, Kopenhagen 13690, Sofija 3-715, Praga 1517, Varšava 57-35, Budimpešta 90-025.
Dunaj, 18. septembra. Amsterdam 286-90, Beograd 12-5525, Bruselj 9908, Bukarešta 4-2387, London 34'5762, Madrid 64-50, Milan 37-23, New-york 711-20, Pariz 27-915, Praga 21-0762, Sofija 5-1530, Stockholm 190-25, Kopenhagen 189-90, Varšava 79-66, Curih 138-80.
Vrednostni papirji.
Zagreb, 18. septembra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 65—68, voj. škoda ar. 265—270 (290, 272, 275, 273), kasa 265—275, dec. 268 do 270 (277, 275, 272, 270), 4% agr. obv. 40 bi., 7% Blaire 59-50—60 (62, 61, 60-50, 60, 59-50) 8% Blaire 70 bi., 7% pos. hipot. b. 61-64, 6% begi. 40—44. — Banke: Ilrvatska 50 d., Pra-štediona 957-50—965, Union 150—155 (150), Jugo 67—68 (67), Obrtna 36 d., Srbska 188 do 189, Ljublj. kredit. 120 d., Mednarodna. 68 d. Narodna 3.600—4.000. — Industrije: Ze maljska 110—114 (114), Narodna šum. 25 d., Gutt. 105-110, Sečerana Osijek 200-201 (200), Trboveljska 190—200, Slavonija 200 d., Vevče 120—122, Danica 75 bi., Drava 192-50—200, Brod vagon 55—60, Ragusea 300 bi., Jadran. 460—480, Oceanija 190 bi.
Dunaj, 18. septembra. Bankverein 13-75, Prioritete 81'75, Trbovlje 22-—.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 18. septembra, 7% Blaire 5850 do 60-50.
Newyork, 18. septembra. 8% Blaire 65—70, 7% Blaire 57-59, 7% pos. DHB 60-61.
Žitna tržišča.
Novi Sad, 18. septembra. Pšenica: Cene, kakor so odrejene po zakonu. — Koruza: bačka, okolica Soinbor 100—102-50, gornjeban. 95—97-50, južnoban. 92-50—95, sreni., okolica Indjija 100—102-50, sreni., okolica Šid 104—106. Otrobi : bački, pšenični v juta vrečah 92’50 do 95. — Tendenca: neizpremenjena, za koruzo: čvrsta. Promet: skupno 44 vagonov.
Soinbor, 18. septembra. Pšenica : bačka, Tisa šlep, 80 kg, 1% 175-240, bačka, Tisa šlep, 80 kg, 1% 173—236, bačka, Begej šlep, 80 Kg, 1% 172-234, ban., 79 kg, 2% 170-230, bačka, 79 kg, 2% 169—228, bačka, Tisa šlep, oko’ica Kula, 80 kg, 2% 172—234, bačka, ban. Dunav šlep, 79 kg 2%, Crvenka 168—226, srbsua, ladja Dunav, 73 kg 3% 165—220, srbska, ladja Sava, 77 kg, 3% 164—215, srbska, 78 Kg, 2% 165—200, gornjeban. železn., 80 kg, 1% 170 do 235, dolnjebačka, okolica Sombor, zelszu., 79 kg, 2% 165-225.
Budimpešta, 18. septembra. Tendenca: mirna. Promet sreden. Pšenica : dec. 10-30—10'40 (10-38-10-40), marec 11-50-11-68 (11-59-11-61). Rž: marec 11-45-11-60 (11-60-11-61). - Koruza: maj 12-47—12‘62 (11-61—11*63). Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjeno slaba, promet 1 vagon rezane bukovine.
Speci
Zanimiva statistika poseta nogometnih tekmovanj
Savezni kapitan g. ing. Boško Simonovič je sestavil zanimivo statistiko o posetu nogometnih tekmovanj pri posameznih nogometnih prireditvah. Iz podatkov g. Simonoviča je razvidno, da je v letošnji sezijl nogometa prednjačil v številu posetnikov Zagreb s 39.429 gledalci, v Beogradu se je nogometnih prireditev udeležilo v istem času 31.994 oseb, v Ljubljani 18.683, v Osijeku 16.401, v Sarajevu 13.563 in v Splitu 12.022.
Hadic
Ljubljana, sobota, 19. septembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Ivo Peršuh: Friderik Baraga. 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.15 Duetni večer, g. Jože Gostič in g. Marjan Rus. 21.00 Prenos plesne glasbe Erich Herseja jazz okestra iz Parkhotela Kazino na Bledu. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, sobota, 19. septembra. 12.45 Radio orkester. 16.00 Plošče. 17.30 Radio orkester.
19.30 Filmska glasba. 20.00 Narodne pesmi. 21.20 Židovska glasba. 22.25 Poročila. 22.45 Sprehod po Evropi.
Zagreb, sobota, 19. septembra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.30 Filmska glasba. 18.30 Poročila. 20.35 Kulturne in društvene vesti. 20.00 Beograd.
Praga, sobota, 19. septembra. 11.30 Plošče.
12.30 Bratislava. 13.05 Bratislava. 14.10 Plošče.
14.30 Brno. 19.05Koncert. 20.00 Radio orkester. 22.50 Plesna glasba.
Pismo iz Zagorja
Zagorje, 17. septembra.
Naše športno družtvo SK Zagorje bo priredilo v nedeljo 20. t. m. III. prvenstveno nogometno tekmo s SK v Hrastniku. Za to igro vlada v tukajšnjih športnih krogih precej zanimanja, posebno ker se naše mlado športno društvo prav lepo razvija ter je doseglo v enem letu obstoja že prav lepe uspehe.
Mtmo nas je šlo poletje, zadnje deževje mu je zadalo poslednji udarec — in že je objela jesen pokrajino in je razlila svoj otožno-sanjavi čar po vrhovih. Vse hiti v planine, saj so iste ravno v jesenskem solncu najlepše. Sv. Goro, Sv. Planino in druge okoliške Izletne točke obišče ob nedeljah mnogo tujih in domačih planinarjev; so to ljubitelji planin, ki jim je uživanje lepote gorskih višin nad vsako drugo zabavo.
Otvoritve nove planinske koče na Mrzlici se bo udeležilo tudi lepo število planinarjev iz Zagorja in okolice; nekaj jih bo odšlo že v soboto popoldne, drugi v nedeljo zjutraj.
Vsled zvišanja cen moki je delavstvo precej razburjeno. Je to povsem umljivo, ker je mnogim kruha že sedaj primanjkovalo; trditi smemo celo, da mnoge družine s številnimi člani že mesece ne poznajo kruha v hiši, ter se morajo zadovoljiti s skromnim močnikom. Spričo sedanjega mizernega stanja v rudarskih revirjih, slabega zaslužka ter vednega praznovanja upira delavstvo oči v odgovorno činitelje, da bi oni vplivali na merodajnih mestih in skušali po svojih močeh sedanje težavno stanje omiliti.
Pohištvo
Spalnice iz trdega in mehkega lesa kakor tudi razno drugo pohištvo dobite najceneje pri
MATIJA ANDLOVIČ
160G	LJUBLJANA,	Komenskega	ul.	34
Morski vrag
eden najlepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20—, vezan izvod Din 30—. Naroča se pri upravi Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče 10.
MOČ CVETLIC
1911
*
1931
Cvetličnjak
Hillegom
Holandska
Naše občeznano podjetje, ki slovi radi svoje sijajne kulture cvetlic in svojih izložb v Ant-werpnu, Londonu ln Parizu, nudi letos ob priliki svojega 20-letnega obstoja, cenjenim odjemalcem jubilejno zbirko
BOGATO v BARVAH
in MILO v VONJU
Nihče naj ne pozabi še danes naročiti. Tudi ljubitelji in ljubiteljice cvetlic vljudno vabim, da se seznanijo z našo jubilejno zbirko. Kdor enkrat poskusi — postane stalen odjemalec. Naša zbirka vsebuje sledeče barvne krasote: rdečo, belo, modro, rumeno, rožnato, vijoletno, vijoličasto-modro in črno.
Posamezno v ovojih z imeni:
40 tulipanov (enojne) In 40 (dvojne), v 4 barvah; zelo lepe.
10 hljacint (enojne) in 10 (dvojne), v 4 barvah; zelo lepe.
Edinstvene v barvah z zelo nežnim vonjem.
15 narcis (enojne) in 15 (dvojne) v 4 barvah, 25 krokusov ali zimskih kraljic,
25 holandskih irisov,
25 muskarius cvetlic (zelo ljubkih),
30 zvončkov,
10 Madona-lilij,
25 Selila Siberica In
50 prepariranih čebulčkov: t. j. od nas sestavljena sobna kultura sestoječa iz hljacint, tulipanov, narcis in krokusov.
Preprosto ravnanje, ki je razloženo v našlb navodilih v nemščini, francoščini ln angleščini.
Pogoji: Proti plačilu v naprej — cena 12 nemških mark, po povzetju dostavljeno na dom — 13 nemških mark. Pošljemo nemudoma po pošti. Dvojna zbirka 22 nemških mark.
Za preprodajalce posebni pogoji.
Vsakemu naročilu priložimo brezplačno 10 cvetlic »Pola-Negrl«.	2132
Jtj*
m
rtal
V/ Kvalitetna znamka za pecivnl praick
in vanilin sladkor. ,
Originalne „American-S<ar“ 2103 peti
Tvorn. skladišče: „LEVAiTE“ Ljubljana, Kolodvorska 30
Pleskanje
Manje
za stavbe in pohištva po najnižjih cenah in proti garanciji izvršuje točno In solidno
Kregar losip
mestni lesarski mojster
Ljubljana, Kodeljevo 19, tel. št. 269G, prevzame po danib kakor tudi po lastnih načrtih zgradbe lesenih hišic, razna ostrešja za vile, palače, stolpnih streh, kupol, cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, razne industrijske stavbe, ladijska tla. razne lesene stropove, lesene stopnice in sploh vsa v to stroko spadajoča dela v izvršitev solidno In po najnlžiih cenah. Se priporoča.
1722
Telelon 2059
Premog / \ suha drva
PogaCuiL, Bohoričeva ulica 5
Go ko
Pipenbacbcr
konces. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informacije.
oblastveno
koncesijonirano
I. Csaberščik
bivši komisar za šoferske izpite. — Ljubljana, Dunajska cesta štev. 31. — Prihodnji redni tečaj prične dne 1, oktobra.	2108
1200 Din
lahko zasluži z obiskovanjem privatnih strank, vsak naš zastopnik z mnogo poznanstva. Delo je lahko in hvaležno. — Iščemo zastopnike po celi Dravski banovini. Ponudbe na upravo lista pod „1200.—“.
2127
Nogavice, rokavice, volna in bombaž t.
aajceneje ln v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska fllictt ia Stoti trg.
Slovertjgradec
Zadnja povodenj je napravila tudi pri nas mnogo škode. Mestni park je bil ves pod vodo in je voda odnesla vee nove sadike cipres. Izstopila je Suhodolnica; voda je vdrla v kleti hiš ob Trstenjakovi ulici in razrovala vso cesto, ki je bila pred kratkim popravljena. Skoraj novi betonski most čez Mežo je voda popolnoma uničila.
Tjrševn proslava Sokola je v sredo kar najlepše uspela ob lepi udeležbi meščanstva.
Poroka. V tukajšni mestni župni cerkvi se je poročil g. Štruc Fric, privatni uradnik, z gdč. Lipovnik Melo. Bilo srečno I
Živinjski semenj. Na zadnji živinski semenj je bilo pripeljanih 40 glav živine. Cena: 1 kg žive teže 3—5 Din. Kupčija je bila zelo slaba.
Iz delovanja srezkega cestnega odbora. Na banovinski cesti I. reda Dravograd-Šoštanj je popolnoma obnovljen most čez Pako. Delo je izvršila domača stavbna tvrdka Grein za ceno 40.000 Din. istočasno se popravljajo^ mostovi od Pake do sreske meje in se gramoz že pridno dovaža.
Osebna vest. Ker je sedež srezkega cestnega odbora v Slovenjgradcu, je cestni nadzornik g. Zupč Ciril iz Šoštanja nastopil službo v Slovenjgradcu.
Gasilno društvo v Št. liju pri Slovenjgradcu je zadnjo nedeljo uspešno uprizorilo narodno igro: »Revček Andrejček« in jo ponavlja v nedeljo 13. t. m.
Grosuplje
Kolodvorska restavracija. S 15. septembrom bo zaprli tukajšnjo kolodvorsko restavracijo. Dosedanje restavracijsko poslopje je pač v zelo Blabem stanju, a proračun za novo zgradbo znaša okoli 330.000 Din in bo zelo težko dobiti najemnika, ki bi jo sezidal na lastne Straške proti brezplačni triletni najemnini. Z zatvoritvijo restavracije pa Je udarjena tudi občina, kateri Je donašala lepe doklade.
Ograja. Tukajšnje šolsko poslopje bo dobilo Vendar enkrat prepotrebno ograjo okoli vrta.
»Jugoslovan« se dobi v Grosuplju pri g. Josipu Skubicu ter v kolodvorski trafiki.
Pariz, 17. septembra. AA. Poročajo iz Barcelone: Policija je v okolici mesta zaplenila tri peklenske stroje in nekaj revolverjev.
Ukradeno kolo. V nedeljo se je vršila tu licitacija gramoza za posipanje banovinskih cest. Med licitacijo pa si Je neki ljubitelj kolesarskega športa samovoljno izposodil kolo g. Franca Karnevala iz Lobčka ter se odpeljal neznano kam.
Kočevje
Delo se obeta. Premoženjska uprava mesta Kočevje je razpisala konkurz za dovoz ca. 6000 m' lesa iz mestnih gozdov do njene žage pri kolodvoru. S tem bodo dobili naši brezposelni vozniki nekaj dela in tudi na žagi se potemtakem obeta nekaj zaslužka, ki ga mnogi iščejo.
V Kočevju se zopet mudi naš stari znanec, slovenski romar g. Povše.
Ceste. Nalivi zadnjih dni so popolnoma namočili naše ceste in trotoarje, tako da se ljudje skoro ne upajo ven. Popraviti bi bilo treba vsaj trotoarje in napraviti nekaj dobrih prehodov.
Sv. Križ pri Litiji
Sokol. Na Dolah so začela na pobudo vrlega lol. upravitelja g. Bajca misliti na ustanovitev »Sokola«. Prijavilo se je že lepo število krepkih kmetskih fantov. Gospodu upravitelju želimo obilo uspeha. Zdravo!
Neprestano deževje in hladno vreme zadnjih dni je povzročilo, da je začelo pokati grozdje po vinogradih. Obetala se je dobra letina, a sedaj je šel skoro ves up naših vinogradnikov po vodi.
Škofja Loka
število volilcev v Škofji Loki. Delo na sestavi volilnega imenika za mestno občino je končano. Število volilnih upravičencev je 489, za spoznanje več od zadnjih volitev.
Bazoviške žrtve je počastilo naše mesto sicer skromno, a tembolj spoštljivo. V četrtek dopoldne se je brala v kapucinski cerkvi služba božja, ki ji je prisostvovalo lepo število fikofjeločanov. Bokol se je oddolžil, spominom 6. septembra s spominskim večerom.
število šolarjev. Število šoloobveznih otrok na deški šoli se Je letos znatno povišalo zaradi višjega števila novincev in prihoda dece Iz tujih šolskih okolišev, predvsem iz reteškega in žabniškega šolskega okoliša. Vseh otrok v 10 razredih je nad 400. Močno je zastopana gorska Sola, ki šteje 80 dečkov in deklic.
Znižane draginjske doklade, škofjeloški državni nameščenci in upokojenci so prejeli ta mesec znižane draginjske doklade, ker je Škofja Loka pomaknjena z novim uradniškim zakonom v tretji draginjskl razred.
Ceste obnavljajo. Delavci cestnega odbora obnavljajo ceste v okolici. Kolodvorsko cesto utrjujejo s cestnim valjarjem. Na Grabnu so na-voženi kupi peščenca. Precej so razširili gornji del ceste pod Hribcem v Puštalu. Zaradi skalovja so morali teren razstreljevati. Križišča cest so dobila dobro vidne belo-čme orijentacijske tablice.
Prekmurje
Ponesrečil se Je po neprevidnosti neki 20-letnl fant, ki so ga pripeljali v Mursko Soboto v bolnico, ker se je igral s starim vojaškim nabojem. Naboj je eksplodiral in ga ranil v prsa.
Nagla smrt v tujini, v Ameriki je umrla mlada Slovenka, 16-letna Bognar Marija. Dekle so prijeli močni krči in kmalu je izdihnilo.
Gornja Radgona
Krvav pretep. V vinotoč Franca Kavčiča v Lokavcih Je prišlo nedavno več kmečkih fantov iz bližnje okolice, kjer so popivali pozno v noč.
V	kuhinji pa je sedela skupina drugih fantov in med obema je kmalu prišlo do ostrega prerekanja in do boja. Med spopadom pa je 19-letni Jakob Klobasa potegnil samokres iz žepa in je s streli nevarno ranil dva svoja pajdaša. Ranjencem je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Weixl, drugi pa bodo imeli opravka s sodiščem.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 5252/3.
2604—2—1
Razglas.
Dodatno k razglasu z dne 14. septembra 1931, VIII. br. 5252/1, v zadevi zimskih voznih redov avtobusnih podjetij, se ta obveščajo, da nastopijo po naknadno doš-lem sporočilu direkcije državnih železnic v Ljubljani z dne 14. septembra 1931, štev. 34.570—11—1931, počenši s 4. oktobrom 1931 v železniškem zimskem voznem redu sledeče izpremembe:
1. Nočni brzovlak štev. 8/D 190 Zagreb— Dunaj z odhodom iz Zagreba ob 20‘35h in prihodom na Dunaj ob 6'51h izostane, vozi pa namesto tega ta brzivlak po sledečem voznem redu:
Zagreb gl. kol. odhod 22-31h Zidani most prihod 0'50h odhod 100h Maribor gl. kol. „	2-56h odhod 3'45h
Dunaj	„	9-15h
2. Brzivlak štev. D 31/902 Jesenice—Podbrdo vozi za 10 minut kesneje, t. j. Jesenice prihod ob 7-00h odhod 7,2Gh Bistrica Boh. jez. prihod 7%54h odhod 8-02h Podbrdo prihod	8-13h odhod 8-23h
Vse ostale izipremembe so objavljene že v stenskem voznem redu, od 15. maja 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 16. septembra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 1308/31—17.	2608
Dražbenl oklic.
Dne 9. oktobra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba ideelne tretjinke nepremičnin: zem-ška knjiga d. o. Sedlašek, Podlehnik in Dežno, vi. št. 146; zemljiška knjiga d. o. Stanošina, vi. št. 55, in zemljiška knjiga d. o. Lancova vas, vi. št. 143.
Cenilna vrednost: za vi. št. 146 je 16.966 Din; za vi. štev. 55 je 3350’— Din; za vi. štev. 143 je 1300-— Din; vrednost pritikline: pri vi. štev. 146 je 367*— Din; najmanjši ponudek: za vi. štev. 146 je 11.552 Din, za vi. štev. 55 je 2240-— Din, za vi. štev. 143 je 867'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom draž.be, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 3. septembra 1931.
*
E 38/31—28.	2606
Dražbenl oklic.
Dne 19. oktobra 1931 ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bu-šeca vas, vi. št. 777.
Cenilna vrednost: 23.082-50 Din; vrednost pritikline: 717-— Din; najmanjši ponudek: 11.541-25 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kostanjevica, dne 16. septembra 1931.
E 373/31-7.	2593
Dražbenl oklic.
Dne 2 0. oktobra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba deležev nepremičnin: njiv in travnikov; zemljiška knjiga Zenavlje, "/a«« vi. št. 5, 70, 100, 122, 134; %2 vi. št. 79; 8/.M vi. št. 95; 8/B78 vi. št. 131;‘L vi. št. 142.
Cenilna vrednost: 1559 Din 14 p; najmanjši ponudek: 1040'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 14. avgusta 1931.
E 226/31—9.	2610
Dražbenl oklic.
Dne 30. oktobra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gorenjavas, vi. št. 159.
Cenilna vrednost: 37.244'— Din; vrednost pritikline: 1300 — Din; najmanjši ponudek: 25.696'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se. ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 18. septembra 1931.
*
CW Ha 31-40/31.
2585
Oklic.
V	pravdni stvari Mestne hranilnice v Črnomlju zoper Štajer Josipa, ki je neznanega bivališča, se postavlja tožencu Štajer Josipu skrbnik na čin v osebi Štajer Marije, pos. žene v Desincu št. 8.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. Ha., dne 15. septembra 1931.
E 158/31-15.
*
Sklep.
2609
Izvršilna zadeva zahtevajoče stranke dr. Stajnka Mihaela, odvetnika v Mariboru, proti zavezani stranki Dolencu Janezu, posestniku iz Lučen št. 9, radi Din 29.775 s prip.
Izvršba z dražbo zavezančevih nepremičnin, zemljiška knjiga Lučne, vi. št. 5, ki jo je dovolilo okrožno sodišče v Mariboru s sklepom, opr. štev. Cg la 30/31, E 158/31—1, se po smislu § 200, št. 3 izvršilnega reda ustavlja. Pred pretekom pol leta po ustavitvi se radi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 16. septembra 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
988. Sedež: Drenov grič.
Dan vpisa: 10. avgusta 1931.
Besedilo: Prava jugoslovanska izdeloval-niea harmonik Franc Kucler.
Besedilo firme odslej:
»Prava jugoslovanska izdelovalnica harmonik Franc Kucler, Drenov grič.«
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 10. avgusta 1931.
Firm. 743 — Rg A VII 47/2.
*
989. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. avgusta 1931.
Besedilo: Commerce d. d.
Vpiše se kooptirani član upravnega sveta Kompare Valentin, davčni nadupravitelj v p. na Vrhniki.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 8. avgusta 1931.
Firm. 713 - Rg B II 160/18.
*
990. Sedež: Ljubijana.
Dan vpisa: 10. avgusta 1931.
Besedilo: Opšte jugoslovansko bankarsko društvo A. D., filijala Ljubljana.
Na občnem zboru dne 29. aprila 1931 se je izpremenil člen 2, prvi odstavek pravil, ki se bo odslej glasil, kakor sledi:
Firma društvena glasi:
Srpsko-hrvatski:	Opšte jugoslovensko
bankarsko društvo a. d.;
slovenački: Splošno jugoslovensko bančno društvo d. d.
Ostalo besedilo člena 2 pravil ostane ne-izpremetnjeno.
Vpiše se kot član uprave Goldschmidt Edmond, generalni direktor Banque belge po ut L’6tranger v Bruslju, sedaj v Zagrebu, Jurišičeva ulica 22.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 10. avgusta 1931.
Firm. 636 — Rg B III 66/2.
*
Izbrisala se je nastopna firma:
991. Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 11. avgusta 1931.
Besedilo: »Jugo-Pochtler«, družba z o. z. Tovarna sifonov in sodavičarških strojev.
Izbrisala se je po končani likvidaciji. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 8. avgusta 1931.
'	Firm	711 - Rg. C III 189/6.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T No. 1255/5—E.
Razpis.
-2-2
Razpisuje se mesto državnega oestarja-delavca na progi drž. ceste št. 2 od km 671'5 do km 677-5 s sedežem v Selu pri Žirovnici z mesečno plačo Din 60O-— in mesečno stanovanjsko doklado Din 100'—.
Prošnje opremljene s potrebnimi prilo-dami je vložiti pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju
do 15. oktobra 1931.
Vse natančnejše podatke glej službeno objavo v »Jugoslovanu« z dne 17. septembra 1931 št. 215.
Sresko načelstvo Kranj, dne 11. septembra 1931.
St. 2999/31.	2615
Razglas
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prvo licitacijsko prodajo okoli 11.000 plm8 v področju šumske uprave na Bledu v režiji izdelanega mehkega tehnično porabnega lesa in okoli 70 prm8 trdih drv.
Ponudbe pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Blei-vveisova cesta št. 1, je vložiti do dne 21. septembra 1931. do 11. ure dopoldne pri isti direkciji, kjer se bo tega dne vršila licitacija.
Vsa predmetna pojasnila se dobe pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi na Bledu.
Direkcija šum v Ljubljani, dne 28. avgusta 1931.
$
Št. 2997/31.	2614
Razglas
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prvo licitacijsko prodajo okoli 4500 pl m8 v področju šumske uprave v Kranjski gori v režiji izdelanega mehkega tehnično porabnega lesa in okoli 1200 v režiji izdelanih bukovih drv.
Ponudbe pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Blei-weisova cesta št. 1, je vložiti do dne 21. septembra 1931. do 11. ure dopoldne pri isti direkciji, kjer se bo tega dne vršila licitacija.
Vsa predmetna pojasnila se dobe pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi v Kranjski gori.
Direkcija šum v Ljubljani, dne 28. avgusta 1931.
Štev. 1066/31.	2597
Objava.
Gospod dr. Je r a 11 a Fran, advokat v Ško-fji Loki, se je odpovedal izvrševanju advokatske prakse.
Za prevzemnika pisarne je odbor Advokatske komore v Ljubljani imenoval gospoda dra. Ahazhizha Viktorja, advokata v Škofji Loki.
Advokatska komora v Ljubljani, dne 15. septembra 1931.
Štev. 1155/31.
*
Preklic.
2611
Županstvo trga Železniki, srez Kranj, izjavlja, da ne povrne nobenih dolgov več, ki bi jih napravil na račun pod. občine Kosec Franca Jožef, roj. 1888, pristojen v Železnike, n. pr. za potne stroške ali drugo. Županstvo trga Železniki, dne 16. septembra 1931.
Razne objave
2613-3-1
Poziv upnikom.
Bikorejska zadruga v Hrastniku r. z. z
0. z. se je po sklepu občnega zbora z dne
1. junija 1931 razdružila ter prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo likvidatorjem zadruge morebitne terjatve.
Trbovlje, dne 15. septembra 1931. Likvidatorji:
Gričar Martin, posestnik Plesko, Vabič Andrej, posestnik Plesko, Zupan Franc, posestnik Prapretno, Laznik Filip, posestnik Plesko,
Štrovs Ivan, posestnik Plesko.
Objava.	2603
Izgubil sem letno izpričevalo III. c razr. drž. hum. gimnazije v Mariboru za leto 1928/29. Proglašam ga neveljavnim.
Weiss Herman, s. r.
*
Objava.	2612
Izgubil sem svedočbo o imatrikulaciji (izdano 7. oktobra 1926) in absolutorij (izdan 6. septembra 1930) juridične fakultete univerze kralja Aleksandra v Ljubljani na ime Tavčar Adolf iz Selc nad Škofjo Loko. Proglašam ju neveljavnim.
Tavčar Adolf, s. r.
P. Ripson:	66
Marsove skrivnosti
(Roman.)
Šumenje v aparatu j'e postaj'alo močnejše, kakor bi padal slap vode, lise in proge na kovinastem zrcalu so se strnile in v svoje največje začudenje je Robert opazil v zrcalu v naravni velikosti doprsno sliko zelo starega moža. Toda ta človek je živel in se gibal. Njegov obraz je spominjal Roberta na starega Rockefellerja, ki je kljub svojim devedesetiin letom še čvrsto hodil, igral golf in jedel kot vsak mladenič. Ta možak, ki se je v zrcalu kot na kinematografskem platnu pred njim gibal, ga je gledal z ostrimi očmi, kot bi ga v resnici videl. Robert je jasno videl, kako so se mu premikale trepalnice in mišice na njegovem obrazu. Vstal je izza mize in stopil pred kovinsko ploščo. V tem trenutku je starec dvignil roko, mu pomignil, kot bi ga hotel pozdraviti in ga prijazno pogledal. In počasi, ali razločno je izrekel nekaj besed, ki so na videz prihajale iz njegovih ust. Robert jih sicer ni razumel, toda takoj je spoznal, za kaj gre. Nahajal se je pred televizijskim aparatom, ki mu je oddajal sliko in glas nekoga, kateri mu je govoril iz daljave.
Robert ni vedel, ali ga starec tudi vidi in sliši, toda predpostavljal je, da se nahaja v napravi tudi sprejemni
aparat in da ga starec more na isti način videti in slišati. Zato se je prijazno poklonil proti sliki v zrcalu, ji zamahnil z roko in v marsovskem jeziku, kolikor se ga je pač naučil iz knjig in govorečih filmov, iskreno pozdravil neznanca.
Med obema se je razvil sledeči pogovor, ki pa je bil mnogokrat pretrgan vsled nerazumevanja jezika s strani Roberta:
— Kdo si Ti, ki si me zbudil iz mojega večnega spanja?
— Imenujem se Robert Garel.
— Ne vprašam Te po imenu, vprašam Te, odkod si prišel, da si me vzbudil?
— Nisem iz tega planeta, temveč priletel sem z druge zvezde.
— Čudo, čudo, veliko čudo.
— A kdo si Ti?
— Jaz sem Adamat, zadnji rodu Tamadatov, zadnji človek te zvezde.
— Zakaj praviš, da sem Te zbudil?
— Ti si spravil v tek postajo energije in ta me je prebudila.
— Ne razumem.
— Ne razumeš, ker si še otrok in otroškega rodu, toda pridi k meni, da Te vidim in Ti razložim.
— Kam naj pridem? Od kod mi govoriš?
— Ali me nisi videl na stolpu, ko si se vozil z letalom mimo? Dajal sem Ti znake.
— Torej se moje oči le niso varale, v hitrosti se mi je le zdelo, da se vrhu stolpa nekaj premika.
— Pridi in ne odlašaj.
— Takoj odidem na vrh stolpa in odletim k Tebi.
Pri teh besedah je postajalo šumenje v aparatu
slabše, slika starca je polagoma izginjala, nekaj trenutkov so na kovinski plošči še lebdele vijoličaste iskre, potem je pa tudi to ugasnilo. Robert je stal pred zrcalom in strmel vanj. Zdelo se mu je vse kot sanje. Vščipnil se je v roko do krvi, da vidi, ali ne spi. Potem se je prijel za glavo, v kateri se mu je vse vrtelo. Ali je bilo to mogoče? Sedaj bo stopil pred prvega Marsovca iz rodu inteligentov, in ta naj bo zadnji svojega rodu?
Kot pijan se je Robert opotekal k vratom dvigala. Sedel je vanj, pritisnil na gumb in se odpeljal na vrh' stolpa. Bil je kot v kakšni omotici. To razkritje je bilo s preveliko jakostjo delovalo nanj. Vrh stolpa je sedel na klop. Bli je tako razburjen, da sedaj ni mogel misliti na to, da bi krmaril letalo. Gledal je z vrha stolpa na morje in na drugi stolp v daljavi in čez nekaj minut, ko se je pomiril, je vstal in se spustil z liftom navzdol. Pri tako velikem razburjenju je smatral za pametneje, ako se pelje z avtom, mesto z letalom. Bil je tudi tako previden, da je vozil le z zmerno hitrostjo po cesti.
Ko je vstavil svoj voz pred drugim stolpom in odprl vrata, je čutil, kako mu srce močno bije. Energično je skušal potlačiti svoj nemir, stopil je v lift in se odpeljal v drugo nadstropje. Portrkal je tu na vrata jedilnice in ko je začul od znotraj človeški glas, je vstopil.
Meje organiziranega življenja
Premer tiste »krogle« okoli zemlje kjer opazujemo Se »življenje«, je razmeroma jako majhen. Življenje nad nami se neha že v višavi, ki jo je dosegel profesor Piccard na svojem dvigu v »stratosfero«. Pod zemljo pa žive živali le Se nekaj metrov globoko v jamah, ki si jih same izkopljejo, in tudi v globinah morja življenje ponehava, čim globlje je morje. Deset tisoč metrov globoko v morju so znaki življenja že silno redki — ta globočina pa je prav majhna v primeri s premerom cele zemeljske oble. Pa tudi v ozki coni okoli naše zemlje, kjer je življenje še možno, je življenje mogoče le pod posebnimi pogoji. Za človeka n. pr. pomeni telesna toplota 42'6 stopinj Celzija že smrt; ker se beljakovina v telesu pri tej vročini zgosti; poznamo pa rastline, ki »žive« še pri 92 stopinjah Celzija. Suho seme nekaterih rastlin prenese tudi še 120 stopinj vročine, raznih bacilov pa še pri 130 stopinjah ni konec. Pa tudi mraz znatno omejuje življenje. Banane zmrznejo že pri 218 stopinj mraza, oljke pri 4 stopinjah, vijolice pri 9 stopinjah, bršlin pa pri 23 stopinjah. Tudi preveč slana voda uničuje življenje: v »Mrtvem morju« v Palestini ni življenja niti ob njegovih bregovih.
Tudi Kitajci hočejo »desetletnico«
Po primeru sovjetske Rusije, ki se hoče gospodarsko osamosvojiti s »petletnicami«, hočejo tudi kitajci obnoviti svoje gospodarstvo z »desetletnico«. Pogoj za gospodarsko obnovo Rusije so sicer čisto drugačni kakor so pogoji na Kitajskem, vendar pa je obema načrtoma skupna dolga doba, na katero naj se vse delo razdeli:
Načrt za industrializacijo Kitajske obsega 14 točk. Obnoviti hočejo v glavnem industrijo, poljedelstvo in promet. Za obnovo pa so predvsem potrebni stroji in zato nameravajo najprej zgraditi naprave za proizvjanje 23 milijonov konjskih sil energije in hočejo zgraditi veliko število novih fabrik. Fabrike so doslej proizvajale na Kitajskem samo poldrug milijon konjskih sil. Trgovsko mornarico hočejo Kitajci povečati od 300.000 ton na 5 milijonov ton, niso si pa še na jasnem, kje bodo dobili za nameravano gospodarsko obnovo potrene milijarde, kajti že za sedanje industrijske naprave so izdali okoli 1200 milijonov dolarjev I
Starih fabrik ne bodo obnavljali, ker se ne izplača. Stare fabrike na Kitajskem so vse mnogo premajhne in tud zastarelo opravo imajo. Iz inozemstva bodo uvažali tudi čim manj strojev, ker je to predrago, pač pa bodo gradili v Nankingu nove ogromne delavnice za izdelavo strojev, kjer se bodo obenem izobraževali tudi inženjerji, delovodje in strokovni delavci. Jako važno vlogo pri teh napravah pa bodo igrali angleški inženjerji, ki jih namerava poklicati kitajska vlada na pomoč.
Vse te nameravane naprave pa bodo državne in zato bodo le redkim zasebnikom dovolili sodelovanje v novih državnih podjetjih.
Staklina
Zdravstvena komisija pri Društvu narodov ee je obrnila na 96 zavodov, kjer zdravijo steklino, za podatke o tej nevarni bolezni. Vsi zavodi sicer še niso odgovorili, toda že iz poslanih odgovorov vidimo, kako vrsto slučajev stekline > morajo zavodi zdraviti. Na steklini je obolelo nad 31.000 ljudi, umrlo pa jih je 156. Evpropej-cev je obolelo 16.588, umrlo pa jih je 29, izven Evrope pa je obolelo na steklini 15.068 oseb, umrlo pa jih je 127. Razlika v umrljivosti sl tolmačijo s tem, da izven Evrope še niso varnostne priprave proti steklini tako urejene kakor so v Evropi.
Največ slučajev stekline so povzročili psi, namreč 26.527. Hijene in šakali so obgrizli 1965, mačke pa 1532 ljudi. Nevarna pa so tudi stekla
goveda in konji, ki so obgrizli 72 drugih ljudi, stekli volkovi pa 71 — človek je torej človeku bolj nevaren kakor volk in zato je čisto resničen latinski pregovor »homo homini lupus — človek je za človeka volk«.
Dobrodušni debeluharji
V	Shakespearovi igri »Julij Cezar« pravi Cezar: Pustite debele ljudi okoli mene! S tem je hotel pesnik povedati to, kar ljudje splošno verujejo, da so namreč debeluharji mnogo dobro-dušnejši in mirnejši kakor pa sušci. Z vprašanjem dobrodušnosti debeluharjev sta se pa pečala v najnovejšem času tudi ameriška profesorja Harold Hlmwich in I. A. Pulton in sta o svojih ugotovitvah predavala tudi na kongresu ameriške »družbe za biologijo«. Rekla sta, da žive dobrodušni ljudje mnogo bolj mirno in lahko in se ne razburjajo za vsako figo, vsled tega pa ne »pogori« v njihovem telesu toliko maščobe kakor pri razburljivih ljudeh. To pa ima za posledico, da se jim zbira mast na kupe zlasti na trebuhu. »Midva sva dognala s poskusi«, tako pravita, »da vbrizgavanje adrenalina zviša množino krvi. Mi vemo tudi, da prehaja adrenalin v kri, če se človek razburja. Zato sva poskušala ugotoviti, kako se množina krvi izpreminja, če se človek jezi ali razburja in vznemirja. Dala sva mačko v kletko, pred kletko pa sva spustila velikega psa. Pes Je ho-
tel mačko zagrabiti. Ker pa ni mogel do nje, se je vedno bolj razburjal, mačka pa se je vedno bolj bala. V tem trenutku sva odvzela psu in mački nekaj krvi in sva jo primerjala s krvjo, ki sva jima Jo odvzela že prej. Pri obeh se je pokazalo, da se jima je množina krvi zvišala. Ta pojav se da pa razlagati samo tako, da je telo oddalo krvi večjo množino masti, da Je moglo telo vzdržati povečani napor. Jeza in strah torej pomnožujeta količino masti v krvi na enak način.«
Nauk za debeluharje: Kdor hoče shujšati, naj se jezi, kar se dal Ali pa naj se — oženi (omoži).
Huda opica
Na veliki parnik »Majestlc«, ki je te dni plul iz Newyorka v Southampton (v Angliji), se je vtihotapila tik pred odhodom parnika iz Amerike opica, ki je delala med vso vožnjo potnikom in mornarjem dosti preglavic. Ko je parnik odplul, se nikomur ni niti sanjalo,, da imajo na krovu »slepega potnika«. Sele čez nekaj dni se je opica pojavila na krovu, pa se je zopet naglo skrila, dokler se ni znova pojavila v častniški obednlcl. Mornarji so začeli žival loviti, toda opica se je spretno izmikala iz kabine v kabino, povsod pa je napravila dosti škode, ker je vse razbila, kar je dosegla. Lovili so jo celo pot, ves trud pa je bil zaman. Sele
Nemiri v angleški mornarici Na sliki vidimo veliko angleško križarko »Hood«, ki so jo postavili zaradi upornosti pod nadzorstvo. Kakor Je »Jugoslovan« že poročal v svojem političnem delu, so se angleški mornarji uprli znižanju plač.
Letalo na veter gori
Pri velikih letalskih tekmah v Clevelandu sodeluje tudi več letal na veter. Skoro vsa letala te vrste so se ponesrečila, eno je pa zgorelo.
tik pred prihodom v Anglijo so jo opazili v kapitanovi sobi, kako Je zobala grozdje. Takrat pa sl zavaroval neki častnik svoj obraz z žlč-nato masko, na roke pa si je nataknil debele gumijeve rokavice in tako oborožen se je lotil opice. Žival se je sicer obupno branila, končno pa jo je častnik le premagal in zvezal; roke mu je pa opica kljub debelim rokavicam lo pošteno opraskala.
Kako love slone
V	Indiji lovijo slone izvežbani lovci na poseben način. Navadno gresta na lov samo po dve lovca, ki pa sta tako spretna, da vjameta le cele črede slonov le tistega, na katerega imata »piko«. Vjameta pa zaželjenega slona s tem, da mu vržeta okoli nog močno zanjko iz bivolove kože. Drug način lova na slone pa obstoji ▼ tem, da privabijo celo čredo slonov na nalašč za to pripravljen prostor. Gonjači obkolijo določen prostor na kilometre daleč naokoli; gonjači skušajo nato z vpitjem in z bakljami slone nagnati v določeno smer. Med, ko gonjači slone zganjajo, napravijo drugi posebno ograjo. Okoli ograje napeljejo vodo, v ograjo pa se da priti skozi posebna vrata, ki jih zapro z za-tvornicami. Ko so sloni enkrat v ograji, ne morejo več uiti in v ograji potem povežejo slona za slonom :Ujete živali seveda divjajo, toda lovci jih privežejo na močna drevesa, da živali ne morejo pobegniti. Na drevju ostanejo živali privezane tudi po več tednov, dokler ne onemore-jo, potem postanejo čisto krotke. Krotke slon« pa porabijo kot domače živali za najbolj raznovrstna dela.
Babice na motornih kolesih'
Nova postava na Angleškem določa, da sl mora vsaka babica omisliti motorno kolo. Takšno postavo imajo tudi na Francoskem.
Najrečjo stolpno uro imajo v Londonu. Udarce te ure slišijo ljudje po radiju po celem svetu. Ura se nahaja 56 metrov visoko nad čemijo.
Avtomobili in kočije v Berlinu. Po najnovejši statistiki imajo v Berlinu že 8333 avtotaksijev, kočij s konji pa le še 115.
Najhitrejši brzovlak na svetu bo kmalu vozil v Angliji. Železniška družba »Great Western Railway« bo namreč znatno zvišala hitrost Chal-tenham Flyer« imenovanega vlaka, ki vozi na progi Swinton—Paddington. Ta proga je dolga 130 kilometrov, vlak pa jo bo prevozil v 67 minutah.
Z dežnikom ali 'brez njega?
Prvo vprašanje zjutraj: »Z dežnikom ali brea njega? če ga vzamem s seboj, bo prav gotovo lepo; če ga pustim doma, bo pa deževalo...«
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva uL 28. — Za tiskarno odgovarja Otmar Michilek. — Urednik ABton Podbevšek Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. -- Vsi v Ljubljani.