Največji slovenski dnevnik^^ v Združenih državah
Velja za vse leto • . . Za pol leta - ■ . . > Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto - $7.00
$6.00 „ $3.00 | $7.00 ™
GLAS NARODA
Listrslovenskihidelavcevv Ameriki.
I- The largest Slovenian Daily in the United States.
□ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers,
1ELEF0N; CORTLANDT 2876.
NO. 101. — ŠTEV. 101.
Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 30, 1925. — ČETRTEK. 30. APRILA 1925
1879.
ANGLIJA ZOPET NA ZLATI PODLAGI
Anglija se je vrnila na zlato podlago. — Združene države so ji nudile 300 milijonov dolarjev kredita. — Churchill je obrazložil načrt glede starostnega zavarovanja. — Zmanjšanje dohodninskega davka. — Churchill je objavil najbolj radikalno odredbo, kar jih je bilo predlaganih za od pomoč revnih.
Poroča John Balderston.
LONDON, Anglija, 20. aprila. — Finančni minister Winston Churchill je vzbudil dvojno senzacijo, ko je predložil poslanski zbornici svoj prvi državni proračun. Objavil je povratek Anglije k zlatemu standarda ter ob istem času pojasnil načrt socijalnega zavarovanja za ves delavski razred Anglije. * Ta načrt sega daleč preko meja vseh načrtov, kar se jih je kdaj v tem oziru započelo v katerikoli deželi sveta.
Restavracija zlatega standarda bo takoj pravo-močna. Izvršena bo potom posebnega dovoljenja, danega Angleški banki, da eksportira zlato in to dovoljenje bo pravomočno do 3 I. decembra.
— Da ojačimo ta korak, — je izjavil Churchill, — smo aranžirali kredite v najmanjšem znesku $300,000,000 v Združenih državah, z določilom, da se te kredite še poveča.
Ameriški kredit bo porabljen le takrat, kadar bo potreben.
Tudi dominiji so se vrnili k zlatemu standardu. Kancelar je objavil, da bosta storila isto Holand-ska ter nizozemska iztočna Indija.
Čeprav je to epohalnega pomena, se je vendar zanimanje poslušalstva v glavnem osredočilo na pol ure trajajoča izvajanja konservativnega finančenga ministra, glede revolucijonarnega načrta, tikajo-cega se zavarovanja delavskih slojev. Ta načrt bi nydil zavarovanje delavskih družin proti ostarelo-sti ali izgubi prehranitelja. Obsega življensko zavarovanje sedanje in prihodnje" generacije ter in-volvira $750,000,000 funtov.
Delavska stranka je dosedaj izjavljala, da je Churchill povzročitelj vojn ter velik reakcijonar, a še predno je zaključil svoj govor, si je pridobil simpatije delavskih poslancev.
Dohodninski davek štirih šilingov in šest pence je bil skrčen na štiri šilinge. Za dohodke v manjšem znesku kot $5000 je skrčenje večje. Poročen moški z družino, ki zasluži po $2000 na leto, bo* plačeval le 44 odstotkov sedanjega dohodninskega davka.
Veliki zavarovalni načrt Churchilla je bil tajen. Zbornica je zahtevala nadaljne podrobnosti in navdušenje je bilo splošno, razven med skrajnimi konservativci, ki so izjavili, da je postal Churchill socijalist in da ga podpira v tem napol-socija-listični ministrski predsednik Baldwin. -% Gotovo pa je resnično, da so predlogi revoluci-jonarnega značaja, ker izvirajo iz konservativne vlade.
Churchill je dve uri razlagal svoj zavarovalni načrt. Vsi delavci so vključeni v načrt, ki naj bi bil uveljavljen še tekom tekočega leta. Celih sedemdeset odstotkov prebivalcev Anglije naj bi uživalo njega koristi in prednosti.
Churchill je izjavil, da bo moral bjti načrt prisilen, če hoče stati na zdravi podlagi. Vsak dela-, vec bo moral plačati 4 pence na teden v zavaro-|
Nadaljni razvoji na Bolgarskem.
Bolgarski socijalisti ne bodo prvega maja pa-radirali. — Preganjanje komunistov v Italiji. — V Napol ju je bilo aretiranih nad tisoč oseb. — Radikalci so iskali zavetja v podzemskih prostorih.
SOFIJA. Bolgarsiko?, 29. aprila. Vodstvo .socialistične stranke je preklicalo vso demonst ranči je., katere je nameravalo prirediti dne l. maja.
Bolgarska vlada bo vkralkem poklicala pod orožje nadaljni letnik vojakov. Koncem prihodnjega tedna bo imela na razpolagro tudi deset tisoč prostovoljcev, s katerimi lipa vzdržati red.
RIM, Italija. 29 aprila. — Policija. v Rimu, Napol j a, Genovi in Tu nmi jft odločilo nastopila proti komunistom.
Ko:t poročajo, je bilo samo v Xq/p»lju aretiranih 120 pristašev komunistične stranke.
Tukajšnja 44Tribuna" je dobila Sofije poročilo, da se boji med bolgarskimi /vladnimji ičetami in vstaši nadaljujejo.
Komunisti so si poiskali zavetja po raznih podzemskih prostorih, 'odkoder .so jih vojaki pregnali z bombami.
Pri tej priliki je bilo dosti ubitih in ranjenih, ostali so pa padli j oblastim v roke.	j
_TELEFON: CORTLANDT 2876.
VOLUME mm. — LETNIK XXXIII
Brata Diamond ne bosta pomiloščena.
Vsa znamenja kažejo, da ne bosta brata Diamond katera sta obsojena na smrt, pomiloščena. — Sestri sta jokali pri zaslišanju pred governer-jem.
Mlada ženska je usmrtila ljubimca.
Ljubezen in biznes igrata baje glavno vlogo v morilni aferi. — Prejšnja stenograf inja izjavlja, da jo je pretepal moški, katerega je u-morila.
ALBANY, X. Y„ 29. aprila. —
Pred provernerjem Sinithom se je _........ ,„ ^...w-, OJVuaax «n
vršila včeraj zaslišanje, tekom ka-!je ukrasti vse kar sem imela. Uhi-
— Dve leti sem prenašala nje-SEovo brce iti udarce. Skušal mi
waud \L-t-raj zHusjLUiainjt*. leiKonn Kn-j.]<• uKrasti vse kar sem imela. Uhi- BERLIN, Nemčija, 20. aprila. - Kancelar
terejra je bil vprisorjen zadnji, I« sem -a in ni mi žal.	Marx, ki se je vrnil z obiska pri maršalu Hinden-
poskus, da se v zadnji uri reši oba Tako jt> izjavila včeraj zvečer4^11 rerii k^ r^A^^r__J	1 i
na smrt obsojena moril«. M«,-ris JKMml'aJT.lv. i.....w 7 gU' b° °d8PVOnl danes Pred konvencijo na
na smri obsojena morilea. Morris in -Tost*pli Diamond, ki sta zasnovala roparski napad ter umor dve-h haneiuh slov v Brooklyn«.
Vse prošnje zagovornikov in sorodnikov tea- koneeno jetniškega
Mildred Saše. dva in dvajset let stara lastniea nekega priljubljenega eajnetga salona v Little Falls. X. J. 1'morila je svojega ljubimca Samuela Cantalmo, poročenega moškesra ter se prosto-
NEMŠKA REPUBLIKA PO VOLITVAH
Kancelar Luther je zanikal francosko obdolžitev, da je bil v Nemčiji oživljen militarizem. — Vrnil }e z °kiska P™ Hindenburgu in bo skušal uničiti pariške sumnje. — Vprašanje izpraznenja Rubra in Porenske. — Nemčija bo baje do zadnje podrobnosti izvedla določbe Dawesovega načrta.
Poroča Samuel Spewack.
rablja Katza »pa niso nič pomagale, voljno javi bi policiji.
kajti go ve raw je Izjavil koneeno, da -si bo pridmžal odločitev.
It<ikla je, da je prišel Cantalmo k njej ter zahteval, da proda svoj
Zagovornik • Farine, tretjega I delež. Ker teiga ni hotela storiti.
kandidata za električni stol, je rekel govnrnerju: — Vi ne morete odpreti električnega toka. dokler obstaja le (najmanjša dvoma.
je baje sfkočil proti njuj z nožem Xa pomoč ji je prihii-tel njem brat. a ker ni bil oborožen, je ]>osegla možnost v predal ter vzela iz njega dva re-| volve.rja. Deivet strelov je oddala
— Jaz ne spustim električnega j na svojega ljubimca. Štiri kroglje toka, — je odvrnil governed jez-' so predrle njegovo srce.
no. — Xe želim pa, da bi rekli kaj takega v navzočnosti teli ljudi. Zagovornik se je opravičil.
/
Žalostna usoda prišel jenke.
V letnem poročilu Pegal Aid
--•	j^o<Me-ty, ki se peča s pravnim varstvom inozemeev. se opisuje slu-Deset zapovedi za taksi neke nemške dekliee. ki voznike. »imela kot bolniška strežnica
' bro službo v Nemčiji
__ter je pri-
Deset zapovedi za taksi-vozaii-1S1a v Amepiko« k,*r > ^vabil k« kot prvi korak kampanje, je semkaj njen stric- v Am<*r5ki * izdala danes trgovska zbornica. t"W™ ^l>,llcllIa l)"bosmmn«st iSIeltmega taksi-vromka v državi strieCve žeile 111 uato ^veteželj-se bo na/prosijo, na i se drži nasled- '!,0st ndk<1?a loP°va-	J*
njih deset zapovedi:	Ilxtwd& *600- P,'oti deklici * bil°
—	Pazi na pešce	I uvedeno deportacijsko postopa-
—	Nikdar ne vozi brezobzirno, j uje in deklica s0 že nahajala
—	Ne zavijaj prehitro krog vo-i 7® EUls LsIan<llu <la Uvedejo „.ajov	j domov, ko je pričela posredovati
" - Bliže j se vogalom preridnoJ	Aid S°Ciety t<M" ^°slovala
r„ •	j v , . zavrnitev vladne tožbe.
—	Imej zavore v dobrem stanju.!
Ta dogodek osvetljuje zloglas-
—	Posluži se verig, kadar so tla spolzka.
—	Popravi vse mehanične napake predno sprejmeš potnike.
—	Pokori se predpisom in signalom.
—	Bodi vedno paizljiv.
—	Bodi vedno dostojen in dvor-Ijiv.
no incomunieado postopanje priseljeniških. oblasti. Vsakdo si lali-•ko predstavlja preizkušnje in trpljenja mlade ženske Njena mati. 3vi je izvedela za to. je vsled žalosti umrla prezgodnje smrti.
Smrtna kazen za vlomilce .v Illinoisu.
SPRINGFIELD. 111.. 29. aprila. Povsem nefprieakovaaio je sprejel državni senat Beekovo postavo, ki določa za vlomilce smrtno kazen ali ječo najmanj štirinajstih let. Senat ni hotel izprva sprejeti postave. a jo nato poptLst.il.
Baronesa se je poročila z ameriškim diplomatom
i---——— - t"-"^	L^ucii v z.a v ai kj- i	--
valni sklad in vsaka delavka po dva pence Tudil POTsr,AM-	29. aPr.
delodajalci bodo morali plačevati isto svoto. Ta ^ J "r'".' ^ amc"
1	.v	. .	ia riskega iposlamstva v Berlinu, se
prispevek se prične v starosti sestnajstik let ter ga bo treba plačevati, dokler bo dotični delavec zaposlen.
Sredi velikega odobravanja je izjavjl finančni minister, da ni bil še noben tako obsežni načrt zasnovan v katerikoli deželi sveta.
Tekom svojega govora, je finančni minister trikrat posegel po časi z žganjem in sodo, katero mu je prinesel strežaj. Ko je dvignil prvo čašo, je
j<» poročil tukaj z baronico Gustavo von der Tann.
Poroka se je vršila v .«tanova-Tiju nevestine matere. Prisostvovali so ji le bliajjj sorodniki ter člani ameriškejra poslaništva.
Zdravstvena razstava na Dunaju.
DUNAJ, Avstrija, 29. aprila.
Predsednik avstrijske republike. Mihael Hainiseh je \veraj otvo-ril tukaj na slovesen način tri razstave.
Razstave se tieejo zdravstva ter modcirnega gospodinjstva pod imenom: Zdrav in bolan človek. Iligrijena — in Moderno go=?po-dinjstvo. — Vse tri razstave brvdo trajale dva meseca. Pričakujejo veli'ke udeležbe iz vseli dežel.
Angležinje v Moskvi.
^ MOSKVA. Rusija. 29. aprila. Štiri žeaske, izastopnice angleških strokovnih organizacij, so dospele včeraj semkaj ter bile prijazno sprejete. Potujejo po Ru^nji, da ce informirajo prlede položaja rutici h delavk ter nameravajo ostati tukaj šess.t tednov.
— I must now slightly increase the revenue.
Zbornica iznrva ni vedela, kai misli, a ko ie dvignil časo, se je pričela krohati. Prohibicijoni-ste v zbornici je to seveda jezilo. Lady Astor je celo napravila par ostrih pripomb.
Iliss Sage se je že pred dvema tednoma pritožila pri policiji v Patersanu. da jo je Cantalmo, ki je Ivil star 30 let, grdo pretepal in da je morala že dvakrat iti v bolnico. Po-licija jo je naprosila, naj pismeno vloiži svoje pritožbe proti moeškcanu in obljubila je tudi. da bo storila to. Mesto tega pa se j«1 napotila k svoji materi v Atlantic Highlands ter ostala v njem hiši do pt^nedeljka zvečer.
Polieija izjavlja, da je bila mlada ženska zaposlena kot stenogra-finja, doki i r se ni pml dvemi leti seznanila s Cantabnom. ki ji je
pričel takoj dvoriti.
Čeprav jo vedela, da ima ženo ii» otroka, jt> šla ž njim. kjer je otvorila čajno pivnico. Biznes je bil dober in v lokal ni-o prihajali !-> mladi, temveč tudi starejši mo-:ki. da pijejo nekaj, kar je bilo močnejše kot čaj.
Polieija je -vprizorila več pogonov na lokal ter ga koneeno za-orla. Mlada ženska se je preselila ^ svojim družabnikom v Lirtle Falls, X. J., kjer je otvorila še bolj eleganten lokal. Tudi tam je evel biznes. Carjtalma pa je pričel postajati vedno bolj ljubosumen na mlade gos.te. s katerimi se je zabavala njegova ljubica. Kadar je preveč prijavo pogledala tega ali onega, jo je baje pretepel.
Ko se j'» vrnila Miss-Sage z ob-:ska pri svoji materi, je prišlo do isode pol nega prepira, kojega posledica je bil umor
Konec manevrov pri Havajskem otočju.
HONOLULU, Havai, 27. aprila. Razsodniki so izjavili, da so končani veliki mornariški manevri, katerih se je udeležila vsa ameriška mornarica. _
Glavno in odločilno vlogo pri fnanevrih so igrali mornariški ae-(roplani.
Smrt vdove pisatelja Zola.


PARIZ, Francija, 28. aprila. — Vdova znauoiga francoske era pisatelja Emile Zola. je uanrla danes tukaj v starost T 86 let. N jeno dekliško ime se je glasile Aleksan-drina Mellev ter se je poročila s pisateljem dne 3. maja leta 1870. Njen mož je umrl dne 27. septembra 1903, v.ded zastrupi jen ja s plinom, fci je prihajal iz zaprtega kamina.
iak.*„. vi -
govoril francoske napaae^
Namen njegovega govora bo odstraniti oblak, ki je legel na deželo potem, ko so prišla iz Pariza poročila, sovražna preobratu, ki se je završil v nemški politiki.
Kancelar Luther bo odgovoril na obdolžitve Bri-anda, francoskega ministra za zunanje zadeve, da je napočila v Nemčiji nova doba militarizma in sicer z naslednjimi trditvami:
Sedanja miroljubna inozemska politika nemške države bo ostala.
—	Nemčija bo izvedla Dawesov program ter versaillsko mirovno pogodbo.
—	Nemčija pa zahteva prostost Porenske in Ruhra, kot določeno v mirovni pogodbi, ter ne bo sprejela nadaljne okupacije pod pretvezo, da je kršila omejitve glede razoroženja.
Mirovne izjave Luthra bodo podpirali republikanci, a kancelar bo tudi tako odločno zahteval prostost Porenske, da bo zadovoljil najbolj navdušene nacijonaliste.
V nadaljnem bo kancelar Luther izjavil, da bo ostal načrt glede varnostnega dogovora intakten in da bo Nemčija čakala odgovora zaveznikov glede nemških predlogov.
Aktivni nacijonalistični interesi v zunanjih zadevah bodo osredotočeni v zahtevi, da se umakne čete iz zasedenih ozemlj. Te zahteve bodo odločne, čeprav ne bo posebno kričeče.
Nagovor bo imel namen potolažiti Anglijo in Amerika ter ob istem času prepričati Francijo, da je ona resnični vzrok oviranja mirovnih prizade-bo prvi korak, da se iztrebi sume, ki so se pojavili, ko je bil izvoljen na najvišje mesto v državi prejšnji vojni lord.
Vsa znamenja kažejo, da bo kabinet Luthra o-stal, — vsaj za nekaj časa.
Oficijelni krogi so mnenja, 'da bo sedanja vlada obstajala še dva tedna, a če bodo industrijalci izvedli pritisk in če bo trajal neugodni vtis v inozem-
^^^^^	(Nadaljevanje na 3. stri ni. >
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU. Dftnes to naš« cene aledafea
JUQOILiVlJA :
1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50
Pri MkMTlIih, fri znašajo manj kol kot ca Um« tinarjer raftin«— »oeeb«] II centov u poštnino in drage itro&ke.
Koipo>iljo m zadnje pofite in Izplačaj« "Pofttni fekoml inT.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJX\
200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50
300 lir ........... $13.80 1000 lir..........$44.00
Pri naroHlih, U sn&5aJo mC kot SM Ur riliiM« poMfcoj po U ecator
an poštnino In druge strofike.
Razpošilja na zadnjo poŠto In r Trata.
Za poHljatre, ki presegajo PETTISOO DINARJEV aU pa DVATIBOO UR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. IMnarjen in Liram tedaj ni stalna, maja m veškraft bi neff* iz tega razloga mam ai nnih podati aelniifin ceno mm; wm wsi tiihu aw, hm — frifc ustsnl ' i i i 1
POŠILJATVE PO BBZO>AVN£H PISMU IZVRfiDJBMO f NAJKRAJŠEM ČASU TEB EACUNAMO £A STB09K1
D(w ■■ I* P'rtott aaJMjo po Bibiči Pootal Mnv Me* aH po Now York Bank Draft	^
sadnjo pošto In izplašnjo IJnMjaiwka kntotm kanks
83 Oorttandt Strang
Mmw York, H. T.
GLAS NARODA. 30. APR. 102.".
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and PubUahed by
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko
in Kanado .......................... $6.00
Za pol leta ............................ 13.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New York za celo leto ~ $7.00
Za pol leta .........................— $3.5f>
Za niozemstva za celo leto — $7.00 Za pol leta ........:-------—........ $3.56
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj tn praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej-"*,. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS is'AROD A", 82 Cortlandt Street Ne* York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.____
ZLATI STANDARD V ANGLIJI
Objava v današnjih Hvtih.. da bo Anglija zopdt uvedla zlata standard in da i>o dt*bila v ta nam on tristo milijonov dolarjev iz /dr;.iženih držav, nam razodeva, koliko je trpel ta "zmagujoči" narod vded .svetovne vojne. Brez teh tristo milijonov iz Amerike bi nr nmgla Anglija Moriti tega koraka in to priznavajo Angleži sami j >o v miiu ncižea: i rano.
IV si hočemo jasno predstaviti, kakšno ponižanje za Anglijo vključuje ta obj.na. si moramo ogledati zgodovino Anglije tekom zadnjih stotih let.	. .
Ko je Rieardo leta I> 11 predložil angleškemu parlamentu svoj 'iitdlion Iieportj postala Anglija iprva dežela, ki je napravilo pristno in resnično zlato valuto za temelj svojega narodno-go^po-darskega lazveja.
Od takrat naprej datira pravzaprav sijajni procvit Anglije v svetovnih financah. Kot znano je postala Anglija središče denarnega piometa celega sveta m kdor j.> hotel tukaj v New Yorku izplačati s vote, nameiij* ne za .Južno Ameriko, je moral kupiti menico za London
Lahko i eeemo. da je šel plane valili promet celega sveta preko i ali, če res komu to ugaja. Skušenj
pri govorjenju. Troibente ni bilo odnikoder, da bi nas spravila na dan. Tako je tz nami, potem- se ni čuditi, če dno in nisrao aiapredni.
Kar se pa tiče duševnega polja, napredujemo. Plačujemo ases-mente in hodimo na seje. To je tudi vse. kar moramo storiti. — Prej.imamo nova društvena glasila "Novo Dobo" in "Enakopravnost O prvem moramo priznati, da je Terbovee dober urednik, In boljšega .si nismo mogli izbrati Enakopravnost je pa list, ki bi bil lahko mnogo boljši. Odvisno je seveda od tisttfh, ki ga bero; če so oni ž njim zadovoljni, morajo »iti tudi tisti, ki ga ne čitajo. — Zadovoljni so pa lahko, ker ima-,o ž3 vsaj toliko. Mislili smo. da i>o tisto združevanje potihnilo, pa te kateri se ga le ne morajo otres-. i. Seveda, nekateri so, ki morajo oefri kot tičelr poje. drugi deilujejo zopet za svoje koristi in ker ne vedo drugega. Toda v naši naselbini smo -bili in smo še mnenja. Ja vsak sam zase. Naj se združitev še tako lepo opeva, pri nas ne tajde opore.
V politiki stmo precej dobro •odkovani, d asi nimamo nobenega duba ali organizacije, da bi po-»irali denar od nas. Kljub temu lamo ob vsakih volitvah več gla-~*ov soeij aH i stičnim kandidatom, kakor drugod, kjer so stoodstotni »ocijali«ti, ki nosijo gumbe in kažejo ob vsaki priliki tiste' rdeče mjižiee. Uspeha imamo mi prav toliko ali pa še več. Smno pač so-•ijalisti stare šole, ker se nas je ičilo, da je soeijaJist lahko vsak, ne da bi mu bilo treba kazzati za o še posebnih znakov. Mi n? da-.io na te stvari nič; glavno je to. la nastopimo, kadar nas je treba.
Precej se mi je to pisanje za-egnilo, toda nič. za to: bomo pa pet par mesecev počivali, kot po lavadi. pidaj nisem napisal niče-ar za smeh. vendar ee želite kaj takega, storim v bodoče. Napišem vam povest, da se boste sme-
Loudr.ua. Pred vee kot tridesetimi leti ko se je pričela majati ame-riška valuta v>l«-d airita^ije ljudi, ki so s* zavzemali za srebrni standard, no nastopili londonski bankirji ter prepustili Ameriki, seveda za primerne obrt >ti. toliko zlata. <la je-'bilo mogoče nanovo usta-'iti valuto v v m-h mogočih deželah, kjerkoli se je izvajalo financiranj«!. je bila Anglija polt g. Biez angleških bankirjev sploh ni bile mogoče Izvesti nobene važnejše finančne transakcije.
Izza vojne ]>a s« je za vršil velikanski preiobrat,. Anglija je morala. seveda po dolgem obotavljanju in študirauijii, opustiti zlati standard. Nobtn ira dinarja ni mogla več posojati. Xa njena mesto je stopila Ann rika. Združene države so posodile izza izbruha vojne inozemstvu vee kot dva ti>o" milijonov dolarjev. Amerika last nje pretežni del zlata, ki obstja iui svetu.
b vet ovna vojna j . uničila premoč Anglije na finančnem polju iu najboljši dokaz resničnosti t" izjave je. da je morala priti v Aint t 'ko, da si izposodi bornih tristo milijonov dolarjev, da spravi svojo finančno zgradbo zopet v red.
Svetovna finančna kraljica je -morala dejanski stopiti s svo jega prestola ter stopiti kot ponižna prosilka pred strica Sama.
To je ena posledic vojne, katero bi si Anglija lahko prihranila.
Kljub vsemu ponižanju pa je zopet uveljavljen je zlatega standarda dobro znamenje, kajti jasno je. da so trpele- poleig poraženih tudi zmagovite države.
Svetovna vojna je brez primere v svetovni zgodovini in dopri nesene žrtve so tudi temu primerne, čeprav so 'bili uspehi la malenkostni. vsled omejenosti Ln nestrpnosti onih, ki eo sklepali mirovne pogodbe.
Anglija pa je kljub vsemu še vedno na boljšem stališču v fi naraenem oziru kot pa Francija, ki direktno bliža drZavmenm ban kerotu. Da prepreči ta bankerot. je postavila .na čelo finančnega mi liLstrstva "izdajico"' Caillauxa. ki je baje prvi finančni izvedenec Francije in ki bo skušal spraviti državne finance v red, s pomočjo številnih novih in radikalnejših odredb kot se jih je kedaj posluži-la francoska vlada.
Vprašanje financ je največje važnosti za Evropo, a resnično saniranje je nemogoče brez .sodelovanja in -pomoči Zelruženih držav, ki imajo v svojih rokah ključ k poiožaju.
Evropa se bo morala privaditi misli, da je Amerika njena glavna pomočnica v finančnik zadregah.
D
opis
Claridge, Pa.
Pa res ne vem, kaj da je vzrok, da >ano zopet nekam zaspali, ako že ne elrugače, v dopisovanju gotovo. Tako moram torej jaz prijeti za to nepriljubljeno delo. —< Vsak. ki piše. obrne najprej svoj pogled na delovne razmere v naselbini, in kako obratujejo 'bližnji rovi in fabrike, kjer je pač slu-čano zaposlen. Zato bom tudi jaz napravil tako. Rovov imamo v naselbini in okolici troje, ki še" dosti ali razmeram primerno obratujejo, razen enega, ki bolj krat-koga vleče. Zaslužimo toliko, da za silo shajamo, kar je od dela in moža pri njem odvisno. Shajamo pa vsi, eni loeje, drugi težje. —-Fabrik tukaj, kot znano, ni. Go-
vori se pa, da bodo to in to postavili. da bomo imeli lahko še kak tostranski zaslužek, toda več kot do govorjenja nikdar ne pride. I>obro bi bilo, če bi postavili par velikih tvoraiic, če ne drugega, bi vsaj pri rovih imeli vee veljave. Še- hodili bi za nami in prosili, naj gremo delat v rove. Tako ni tega ne onega. Lani so nam odtrgali pri plačilH, reko«, da ne morejo shajati, pač pa da ibomo ložje shajali mi,- ker bomo vsak dam delali. Sedaj so pa na vse /pozabili. Pozabili pa seveda niso nam manj nametati v plačilne koverte, kadar imamo doforti kaj od njih. Pred - par itedtu smo bili zelo navdušeni, češ, ko pride 1- april, bo-
rn am dovolj; hodil sem nekoliko šolo, pasel koze. bid v Loj bit pr? cnapih. pri huzarjih ( ?!"). eno lc-
0	pri finanearjih itd., povsod so ne radi imeli, in tudi pri dekletih
em imel srečo in smolo, kakor e kanilo. Torej dvajset novih na-"očtiikov za Glar. Naroda, in na-)!sal vam bom toliko smeha, da ft ste od njega popokali. Ne za-ttevam prevelč. storite pa kakor < as je volja ; ako bo komu kaj koristilo. naj ikoristi našemu listu
1	lasu Naroda, ki je bil prvi svobodomiselni list v Ameriki, ki se *e čital v naši naselbini.
8 pozdravom !	F. U.
Krasne slovenske melodije na Victor rekordih.
V tem mesecu je izšlo zopeit par krasnih Victor rekordov s prist-linui slovenskimi melodijami.
Posebno krasen je rekord, ki it a ga napravili Miss Josephine Lausehe in Mary Udovich. Njuna /lasova. sopran in kontraalt porn en jat a dovršenost* v petju. Po-":ua večno lepo pesem "Strunam'* in 44 Sirota".
Na glasovirju ju .spremlja Win. I /ausehe.
Nekaj posebnega je tudi rekord tester Milavee. Pojeta "Sveta Lucija" in "Planiaiarica". Človeku s:* zdi, da je v domovi ni. ko posluša to petje.
Nadaljni refkord je plesna god-Ha. katero proizvaja Balkan Tam-burica orkester.
Nov reikord je tudi ustvaril Leo Baich s pesmijo ltSonja. Sonja7'. Na drugi strani rekorda je pe--'Mii 4'Ko gretmo čez morje", ki je nekaka jugoslovanska "La Pa-losma".
Hojerjeiv instrumenta 1 ni tercet igra "Na poskok" in "Taniško".
Vprašajte za te rekorde kateregakoli prodajalca Victorjevih ^plošc in z veseljem jih vam bo zaigral.
Več kot 6,000,000 otrok je v tej deželi, ki so sla. bo prehran i eni, otrok v bogatih domovih in v revnih. Stariši ne spozna, jo te nevarnosti, dokler ni prepozno.
Očetje in matere bi morale takoj pričeti z napori, da-napravijo svoje sinove hčerke telesno in duševno živahnim, da bodo zrasli v močne moške in ženske.
6e je vaše dete slabo prehranjeno, mu dfijte vsak dan po dve veliki žiici Eagle Mleka, razredčenega v treh četrtinah ča-vode. Starejši otroci imajo včasi rajši to mleko zmešane z ginger.aleom. sadnimi soki, namazano
na kruh ali pa v kuhani hrani.
Če želite izvedeti, če je vaše dete slabo prehranjeno, koliko bi moralo tehtati, kako visokost bi moralo biti in kakšno hrano mu je treba dajati pr-legr drugih dragocenih informacij nam pošljite naslednji kupon s svoj:m imenom in naslovom.
THE BORDEN COMPANY
Borden Bid*.,	New York
KUPON "	
Zaznamujte, k-itera navodila hočete	
Hranilna Obedi za navodila ' otroke	
Knjiga za otreke.	
	
NASLOV (Slovenian}	
V. s. P".t Of
^kHo^D®.
ft
jS^vSmH-K c
'Sn-V	^ for addit.onal
"tur^^^on each label v"» .
Novice iz Jugoslavije-
Peter
----- —
Zgaga [
Pa je res čudno na svetu.
Pred sedmimi leti je vsa Amerika o ir or." en o pljuvala ;ia kajzei-ju. Ilindenburora. l^udendorffa iti n«re takozvane voditelji«
iu m.škejra naroda.
*
Toila ta jeza je bila umetno u-t varjen a in zato se je hitro polt ^la. Danes pretežna v ova na Anie-rikaneev otlobrava izvolitev II<n-iJenhnrcra predsednikotii nemške
republike.
Xe\vyorški kapitali-tient «"a-o-pl-i. ki so teknm vojne in še po vojni bruhali o«fetnj in žveplo na .st are/a soMata. so se naenkrat u v.»rili. »la Xemei nis^i mojrli boljši* «ra storiti kot Ilmdenbur^n ]>o-1 It.'; najvišjo east v državi. To j;' povsem umevno.
Ameriškim ka]>italisitom in kapitalistom ]><> drujrih ilržavah je vseeno, kdo je p reds dnik nem-repn-eblrke — IIinden.bur<r ali njegova -Tara mati — samo da nt >vi"k Keninovegra kova. <'i1 jim Ivo Hindeiibnrg skiiša! •ielati prrt»rlaviee. hodit kaj hitro ohraeiuiali ž njim.
Velik križ bi bil pa napravljen <"e:: v»" njejrove raeune. ako bi Nt niri ji naeeloval kak izvol jen- *
ČLANEK IU
ŠKRB ZA OrI. rŠFšA. NOS IN ISTA OTROKA
Skrajne važnosti je. da obdržite i-iste oei. ušesa, nos in usta vašega otroka. Vsako najmanjše unetje t>v"-i ali tok iz ušes. čeprav mislite, da ni nikake važnosti, mora zdraviti vaš zdravnik in sicer nepos redno. Hitra akcija lahko prepreči gluhost ali slepoto. Eno-ostavno in uspešno izišcevalno sredstvo za oči imamo v Iloraeie kislini, razredčeni v vodi. v razmerju ene čajne žliciee in pol na ni pint vrele vode.
ZOBJE.
Zdrav otrok mora dobiti prve
• y.t»l>«- tekom
Obupni korak ruskega begunca, pazil obleko, ki je na njem zsro-Reogrrajski listi poročajo o za-!rela- Zadobil y-. težke opekline, nmiivem incident n, ki se je pri-
Poneverba v Ljutomeru.
Gospodarski tzadrugi je nenadoma izginil trgovski pomočnik Fran jo Tratnik. Ko so preiskali blagajno, so ugotovili vee denarnih primanjkljajev. Olajšal pa je
za večje znedke nekatere lj«u torn o zastavkali. Ostalo je zopet le merske dame. *
petil ministrskemu predsedniku Pašiču na njegovem potovanju v Dalmacijo.
Ko je vlak pri vozi l do Rajlov-ica v bližini Sarajeva, se je neki neznanec skušal vreči pod prvi vez pred salonskim vozom mini-sTr^keg-a predsednika. Bil je to ruski begunec Peter Markov. Spre vodniku se je posrečilo pravočasno ustaviti vlak. tako da je obupane«?, ki si je hotel končati živ-ijenje zaradi velike bede, zadobil le neznatne telesne poškodbe. Ko je ministrski predsednik pozneje slišal o incidentu, je sarajevskemu velikemu županu izrofčil 2000 Din., da ' jih Lzroei sirocmaSnemu Rusu.
Umrl vsled opeklin.
KIjtiča\tiičaTski delavec .Josip Toman v Zagrebu, rodom Slovenec, s* je te dni z gorečo svečo za- ni nad 300 delavcev.
katerim je še isti večer pod legel.
Beograjska igradka v Pragi.
Članica beograjskega dramskega gledališča Zlata Marko vac je odpotovala v Prago na umetniško turnejo. Pred fčeško publiko l>o igrala So f okle j eve ''Antigono" ter naslovno vlojro v Vojnovieevi "'Smrti majke Jnprovičev"'.
Občinske volitve v Zagrebu.
I>opokiilne volitve za zagrebški občinski svet to je. za 25 novih občinskih zastopnikov se vrše dne ) 10. maja.
Tovarna za popravljanje vagonov
Kakor znano, je lansko leto v Sniederevu zgorela t<-varna za i>o-pravljanje vagonov.
Prometno ministrstvo je price-Jo sedaj z gradnjo nove tovarne, ki bo opremljena z najmodernejšimi stroji. Zaposleno bo v tovar-
,....... .v.v..... šestega ali sedmega
/. meseca. Dvajset zob olisega prvo I vrsto takozvanih "mlečnih zob"
nemškili proletareev.
Ljmhni Leninove sorte j«
ko : .poilblfi utrjeno stali--'.'
O tem se je mednarodni kapi- vendar pa obstaja velika razlika * i
'a! najbolj prepričal o Rusiji. j glede časa. tekom katerega se
■ pojavijo. Skrb za začasne zobe
je zelo važna. Treba jih je čiMit-
po dvakrat na dan z mehko cunjo
ali kosom zdravniške pa vole. ovite
krog kazalca ter namočene v ra-
, zredčeni Boraeic kr.slini v razmer-prireditvah.	! -	- , - -	. ,
1	ijU ene ni po! čajne zttciee na pint
kuhane vode. Ko postane otrok starejši, g^a je treba jiančiti. da je u-tiia krta'-iea neoblu»dno potrebna. kajiti zdravje stalnih zt>b jt* veliki meri odvisno od primerne skrbi za "mlečno*' ali začasno zobovje.
Drusri ali stalni zobje se prikažejo v šestem ali sedmem letu in celo zobovje obstaja iz dva
V soboto bo torej Slovanovn veseliea pri Persiehu v Brookiynu. I deležba bo na.jbr/. o^ninma. k,t koršna je hila dose tla j še na v<eh '' Slovanovih* '*
l pari je, <la bo tudi slovt-n-vk; kvartet nastopil in uaan /.-ip'1 svojo najpriljublj.nejšo pečeni "Zvest ti bom mož nocoj".
Pevci so za to pesem kot na hiše t:zbrani. Pojejo jo iz prepričanja in srea — s svojim pevovodjem v red.
m
Dosti se j« že pisalo, če je ame- trideset zob. Skro za to stalno rlška proiiibieija uspešna ali ne. zobovje je bistvene važnosti. Xaj-Xt kateri pravijo, da je uspešna.
boljše je, da se da preiskati zobe otroka na skrben način vsakih šest mesecev od dobrega zohozdra.. vnika.
detetu vedno
drugi pa seveda nasprotno zatrjujejo.	, Pa je prohrbicija uspeh in sicer še velik. Dokazi govore. j -
Neki prohibicijski aire nt v \W j Da,jte sroJemu Yorku. ki je imel dva tisoč dol ,r-' najboljšo hrano. Če ne morrte je v plače na leto. si j? v enem h - do-»iTl svo>»a '-^teta, ne preisku-tu prihranil osemintridesenisoč šajte različnih hran. temveč mu dolarjev	I l>ri^*nite takoj dajati hrano,—ki
i je napravila več močnih in zdra-
Ivakorhitro je za an i prijatMi' vih možkih in žpl,sk k"1 vsa dni" Ansrležev. gospod 'Ilu-hos. re<i- živila skupaj,—dajajte svo-gniral kot. ameriški državni ta j-'iemu (letotu Bordenovo Ea^ iiik. je odpotoval na Bermudo.
Tam se j? mudil več tednov, na-kar se ie vrnil v Ameriko. Seda;
I»rand mleko, to jg hrano, ki ustvarja trdne noge in zdrava t ( lesa. To hrano so sprejeli t<«-
^ ,	i„ „ r t> i izahtevali zdravniki radi visoke ka-
pa zopet odpravlja na Bermudo. i
.... £ x • i>	'kovosti ter enotne sestave. Mili-
.'.uKaj se mu je ^lernntda talcoi
joni in milijoni otrok so zrasli v
pr ljubila ?
- JI zato. ker Ločijo- tam pijačo, i' pa zato. ker je Bermuda an-deska iast?
*
V neposretlni bližini New Yor-ka so pred kratkim ustrelili velikega volka.
To je izvanreden slučaj, ka-koršnega že ni bilo par let.
Uboga sestradana žival je povzročila v osean milijonskem me->tti veliko senzacijo.
Zakaj vendar, ko je po New York na tii^oče volkdv. Tekla ti volkovi hodijo v ovčjih kožah naokoli.
*
Grka! Luj mi »nadalje poroča iz Olevelanda. da bo prišel meseca avgusta v New York in da se bova tedaj še v.se drugače pomenila.
*
Le pride naj. Prijazno bo pozdravljen Ln sprejet. Ga -bom pa prihranil .par galon za tisto pri-1 ožn ost .
Samo nekaj ran zaupno povem in ga prosim. Če bo prišel, naj pride -saim. Nobenega generalstahler-ja mu ni treba pripeljati seboj.
Pred njegovimi ge-neraMtablerji nimam na m reje absolutno nobenega rešpekta.
močne dečke in deklice vsled kombiniranja dobre prehrane z re-tlilnostjo. katero nudi Borden-ovo Eagrk mleko.
Prečitajte te članke vsak teden skrbno ter jih prihranite za bodočo uporabo.
T7&>j.
Iz jZiilanega mosta nam pišejo,: Jože li-istahcr v Razbarju je znan nasilnež in suroveš. Ko je te dni zoper gro-zil doma'im, so poklicali na pomoč li-l-letnega Toneta Pavčrtika. To je Rosta'herja tako razkaeilo. da je zagrabil za grabijo In s tako silo udaril Pavčnika po glavi, da mu je prebil lobanjo ter so mu izstopili možgani. Nesrečneža so Drej>eljali v bolnico v Brežice, kjer je kmalu umrl. ubijalca t>a so odgnali orožniki.
Tujci v Opatiji
Od novega leta dalje je bilo v Opatiji 5221 tujcev, sedaj jih. je okoli 2000. Za velikonočne pravnike se je pričakoval ve-Kk naval go-ifov, v glavnem k inozemstva. Tujci so se pritožujejo, ds, pošta'in "brzojav v Opatiji preslabo poslirjeta in da je na postaji v Matuljah asobje, ki govori samo italjansko. Tako se tujski promet ne pospešuje.
/ oiv^i


GLAS NARODA, 30. APR. 1925.
Ekspedicije ha Severni tečaj.
Z za vo je van j me Severnega tečaja, bo znatno skrajšana razdalja med severnimi kontinenti. — Zaenkrat domnevajo, da bodo igrali zrakoplovi, ki bodo znatno večji kot je "Los Angeles'*, poglavitno vlogo. Z zrakoplovi bo mogoče raziskati neznana ozemlja ter ugotoviti morske toke.
Seveda ni ta-eba tega napada jemati dosledno, ainpak hočemo s t'in reci, da so razne države začele zadnje čase .sistematično delati priprave za dobro organizirane polete na severni tečaj in preko njega. Svrha teh dkspeelieij v arktične kraji- ni le želja, da bi človek vendarle enkrat prišel na severni tečaj, ampak je merodajna bolj praktična stran podjetja.
Ako pogledamo na zemljevid, vidimo, da loči severne kraje Starega sveta razmeroma majhna razdalja pd severnih pokrajin Severne Amerike. Tako vidimo, da je iz New Yorka na Japonsko preko Arktika le par tisoč kilometrov, dočim moraš obiti dobro tretjino zemeljske oble, da prideš v Tokio po dosedanji poti. Se večja je razlika mod dosedanjo in iskano novo potjo iz Anglije v Vzhodno Azijo. Rnsi se pripravljajo na organizacijo redne zračne proge preko Sibirije na Japonsko in Kitajsko. Sedaj pa tudi razmišljajo, a li se ne bi dale se vero-vzhod ne pokrajine neizmerne sibirske planjave doseči hitreje po bližnici, to je čez severni tečaj.
Že pred leti je izrekel zrakoplo-vec Brans misel, naj bi se rust varila zračna zveza med Evropo in obalami Tihega oceana preko arktičnega pasu. Te ideje so se zadnje čase oprijele razne države, ki hočejo z letali ali zrakoplovi pohiteti na severni tečaj in preiskati ondotne razmere. Upajo, da je zrakoplovst.vo dandanes že tako napredovalo, da se da razmišljati o tej drzni ideji. Snuje se eelo mednarodna, družba, ki ji bo stopil na čelo raziskovalec severnih krajev, Nansen. Ta družba hoče temeljito preiskaiti Arktik in napraviti iz njega prometno žilo med poedinimi deželami, ki so po dosedanji poti preveč oddaljene druga od druge.
Ta misel ni nova. Poleti 1910. sta šla trrof Zeppelin in tajni svetnik Ilargesell na Spifczberge, da bi napravila aerološke študije. O svojih opazovanjih o vremenu v polarnih krajih sta napisala tudi Krošuro. Odbor berlinske geografske družbe se je potem dalje bavil s stvarjo in ugotovil, da sta meseca maj in junij zaradi bolj redkih viharjev in me.prle najbolj prikladna za polete nad Severnim ledenim morjem.
Najpripravnejši mesec je torej maj in najprikladnejše izhodišče Murmansk, najsevernejša postaja evropskega železniškega omrežja ob Ledenem morju. Najboljša proga drži preko Franc Jožefove dežele k severnemu tečaju,* pot esn čez se popolnoma neznano pokrajino severozapadno od arktičnega otočja v severni Kanadi m dalje v Aljasko. Od tam gre pot nazaj preko Behringovega preliva. Wranglov otok. Deželo Nikolaja lf., ki je bila šele preti kratkim odkrita in je popolnoma neznana, in končno Novajo zemljo k Murmansk! obali.
Za, to vožnjo preko severnega tečaja je potreben, kakor so izračunali izvedenci v letalstvu, zrakoplov s 150.000 kubičnih metrov prostornine, ki bi bil torej za četrtino večji od ' Los Adigelesa." Konstrukcija takega balona je popolnoma mogoča ob današnjem stanju tehnike. Pričakovati je. da bo tak zrakoplov prinesel s svo je vožnje, ako se posreči, — in ni dvoma, da se ne bi, ako aie pride kaj nepričakovanega vmes — dragocen materijal o geo-in ma-reografiji, o vremenskih razmerah, aerologiji in zemeljskem magnetizmu. Povečalo bi se tudi naše znanje o razdelitvi vode in suhe zemlje na našem planetu. Opazovale bi se globoeine Severnega Ledenega morja, razni toki in sme rl plavajočega ledu. Definitivno bi se rešilo tudi vprašanje Harr*-sonove zemlje, kd Ježi nekje v Ledenem morju.
potreb-
nih sredstev za tako ekspedicijo. £ato se je obrnila do raznih večjih držav s prošnjo za podporo, pri čemer bi ekspedicija dobila mednarodni značaj. Ni preveč verjetnosti, da pride do take mednarodne ekspedicije, ker se vse večje države, ki obvladajo svetovno trgovino, predvsem Anglija, Amerika, Švedska in Norveška, pripravljajo na lastne polete deloma z zraikoplovi, deloma pa z letali. Ako se poskusi posrečijo in s tem dokažejo, da se da Arktik u-roraibiti za najkrajšo zvezo z doslej oddaljemimi kraji, bo imelo to za svetovni promett velikanske posled iee. Prav lah'kio se zgodi — in verjetno je, da se bo v dogled-nem času —, da bodo trajale vož nje med Londonom in Japonsko z velikimi zrakoplovi najnovejše koustrukcije dobra dva dni mesto 40, kd so danes potrebni za to cgroanno razdaljo. iNa ta način nam bodo dostopne tudi prostrane pokrajine okrog Severnega Ledenega morja, ki so danes še večinoma neznane. Koliko je še tam neizrabljenega prirodnega bogastva, ki ga doslej ni bilo mogoče izkoristiti!
PREDSEDNIK COOLIDGE IMA DOSTI DELA
........——
GRŠKA PRESTOLICA
NEMŠKA REPUBLIKA PO V0UTVAH
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Z
.Ti-....??'; _	_ •" •'.	i
HMMMoaO A.. UMOM WOOD. N. V.'
radovedneži, ki hodijo v Belo Hišo. predsednik CoolieTge ne govori dosti. Sleherni i je lahko vesel, če mu stisne roko. V enem tednu poda predsednik roko najnianj pat ti-seč osebam. Slika nam predstavlja skupino-obisko valcev pred Belo Hišo.
Ali res ne bo treba umreti?
IZUMITELJ EKSPLOZIVNEGA MOTORJA
Leta 1806? sita izumila brata Ni-
Nekateri znanstveniki domnevajo, da povzročajo
smrt posebni nevidni žarki, ki prodirajo iz zemlie.
J	i^era i?>u
V boju proti smrti bi se baje obnesla posebna oble- epee motor na eksplozijo. — Kot ka, ki bi bila prenerodna, da bi se zamogel človek - gorivo sta uporabila prah likopo
•I , •	••	I rl^n	1 _____- „.1 _	______
gibati v nji.
Pred par dnevi >iao pošali, da se je število milijonskih mest na svet^ povečalo zopet za eno, namreč za glavno metsto Avstralije Sidney, ki je baš te dni dopolnil svoj prvi milijon prebivalcev. V grških listili beremo, da je istočasno obogatela naša stara Evropa za novo milijonsko mesto, namreč Atene.
Malo pred vojno so dosegle A-tene četrt milijona prebivalcev, torej toliko, kot jih je imel takrat in ima zopet danes Trst. Po nesrečnem izidu vojne med Grki m Turki so se razmere temeljito predrugačile. V smislu mirovne pogodbe se je jel grški živel j iz Male Azije seliti v domovino, predvsem seveda, kakor povsod drugod po vojni, v mesta, zlasti v Atene, ki ima na Grke nenavadno veliko privlačilno silo. Danes štejejo Atene milijon prebivalcev k? so se v dobrih 11 lotih pomnožili za štirikrat.
Roko v roki z naraščanjem prebi valstva gre tudi gradbena delavnost Aten. kar je tudi popolnoma naravno. Polovico več prebivalstva se da za silo že spraviti pod streho, kako, je drugo vprašanje. To vidimo ravno pri Ljubljani, ki je imela pred vojno dobrih 40 tisoč duš. sedaj ,pa jih ima okro« ^	ker je to T
60 tisoč. Toda štirikrat toliko pa ne*° Za P&POfalO Zma^ * jih nikakor ni mogoče stlačiti na en*kup. Zato je bilo treba zidati s polno paro. Grki so podjetni ljudje in so takoj uvideli potrebo ve likopotezne gradbene akcije. Ker je trgovina v Levanti izključno, v njihovih TOkah — židje 'prihajajo le v drugi vrsti v poštev —, so Grki večinoma premožni ljudje. V* smislu določb lausanneske mirovne pogiodibe se morajo izseliti v svojo domovino. Zato so prodali svojo imovino v Mali Aziji in v evropski Turčiji in prišli z lepimi denarčki donrtov. Takoj so del svojega premoženje investirali v stavbe, ki rastejo iz tal kakor gobe po dežju. V zadnjem poldru-srem letu je bilo semdanih samo v Atenah 16.000 novih hiš, ne vštev 51 prezidavo starih stavb. Deloma lih je postavila neka ameriška dražba, ki gradi zelo poceni in oo enotnem načrtu, tako da izgledajo te naselbine sicer zelo enolične, so pa zato razmeroma zelo poceni.
Ako bo sto pri-seljervanje v dosedanjem tempu dalje in s tem roko v raiki zidanje novih hiš, bodo Atene kmahi dosegle pcfldrugi milijon duš.
mu '
ADVERTISE In GLAS NAHODA
Vse bi bilo dobro in lepo na tem svetu, tudi razne križe in težave v obliki stanovanjske bede, pomanjkanje cvenka, visoke davke, nizke plače, še nižje pokojnine in drugo tako ropotijo bi človek nazadnje prenašal, če bi se ne zavedal, da je življenje samo kratek hip, da bo treba kmalu umreti. Smrt je neprijetna stvar in to morajo priznati tudi oni pesimisti, ki si jo naviti e/z eelo žele. Kadar potiplje človeka za vrat je konec poguma in samohvale. In zato ni čudno, da se je začela drzna človeška -misel zadnje čase b a vit i s problemom, kako- bi se dalo koščeni ženi iztrgati iz rok' vsemogočno in vseuničujočo koso. Ljudje so začeli govoriti o borbi s smrtjo. Ali ni to predrznost, izzivanje prirode same in njenih večnih zakonov, katerim se mora ukloniti vsako živo'bitje? Je in ni. Pred par stoletij bi se nam 'zdelo izzivanje prirode misel, da bo človek letal po zraku in tekmoval z najhitrejšim poletom ptic. Zdaj je samo še vprašanje časa. kda j izgube železnice v osebnem prometu svoj pomen in kdaj bomo delali daljše- izlete vsi brez izjeme na aeroplanih. Človeška misel ne pozna zaprek in kdo ve. če se ji nekoč res ne posreči najti sredstvo, s katerim bo mogoče vsaj znatno odgoditi. če že ne povseim preprečiti umiranje. Medicinska veda je že dosegla v tem ozira neke uspehe. zdajpa č it am o v angleških listih, da odslej sploh ne bo treba več umirati.
Londonski list "Daily Mail" piše namreč nastopno: "V Londonu sta dva učenjaka, ki se v svojem laboratoriju že davno pečata s problemom telesne nesmrtnosti. Ne gre njima za podaljša-
premalo,
nego za popoSno. zmago človeškega genija nad smrtjo. Tako sta se učenjaka lotila tega hvaležnega posla in slednjič tudi rešila u-ganko. Čujmo torej, kako in kaj je z večnim življenjem na tem božjem svetu!
Grda navada umiranja je po mnenju nekaterih, učenjakov posledica nekih rf>dostatkov v strukturi človeškega organizma. Ali to je samo hipoteza, ki je ni mogoče znanstveno zagovarjati. Človeški organizem se s hrano .stalno obnavlja in bi se lahko tako obnavljal do neskončnosti, če bi ne bito sile. ki ta -prirodni življenski proces ustavi. Ta sila je po mnenju londonskih učenjakov radioaktivno izžarevanje naše zemlje. To radioaktivno izžarevanje povzroča smrt na zemlji, in če bi tega ne bilo. bi ljudje sploh ne umirali. Slično, kakor nam lahko škodujejo roen&geciirani ultraviolet-ni solne ni žarki, ki nam žgo kožo ali pa sežgo celo prste — kar se večkrat pripeti zdravnikom, ki i-majo opraviti z roentgeniranjem •— tako je tudi z radioaktivnim izžarevanjem naše matere zemlje. To izžarevanje vpliva na človeški organizem uničujoče in ga končno tudi ugonobi.
Čitatelji, ki bi radi večno žive-

, dija in lesenega oglja. Če vržemo ; velik kos oglja v ogenj, gori pre-
li, bodo radovedno vpraševali,! cej počasi. Če pa ga zdrobimo, pa da-li ni tu ni klike pomoči, nobene-' zgori hipoma. Vzrok temu je'
<ra sredstva, s katerim l>i se dalo paraidizirati usodno moč radioaktivnega izžarevanja. Pomoč je, hvala bogu, n i razpolago. Londonska učenjaka dajeta v "Daily Maii-u*' navodila, kaj naj storimo, tla se izognemo temu izžarevanju in premagamo smrt. Stvar j-1 zdo enosftavaia. Zadostuje, «la se « kovinsko ploščo izoliramo od škodljivega vpliva zemlje. Smrti se lahko izognemo tudi na ta način, da se damo za vse življenje zapre.; i v kovinsko skrinjo. ki ne propušča zraka. Sove bi morali imeti v tako moderni Noetovi barki, ki bi nas rešila smrtnega potopa, vse priprave za umetno dihanje, prehrano itd. Stene te absolutne izolacije ni da bi morale biti posebno močne. Zadostuje desetina cole. Kazalo bi -torej naroČiti kovinsko obleko. podobno opremi potapljača, in kandidat telesne nesmrtnosti hi se lahko svobodno kretal po zemlji. Vendar pa bi bila taka promenadna obleka malce nerodna in zato sta začela omenjena londonska učenjaka iskati novo sredstvo, da rešita človeštvo smrti brez posebnih komplikacij. Baje sta že-našla to sredstvo v neki novi električni energiji.
Pozor -torej, kandidat je smrti I Vi vsi. ki se pripravljate iz te doline solz na oni .svet, potrpite še malo in odgodite od dragih dotlej, ela po lljejo Lz Londona vzorec nove obleke, v kateri vam smrt n« bo mogla do Živega!
Ena najbogatejših Amerikank.
na
d krni. IV zažge m o oglje, zgori v prvem momentu samo na površju, ki je v direktnem dotiku z zrakom. Vzemimo kocko Oglja, ki meri 1 kubični eni. Njeno površje znaša G 'kuib. cm. Če jo zdrobimo na male koščke po en kubični milimeter, postane njihova površina desetkrat večja. Če pa jo razdelimo še na manjše elelce dolge, široke in visoke po eno desetino man, se površina poveča stokrat in s tem tudi gorljivost.
Brata Niepce sta brez dvoma predhodnika modernega Diesel-motorja. krivico pa bi jima delali. če bi jima hoteli pripisati iznajdbo eksplozivnega motorja. Le tega je iznašel že 1. 1678. francoski abbe Jean Hautefeuille, sin nekega orleanskega pekarja. Ha-utefeuiville je bil nadarjen in se je predvsem zanimal za mehaniko. Pri njegovih eksperimentih mu je zelo šlfl na roko vojvodinja Bouallo.nska tako z denarjem kot r nasveti. Eden izmed motorjev, ki ga je izumil Hautefeuille, je temeljil na principu odbojne sile vžganega smodnika, ki je pognal bat naprej. Bat se je vsled pritiska zraka povrnil v svojo prvotno lego. S to iznajdbo je bila podana osnova eksplozivnega motorja. E-dina slaba plat Hautefeuillovega i not orja je obstojala v tem. da je smodnik precej apasna eksplozivna snov. Nikakor pa ne moremo Ilautefeuillu odreči, da je bil on prvi, ki je izumil eksploziven motor na Isti bazi. kot se grade motorji še danes. Bog-zma, morda bi "danes niti ne imeli motorjev, če bi abbe Ilautefeuillle ne iznašel fevojega motorja! In kaj bi počelo llanašnje človeštvo, če bi ne imelo avtomobilov? Zadovoljni bi bili menda edino pešci.
stvu še naprej, bodo morali nacijonalisti ohraniti v uradu sedanji kabinet in celo Stresemanna, dokler se ne bo vihar polegel.
Iz Hanovra poročajo, da je spravil stari maršal svojo uniformo, svojo sabljo in svoje rede v kov-čeg, v katerem bodo zaenkrat počivali ti znaki vojne.
Ob priliki inavguraeje v Berlinu bo nosil dolgo črno suknjo ter cilinder. Tekom svoje kratke kampanje je nosil Hindenburg z izmenoma svojo uniformo, namreč pri paradah, ter civilno obleko, kadar je imel politične govore.
BERLIN, Nemčija, 29. aprila. — Komunistični organ "Rote Fahne" je priobčil danes poziv na strokovne unije, da naj vprizore 24 ur trajajočo stavko na dan, ko bo prišel Hindenburg v Berlin, da prevzame mesto državnega predsednika.
PARIZ, Francija, 29. aprila. — Zavezniški svet poslanikov bo na svojem današnjem sestanku pre-motril poročilo maršala Focha glede dozdevnih kršenj versaillske mirovne pogodbe, katere je baje zakrivila Nemčija. Nato pa bo čakal poročil drugih držav, predno bo vprizoril tozadevno akcijo.
S to politiko se bo nadaljevalo, kot se glasi v o-fincijelnih krogih, kajti zavezniki žele pred vsem izogniti se vsaki stvari, ki bi imela za posledico na-daljno reakcijo v Nemčiji, kot se je pojavila, ko je bil izvoljen predsednikom nemške republike mar-šal_von Hindenburg.
Nadaljno zasedenje kolinskega ozemlja ne predstavlja za zaveznike nikakega nujnega problema.
Pogajanja glede varnostnega dogovora z Nemčijo se bodo vršila še naprej, in francoski zunanji minister Briand bo odgovoril na predloge nemškega zunanjega ministra Stresemanna tako, , da bo pospešeno nadaljevanje naporov glede dogovora. Francija pa ne bo zapustila svojih zaveznic, Polj-ske in Cehoslovaške, kojih bistveni interesi tiče v nemški iztočni meji.
Človek
s šestim čutom.
Dete zgorelo.
V Kranem dolu pri Mosta r ju je U! te dni triletni otrok Miloša Laziča sam v stanovanju. Približal se je ognjišču, vsled česar se mu je vnela obleka. Ko se je mati vrnila, je našla otroka vsega ožganega in mrtvega.
Škandal na pariški Sorbonni.
Na jurldični fakulteti pariške Sorbonne so se odigravali pred kratkim pribori, ki nikakor niso v skladu z resnostjo in dostojanstvom take institucije, kot je univerza.
Dijakom je šlo namreč za to, da motijo predavanje profesorja Seella ki je politični sotrudnik ''Tnformationa". Scelle je vseuči-liški profesor v Dijonu. Odkar je prišla na krmilo nova vlada, ima profesor dopust, ker je šel kabinet ministra za javna dela, Go-darda.
Akademiki .trde, da jp sedaj
-------i---------j- — — ---- Scelle izpodrinil drugega profe-
riel Yanderbilt, ki se bo v krast-jsorja na pariški Sorbonni, ker mu keun poročila s Frideriokom je poverjeno predavanje na pra-Chorchem v Bostonu. Mlada ne- • voslavni fakulteti. Ko je te dni vesta je ena izmed najbogatej-j stopil Scelle v dvorano, so zagna-«h Amerikank.	t li dijaki strahovit krik.
V Parizu se je pojavil človek, ki lahko čita pisma, katerih ni nikdar videl. Znanstveniki domneva-jo da je pri njem precej razvit takozvani šesti čut. Zdravniki ne morejo pojasniti njegovega čudnega ravnanja. Ženska je sežgala ljubavno pismo, toda Kahn ga je prečital.
Slika naan predstavlja Miss Mu-
Pariz ima novo senzacijo. Že 3 tedne vznemirja pariško javnost neki oOIetni nemški žid Otto Kahn ki ga je narava obdarovala z nekakim šestim čutom. Mož namreč lahko čita, ne da bi videl, kaj je napisano. Čita vsebino zapečatenih pisem, ki se jih sam niti ne dotakne. Čita zapiske, ki so bili napisani v sosedni sobi. Čita celo pisma, ki jih je avtor napisal sam in takoj nato sežgal. Ta neverjetna in čudovita lastnost je vzbudila takoj zanimanje in nezaupanje med psihiatri. Pred kratkim so priredili v Parizu seaneo. katere so se udeležili poleg tega eudovuejra medija odlični zastopniki pariške znanosti, kakor profesor Richet, slavni kirurg Carneo, ravnatelj mednarodnega metafizičnega za-feavoda dr. Ost v in drugi. Preizkušali so Kalina na vse mogoče načine, toda zaman. Našli niso niti najmanjšega sledu o kaki prevari i nsletjnjič so morali priznati, da stoje pred nepofjmljivo zagonet-ko. Ta nepričakovani izid znanstvene prezkušnje je seveda še' povečal splošno zanimanje za zagonetno osebnost. Kmalu je prišlo do druge preizkušnje, ki se je je udeležilo več odličnih francoskih politikov.
Otto Kahn je zahteval, naj napiše v sosedni sobi vsak zase na listek papirja poljubni stavek. listek pa zavije in obdrži v stisnjeni pesti. Dvanajst navzočih ge>spodov je odšlo v sosedno sobo, kjer so vsi z napisanimi listki čakali, kaj namerava Kahn početi. Sporočil jim je, da sam odide in prosi, naj v njegovi odsotnosti listke popolnoma zamenjajo. Ko se na njihov poziv vrne, jim pove, kateri listek ima kdo v rokah in kaj je na njem napisano. Gospodje so sklenili zamenjati listke zelo rafnirano, toda
ko so Kalina poklicali, jim je izjavil, da so šli listki sicer skozi več rok, da se je pa vsak vrnil k svojemu avtorju. Že ta izjava je zbudila med prisotnimi grozo, ker so •res gospoelje mislili, da spravijo s tem trikom Kalina na napačno sled.
In Kahn je začel čitati prvi listek. Na splošno presenečenje je deklamiral znani stih: — Prvi. ki je postal kralj, je bil srečni vojak. — Čudak je nazval tudi avtorja tega stiha, drugi listek je bil politično aktualen: — Ali bo Se dolgo na krmilu sedanja vlada ? Kdo jo strmoglavi, desnica ali le-viea* Kalm ni hotel odgovoriti na to vprašanje, toda tekst in avtorja je uganil. Xa tretjem listku je bilo napisano: — Imam mnogo prijateljev. Med njimi je izdajalec, ki mu ne smenn zaupati. Tu je napravil Kahn edino napako, in sicer zelo zanimivo. Namestu "izdajalec", ki se plaši v francoščini felon, je čital prebrisanec, torej filou. Vse druge podrobnosti preizkušnje so pokazale, da ima Kalin v svoji trditvi, da lahko čita pisma, ki jih ni videl, popolnoma prav. Toda politik Barthou še ni imel miru in je naprosi neko damo, naj v sosednem salonu napiše ljubavno pismo svojemu lju-bimcu-politiku. Ko se je dama vrnila. jo je Kahn prosil, naj takoj sežge svoje pismo nad pripravljeno svečo. Tako je ostal od pisma samo pepel. In tu se je obrnil Kalin k Barthouu, rekcuč: — Ljubi gospod Barthou. . . Med splošnim smehom je prečtal ves sentimentalen izliv ljubezni na naslov bivšega ministrskega predsednika. In presenečena in do ušete zardela dama je morala priznati, da je bilo pismo, kakor čitano, besedo za besedo pravilno. \
r.T.A« MABODA. 30. APR. 1925.
, Značilna petletnica.
Dne 11. novembra pada petlet- fsvetiti pažnjo stradajoeim siro-nica .sklepanja premirja med j tam. ki so tavale brez oblek in Ameriko in zavezniki z ene in obutja, ko je bila pomoč nujnej-centralnimi vlastmi z druge stra-Jša ko<t bilo kedaj, je Jugoslav ni. »Jugoslovani Zdrrkzertili držav ,Relief prišel tja s 1777 zafcoji,
morejo se odb tejj priliki pomniti enega svojepa podjetja, ki je za-počelo istega dne in ki je bilo svečano in čisto dovršeno v vsedbče zadovoljstvo onih, ki so se istega udeležili.
Znane* dejstvo, da isvet hitro pozablja, Ln tako i-sto usodo zadeva ono, kar je bilo dobro, in ono, kar je bilo zlo. Mi smo imeli ve."
cenjenih na e«fcnt maijana dolarjev v rednost i, napolnjenih s hrano, oblačilom, potrebščinami. Pohvalna pisma najvišjih dostojanstvenikov, naših najiskrenejših javnih delavcev v domovini pričajo, koliko m o ratine sile je imela ta po-šiljatev, koliko materijalne koristi je ona doprinesla.
Po petih lelih je dobro, da se
kot dovolj nesrečnih podjetij, aii, opomin jamo tega dela. ne radi imeli «mo tudi uspešnih. Eno iz- ljudi, ki so v njem sodelovali, aned poslednjih je bil Jugoslav(marveč radi moralne vrednosti.
jo je to delo imelo v našem
je bil Jugoslav, marveč Kelipf. kd sta ga dva človeka za- ki jo je to
mislila na dan premirja leta 391S v Denver. Colorado: Walter Pre-dovič in sedaj poke.jni Peter Mladince. K tem podjetjem f»e s popolnim pravom ponašajo vsi oni, ki so se ga udeležili, ker to je bilo prvo podjetje svoje vrste med friašim .svetom, ki smo ga sami
naroda z ojačenjem tedaj omaliu-je£eiga zaupanja v svojo narodna podjetja.. Bivšemu odboru Jugoslav Reliefa je ljubo, da mote na glasit i. da je vsak prejeti cent dospel v ono svrho. za katero so •ga darovartelji namenili. Nedavno .srn. o prejel i pismo g .dr Milutina
vodili in častno dovršili Posebno 'Zamika iz Ljubljane, s katerim
je 'bil njegov uspeh v toliko večji. v kolikor so politične m soci-
poroča o denarju, ki ga je Jugo-slov Relief nakazal za Dom tslep-
jalne razmere bile. oni čas med | cev za Slovenijo. Ker takega do-nami take, da je bilo treba nena-jma še ni. je bil ta denar vložen vadnega poguma za započetje ak-1 v banko. Jugoslav Relief je ime-eije. ki je takoj našla jakih na- inoval v odbor tri ugledne meščane sprotnikov. Kaj se ni vsega posku- ljubljanske. dr. jZarnika. dr. Fur-šalo. da we ita akcija oslabo in um-j lana in dr. Oražna. Dr. Zamik, či! Pa vendarle je bila izvedena j magistratu i ravnatelj v Ljublja-fi takim dostojanstvom, s toliko ni. jo od'ini š? živeči član tega odtočno^: in preciznosti, s toliko j bora. Vsled smrti dvojice, drugih poštenosti in nesebičnosti, da mo- članov, ni bilo mogoče dovršiti
re služiti za vzgled v vsaki bodoči akciji.
Ali, kake žrtve je to delo zahtevalo' Ni bilo dovolj, da so voditelji in njihovi pomagači izgubili bvoj dragoceni /5ni bilo dovolj, da so sami nosili tsvoje osebne
konečne ureditve Isvote od $2.228.96 Na mesto dr. Oraina je bil imenovan dr. Ravnikar, starosta Jugoslovanske Sokolske Zveze, vkatero je čaF-it je pred svojo smrtjo nosil dr. Oražen.
Po mnogih poskusih, da se to Htroške, ni bilo dovolj, da so s'vprašanje reši in da se denar do-
SLOVO CIRKUSA BARNUM BAILEYA IZ N EW YORKA
Pred kratkim se je poslovil iz Xt w York a znani cirkus Baraum
-"■UCJtWOOO.AVMOaBWOOa. M. v.j
Bailev ter nastopil svoje letno
potovanje po Ameriki. Na sliki vidfto skupino dretqranih Ionov.

ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foralgn Languagt Information S«rvlco- — Jugoslav Bureau.)
NOVA V0D1ŠKA JOHANCA
NASELITVENI NAČRT V PANAMI IN GUATEMALI.
tem delom. — .težkim fizičnim in temnim delom — skrajšali si svoje življenje za nekoliko let, marveč je to naporno in težko' delo vrglo v prerani grob eno človeško življenje, ki ni poznalo mej, ki ni poznalo besede ''nehaj", ki je vložilo svoje wile v podjetje, katero je smatral korisrtnim za svoj narod. Vendarle je Peter Mladi-•ieo doživol, da je videl dovrše-nje tega podjetja, videl je. da je bilo delo privedeno h koncu tako pošteno in nesebično, kot si ga jo on zamišljal vziic napadom, katerim je bil izpostavljen i on in vse gibanje m vzlic sumničenjem, s katerim se je hotela vso akcijo zadušiti žc v samem početku.
Odborniki Jugoslav Reliefa morejo k ponosom dvigniti »lavo f>okonf*i, da pokažejo Jia svoje delo. Za časa. ko je bila v domovini sila največja, "ko so roditelji, bratje, sostre in družine gledali s iirepcnečimi očmi napram svojcem v Ameriki, ko v splošnem političnem vrtincu ni bilo časa po-
stavi določeni mu svrho, sta dr. Zamik in dr. Ravni ha r občinskemu svetu mesta Ljubljane v seji od IG., julija 1923 stavila predlog, naj ta prevzame to svoto v svojo oskrbo in da jo vpotrebi v svrho, kaitero je Jugoslav Relief označil. Ob tej priliki je 'bil sestavljen
Ameriško poslaništvo v Panami je poročilo o načrtu, ki ga je panamska vlada sprejela v decembru 1. 1023. v svrho. da se pospeši naseljevanje nemških kolonistov v Panami. Panamsko ministrstvo jo namreč opolnomočilo panamskega konzula v Kolinu na Nemškem. da so pogodi s petdesetimi družinami glede naselitve v Panami, in v to svrho je bil dovoljen kredit od $10.00(1, da se načrt izvede. Ta začetek se smatra kot poskus in od uspehi, tega poskusa je odvisen nadaljni razvoj tega kolo-nizacijskega načrta. Panamski via di gre namreč za to, da ustanovijo tujerodne kolonije, ki naj prispevajo k umnemu poljedelskemu razvoju obsežnih javnih zemljišč. Na drugi strani prihaja tudi v postov želja, da se vlije v deželo, kjer črnci čim dalje bolj prevladujejo, nekaj sveže evropske krvi.
Do konca novembra lanskega leta- so je priselilo v Panamo če 30 nemških družin, katerih potno stroške od doma do kraja nasclit-
daljši zapisnik v katerem je na-jve je piaeala panamska vlada, vedena vsa zgodovina tega dara. Vsak družinski poglavar je dobil
Ur"......* * '
svoto od 65.511.83 j 5 hektarjev za vsakega sina nad
Občinski svet je to ponudbo »pre- j 10 hektarjev zemlje in dodatno po jel in prevzel
dinarjev, katero svoto bo hranil j 15. letom. Panamska vlada se je v posebnem skladu, da se skupaj tudi obvezala odpreti kredite tem
z drugimi darovi, ki se jih 'bo skušalo nabirati, uporabi c.a -graditev
naseljencem za nakup potrebščin, dokler ne bo zemlja obrodila. Po-
Ta denar se ne .krajina, kjer se nahajajo zemljiš-
"D om a si epe e v.
sme uporafbiti za nikako drugo -ča, je naravno rodovitna in izbra-.svrho, marveč le za Dom -slepcev, ni so bili kraji, katerih podnebje in sta si gg. dr. Zamik in dr. Rav- se podaje Evropejcem, nihar kot predstavnika Jugoslav Tudi republika Guatemala jo Reliefa pridržala pravico odloči- .24-_ oktobra 1924. sklonila pogodbo t ve.
No bo odveč, da se ponovi vsa denarna transakcija Jugoslav Reliefa in da se poda javen račun o vsej svoti.
Prejemki.
Pošiljatelji vplačali (15c za funt) za prevoz zabojev
Denarni priwpevki (darovi)
Obri st i od banke za vloženi denar
Skupaj . . . $53,4S4.3S
Izdatki.
Stroški o nabiranju, prevozu in dostavit vi zabojev V p rav ni ni vsi drugi stroški
Planilo pošiljateljem za 9 izgubljenih in
31 okradenih zabojev J10 zaabojcv, ki jih je kupil Jugoslav Relief in razdelil med najpotrebnejše Darovano Hrvaškemu Radiši v Zagrebu Darovano Srbskemu Pripomožnemu Društvu v Belgradu v roke Gen. Rašica Darovano za Dom -slepcev v Ljubljani
$17,192.70 $ 6,503.73
-T"
$18,467.98 $ 2,228.97
$ 2,227.96 $ 2,228.97
s Cehoslovakijo in poljedelski minister Guatemale skrbi za ustanovitev kolonij čelioslovaških prise-Ijencev v Guatemali.
Ta pogodba, ki velja za štiri leta in se more podaljšati, določa, ■da zastopniki čehoslovaŠke republike morajo pripeljati priseljence, obstoječe iz družin najmanj $41,595.64 j treh oseb, iz Celioslovakije v Gua-11,509.44 j temalo 11a svoje lastne stroške. Pri 379.30 seljenei morajo biti poljedelci po
-J poklicu, belokožci in pod starostjo
50 let. Cehoslovaški zastopniki smejo za skupine naseljencev najti delo na privatnih farmah in plantažah, v svrho da se aklimati-zirajo in privadijo guatemalskim navadam. Cehoslovaški pogodbeniki bodo iz skupin teh delavcev u stanovili kolonije v pokrajini, ki jo guatemalska vlada podeli v svr
$23.696.43
$ 4,614.07
$25,173.88
Skupaj
$53,484.38
Ves ta denar je bdi izdan do 16. maja 1921 in od tedaj Jugo-hUlv Belief ne obstoji. Izpolnil je
nalogo, ki si jo je pojavil, na naj- poedineev v tej akciji in posebn«
eastnejai način, in f? to konČtoo ureditvijo s vote za Dom slepcev ter Ljubljani, je povsem resen vsake nadaljne odgovornosti, ker je t* »voje poale n*>ve*tnejie ure-
dil. Sedaj ga prepuščamo zgodovini v nadi, da naš narod ne bo popolnoma pozabil velikih žrtev
marljivega, oduševljenega in požrtvovalnega tajnika in duše vsega tega podjetja: W altera Predo-viea.
ho. oziroma na zemljiščih, ki kupijo od i>oedineev.
V kolikor mogoče, naj kolonije obstoj ij o od sto ali več družin. Cehoslovaški zastopniki morajo poskrbeti za sanitarne hiše, za gradnjo katerih se sme porabiti delo priseljencev. Vsaka kolonija mora obstojati iz ene hiše za vsako družino, iz uradnega poslopja, poslopij za ječo, bolnišnico in lekarno in dveh poslopij za šolo. Pogodbeniki (Cehoslovakija) morajo poskrbeti za pohištvo in plačati zdra vnika. V vsaki koloniji bo tudi poljedelska poizkuševalnica. Učitelje imenuje gnartemalska vlada, ali pogodbeniki jih morajo plače-,vati. Vlada daje štipendije za po-
ta*
JjedeL izobrazbo. Pogodbeniki mo-ftOJAJO, NAROČAJTS SB NA '6LAS NARODA* NAJVEČJI rajo sodelovati z vlado glede gra tfLOVCMSKl DNEVNIK V ZDBUSBNlfl DfttAVAB- !dnje potrebnih cest. Ouatemalslca
vlada podeli v to svrho 4500 hektarjev zemlje za vsako kolonijo. Cena je odvisna od kakovosti zemlje in lege ter daljave od železnice oziroma pristanišča. Najmanj četrtina teh zemljišč se oddaje zastonj oziroma za toliko, kolikor stanejo vlado. Priseljenci 111 pogodbeniki so oproščeni od nekih!"0 prl^dalcev uvozin za dobo 10 let, kakor tudi od davkov na svoj zaslužek. Morajo pa investirati 50 odstotkov svojih čistih dohodkov v banke, poljedelstvo ali industrije, ki imajo svoj sedež v Guatemali. Pogodba določa-, da mora prva skupina teh čelioslovaških kolonistov dospeti tekom 15 mesecev, kajti drugače pogodba zapade.
FRANCOSKA POLITIKA V TIHEM OCEANU
Svetovna vojna jo navezala francosko pozornost na rensko 0-Zomlje in sicer v t;ski meri. da sc •je opuščala potreibna paižnja .veliki svetovni politiki, ki se giblje posebno po morjih in katera v Tihem oee<anu zadeva Prameijo v živo. Ra dr kalmi poslance Arehim-haud hoče spravit! Francijo na pot ta.'ce poMtike. ki jo vredna dru go največje kolonijalne države. Archimbaud piše: Najmanjši incident z Ndmčijo provzroči valovanje vsega (časopisja, dočim se odpravlja .s par vrstami problem Tiheiga Oceana, ma katerem visi bodočnost svetovnega miru. Francija naj se spomini, tla ima v Tihem Oceanu kolonijalna posestva. za katera jo druge države zavidajo. da je nadalje poleg Rusije in Japonske najbližnji sosed Kitajske in da v grozečem konfliktu med Ameriko in Japonsko igra lahko pomirjevalno vlogo in tako prepreči pomorsko vojno ter si pridobi -za mir med narodi (neprecenljivo izasluge. Razmere med A-meriko in Jaiponsfco so stalno napete in slučaj z otokom Japom, kjer je podzemska baselska posta ia, je pokazal, za kako malenkost segata te dve sili po orožju. Francija ne sme stati ^u prekrižanih rok, marveč mora gledati, da bo imela morda odločilen -vpliv dogodke v Tihoon Oceanu.
na
Ali bo sedaj konec?
Policija je izvršila izadnje čase tx> raznih .krajih okoli Gorice nove preislkave. Oblast zasleduje Ivoje: išče komuniste in irreden-tiste. številne preiskave niso dale nikakega takega reaultaia. kakršnega bi radi dosegli fašistovski hujskači, zadnja ibaš izvršena pritiskava pa je doživela tak fiasko. da se je celo iz uradne strani na-glasilo. da v goriški okoliei ne obstoji nikak '1 movimeirato sovvor-sivo", o katerem se je toliko razpravljalo in pisalo. Vprašanje je. ali bo sedaj konec preganjanja in teasledovanja Slovencev po goriški pokrajini in ali smemo npati na pričetek boljšega in pametnejšega ravnanja z našimi ljudmi?
V Neaplju in v okolici se je veliki teden mnogo razpravljalo o mladi ženski Heleni Ajello. katero ljudstvo imenuje "sveto nuno." Ta svetnica prebiva pri svoj '•ih v kraju Montalto Uffugo. Ob petkih v postnem času poti Ilele-na Ajello krvavi pot. ki se pokaže najprvo na čelu ter nato okrva-vi skoro ves t>braz in kri kaplja na odejo. Tako j«1 v^e petke da velike noči. Vsako leto je bilo mno-
p ost ji ega čud eža v -M ontalto 1 ffugo, letos so prišli! še učeni gospotlje ]woi'e.sorji in zdravniki, da vidijo, kaj in kako j<- s krvavim potoni na mladi Heleni. Velikanske množice so oblegale hišo ''svetnice" in vsi so rati. v win i pričakovali kdaj se prične potiti Helena Ajello in kdaj prične teči kri iz njenega čela.
Helena, počiva na beli postelji, roke drži 'zunaj odeje.. Roke so suhe Ln žile izstopajo nekako nenavadno. Na levi roki ima »čez prste in dlan bel ovoj. poškropljen s krvjo; ta ovoj zalotiva rano. ki jo je napravil žeibelj. ko so Kristusa prrbili na križ. Ta rana se je prikazala nana d 110, ko je bila Helena na veliko sredo obhajana. Po-p »lnoma je mirna in tri dni je neprestano molila. Prosila je Boga, ki se .ji je zadnje dni večkrat prikazal. da naj jo obvaruje trpljenja Kristusa in katero preživlja vsako loto. Pa ni bila uslišana. Včasih je obraz popolnoma poble-di. v očeh pa se pojavi neka posebna svetloba. Vzdihnila je: Oh, kakšna trnjeva krona! Kri ji je začela kapljati Lz čela in pokrila ji je obraz. Skoro nič se ne giblje, samo z rokami včasih maha pe zraku. Vzkliknila je nadalje: Gospod. kam naj položim svojo glavo ?
Prišli so gleda* "svetnico" tudi prof. V. Bianchi, posl. Ducci m Mancini ter dsr. Greško. Ali gledati '-o morali le od daleč, keir domači ne pusti.ro blizu h postelji nobenega tujca.
Prof. Bianchi hi bil rad videl "elo in bi bil rad preiskal kožo na čelu trpeče Helene, ali domači so ga zavrnili, kakor zavrnejo vsakega. ki hi hotel stopiti bližje do ležeče Helene. Zato pa se je prof. Bianchi iz Neaplja natančnejše ;nformiral pri domačem zdravniku dr. Turanu. 'ki mu je pripovedoval o histeričnosti Helene Aje-love. Prof. Bianchi je končno predlagal, da naj se odda Helena v kak nevrologični zavod, potem bomo videli, kaj je s potenjem krvi.
Ta slučaj živo spominja na Jo-hanco iz Vodic iu komedija, ki so jo uganjali z njo klerikalci s škofom na čelu.
Pa ne smemo pozabiti še, da je letos sveto leto in da je bilo doslej razmeroma le še malo romarjev v Italiji. Zato mora biti nekoliko reklame in godijo se Čudeži po T-taliji tuintam po potrebi!
Vloga žene v politiki.
Drzni tatovi
so odgnali pred dneivi iz -hleva Ivana Tušarja v Pohčah pri Cerknem šestletno kobilo, po poti *K> nekje ukradli še voz, vpregli kobilo in se odpeljali dalje. O tatovih ni sledi. Najbrž so biti ei-irarni.
Nekateri bodo rekli, da ima žena v politiki prav toliko opravil, kot je rekel cerkveni učenjak Avguštin glede ženske službe v cerkvi, ko je dejjrl: mulier taceat in ecclesia (žena naj v cerkvi molči) !
Emancipirana od reakcionarnih metod srednjega veka je stopila žena v dobo modernega, pravega demokratizma in pričela osvajati poslednje ovire, ki jo še ločijo -»d popolnega osvobojenja in preko katere vodi pot k enakopravnosti z moškim.
Mimogrede omenimo dvoje starih kulturnih narodov, katerih zakonodaja in državna uprava sta j služili za zgled mnogim poznejšim narodom za ureditev držav in prikrojitev družabnega reda. Bili so to Grki in Rimljani. Slednji so osvojili inalne ves takrat znani svet in povsod so razvili in uveljavili svoj 4 * demokratizem", ki je bil za takratne razmere pač najvišji izraz zapadne kulture. Dokler so ni pojavilo krščanstvo, pa je o-stala žena kljub temu moškemu ab solutno podrejeno bitje in ni imela niti toliko pravico, da bi soodlo-»čevala o usodi svojih lastnih otrok. Koliko nesrečnih starogrških mater jo obupno vilo roko, ko jo brez srčni "kulturni" Grk odločil, naj poneso njegovi sužnji slabotnega novorojenčka na znano goro Kita-iron, kjer so izpostavljali zlasti novorojene deklice, ako niso bile všeč očetu, v hrano divjim zverem. Ce se je žena v blazni materinski bolesti spozabila tako daleč, da je očitala možu brezsrenost in barbarsko početje, jo je dal bičati do krvi. Ako torej žena starih kultur nih narodov ni mogla, ali bolje: ni smela zagovarjati svojih najpri-mitivnejših pravic, kako naj bi smela posegati v javno življenje! Saj so mod Grki in Rimljani dobili filozofi, ki so trdili, da žt|na nima razuma, da nima duše in je le neke vrste prehod med živaljo in Človekom. Razume se, da je bila spričo takega naziranja v vsakem ožim brezpravno bitje.
Razširjajoči se Kristov nauk je prvi zrahljal ženi suženjske okove in ji prinesel vsaj fizično svobodo. Narodi, ki so sprejeli ta nauk, so jeli priznavati ženi temeljne člo-večanske pravice, in polagoma je stopalo na mesto napačnih nazorov o ženi plemenito čustvo, ki je tekom časa popolnoma izpodrinilo brezobzirni nagon strasti in je to brezobzirnost nadomestila ljubezen.
Šele z osvojenim načelom, da je vzvišeni in edini pravi poklic ženskega udejstvovanja v življenju biti mali, se je ženi razmaknila pot do nadaljne emancipacije.
Z uvedbo legitimnega zakona in enoženstva ki je ustanova krščanstva, je postala žena tudi zakonito zaščitena članica družbe.
In tako srečamo ženo koncem srednjega veka v javnem življenju, ko nastopa na raznih toriščih zlasti v dobrodelnih in humanitarnih ustanovah. Predvsem pa tvori središče družine in okoli nje se suče glavni del domačega življenja. Za ženo je napočil čas, ko se je prvič reklo, da podpira tri hišne vogale.
S to opravičeno zavestjo stopa žena v novo dobo. pripravljena, da izvojuje poslednje pravice, ki se ji še kratijo in ki so za gotove "antifeministe" še vedno problematične. V to novo doba stopa) žena, v moderno dobo, da sprejme in izvrši nalogo, ki jo čaka in ki bo, izvršena, s pridom služila koristi celokupnega človeštva.
Duh modernega demokratizma je pritegnil ženo k sodelovanju v reševanju nešteto socijahiih vprašanj. Skoro je ni danes socijalne ustanove, kjer se ne bi odlično u-dejstvovale ženske, pa bodisi na ta ali oni način. Da, smelo trdim, da je potekla za mnogo človekoljubno ustanovo inicijativa iz srede požrtvovalnih žena. Preobširna bi bila statistika raznih dobrodelnih društev v katerih sodelujejo ženske, ako bi mi bilo mogoče, da jo navedem. In na polju prosvete ? Tudi tu ne zaostajajo zasluge javnih delavk mnogo za moškimi. So-cijalno skrbstvo modernih držav znatno razbremenujejo baš žene. 1 In preko vsega tega je še vedno od
prto vprašanje, ali naj se žena tudi politično udejstvuje *
To pa je ravno oni trdi oreh, ki ga je grizel žo marsikateri intelektualec, a si je polomil zobt*. To vprašanje bo namreč definitivno rešeno šele tedaj, ko bo žena možu tudi politično enakopravna, to se pravi, ko bo žena temeljem aktivne in pasivne volivne pravice poklicana, da soodloča v državni upravi, da glasuje v parlamentu.
Kolikokrat se čuje v vsakdanjemu življenju: kdor zna urediti in voditi družino in gospodarstvo, ta bi znal urejavati in voditi tudi državo. Priznam, tla je ta trditev preeej pretirana, vendar jo navajam z ozirom na nepretrgano zvezo med gospodarjem in prospodi-njo. ki vodita gospodarstvo skupno. Del gospodarstva pa jo gospodinjstvo: tu je navadno zaposlena žena, vendar cesto posega v njen delokrog tudi mož in sicer z isto pravico, kakor žena v možev. Zopet se bodo morda komu zdeli taki argumenti" naravnost naivni, toda za pojmovanje težnje po splošni enakopravnosti žene z moškim upam. da so primerni.
Danes ni žena možu politično enakopravna, je kriva okolnost, tla žena ni še umno dozorela za politiko. Žena naj bo le lepo doma in naj s kuhalnico v roki manevrira okoli ponev in loncev. Politiko bomo uganjali že mi, moški, zato nosimo hlače. Tako modruje dandanes celo izobražen demokrat, ki je oči vidno v strahu, da bi njegova žena t tuli v politiki vedela kedaj več kakor on.
Kaj je tedaj potrebno, da žena ovrže tako naziranje moških in da si pribori svoje mesto tudi v političnem življenju? Žena, ki razpolaga z zdravim razumom in dobro voljo, si mora najpoprej poiskati sredstva, potom katerih si bo ustvarila lastno politično prepričanje. Teli sredstev nudi vsakdanje življenje več kot dovolj. V prvi vr sti je potrebno čitanje političnih časopisov, katere je treba znati citati. Poznam izobražene, odlične dame. ki čitajo skoro vse domače dnevno časopisje tako, da si najpoprej ogledajo inserate, nato domače vesti in, če se lic naveličajo, morda še kako "zanimivost", a politično vsebino lista popolnoma prezro. Ce si kdo želi ustvariti .samostojno politično prepričanje, mora čuti vse plati zvona, mora citati s preudarskom glasila vseh strank, mora biti z 0110 besedo vsestransko poučen o delovanju to ali one stranke. Kdor dela tako. si bo kmalu ustvaril politično prepričanje. ki pa mora imeti v vsakem slučaju idealno, nesebično o-biležje, iz katerega se porodi zdrav realizem v slučaju resničnega 11-dejstvovanja v politiki za dobrobit celokupnosti.
V	osvajali ju političnega prepričanja nc bi smela žena nikdar biti pod vplivom kake druge osebe, ki bi utegnila sugestivno delovati na njeno notranje prepričanje. Ce hočeš biti samostojna, moralno neodvisna iu enakopravna moškemu tudi v političnem oziru, pokaži, da si zmožna, da si sama ustvariš lastno politično prepričanje. Nič ne de, če je morda tvoj mož drugačnih nazorov. Z isto pravico, s katero zagovarja on svoje prepričanje, moraš braniti tudi ti tvoje. V pol^niziranju bodi stvarna, nikdar osebna, vedno idealna in požrtvovalna. Politične dogodke pre sojaj trezno in s preudarkom, vodno poizkušaj, da si ustvariš o posameznih stvareh v polit, pokretu somostojno sodbo. Ne pretiravaj nikoli, tvoja sodba bodi objektivna in pravična hkrati. Osvojenemu polit, prepričanju ostani zvesta in dosledna. Ponosna bodi na nazore, ki so plod tvojega lastnega prizadevanja in zavedaj se, da imaš kot svobodna državljanka pravico, da javno uveljavljaš svoja načela z objektivnim utemeljevanjem.
V	pravkar navedenem bi bilo nekako idejno ogrodje, na katero naj bi si žena zgradila svoje politično prepričanje, način, potom katerega naj stopi naša žena na politično pozorišee, da izvojuje poslednjo fazo svoje emancipacije.
GLAS NARODA, 30. APR. 192-3.
Plebanus Joannes.
(Nadaljevanje.)
i ----
—	Triindvajset, da! — je odvrnila in kimala <z glavo in ni u-mela, kaj vprašuje m kaj ona sama odgovarja. Vedela je samo to, da je nevoljen in da grdo gleda in <la bi Bog dal, da bi že šel in ne Spraševal še kaj, ker bi mu i-t;ik vse narobe odgovorila.
Vik u r se je obrnil naglo in vstopil v svojo sobo. in je začel hoditi po si*bi gorindol in je mislil odW-no; Triindvajset M. Oženil jo bom. Temu Matevžku jo darn, da je ne b*»m imel v hiši in bom imel mir. Sredi s-voje misli se je razljutil: Jo bom dal. če ga bo marala, ki je taka šleva, da se je boji in se ji ži* tri leta opleta krotr kril. pa ji še ni ilrugega povedal, kakor da mil je Matevže k ime in da ima v bajti <loma >taro naduš-ljivo mater.
—	Š**ma' — je vzkliknil hi]K>-ma, jezen sam nase: — Čemu sr razburjam! To si moder, Janezi Rajni Martin je bil v svoji pameti večji od lebe! Kvantam. je rekel, da se mora že hudič smejati, ko pride, da bi zapeljeval, pa v smehu svojo moč zgubi.
Vikar je odločno stopil k oknu. da bi govoril z onima.. A kakor je bil pristopil, je ostro odstopil in zaječai
—	Gorim ! • Doli na vrtu pa je stalo dekle
in si z dvignjenimi rokami popravljala kite. ki so se ji bile raz-vezaie. Njeno zdravo oprsje se je črtalo mogočno nad njenim vitkim pasom. Malomarno, .vkoro za-■ničljivo st* j.* ozrla po Matevžku, ki je rezal poleg nje v zemljo, ni je rekla:
—	Ali si videl? Nazaj je stopil. Boji se žensk.
—	Kdo pa ! — je prašal Matev-žek začudeno in se ogledal.
Dekle se je trudno nasmejalo. Njene oči «ro se nekako o-vlažile in zamislile, in je rekla:
—	Pa je le naš gospod prijetnejši kakor Vo leans ki.
—	Je. — je pritrdil Matevžek. — Kadar pridignje, jo kakor bi bil svetnik.
—	Kaxlar je luid, — je menila ona. . .
Vikar pa je tisti hip pogledal kvišku in se zazrl v razpelo nad vrati v sobi in je s stisnjenimi zobmi govoril Onemu na križu, čigar liee je bil sam Lzre-zal in čigar u-de je bil sam vzobličil in čigar strašne rane je bil sam vsekal v bridki svoji ljubezni in s svojo trdo, težko roko Govoril je lieu, ki je neskončno dobro odgovarjalo samo njemu in vsem drugim grozilo z nepojmljivim izrazom ne-svetega. nečloveškega lica. Govoril je svojemu Bogu s svojo besedo. odločno, kakor človeški hlapec svojemu človeškemu gospo-dar j it:
—	Poklical si me in me izbral in -svojega svetega učeuika Pavla si mi dal za vodnika hi v modrem marcu Ambrožu de Canepis-u si in i dal človeškega svetovalca in v dobri veri sem vzel hčer grešne matere pod svojo streho in sem jo lepo učil in je zrasla in mi je v izkušnjavo in se morim zaradi nje in preganjam hudobo iz svojih misli: žagam, tešem, ležem v breg in molim, sem siv in pameten in goreč duhovnik kakor prvi dan in 1: pim pred nad težnostjo krvi, kakor da sem obseden. Ti mi pomagaj, Ti veš, Ti svetuj, Ti naredi, da ugasne mladost v krvi in greli v mislih!
V nekaki sveti jezi je segel vikar na. Jiteno in snel razpeto. Prijel ga je z obema rokama in ga držal predse, kakor človeka, ki mu je nekaj dolžan in je ponovil
Vikar je zaprl vrata in razgrnil ,iiv. in bral. In vse liee se mu je začelo iihlrati v okrutne gube in če* o se mu je na jezilo v oblak in težka rdečica mu je pokrila liee. Mrn.ra! je* polglasno svoje nove :iiidi. svoja nova čustva:
—	Josephus de Menezeis, vol-<'«mski sosed moj! Torej nadme -i c 1 ločil pasti? Zato si hodil v Tolmin k mojim zavidljiveem,
ko lijivee -tari. In zdaj. ko slutiš. da je moj zagovornik star in r.j gova moč šibka v Čedadu, /daj. še preden je zatisnil svoje o-či dobri gospod Ambrož, si začel. Groziš, ovajaš. sumničiš, natoleu-i-š. Lah za vratni, presbyter see-leratns, živinče v sveti službi. Boj e Janeza Potreb u ježa, boj sp. nevredni !
Vikar je vrgel srdito list na mizo. Nato je vzel razpelo in ga spet obesil na steno in ni se zahvalil. da ga je ivslišalo. Ni vedel. . .
Segel je po pofcnivalu in odšel 7. doma proti Dvoru, kjer je stanoval že petnajst let Ambrož de lanepis, njegov nekdanji pod-Tiornik. njegov nekdanji predstojnik, sivolas petuiosemdesetletni starčnk, vesel in veder pušeavnik med "kožarji" v udobnem poko Ju. spoštovan, v Čedadu in na j črnskem dvoru, vitez po milo=ti ctsarja Maksimilijana 1.. častni namestnik čedajskega Itn piti ja. ki )e sicer vsako leto 8. maja volil iz svoje srede naddijakona "in mon-t:bus", pobiral desetino, z vaj pred svoj forum, sodil, globi!, grozil, oddajal naddijakonat na -ečjo ponudbo in vendar moral še vedno vštevati vplivno in pomirjevalno besedo "avstrijskega ko'iisar-jrt" v pravdah cerkve in obla?fi. v sooru Magnifieorun Domino-: vi in Consort um S. M. V. in tolminskih cesarskih glavarjev.
\ ikavia je sprejel sivi knnoni-k )'.* l,uga in ga vedel .v svr.jeniu i'.'Sj.'do Za roko ja j* p?TjaI in šepet ai srečen, otročji:
—	Gospod komisar so bili cel dan čudno vcvseli in -so povpraševali po gospodu vikarju. Zdaj pišejo. — Jznenadili jih bomo. Veni jte, gospod vikar. Prav je, kako je to prav, da ste prišli!
Sluga je odprl vrata. Vikar je vstopil. Drobain starček se je zganil globoko v relečem naslonjaču, stegnil živahno svojo drobno roko in zaklical;
—	Joannes, -aLi prinašaš po-ii>Jad, življenje?
—	Pomlad, padrone! — je vzkliknil duhovik in se sklonil k * tare ko vi roki in jo poljubil. — Tiho se jo umaknil sluga.
—	Spovedal me boš, — je *e-kel čez hiip kanonik. — Vzemi što-io.
—	ALi takoj? — je vprašal vi-
—	Takoj, — je odvrnil kaaionik. --- Prva je bridkost.
Vikar je v.zel štolo Ln je začel moliti spovedno molitev. . . Ko pa je demoiil odvezilne besede, je fuel štolo in jo položil starčku na ramena in je izpovedal gorje f voje dnše. svoje slafbosti in svoj strah. In starček je dvignil tresočo roko in ga odvažal in blagoslovil. Nato je- rekel:
—	Mar -si pozabiL da je pisano: velle adjacet milii; perficere au-lem bonum non invenio?
Nafto je iztegnil roko in je pokazal na zvitek listov in je rekel:
—	Štirideset let sem pisal. Vzemi in beri. kadar mene ne bo več. In če boš našel, da je v pogubljenje, vrzi v ogenj!
—	Nikoli! — je odvrnil vikar, vzel liste in si jih pritisnil na ustnice.
—	Blizu
resnice je zmota, — je šepnil starček in začel drema-
in greh v mislih!
.stanovanje in oelprl v sobo. Tedaj se mu je tlvignil naproti mlad, vteokor&scel človek iz mehkimi črnimi brčicami pod nosom in se nasmehnil nekam trudno in kakor v zadregi. Vikar s;1 je zagleda icačuden v ibledo mladeničevo lice.' Mladenič mu je stopil živahno naproti in mu p' ljubil roko in rekel :
—	Strie! Prišel sem na počitni-ee.
—	Glej jo. Magdaleno, njej so vnaprej razodela polena* — je pomislil vikar in pozdravil veselo:
—	Zdrav, Peter, moj hlapec!
ZNANA POLARNA RAZISKOVALCA
m
NDERV, OOD A UHOEKoOOO. N T..
To poletje bo priredil raiani ameriški raziskovalec B. MaeMillan
— Mospod consilliarius va- po-
Magdalena je vstopila z vinom i in kruhom. Bila je živahna in ob-■ ičje ji je bilo slovesno., Položila | je pijačo in kruh na mizo in jej obstala.
—	No. reci no, kar misliš, — se zdravi. — je rekel dijak.
je zasmejal vikar. Ona si je šla — Hvala. — je odvrnil vikar rokavom čez oči in vzkliknila: 'in dvignil posodo:
—	Naj mi verujejo, da ga nisem t — Dobmdošel. Peter! poznala. Tako se je izpremenil. [ Pila sta. Vikar je vidni in je Oh, šole. šole ! Bog ve, da je shuj-! mislil:
ekspeelicijo v ozemlji- S »vern* lm tečaja. Ek-»jn .il-ija bo vršila pod nadzorstvom mornariškega depannu-nta. Opremljal ira bo eden najboljših ameriških izwdem-ev v radio-V-zn javljanju Eugene F. McDonald (na i i:; .
VABILO K IGRI
katero priredi
Dramski odsek "Librarijskega" Slov. Doma
dne 16. maja zvečer v Slovenskem Domu v Pittsburgh, Pa.
Pričetek ig.-e ob 7:30 zvečer.
Veselo igra "Umetnost in Narava"
Vljudno vabimo rojaki r Pilhbuujh-u in okolici, da nos v velikem steviLu poselijo.
Po igri, v /.otikor h; Čas dopuščat, bodo imeli pl.so~.ljui priliko, tudi mat„ zor rt i ti s. d., polnoči.
Artemizija, jnWinja t-m inska
Aurora, njena Jui .....
Baron Bergen ..............
Grot Bern, nus;iryki ks:>:t::ti
Agememnon Natančni, grajski .
PcMksana. iiitwnva InT-i Ajunt, stiežaj )
Hektor, sluga. ) v službi i>ri gr.. Achi!, kočijui >
Meric Bezgovec. husar j.ri i; .f \. ., Ebert. vojak nu dopustu Friderik)
Gustika >	nj. K" va «»tr«.|;.i
ncžisKn
;nji
A XT.
............ KATIE KI
-- ................im.MKC
..... rt!AS KAZHtM^EK
............i * »s K i * u V1I>IC
....... i t:AXK XlVA.\Vl«%
.s«;r.:.., 'tki-kk ,M AI iT IX OSTU11MAX I'ETEU JERAM AXTOX SKILVIIA
---- 1" ».\il.\:K ! »KKI.KVA
..............ii'MX III7.K1.
»E i:.\i:i:'<\ „,l IJERTH.V i.VTUlAH. KKAI..J
šal. da ni zdrav----'
-- Kakor riba, teta Magdalena. — je odvrnil živahno dijak, vikarjev stričnik, sin rajne Polone, ki jo je bilo podsulo ob velikem potresu. — To je samo od poti in hojo — _
— Ubogi otrok. — je vzdihni-
Ja ona. — nOtri iz globoke Laš- j kolau ¥
—	Truden- ie in žejen. Kako slastno pije.
—	Kruha »i urezi. — je dejal nato, — in sedi.
Mladi je sedel v stol. kjer je -:ec-r počival vikar. Vikar pa je ■ tal ob mizi in «ra opazoval.
Zares je. Bled si. Ali si bil
Vikarju je postalo liee ;v-uo in t; 111110. a > - je krotil.
—	Čakaj no. — je vprašal eez hij>, — o čem nameravaš brati?jj}lj
—	1 >i«rc-! um vet us. liber —
— O Ctpoliju sem rep i tira!. _
je odvrnil mladi. Ki že nI mosid I-i iki iv tri zadrege. Vikar je molčal- nekaj hipov, nato jt> vpra-
rai
>vo-
—	Po liartolu.'
—	Po Bahln.
—	l'a si ]>Ls.iiI d nekem (Vpoli-i«i. Kdo te razuane—
— Kako
je že ime konzilijarje
Naredi mi, da ugasne ogenj ti mirno kaJc(>r otrok. Vikar se je"
dvigrnsil. Sluga je breaslišno v3To-
Tisti hip je nekdo potrkal na pil in ga od\ edel isz sobe. . . vrata injih odprl in pomolil list Vikar je vstopil v pomlad in ekozi špranjo.	je šele j^j domislil, da je bil
—	Kdo T — je vprašal vikar.
—	Josephus de Menezeis, — je odvrnil otroško slab gJas„.drhteč esasopljen.
—	Glej, kaiko se revše boji! — j* Bflbmeimil -vikar in odprl je
Vr»4a. Boječi ael je bil že izginil, aiiiii'
prišel z drugačnim nagibom k nad dijakonu in da ni govoril ni besede.
— Čemu? — je rekel. — Modrost njegovo imam in from bral. kadar mi bo tesno in v skrbeh.
Svef, miren je vstopil v svoje;
ke, pa peš.
—	To ni nič. — je odvrnil vikar. — Hodil sem že dalj. — Ti bi seveda aie prišla. <i. — Tn obrnil se je naglo od nje in k Petru in r«i začel motriti. In .ko ga je pogledal, mii j<> Izginila prva radost. iz lie.
—	Sedi. odpočij, — je rekel kratko in nalil iz vrča.
—	Go<po(d. za večerjo, kaj bi — — je vprašala Magdalena.
—	No, skuhaj. Kaj jaz vem. Po navadi seveda. Pa pojdi že, te prosim.
Magdalena je vzdilmila in zaprla tiho vrata za soboj. Potem je potožila Katriei tiho:
—	Ta naš gospod, saj n/ima sr-ea.
Zopet sii je '.začela brisati oči in je mrmrala:
—	Nekaj mailaga.
—	Pa si zdaj dober?
—	Dober.
Duhovnik je opazil dijakovo čepico s peresom in si jo pomeril in se pošalil :
—	Take čepiee nosite t aro j ?
—	T)a. — je odvrnil dijak. — mi pri contantissimi.
—	Nat i o eontantls-.ima. — se je nasmehnil vikar. — z^o lepo i •me. Kaj pa faeidtas?
—■ Facultas je consultLssinia.
—	Pa rektrr:.Dekan?
—	Ve:-*fra amplitudo. Vir eolen-dissimus dignisiiuusque.
Vikar se j" živahno zasmejal, snel čepico, motril in vzkliknil.-
—	Moj ljubi, od kdaj pa so kurja peresa v navadi?
____________________Mladi je zardel in-hotel v za-
Grdo je rekel. Bog mu greh I drepi1 in osramočen seči po po-odpusti, gospod Martini, pa tak ni [h:-ivalu. Tedaj pa se je vikar hrl-bil. de vsaj govoril s človekom in'P:,vo zasmejal: ga ni podil. Ta pa samo kakor v j — Prijatelj, ta čepica j.» moja. bukvah, da ga ne razumeš, pa bev-j Moj tridesetletni spomin. Bn z tskne, da se zleneš. Naj bo. za ver- pokrivala si se vrnil.
ae dušice in za grebe.
Mlada pomočnica je očividno ni razumela. Smešila se je ob stari nerodni žraii z nekim prezagonet-n i m smehom in st rmela nekam skozi okn os smehom, kakor bi sanjala. t
Hipoma se je nasmejala polglasno in vedro je rekla ;
—	Niste ga spoznali, jaz sem gp, pa koj.
Stara kuharica se je ozrla po dekletu in se začudila:
—	Glej, preoblekla si se, pa kdaj ?
—	Prej. — je odgovorila deklica; nekaj toplejše rdečice ji je stopilo v lica. Nato se je gibko o-kreuila.
—	Petelinčka zakol jem. — je odločila Magdalena, — pa naj bodo hudi gospod, ali pa ne. Kar je prav. je prav.

Mladi je jecljal:
—	S soškega mosta mi jo je vzel veter.
—	Zakaj je ne držiš. — je od-govorM rets n o vikar. Čez hip je vprašal r.sno:
—	Repi tičijo imaš?
—	Imam, — je dejal lahkotno dijak.
—	In privatam?
—	Ne.
—	Pa si pisal po denar! Ali ti nisem poslal petdeset lir. kolikor je potrebno?
—	Odložil sem zaradi bolezni.
Izdal sem novi cenik
Domačih Zdravil
katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah.
SEMENA
V zalogi imam najunljša vrtna, cvetlična in ooljska semena. Pišits po brezplačni semenski cenik.
Blago poSiljam poštnine prosto.
Math. Pezdir
Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
—? Strozzi.
—	Ne poznam ! — je vzkliknil' vikar. — pa praviš, da me j>n-L zdravi.
Mladi nil:
—	Mislil sem i a zum e.
Vikaa* je stup.il razburjen po sobi. Mladi je gledal plaho za njim in njegovimi kretnjami. Naen-
je vikar obstal tik pre-J jim go j-, ncem in rekel:
I v oje velikonočne počitnice -o I« t os kaj zgodnje. Ne bom i>,-I i-rašt val. čemu. To ti pa povem. , Videti je, da sj *]abn pa/il nas» in I ffcleko. Zamazana je. gh j. in Cc-|Io krpal si j„. Ali si popiva i (Dalje prihodnjič./
je drhtel. Nato je odvr-
prejšnjega'. to se
ZASTOJ NJ slovenska knjižica glede patentov in pola za skiciranje se pošlje na zahtevo. Pišite šo danes v slovenščini.
BRYANT & LO WRY i
Registered Patent Attorneys
320 Victor Bldu.. Washington! D. C. I
Revmatizerq.
Značilna e*omače zdravljenj« — da
ga oni, ki ga ima.
V U-tu	me je nnputlel tnusku-
larni in siibakuinl revmatizeru. Trpel sem tri leta. tako kot vedo le oni. ki pa imajo. Pu.ske.Sal sem več zdravil, tc-Ga. pomni — le začasna. Končno sem pa vseeno im.šel zdrav-Iji-r1 j*', fci tni jo ozdravilo. Nikdar več nisem ljil bola t!. ! >al sem ca Številnim, ki so bili težko bolni in so celo morali ležati. Nekateri med njimi so bili stari že od TOjio Su let.
"Ostre bolečine so kot strele švigale skozi moje sklepe**.
Želel bi. da bi vsak. kdor trpi vsKd iijuskulaj-j;esa iUi sub-akut-netra. (oteklin v sklepih) vevmati-zma. poskušal \-rerjnost izboljšanega '"Domačega zdravljenja" vslc-d zdravilne moči. Xe pošljite centa; pošljite ime in naslov in jaz bom poslal brezplačno za pojikušnjo. Ko se bo izkiizalo. da je to zdravilo, katerega ste že dolgo iskali, da se »znebite revmati^ma, i>ošljite en dolar. Zapomnite si, da j;Lz nočem denarja. dokler niste zadovoljni poslati ga. Ali nI to pošteno? Zakaj bi še trpeli če se vam ponuja brez,.lačna pomoč? .Ve obotavljajte Pišite danes. Mark H. .Jackson 111 K Durston Kddg
Syracuse. X. V. Mr. Jack*« jasa za maičaost careajeta iftlniU.
DR. LORENZ
642 Peim Avo., PITTSBURGH PA,
COINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH UOLCZNt IT*?0!? xdrav,Jen^ ■»»'tnlh in hroniCn.'h *,!„„,
inant Tiovansk- 'VJ" tm™ mku'n" v	'
•rldobH posebne iku5nJo pTozdrlvIJ^nJu moik'h hVJ" .	" Ut
popolnoma zanesti
na mene, mola skrb m . .	iato k morata
»lm. Nc odlaiajte, smpak pridite iimpV.	"" Popolnom,
'•z ozdravim xa.truplj.no kri. mazulj. |n IIm do t.l^a.i
T torek, četrtek .„ »obota od V Vp'owL. do ^SSŽS- t n^SSSf^ praznik« od 18. dopoldne do t. popoldn..	' T
Posebna ponudba našim citateijem
Prenovljeni pisalni stroj
"0LIVI!K'f $20.
B strelico ra slovenske črke, č, i, i ^ $25.—
OUVEB' PISALNI STBOJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI,
Pisat! na pisalni stroj ni nikaka umetnost, Tako] lafete rsak pile. Hitrost pisanja dobite S yajq,
■LOVENIC PUBLISHINQ COMPANY O ®«tlandt IM	K«w Terk, M. T.
| ' KOŽNE BOLEZNI "
♦ povzročajo mnogo trpljenja Z v teh slučajih je treba jemat;
Z	SEVERA'S
ESKOl
Olajša mdrdEenje, odpravi srbečico
W r. r v F R C C E D A K rf A P I o ;» .
Nove pošiljatve knjig.
sme veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah sme imeli mnogo vprašanj, zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ne
zmanjkai predno dobimo vaše naročilo. ;
t
2 naročilom pošljite potrebno svoto bodisi m money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
r
GLAS NARODA, 82 Mandt St., New York
Predirajte pazno oglase o novih knjigahL
S :.. • • .-I.-.;' ^^tt

KNJIGARNA ct G LAS NARODA"
POUČNE KNJIGE:
Naia zdravila ....................................50
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 strani ........................ 6 00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00
Jugoslavija, 3- zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in —
Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkana. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana ..... 3.28
POVESTI :
Fabijola ali cerkev v Katakombah ............ 45
Gad je gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. T^o veza no ...........................75
Hadži Murat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —
Kraljica mnSenioa, trdo vezano ................80
Kazaki, povest iz ruskega .......................70
IG plačamo poštnino.
m
GLAS V A RADA. SO. ATO. 1 923.
S O L A IN A
ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.


V- —mt^- -^L^niiii
D	(Nadaljevanje.)
—	Kakšen blagoslov za deklico, da ste na ta način spravili siroto na varno! Kaj naj ji koristijo častniki / Prav ničesar. In ko boste zatisniili svoje oči, gospod 'profesor, kaj b-o postalo potem iz ubogega črviika, ki nima miti počenega groša ? Zahvalite se Bogu. da -se je našel tak mož kot sodnik za ubogo dušico, kajti pri njem bo 11,1 vaj nem, v gorkem gnezdu in ne bo ji treba umreti od gladu. Sedaj lahko v miru umrete, gospod profesor, kajti iznebili ste se j»voje glavne skrbi.
Profesor je bil boleli m, pomehkužen gospod, katerega je glo-bogo giuiila vsaka omenitev smrti.
Tudi v tem slučaju je postal mehak 111 s solzami v očeh je ponovil :
—	Ah. sedaj lahko 11111 rem.... Ali ljubi Bog.... sedaj lahko um rem, kot praviš, Neža!
Odločna Neža pa ga je s pismom vred potisnila skozi vrata, "de osebno sporoči gospodični lijtrno srečo". Profesor pa je še v edine ponavljal: — I)a. sedaj lahko mirno umre m.
Te besede, spremljane od solza, so izprva tzelo preplašile Margareto.
Ko pa je prebrala pismo, jo je zazeblo pri isrcu in skoro aii razumela vsebine pisma.
Profesor je omahnil na stol, sklenil roki ter neprestano ponavljal :
—	Sedaj laliko mirno umrem, — ti si preskrbljena!
.Margareta ga je objela.
—	Ali te to res veseli, stri-ček? Ali je to pomirjenje zate?
Iz obzira do svojega mehkega strica ni mogla odkloniti snubitve nf.simpatičnega ji moža.
Sedaj je spoznala z v%» jasnostjo, kako zelo j*i razveselilo starega gospoda videti jo preskrbljeno 111 kako zelo se je razveselil strašnega pisma.
Naravnost zločin bi bil vzeti mu to zadrgo in najljubšo tolažbo.
Za občutijlve duše je vedno niičaio vživeti se. v vzvišeno, poezije polno* živijensko nalogo in prav posebno v naravi ženske je staviti se v službo samaritst va.
Ta žslja ponizavati <>e, služiti Ln se Žrtvovati je- značilna poteza'
ženske čednosti.
Tako, kar so ji je zdelo še pred par urami neznosno', zoprno breme, si je sedaj prostovoljno naložila kot križ, z izavestjo. da je izvršila plemenito dejanje. — Kako navdušena je bila že od nekdaj za vse idealno i.11 \ zvišeno, kako je žarel v njenem mladem srcu svati ogenj vere iu zaupanja v resnično dobro! Življenje ji je nudilo le surovo, trezno dvorljivobt in prozo, a -o mi se je odela, s pajčolanom poezije, ki je motil njeai pogled.
—	Ali naj pride ? — je Sep-'tal profesor z glasom umirajočega. Mlada deklica je pokleknila .pole;* njega, .se mu ljubko nasn**hnila ter rekla:
—	Da. strice k. — pride naj ...
Pri vratih pa je prisluškovala gospa Neža ter si zadovoljno me-la roki. Bolj še je šlo kot si je mislila. Svet/i Bog, koliko pomaga malo sentimentalnosti!
Na ta način je postala Margareta UteaiStka — nevesta.
Četrto poglavje.
Sotlmk je posla! svoji nevesti cvetke ter ji lastnoročno nataknil na prwt za ločni prstan. Bil pa je prevelik ter je uhajal z njenega nežnega prstka in .tudi cvetice so takoj ovonele.
Go-ipa Neža je bila kot izprani en jena.
Mačka je skrila svoje kremplje ler kazala le mehke tace.
S prijaznim .smehljajem <se je lotila dela, da preskrbi balo zn mlado nevesto. V ta namen je dvignil profesor zadinji preostanek premoženja Margaretine matere ter prepustil delo nakupovanji praktični Nezi.
Starka pa se je delala zelo ponižno ter menila, da bi bilo dobro, če- bi postala prihodnja sodnica že sedaj tnalo samostojna ter zadostila svojim željam po laMnem prevdarku.
Nujno delo, ki je prišlo s pripravljanjem bale je zazibalo mlado muče-nico v življenje sanj ter olajšalo njeno srčno bol. Še nikdar se 111 čutila Margareta tako samotno in zapuščeno, kot izza dne, ko je postala Margareta nevesta.
Velikanska je bila javna pozornost, katero je vzbudila njena zaroka, a ta pozornost ni bila posebno razveseljiva in isreona.
Pristašev doktorjev* L me je bilo preveč, kajti pacijenti njenega očeta so živeli ne le v mestn, temveč tudi v celi okolici in vsled tega ni bilo prav nič čudno, da se je skoro ecl.j prebivalstvo zavzelo za "nesrečno, zapuščeno nevesto", ,za kar so jo ljudje seveda smatrali.
Nikdar niso imeli ljudje dosti simpatij za tujko, z izjemo gospodov, a ker niso tudi radi videli, da se je zaročila z drugim, so tudi oni pribežali v nasprotni tabor.
Povsem naravno je, da so pripisovali gospodični Margareti glavno krivdo.
Izjavljali so .da je rafinirana koketa. ki se mi ustrašila nobenih sredstev, da zaplete ponižnega in spoštovanja vrednega sodniku v svoje mreže.
S pomočjo vneli nedovoljenih sredstev je baje odtujila sodnika Lini in ni se sramovala iztezati svojih rok po tujem blagu! To je bil vnebovpijoč zločin!
Gospodična Lana je znala na izvrsten način igrati v.logo mirna mučenica in raditega so segale govorice glede njenega "zlomljenega" srca preko meja vrjetnosti. Le poročnik Olševski je o sta', zvest mučeni Margareti.
Bil je edini, ki je poslal mladi nevesti -čestitke v obliki šopka cvetk in ki se je še vedno izpreliajal pod oknom svoje oboževane.
—	Aha. — so dejali zlobni jeziki. — mladi fant misli, da bo lahko igral ulogo hišnega prijatelja! Ker ni vrgla vse časti vredna nevesta njegovih evetik na cesto, kot bi se spodobilo, je mnenja, damn ne bo težko doseči svoj cilj. Fbogi sodnik, kaj vse bo še do žijrel.
^Margareta Utenska ni ničesar domnevala o tem viharju, ki je vihral nad njeno glavo. Konečno pa je vcntTar postala pozorna nanj ter rekla ob neki priliki NeisJ:
—	Ali veste, kako slabo govore o imeni v mest« T
Starka pa se je smejala ter skomignila z ramama.
—	Zavist! Ničesar dragega kot podla zavist, gospodična! Ne brigajte se za to! Kidor ima srečo, povedo ženina na dom. Nekaj pa sem vaan vendar hotela povedati. Tudi sodnika so pričele nadlegovati opravljivke. Vsled -tega moramo biti pozorna, da odvrnemo na nas namer j ene pfiee. Lina mekeče po celem mestu, kako strašno je
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI FARNIKI NA OLJE -
FRANCE 9. M A J A
FARIS — 16. MAJA.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE
Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi 4 ni i 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
za 2,
19 STATE STREET
MM^MOHMMMM^^^n ALI LOKALNI AGENTJE
NEW YORK
jubila sodnika in da. bi skoro izdahnila svojo dušo iz ljubezni do ljega. Vi pa. gospodična Margareta, se sploh ne obnašate kot nevesta! Tako visoka, nedostopna, kot kakšna nuna' — Že zadnjič se je pritožil sodnik raditega. — Kaj pa mislite, pravzaprav.' — potem bo moral sodnik vendarle meniti, da gori vaše srce še vedno 'a onega, poročnika. Ko bo prišel danrs sodnik, morate naviti dru-strune!
(Dalje prihodnjič.)
NOVA ŽELEZNICA V INDIJI
jCreianje pamikov - Shipping tie*«
Obsežen pomen trdne volje.
Trdna, odločna volja je ona ta- jčno preide uspeh takorekoč
v 11a-
iinstvena sila', s katero je mogoče ibvladati ljudi, voditi narode ter /ladati nad njimi.
Volja je kulminacija združenih luševnih sil človeka. Ona je vodilna in vladajoča sila človeškega d 11 na, ki odločuje velikost vsakega uspeha. Volja nam podeljuje oblast nad drugimi ljudmi, nam pri-uese zdravje, srečo in bogastvo. Človek, ki razpolaga z m»čno voljo, premaga z lahkoto vse zapreke, ki se mil stavijo v življenskem boju ter doseže vedno svoj cilj.
Prava moč volje se presoja' po zmožnosti in stopnji vplivanja na osebe, s katerim pridemo v dotiko. Često se pripeti, da vzbudi že sama navzočnost osebe s trdno in od ločno voljo, v navzočih jrloboko po-štovanje. Iz nje odseva neka nevidna. tajinstvena sila. ki zamore več, kot vsaka izgovorjena beseda
Vzgoja volje jsamnika, kakor
Nikakor pa ne smemo zamenjati uspeha, volje s samovoljnostjo. Samovol j-nost, surovost, ter tem slični poja-vi pričajo le o majhni volji, kajti ' že dejstvo samo. da se dotični ne more obvladati in brzdati, je zadosten dokaz neznatne sile njegove volje. Sicer je navadno res težko obvladati te vrste ljudi, vendar pa tudi oni ne morejo vplivati na druge. Kdor ne more obvladati samega sebe, tudi ne bo obvladal drugih.
Kakor vsako duševno zmožnost, tako si lahko vežbamo in gojimo tudi voljo. Naravno, da si je pridobilo mnogo ljudi svojo silno voljo brez posebnega prizadevanja, takorekoč nevede, kakor se nahaja jo tudi ljudje, ki so postali z razmeroma malim trudom odlični ra-Čunarji. glasbeniki iu drugo. Iz tega pa nikakor ne sledi, da ne bi mogel postati dolier računal- tudi tisti, ki ni za to že od rojstva posebno nadarjen. č'e bi bilo to tako, potem bi pač ne imele šole velikega pomena.
Voljo jc treba gojiti sistematično in z vstrajnostjo. Koliko časa in truda žrtvujemo dnevno, da si izvežbamo in razvijemo razne duševne zmožnosti; volje pa, od katere je odvisen vsak uspeh, ves naš vpliv na zunaj, navadno popolnoma zanemarjamo. Nihče ne 00 pričakoval, da postane umetnik na glasovirju brez temeljitih dolgotrajnih vaj, kakor tudi ne more postati spreten telovadec brez predhodnega sistematičnega vež-Danja. Enako je z voljo.
Moč .volje si znatno ojačimo in krepimo, če se odločimo doseči gotove uspehe. Leti moi-ajo biti seveda vedno v okvirju naših zmožnosti. Čim pa smo se enkrat za nekaj odločili, moramo to brezpogoj no in pod vsakimi okolnostmi izvršiti. Z vsakim takim poskusom ;e bo stopnjevala moč volje in kon
šo navado.
Kdor hoče imeti v življenju uspeh, mora imeti popolno zaupanje v svojo zmožnost, da bo* svoj cilj dosegel. Komur manjka ta samozavest, ta nima močne volje, ne«ro le željo. Pomanjkanju samozavesti sledijo neuspel)i, in ti so najhujši ter najnevarnejši sovražniki in rnšilci volje.
Noben trgovec še ni imel uspeha pri prodajanju blaga, a* katero sam ni imel zaupanja. On mora to, kar govori, verovati. Proučiti mora natančno vse dobre strani blaga', katero hoče prodati, da more potem o njih s prepričanjem govoriti. Le na ta način bo lahko u-veril kupca, da razume svoj posel, vzbudil bo zaupanje in imel bo u-speli. Samo mehanično govorjenje brez notranjega prepričanja je brez moči in ne more imeti nikake-
Te dni je bila otvorjena novozgrajena iželeenica med mestoma Moulmein bi Ye v Birmi. S tem je storjen prvi korak za zvezo med železniškim omrežjem Birme in Zedinjenih malajskih držav.
Ta proga je dolga 140, kilometrov. Zgraditi so jo po ozemlju, kjer so povodu j i -skoraj na dnevnem redu zaradi obrlega dežja. £alo gre železnica preko 200 mostov. Gradivo so morali dovažati ; čolni, ker daleč naokrog ni nobene polti, še manj pa ceste.
Nadaljevanje ceste od Ye do Tavava jei akoraj končano in jo >odo v kratkem podaljšali do Merguilija. Od taini bo na široki podlagi zasnovana železnica zgrajena prelko prelaza Jalinga v Si-am. Ta država ima zgraditi samo kilometrov železnice, pa bo 110-.*a birmanska proga gotova in bo tvorila zvezo med Baaigokom in Pcnangom. Program za novo bir-nansko železniško omrežje predvideva približno 15CD kilometrov proge.
"S to progo so Angleži storili zopet korak dalje na svoji poti. ki 2rre za osvojitev južne in južno-vzhodne Azije, najprej v gospodarskem, potem pa v političnem oziru, v kolikor še nimajo v onih krajih kolonij. Nova železnica bo izdatno izpolnila občutno vrzel, ki je doslej ločila zapadno obalo Zadnje Indije v vzhodno, zlasti oa z notranjščino te bogate dežele.
je za vsakega potim i za cele naro-:de neprecenljive vrednosti. Tega .se zavedajo danes vsi kulturni r.a-rodi ter ji posvečajo naravnost neverjetno pozornost, ki se izraža predvsem v intenzivnem, sistematičnem gojenju športov vseli vrst in v prirejanju liajmičnejših tekem. Razne države vot i raj o v te svrlie velikanske vsote, zavedajoč se dob ro. Jej iko važno nalogo vršijo s tem.
Zdrav sport je najboljša šola za gojenje volje.
Najbolj ši rokoborec.
Nov upravitelj zagrebške carinarnice.
Za upravitelja carinarnice na .južnem kolodvoru v Zagrebu je Imenovan Milan And jelkovi č. doklej inšpektor generalne direkcije varili.
2. re*aja:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg-; Rotterdam, Rotterdam: Minnekahda, Boulogne.
5.	maja:
Resolute. Cherbourg, Hamburg: — Stuttgart, Cherbourg. Brmen
6.	maja:
lierengaria, Cherbourg; La Savoie,
Havre: Tres. Harding. Cherbourg. Bremen; Arabic, Cherbour- Hamburg.
7.	ma]a:
Zeelanil, Cherbourg In Antwern. 9. m rja:
Olympic. Cherbourg-; France, Havre: Veendam, Rotterdam; Duilo, Genoa.
12 rraja:
PreB. Wilson. Trst.
13.	maja:
Mauritania, Cht-rbcTurg.
14.	maja:
Dc Crasse Havre; Columbus. Cherbourg. P-emen; L»eutsi hiand, Bou-Igne. Hambug.
16. maja:
Paris, Fiavre. — s tem parni kom bo spremljal potnike uradnik t v rok ♦ Frank Sakser State Bank.
19.	maja:
Helinate. Cherbourg. Hamburg: Ere. men. Bremen.
20.	maja:
Aquitania, Cherbourg; America,
Cherbourg in Bremen.
21.	maja:
Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. maja:
23. ma!a:
I.eviathan. Cherbourg: Majestic, Cherboug: Xew Amsterdam, Rotterdam; Orca. Cherbourg; Coii r. bo Genoa; Andania, Chertouig La Hamburg.
26.	maja:
Muenchci,. Cherbourg, Tremen
27.	maja:
Berengaria, Cherbourg; SuffrenT. Havre.
23. maja:
Btlgen'and, Cherbourg Antwem:
Cl-veland, Uoulognt-, Hamburg.
30. maja:
Olympic, Cherbourg: France, Havre: President Roosevelt. Cherbourg Bremen: <"lrdana, Cherbourg; Minne-kalida, Boulogne.
30. junija:
Pres. Wilson, Trst; s tem parn!-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
Značilni izleti v Jugoslavijo.
Najbolj pripravno potovanje. Nobenih vizejev ni treba. Kratka vožnja po železnici.	Ceneno potovanje.
Vsak poseben izlet je pod osebnim vodrtvom uglednih voditeljev. Vrše S* iz New Yorka 12. maja. 2. iunija. 31*	21. julija na oarom-
nih ekspresnih parnikih MARTHA WASHINGTON in PRESIDENTE WILSON. Naravnost do Dubrovnika. Reke in Trsta. — Cene vo«enJ — TRETJI RAZRED TURISTOV S k" I RAZRED DRUGI RAZR3D Ena pot Tja »n najsaj Ena p..t Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj $95.	$162.	$120.	$195	$135.	$243.
železnica, od Trsta do Zagreba $2.Ljubljane ?1.20, Beograda $G_50. Potniki, ki se vračajo iz Trsta, niso podvrženi karantinskemu zadrž;mju. Profesor Paul Radosavljevich odpotuje 2. junija. Vsi potniki bodo iK>d njegov'm osebnim vodstvom. Ostali voditelji bodo ;joznej»» ol'jjvJjcni. Pojdite k bližnjemu agentu ter si zagotovite kauine.
PHELPS BROS & Co., Generalni
agentje.
C0SULICH LINE
2 West Street.
New York
VABILO
k predstavi LUKOVŠKI GRAJŠČAK . katero priredi društvo sv. Pran-eiska v New York. X. Y.. v ne-J<?ljo 10. maja na G2 Fit. Ma^kn Place. New York. N. Y.
Tempotom vabimo vse rojake in^ rojakinje iz Greater New Yorka, tla se te predstave polnoštevil-no udeležiti blepovolite. Vse vlo-iv so v dobrih rokah, zato bo dala igra vsakemu dovolj duševnega vžitka. Na svidenje!
Odbor.
3x 30.4.6)
NAPRODAJ POSESTVO
na Zgornjih 1'ob režah, štajersko, zaraščen gozd, žaga za les na voli. Kdor se zanima naj se oglasi: Mary Bastle, 2930 Fond du Lac Ave., Milwaukee, Wis. 6x 27,28.29.30, & 1,2)
Rada bi i-zvedela za svoje prijateljice FRANCKO ČOP. podoma-ee Jekešova. MARIJA ^IIKiLIČ. Tišlerjeva, obe iz Podpreske in FRANCKA PETELIN iz Lazea in AMALLJA MIKLIČ iz Drage. Ce kdo ve za katero izmed t^h, naj mi poroda nje naslov. Mary Janes, Box 386, Library, Penna.
m
m -mi-.
mm*
XO»T«l6HT_MVCT«MK. Vltw.CO,. NCW.YOKK
Naiboljši rokoborec na svetu je brez dvoma Stanislav Zbiško, ki je star nad peifcdeset let, pa je kljub temu premagal dosedaj A-.se svoje nasprotnike.
Za obogatenje krvi in za oživljen je je
Bolgarski Zeliščni Čaj
vreden desetkrat več kolikor s'tane. Da, vsaka družina naj bi imela to cisto zeliščno zdravilo za odpravo zaprtja, revmatizma. želodčnih, jetrnih in ledičnih bolezni ter za obogatitev krvi.
Pojdite Se danes Je- lekarnarja po zavojček — 75c in $1.25.
Opomba: — Dosti ljudi Sivi po farmah in po malih mestih, kjer ni lekarne. Ker jako potrebujejo to izborno zdravilo ter ga morajo imeti, bom jaz poslal po poŠti moje zdravljenje za pet mesecev za $1.25. Naslovite na me: H. H. ron Scblick. President, Dept. X824, Locust St., Pittsburgh, Pa.

Rad bi izvedel za svojega brata FERDINAND ŽAGAR. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi ali naj se pa sam oglasi. — Louis Žagar, Panola, Ala. (2x 30,1)
Novembra je tehtal 95 funtov. —- Decembra pa 145 funtov.
To se je pripetilo tiskaj živeCemu .John Howathu. ki je oil ž«- ni It-ta. bulun. John je bil zaposlrii kot foreman v to-vitrni za žveplenke, dokler nt t^Lko zl»>-
lel, ila ni mogel več delati. Kijjb temu
je pa še hodil naokoli pr.-tl Pestiisii meseci. Zatem je legel in slfherni je mislil, da ne bo nikdar vef- vstal. Zdelo so
je. da mu nobin zdravnik ne more pomagati, kljul> temu da so njegovi sorodniki storili vse. da ga spravijo na noge XekoO orjaški mož, ki bi lahko zvijal železo, je postal tako bolan, da ni mogel več jesti in je bil suh kot trska. Xi-kega dne je prišla iz start- domovine
njegova sestra, ki je babica ter ima
vsled teg-a dosti opravka 7 bolniki.
Pogledala ga je in takoj naročila zdravilo zoper traJiuljo. kajti vedel je, da trpi John na tej bolezni. In prav je imela. Kajti od Johna je odšla 45 Čevljev dolga trakulja,. grda pošast, ki mu je odjedala življenje. In ko je odšla od njega se je postaran mož takoj izpre-meiiil v mladeniča. V enem mesecu je pridobil skoro E»> funtov na teži. Vsakdo se je čudil, posebno p;t njegova sestra ker zdravniki niso mogli pronjati t:iko navadne bolezni kot je ta.
Dosti miških, žent-k in otrok se zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspešno, doOim je njihova resniC-na bolezen pošast—trakulja. Gotovo znamenje te pošasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka z včasnim izpeha-vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, glavobol, obCutek omedlevice s praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec je težak in napihnjen. Vča-si se čuti neko premikanje od želodca proti črevesom. Človek tudi čuti kot da bi se mu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik jako dosti pljuje, ima rmeno kežo, malo tehta in ima slabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez vake volje, ni jim mar delo, vedno sn leni. To pošasti, ki včasih dosežejo dol— žino 50 čevljev, povzročajo tudi božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Iznebite se takoj te pošasti, dokler ne izpodkoplje zdravja. PoSljite $10.48 za polno zdravilo Laxta-na, to slavno današnje zdravilo proti trakulji. COD se ne pošilja- Naznačite starost. Če nimate trakulje, ni škodljivo. Prodaja ga samo Laxal Co.. 53S T,nxal Bidg., Box 963, Pittsburgh, Pa. Za zavarovanje zavojčka 25c posebej. —R ^
—Adv't
Kje je JOE TOMA^IX. podomaee Skonean rz Gmajna, fara Raka*? Svojeea.srio je -bival v Piits-bur^h. Pa. Ako sam ali kdo njegovih prijateljev Čita ta ogla--, naj se glasi: Tereziji Mrgole, seda j omožemi Klemenčič, 14501 Thames Ave., Cleveland, Ohio.	(2x 30,1)
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
-mo že skoro razprodali V kratkem easii smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga, takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požn rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. T. O.
Š
e nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-skega Koledarja
za leto \ 925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov«
Kdor ga Koče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
ČUDOVITA RAZPRODAJA
20 -strel nI VOJAŠKI AVTOMATIK 32 kaliber, višnjevo jeklc na'novejši uzorec, samo • Q Q C Vred en $25, vo-*ir0"*'*'jafiki model kot blisk, natančen, močan.	—
On odda 20 strelov. Xe pošljite denarja. Plačajte poštarju" samo $8.95 in poštnino. V sluč-aju nezadovoljstva, denar nazaj. Federal Mail Order Corp. 414 B'dway, New York City, Dept. 915
Prav vsakdo-
kdor kaj Išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor * kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo) čudovit nspek —
MAT.T OGLAfll ▼ "Glas Naroda"
Kako se potuje v stari
in nazaj v
Kdor Je namenjen potovati v stari fcraj, je potrebno, da je nm tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih samorenh dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi ▼ IU. razredu.
Glasom nove naselniške postave.
ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 11)24, zamarejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene talni naseluiSki komisar v Washington. D. C. Prošnjo za tako do yoljenje ne lahko napravi tudi ' New Torku pred odpotovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla *om nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoela vije bo pripuščenih y prihodnjih trefc letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa cam ore J ' dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili Stetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StariŠI ln otroci od 18. dt 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost t kvoti. Pišite ■ pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta camorejo Jo goslovanl sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Pozor čitateljL
Opozorite trgovce ln o* brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in zte ■ njih postrežbo zadovoljni« da oglašujejo v listu "Gla« Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda' |
AOVERTIH IN "OLAI naroda*.