Štev. 200.
V Ljnbllanl. v soboto, dne 3. septembra 1916.
Leto XXXVIII.
= Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 26'— aa pol leta » , » 13'— za četrt » » . » i'50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloletno » 29*— za ostalo inozemstvo »35-—
= V apravnlštvn: s=
Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta > . > U'20 za četrt» » , > s-60 «a en meseo > . » 1*80 S poSlIlanlem aa dom stane na mesec 2 K. Posamezne tU tO v.
i inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat.....po IS t
za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrata 30 vinarjev. Pri večkratne« objavljanja primeren popust.
i Izhaja:=
vsak dan, lzvzemil nedelje ta Branike, ob 5. mrl popeldae.
Kar Uredništvo Je v Kopitarjevi ultol it*v. 8/m. Rokopisi se ne vračalo; nefrankIrana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona fitev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravntftvo Je v Kopitarjevi oliol Itev. 6. "U = Sprejema naročnino, buerate in reklamaoije. = . Dpravnltirafa telefona itev. 188. ===
Današnja številka obsega 18 strani.
Slovenci. Hrvati in obstrukcila.
Ker se zadnji čas javljajo v Dalmaciji glasovi, ki združen nastop jugoslovanske delegacije napadajo, podamo tukaj sodbo o takem postopanju, katero prinaša »Hrvatska Rieč«. Ta piše o političnih razmerah v zadnjem parlamentarnem zasedanju.
»Hrvatska Rieč« piše: »Ko ste v poletnem zasedanju obe parlamentarni skupini v državnem zboru — »Savez južnih Slavena«, v katerem so poleg peterih slovenskih poslancev vsi iz Dalmacije in trije iz Istre, in »Slovenski klub«, v katerem so samo zastopniki Slovenske Ljudske Stranke, 17 po številu, — sklenili, da naj se vodi obstruk-cija proti zakonskemu načrtu o ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju, je vse javno mnenje pri Hrvatih in Slovencih radostno pozdravilo ta sklep. — Tedaj ni izgledalo, da obstoji glede na obstrukcijo kako nesoglasje med hrvatskimi in slovenskimi poslanci, niti ni moglo obstojati. Stavili so vladi take pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni odstopiti od obstrukcije, da jim ne more biti ugovora glede umerjenosti, umestnosti in pravičnosti. Hrvatski in slovenski poslanci niso zahtevali ničesar novega, kar bi bilo prenagljeno: zahtevali so v povsem primernih mejah rešitev že davno nujnih vprašanj, od katerih ni važnejše niti starejše vprašanje o italijanski pravni fakulteti. — Tu se gre za vprašanja življenjske važnosti, za sam obstanek hrvatskega in bratskega slovenskega naroda, za vprašanja, katerih pravična rešitev edino more omogočiti in zajam-čiti njihov kult. napredek in razvitek kakor tudi uspeh v borbi proti napadom in prodiranju nemštva z ene, in italijanstva z druge strani. — Kateri so ti pogoji, katera so ta vprašanja? Ustanovitev stolic na univerzi v Pragi ali Krakovu, kjer bi se slovenski docenti usposobili; priznanje popolne reciproci-tete zagrebških vseučiliškili študij; jamstvo, da se v določenem roku let ustanovi slovenska fakulteta v Ljubljani, in jamstvo, da se italijanska fakulteta ne premesti pozneje v kako primorsko mesto, kjer obstoji poleg italijanskega tudi slovanski živelj.«
»Hrvatski in slovenski zastopniki so morali sprejeti vrženo jim rokovico
(vlade), in dokazati z obstrukcijo, da so pripravljeni in sposobni, braniti z vso odločnostjo svoje pravice, dokazati pred celim svetom, da se jim godi velika krivica . . .«
»Tako je došlo do obstrukcije v proračunskem odseku . . .«
»V proračunskem odseku, ki ima 52 članov, ni več kot štiri jugoslovanskih zastopnikov, ki pa v borbi niso ostali premagani, temveč so zmagali. Kdo jim je dal moč, da so se tako odločno uprli in vzdržali? Zavest, da branijo sveto, pravično stvar, zavest, da je ono, kar zahtevajo, pogoj za daljni obstanek naroda . . .«
»In ta zavest je krepila v borbi slovenske in hrvatske zastopnike, ta zavest jim je priborila med drugimi Slovani jake in močne soboritel je, ta zavest je uplivala na nasprotnike same, katerim se je oslabila eneržija tako, da se niso mogli upreti in zlomiti obstrukcijo, kakor so to hoteli in sklenili. Parlament in vlada sta morala kapitulirati. — Tako so vprašanja slovenske visoke šole in reciprocitete zagrebškega vseučilišča prešla v štadij važnih državnih vprašanj, ki se jih ne more spraviti z dnevnega reda. More se jih zavla-čiti za kak Čas, toda vsled vztrajnosti in sloge hrvatskih in slovenskih zastopnikov ni več daleč dan zmage. — Toda, ko je bil parlament odgoden, nastali so povsem čudni pojavi, ki so sposobni, uničiti dosedanjo slogo hrvatskih in slovenskih poslancev glede na omenjena narodna vprašanja, in da ta vprašanja kompromitujejo. Vsi časniki »hrvatske« in »demokratske« stranke v Dalmaciji, pa nazadnje tudi poslanec dr. Trcsič na nekem shodu v Sučurju, so začeli prinašati razne ugovore proti obstrukciji, zlasti proti Slovenskemu klubu, čegar največja zasluga je, da je reciprociteta zagrebških študij prvi pot postala predmet važne parlamentarne akcije. — S temi izrazi neodobrenja obstrukcije, časniki »Hrvatske stranke« desavuirajo svoje poslance, a ti uničujejo svoje lastno delo.«
»Moč in uspeh hrvatskih in slovenskih poslancev je. odvisen samo od njihove sloge in odločnosti. — Drugače vsled neprestanega obsojanja obstruk-čije od strani vsega časopisja in nekaterih poslancev »Hrvatske stranke«, ostanejo na pozorišču skoraj osamljeni zastopniki Slovenske Ljudske Stranke z dr. šusteršičem na čelu, ki so v resnici za časa obstrukcije nudili dokaz velike odločnosti, vztrajnosti, eneržijc in medsebojne bratske sloge; toda vse te vrline in kreposti ne bi se naravno
mogle dolgo vzdržati v borbi, ko bi jih Hrvati, njihovi najbližji brati, iskreno in krepko podprli ter se ž njimi ramo ob rami borili za skupne in narodne pravice. Slovenci nam morajo služiti za zgled, kako se vodi boj in s kolikimi žrtvami se pomaga, kadar to zahteva narodni ponos in narodna dobrobit. Razcepljeni Hrvati in Slovenci značili bi v parlamentu dve mali skupini, ki bi jih bilo lahko premagati posamezne. Zato bolj kakor čudno zvene oni glasovi, ki se dvigujejo sedaj proti obstrukciji, medtem ko so jo včeraj zagovarjali, za njo glasovali in jo hvalili. Odkod ta preobrat? Čemu ta nagla, z nobenimi novimi dogodki upravičena iz-prememba?
Odgovor naj si ustvari vsak sam. Hočemo samo s tem opozoriti, kako se z naknadnimi napadi na Slovence ruši vsaka zveza ž njimi, ako sc izziva po-gibelj, da pridejo Hrvati na Dunaju pred alternativo: ali popolnoma osamljeni in nemočni, ali v okrilju vlade in proti bratom. Za tem menda stremi »realistična« politika nekaterih Čehov, a njim, njihovim širokim in praznim frazam gredo menda na lep tudi nekateri Hrvati. Ne želimo jim, da jih gorko razočaranje uveri o napačnosti te politike, ker ni ničesar, kar bi moglo upravičiti naše delo, ko zahteva naša korist složno delo s Slovenci.«
Občni zbor „Slovenske zveze"
Vršil sc je, kakor napovedano, dne 23. avgusta pri Sv. Jakobu v Rožu, v gostoljubnih prostorih ondotnega »Narodnega doma«. Bila je to prva prireditev S. D Z. na koroških tleh. Udeležba sicer ni bila tako številna kot druga leta, ko je bil z občnim zborom združen tudi splošni sestanek katoliško narodnega dijaštva, vendar zastopane so bile vse pokrajine slovenskega ozemlja, vse podružnice in pododbori. Na zborovanje so prihiteli tudi zastopnik hrvat. kat. akad. počitniškega društva »Pavli-novič« iz Dalmacije, g. bog. I. Vilovič in slovenski bogoslovci iz Benečije.
Po pozdravu tov. predsednika so poročali odborniki osrednjega odbora, podružnice in pododbori. Poročila nri-nese v celoti »Zora«. Tukaj bi radi povzeli le par podatkov iz poročila lov. predsednika o delovanju »Zveze«.
Društvena organizacija se je letos spopolnila s tremi podružnicami: za Gorenjsko, Dolenjsko in Primorsko in
z jednim pododborom: za Ljubljano in okolico. V vseh treh akademičnih društvih so se osnovali organizacijski in narodno obrambeni klubi S. D. Z. — V prvih se je sklepalo o notranji organizaciji kat. narodnega dijaštva, slednji pa imajo namen, da vzbude v članih zanimanje za smotreno narodno obram-beno delo, ki ga namerava gojiti »Slovenska Straža«. Velike važnosti je zlasti z ozirom na graške Slovence oni v »Zarji«. Društveniki so kakor prejšnja leta tako tudi letos pridno predavali. Tov. predsedniku so naznanili 140 predavanj. Sodelovali so tudi pri prireditvah naših izobraževalniii društev. »Zveza« je ustanovila tri nove ljudske knjižnice. Zastopana je bila na dveh hrvaških počitniških sestankih, v Sarajevu in Makarski, in na vseh važnejših zborovanjih naše krščansko-social-ne organizacije. Kakor že dvakrat, je izdala tudi letos potovalno listino.
Poročila so sc vsa odobrila, nakar je dobil odbor absolutorij.
V novi odbor so bili izvoljeni tov.: za predsednika: iur. Anton Ogrizek, Sv. Hema, p. Pristova, Spodnje Štajersko; za podpredsednika: iur. Pavel Rupnik, Št. Vid nad Ljubljano; za prvega tajnika: abit. Jožef Fon, Serpenica, Tolminsko; za drugega tajnika: Janko Kete, bogoslovec v ljubljanskem semenišču; za blagajnika: iur. Ivan Milač, Olševek pri Kranju; za prvega knjižničarja: tech. Pran Rueh, Kostanjevica, Dolenjsko; za drugega knjižničarja: iur. Alojzij Vertovec; za odbornika brez mandata: iur. Stanko Masič in phil. Janko Kotnik. Za revizorja sta bila voljena tov. bog. Jernej Hafner in iur. Iv. Brozovič. Sedež društva je v Ljubljani, Vrhovčeva ulica št. 11.
Pri slučajnostih je predlagal tov. Natlačen sledečo resolucijo, ki se je z navdušenjem sprejela: Slovensko kat. narodno dijaštvo, zbrano na rednem občnem zboru S. D. Z. pri Sv. Jakobu v Božu, obžaluje, da se je en del slov. dijaštva postavil v nasprotje z dosedanjo zahtevo vsega slov. naroda po vseučilišču v Ljubljani, obenem pa odločno protestira proti temu, da ena, dijaška struja podaja izjave v tako važnih narodnih zahtevah v imenu vsega slovenskega dijaštva. Slovensko kat. narodno dijaštvo se prisrčno zahvaljuje poslancem V. L. S. in onemu delu slovanske delegacije v državnem zboru, ki je iS toliko vztrajnostjo branila slovenske interese v vseučiliškem vprašanju in jih prosi, da vztrajajo v tem boju do popolne zmage.
Opoldan se je občni zbor prekinil.
LISTEK.
Ob gramofonu.
Spisal Iv. Baloh.
Na oknu drugega nadstropja v predmestni ulici je slonela priletna ženska. Iz gostilne od nasprotne strani so doneli glasovi močnega gramofona, lep samospev Ave Maria iz neke opere se je slišal daleč okoli med vpitjem, petjem in kletvijo gostilniških gostov. Ženska je slonela neprenehoma na oknu, poslušala krasne akorde in debele solze so ji tekle po licih in padale doli na cestni tlak, ljudje pa so hodili po njih . . .
Globok vzdih je prišel iz njenih pr-sij. Ni bila več mlada ta ženska, pa tudi stara ne. V krasnih črnih kodrih so že bili nasejani posamezni sivi lasje, na licih pa je še ostal sled nekdanje lepote, katero so odnesli čas in skrbi.
Pri oknu jo je držala neka nevidna moč, vsa utopljena je bila v glasove gramofona, ki so ji bili toliko znani...
In potok solz ji ni usahnil, ljudje so pa hodili po njih.
Ozrla se je po sobi. Pri oknu šivalni stroj, kjer je preživela in presedela cel dan in vse večere, pri peči maj-
hen štedilnik, ki je pripravljal jedi in dajal gorkoto, da ni bilo treba dvakrat kuriti sobe, na eni strani star divan, njena postelj, na drugi strani pa trh-lena postelj, na kateri je ležala njena bolna mati. Še ena miza sredi sobe, par stolov, nekaj pokrajinskih slik na stenah in zaprašen zastor pri edinem oknu, to je bila vsa oprava njena, vse premoženje nekdaj toli slavljene, odlikovane in ljubljene Cecilije.
Cecilija je bila edina hči matere svoje — šivilje. Očeta svojega ni nikdar poznala. Mati njena je svojemu edinemu otroku podarila vso ljubezen svojega srca in jo vzgojila po svojih najboljših močeh. Z delom svojih rok je preživljala sebe in svoje dete. Znana je bila daleč okoli kot izvrstna izdeloval-ka perila, katero so v obilni meri na-ročevale pri njej razne trgovine. Dekle je odraslo in je že pomagalo materi pri njenem delu.
Mala Cecilija je hodila v šolo, v kateri so podučevale redovnice. Rade so imele krepko, črnolaso in črno-oko Cecilijo, ki je bila tako lepega, polnega lica, tako prikupljivega obnašanja in ki je imela tako krasen glas. lvcdar je ona zapela s svojim ljubkim, za njeno starost močnim, po'nodone-čim sopranom, tedaj so jo součenke — ene zavidale, druRo blagrovale. V tem
glasu je bil skrit njen zaklad in vsa njena bodočnost.
Cecilija je rastla, ž njo pa tudi lepota in moč njenega glasu. Kamorkoli je prišla, kjerkoli je nastopila, vse je očarala, vsi so ji prerokovali sijajno bodočnost. Kedar je v samostanski cerkvi zapela kak samospev, je vse utihnilo po svetišču in spraševali so ljudje drug drugega, kdo da je pel. Kmalu je bilo znano širšim krogom njeno ime. Kako je bila vesela njena mati, da imajo ljudje tako radi njenega otroka, njeno edino hčerko, kako ji je veselja drhtelo njeno srce, ko je slišala, kako hvalijo glas Cecilijin in ji obetajo lepo bodočnost.
Iskrena želja njenih predstojnikov je bila, da bi bila ostala v samostanu, ko je imela že dokončati študije, drugi pa so ponujali razna mesta, službe, da bi le tu ostala ter pomagala pri društvenih nastopih, pri predstavah, cerkvah itd. Zopet drugi so pa rekli, da ima zlato v grlu, da bi bila škoda, ko bi ne porabila krasnih talentov ter ne šla na visoke šole in se dalje izobrazila. Sijajna plača, čast in slava io čaka, tako so prigovarjali njeni materi hišni prijatelji.
Cecilija se dolgo ni udala. Ali ko jo videla, kako se mati njena ubijn z vsakdanjim delom, gledala v bodoč-
nost, da bo imela krasne dohodke, da bo češčena in slavljena, da bo brez skrbi lahko živela s svojo materjo ter ji na stara njena lota obilno poplačala njeno skrb, tedaj, ko se jo ž njo vred dolgo posvetovala, ali bi šla ali ne, tedaj je zmagal — glas sveti . . .
Potrebovala jo še šole, tako so rekli vsi, ki so poznali lepoto njenega glasu in ji dobro želeli za bodočnost. Težko se jo Cecilija ločila od samostana, kjer je preživela najlepša leta svojih mladih let, še težje njene vzgojiteljico, ker so vedelo, da tako nadarjeno pevke no bodo kmalu imeli v zavodu.
Za Cecilijo se jo pričela popolnoma nova doba. Popreje navezana le na ozki krog svojih součenk in učiteljic sc je morala zdaj seznaniti s širšim svetom. Bili so tronotki, ko so jo mati njena bala za njo, pa tolažila se je, da je imela hči njena izvrstno vzgojo. Tudi Cecilija sama se jo včasih prestrašila bodočnosti, toda le za. tronotok, slavna, imenitna postati, to je bil njen cilj, njeno hrepenenje.
Dobili so se dobrotniki, ki so Ceciliji obljubili svojo pomoč. Mati sama je obljubila, da bo podvojila svoje moči, da si bo otrok njen na lažji način služil kruha, kakor ona.
Cecilija je odšla na visoko Šolo. Prvikrat v velikem mestu je ostala še
\
Nadaljeval se je ol5 3. url popoludne. Predavala sta tov. Veble o narodno obrambenem delu pri Cehih in Poljakih in tov. Brozovič o delovanju nemških napadalnih društev v Avstriji. Prvi je skušal na češkem in poljskem vzgledu pokazati, da se moremo Slovenci kot narod ohraniti le, ako se gospodarski okrepimo, da se emancipira-mo od tujega kapitala, obenem pa zaposlimo vse naše ljudi doma, da ne bodo uhajali v tujino in se tam izgubljali za vedno 7.a slovenski rod. Tov. Brozovič je pa v kratkih potezah orisal, po kakih načrtih in kjo delujeta Schul-verein in Sudmarka med nami in podprl svoja izvajanja s statističnimi podatki. Obe predavanji izideta v koledarčku kat.-nar. dijaštva za 1. 1910/11. Toplo ju priporočamo vsem, ki se hočejo seznaniti z zgodovino češkega in poljskega narodno obrambenega dela in s sredstvi, s katerimi so Cehi zajezili nemško povodenj v svojih deželah, Poljaki pa postali tako krepki, da jim ne more z uspehom do živega niti nemška razlastitvena postava.
Referat o italijanskem podrobnem delu je moral odpasti, ker je bil tov. referent nujno zadržan.
Po poročilih se je razvila živahna debata, v katero so posegli tt. Šček, Veble, Stare in Vilovič. Tov. Šček je pokazal, kako jemlje liberalizem na slovensko-italijanski meji slovenskemu življu vso odporno moč, tov. Vilovič je pa na kratko naslikal razmere, ki vladajo v posameznih hrvaških pokrajinah v Dalmaciji, Bosni, v Slavoniji in Banovini.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je zaključil tov. podpredsednik občni zbor.
Zvečer so se zbrali udeleženci na prijateljskem sestanku v gostilniških prostorih »Narodnega doma«. V družbi šentjakobskih pevcev (pod vodstvom g. kaplana Menteja) jim je med resnimi in šaljivimi nagovori kmalu minil čas. Naslednjega dne so se razšli s čutom hvaležnosti do proč. gg. župnika Mateja Ražuna. in kaplana Konrada Menteja in vrlih podgrajskih mož in fantov, ki so jim s svojo naklonjenostjo, postrež-ljivostjo in prijaznostjo omogočili tako mirno in uspešno zborovanje v najbolj vročem delu slovenskega ozemlja.
Zborovanje so brzojavno pozdravili gg. drž. in dež. poslanci dr. Šusteršič, dr. Krek, G-rafcnauer in Jaklič, nadalje gg. Štrukelj, Marčič, Rožnik, Sever, Pfajfar, BorŠtnar in Kepec in tt. Megu-šar, Matej in Tomaž Tavčar, Pfajfar, Potočnik in Ivan Šusteršič.
57. nemški katoliški shod.
Lepi dnevi nemškega katoliškega shoda v Augsburgu so minuli, a gotovo bodo ostali ti dnevi vsakemu udeležencu v prijetnem spominu, posebno tujcu, ki je prvič videl od blizu nemški katoliški shod.
Mesto Augsburg se je odelo v praznično odejo. Bilo je vse v zastavah. Hiše so takorekoč tekmovale med seboj, katera bo bolj okrašena. Ne le zastave so plapolale raz hiš, marveč zeleni venci in dragoceno draperije so visele in bile pripete ob zidcih in pod
okni malone vsake hiše. Trgovci so se kosali, kdo bo imel bolj okusno okrašeno svoje izložbeno okno z venci, zelenjem in papeževimi slikami. Vsa javna poslopja, vladna in mestna, so bila v zastavah. Zastave so plapolale na kolodvoru, na šolah in vseh uradnih poslopjih, kar je znamenje, da znajo javne oblasti na Nemškem drugače ceniti katoliški shod, kakor pa pri nas. Uradnikom, ki so hoteli iti na katoliški shod in ki niso bili neobhodno potrebni v uradih, se je dalo prosto te dni.
In mestni magistrat avgsburški je dal pripravljavncmu krajevnemu odboru na razpolago svoje šolo, da je mogel tam nastaniti tujce. Kako pa je bilo pri nas? Kako je ljubljanski magistrat ravnal ob zadnjem katoliškem shodu! V Ljubljani živimo pač malomestno življenje, zato pač ni čuda, da so gotovi krogi zelo omejeni in malenkostno-pristranski.
Slavnostni sprevod.
Najlepša točka katoliškega shoda je pač na Nemškem slavnostni obhod. Tako je bilo tudi v Augsburgu. V nedeljo, 21. avgusta, so prihajala že na vse zgodaj društva od vseh strani v mesto z zastavami in godbami. Vlaki so bili vsi prenapolnjeni. Na kolodvoru je sprejemala goste posebna komisija, društvom dajala navodila in jim določala lokale, kamor jim je bilo iti. Druga komisija pa je delovala v kraljevem salonu na kolodvoru, kjer si dobil pojasnila glede katoliškega shoda, vstopnice, razne tiskovine in pa tudi glede stanovanj. Cel dopoldan so vrvele množice v mesto in ni pretirano, če so trdili, da je prišlo ta dan do 65.000 ljudi od vseh stranij v Augsburg.
Okrog 1. ure popoldne so se jela zbirati društva: delavska, mladeniška, vajeniška, Marijanske kongregacije, društva rokodelskih pomočnikov in bavarskih fantov na prostornem vojaškem vežbališču. Tu so se uredila društva v skupine. Veličasten je bil tukaj poglcu na nešteto množico ljudstva in na veliko število krasnih zastav. Ob 2. popoldne se je jel premikati sprevod, ki se je razvrstil v 2 urah. Sprevoda se je udeležilo 780 društev s svojimi zastavami. V sprevodu je šlo načl 35.000 samih moških, kakor omenjeno, v 45 skupinah; na čelu vsake skupine je šla godba ali vsaj zbor tamburjev. Posebno pozornost so vzbujali peissenberški rudarji s svojo uniformo in godbo, kakor tudi avgsburški rokodelski pomočniki v srednjeveških nošah.
Delavsko zborovanje.
Takoj po slavnostnem sprevodu so se v raznih lokalih vršila društvena zborovanja. Delavska društva so imela zborovanja na štirih krajih. Najlepše in samoposebi umevno najbolj obiskano je bilo zborovanje delavcev v slavnostni dvorani v mestnem vrtu. Tu ti je bilo zbranih do 8000 delavcev. Shodu je predsedoval grof Droste, predsednik centralnega odbora za katoliške shode na Nemškem. Prvi je govoril delavcem dežel, poslanec Walterbach iz Monakovcga, ki je svaril delavce pred s v o b o d o m i s e 1 s t v o m , ki je skušajo zanesti tudi med delavske sloje. Pozival je zbrane delavce, nuj bo-
do zvesti krščanskim nazorom, kajti krščanstvo uči socialno pravičnost, ona pozna ljubezen do bližnjega, posebno do delavske mladine. — Drugi govornik držav, in dežel, poslanec Giesberts je povdarjal, da je zgodovina katoliških shodov tudi zgodovina katoliškega socialnega dela. Kajti kot rdeča nit se vleče v sklepih katoliških shodov skrb za delavstvo. Katoliški shodi so dajali navodila za delo v korist delavskih slojev. Delavstvo je na Nemškem dandanes velikega pomena v narodnem in gospodarskem oziru. Saj je sedaj v Nemčiji nad 6.000.000 obrtnih in nad 5,000.000 poljedelskih delavcev. Večina obrtnih delavcev je sicer v socialno-demokratični organizaciji, toda tudi katoličani smejo biti ponosni na svojo organizacijo. Sedaj šteje ta organizacija 2900 delavskih društev s 290.000 člani. Sorodna krščanska strokovna organizacija pa ima 280.000 članov in 5 milijonov mark lastnega premoženja. Letnih dohodkov ima 4 Vs milijona mark. Ravno strokovna organizacija delavstva tvori nekak protiutež nasproti socialni demokraciji. Res imajo sedaj socialni demokratje premoč med delavstvom, a ta premoč ne sme rasti, ne sme napredovati. To pa bo mogoče, če katoliški delavci z veseljem in složno delujejo v svojih društvih.
Delavska društva so stanovska društva, ki jasno govore, da so delavci dandanes samostojen stan, ne pa privesek drugih stanov. Zato zahtevajo tudi za delavce enakopravnost. Naloga teh stanovskih društev je, gojiti stanovske čednosti in kreposti na temelju krščanstva, na podlagi naukov katoliške Cerkve. Katoliško delavstvo se pri svojih zahtevah vedno ozira na verska načela in po teh uravna vse svoje delovanje.
Da pa bo to delo uspešno, je treba pred vsem delavcem socialne izobrazbe, treba poučnih tečajev. Katoliška društva so to vpoštevala. Ni dovolj, da smo zadovoljni s storjenim delom; katoliško delavsko gibanje mora napredovati, treba pridobiti še na tisoče članov.
Treba dalje skupnega dela. Društva se morajo združiti. Društva, ki vslcd malovažnih vzrokov niso v zvezi, škodujejo celotni organizaciji. Vsak delavec čitaj društveno glasilo.
Treba tudi več p o žrtvoval no-s t i. Bodi tu v zgled socialna demokracija. Med katoliškimi delavci vladaj edinost. Proč z vsem, kar nas loči, kar slabi naše moči!
Katoliški delavec mora tudi v svojem življenju izvrševati katoliška načela, ne sme samo na zunaj kazati, da je katoličan, treba da tudi živi kot katoličan. Domača hiša je kraj, kjer najde katoliški delavec svoje veselje, svojo srečo. Ljubezen do žene in otrok je nagib, da skrbi za zboljšanje svojega položaja, da si 7. delom kolikor mogoče več prisluži. Koliko odgovornost ima katoliški delavec glede vzgoje svojih otrok! Pereče je. dandanes vprašanje glede vzgoje in skrbi za mladino in s strahom se gleda v bodočnost, kak zarod nam vzraste. Očetje, v vaših rokah je bodočnost! Vzgojite sinove v dobre
katoliške može, hčere pa za dobre, skrbne in poštene gospodinje.
Da pa bo delavski stan povsod uvt* ževan, treba skrbeti za potrebno spretnost in pa da natanko izvršuje svoje nalogo in dolžnosti. Delavcu treba zna-čajnosti iiKzvestobe; treba, da spoštuje posvetno oblast in zakone, treba tudi, da se zaveda pomena delavskega stanu in pa kulturnega dela, ki ga izvršuje v Človeški družbi.
Iz Sore — odgovor Starmanovega Jineza „Slov. Harodu".
(Odgovor in pojasnilo dopisniku iz Medvod v »Slovenskem Narodu« z dno 27. avgusta.)
Že nad par let je bil v Sorški fari mir, razen kakih domaČih prask, ki pa javnost čisto nič ne brigajo. Veliko sovraštvo, katero je rodila sorška afera, se je poleglo in Sorci sami smo tega najbolj veseli. Poleglo se je pa največ zato, ker ni bil nihče tako siten, da bi bil v časniku katerekoli stranke dre-gal in dražil že itak preveč razburjeno faro. 27. t. m. so pa zasrbeli prsti nekega dopisuna, ki trdi, da je iz Medvod, — ko bi mu le kdo verjel — pa se jo v »Slov. Narodu« spravil nadme, spodaj podpisanega. In zakaj? Zato, ker sem z večino gasilcev, — nekaj jih je bilo zadržanih vsled obrta ali dela v tovarni — pozdravil knezoškofa ob priliki tukajšnega birmovanja. Dopisnik pravi, da bi tega ne bil smel nikakor storiti in ker sem storil, me zmerja, da sem neznačajen. Poglejmo to reč bolj natanko. Ce pride škof birmovat, ni to menda kak političen šunder, ampak cerkvena slovesnost. Ce se torej take slovesnosti udeleži društvo, katerega udje so še do danes z načelnikom vred vsi katoliški kristjani po svoji veri, če se je udeleže z drugimi društvi in žup-ljani vred, to vendar ne more biti ne-značajnost, ampak nasprotno! Če bo pa kdaj društvo imelo za svoje ude može in fante turške vere, takrat bo pa seveda narobe prav. Toda dopisnik ima za bregom še vse druge dokaze moje neznačajnosti. Pravi, da sem po znani sorški aferi, ko sem bil od orožnika prehoden, vsled rane v bolnici in potem pa zaprt, hodil škofa prosit, naj mi pomaga, da se mi kazen zniža, pa da je resnica, da se škof ni zmenil zame, ampak da me je neusmiljeno zapustil. To pa ni resnica, ampak la,ž. Resnica je, da me je škof zelo prijazno sprejel in se takoj tudi podal na pristojno mesto zame prosit. Če ni mogel nič doseči, ni to njegova krivda. Če toraj jaz tega škofa, ki je zame prosil v razmerah, ko bi me bilo sto drugih postavilo pred vrata, pozdravim, ni neznačajno, ampak narobe. Poseben dokaz moje neznačajnosti pri tem pozdravu je po mnenju vsemodrega dopisnika še ta, da je vzrok mojih bolečin in mojega trpljenja in — moje velike gmotne škode— na to je dopisnik še pozabil — vzrok pravzaprav škof. Taka trditev je tako neumna in tako strupeno zavita, da mi mora zavreti žolč. Povej, dopisnik, ki ti je preklicano dobro znana sorška afera, kdo me je pošiljal po hribih in dolinah na agitacijo? Škof,
vedno nekako boječa, plaha, kakor je bila vzgojena. Pa ravno ta njena pri-prostost in nedolžnost jo je vsem prikupila. Mati njena je poskrbela, da je bila hči njena v dobri hiši, ali v velikem mestu je življenje vse drugače, kot v pokrajinskem.
Hitro so tekli tedni in meseci. Cecilija je imela veliko sovrstnic, nadarjenih pevk, ni bila ena prvih, ali vsi so rekli, da jo ona velik, nenavaden talent in da ima bodočnost ne samo radi svojega glasu, ampak tudi radi svojo krasne postave, cvetočih lic . . . Izvrstno jo dokončala Šolo ter koj dobila različne ponudbe z dobro plačo. Ko je mati zvedela od svoje hčere, kako lepa bodočnost jo čaka in kako lepo plačo bo imela, tedaj je sklenila, da gre za svojo hčerjo že iz skrbi za njo in pa da bi ž njo in poleg nje uživala njeno čast in njeno slavo. Odpovedala je delo, prodala skoraj vso opravo ter se k Ceciliji preselila. To je bil začetek brezskrbnih dni za obe. Skoraj da se mati teh novih razmer ni mogla privaditi takoj. Vse spremenjeno: druga hrana, druga obleka, lepše stanovanje, vedni obiski, — vso je bilo nekaj nenavadnega za njo, ki je bila navajena le malo-mestnega življenja. Pa privadila se je vsemu, samo da je bila srečna ona in — Cecilija.
Slava njena se je kmalu raznesla drugam. Časopisi so prinašali njeno sliko in hvalili njeno petje in njen nastop. Prišel je ravnatelj, ki je ponudil drugo službo v lepšem kraju, s sijij-nejšo plačo. Šla je in mati ž njo. Težko
je bilo slovo od priljubljene pevke. S šopki in solzami so se ločili od njo. Prišli sta drugam. Koj pri prvem nastopu si je pridobila srca vseh. In čim večkrat je občinstvo slišalo njen glas, tembolj jo je oboževalo. Tedaj je bil čas, ko so jo obsipali s cvetjem in venci, ko se ji je zdelo, da je vse le bajni sen, ne pa resnica. Imela je dosti čestil-cev, oboževateljev krasnega glasu, tudi ženini so se oglašali iz bogatih, celo plemenitih rodbin — toda Cecilija je vse odklonila, ona je hotela služiti le umetnosti. Le naprej, le kvišku na poti slave — to je bil njen namen.
Odpovedala je sama po končani pogodbi svojo službo. Ravnatelj ji je ponudil velik dodatek že k itak nenavadni plači, a ona je rekla: ne! Zdelo se ji je, da premalokrat nastopi, zato je sklenila, da odslej nastopa le na koncertnih večerih. Tu je pričakovala več triumfov in več dohodkov. In zdaj se je pričela doba vednega njenega preseljevanja. Le par dni je bivala v enem kraju in zopet iskala slave drugodi. To je bilo veliko časti zanjo. V najlepših, dragocenih, z biseri posutih oblekah je nastopala, češčena., oboževana od vsega občinstva, ki je Vselej do zadnjega prostora napolnilo dvorane, kjer je ona — pela. Mati njena se io sicer naveličala tega vednega preseljevanja, ampak slava njene hčere je omamila tudi njo.
Tedaj je bila Cecilija na vrhuncu svoje slave . . . Dragocene s,> bile nje-no pesmi, in srečen, kvlor ¡e njo dobil pod svojo streho — kot gosta.	i
Bilo je v pozni jeseni, ko je bila povabljena na večer v grad imenitnega plemenitaša. Za visok honorar je obljubila peti tri pesmi. Izpela jih je in bila odlikovana z vsemi častmi od visoke gospode. Po pevskem večeru pričel se je ples. Cecilija je užila mrzlo jed, ki ji ni dobro storila. Zavila se je v svoj dragoceni zimski plašč in se odpeljala domov. Prehladila se je, in sicer v grlu. Za bodoče dni je imela napovedanih že več koncertov, pa vse je odpovedala. Ker pa ravnatelji navadno poznajo nežnost takih slavnih pevk, zato niso verjeli njenemu nerazpoloženju. Bo pozneje nastopila, s tem so se tolažili. Ceciliji pa ni boljše. Prejšnjega glasu ni hotelo nazaj. Mati njena jo je tolažila, da je le hipno prehlajenje, Cecilija pa je bila. v silnih skrbeh. Sedla je h glasovirju in hotela zapeti pesmi, ki jih je pela že neštetokrat. Ni šlo. V višavi je zmanjkalo glasu. Poslala je po zdravnika. Ta jo je potolažil, da bo boljše, ko bo lepše vreme. Prišlo je, a glas njen je ostal neč;st. hrjpav. RoViše mora biti, se je to'a".ila. vse eno bo 'lo — in zopet je nastopila P;i ljudstvo je ostalo hladno, navdušenje jo ponehalo j in časopisi niso bili zndovoljni. To jo bolelo Cecilijo. Šla jo k na jslavnejšemu zdravniku, a ni dobila točnega odgovora. Mnogo zdravil — a bolezen vedno ista; glasu več ni nazaj, strašna misel! - šo enkrat jo nasonila pa občinstvo j ¡o o^fl^'* ''UvJo mladina o /.v''*iTtila ...
N'-eiia slava prnzm pena!
Ta strašil:' n' o! ji jo • t'š' -• pred i oči. Ni se mogla ž njo sprijaznili. Ne- i
ozdravljiva, nečeščena, pozabljena — nekaj strašnega. A prišlo je! Čestilci so zapustili njen dom, časopisi so utihnili o njej, doma je sedela ob glasovirju in igrala — a zapela ni nikdar več!
Kupila je gramofon, ki je predna-šal eno njenih najlepših pesmi j: Avc Maria. In ob njegovih glasovih je mislila na pretekle dni.
Vse končano! — Strašne skrbi so legle na dušo Cecilije in njene matere. Proč — nazaj v domači kraj — to jc bila želja obeh. In prišli sta nazaj, najeli majhno, ozko sobo, ob šivalnem stroju kot nekdaj si služili svoj vsakdanji kruh. To so bili žalostni dnevi. Zaslužek slab, konkurenca velika; vse je šlo polagoma v zastavljalnico: biseri, obleke, oprava . . . Ostal je pri hiši le še gramofon in v njem njen nekdanji prekrasen glas, edini spomin . . .
Pa tudi ta je moral iti. Prišel je gospodar v hišo in tirjal denar za stanovanje za celo leto. Denarja ni bilo, prijateljev ne; šla je mati in v sosednji gostilni ponudila gramofon za nizko ceno. In kupili so ga.
Dan za dnem so doneli njegovi zvoki gori v samotno sobico dvugrara nadstropja, mati je ležala bolehna na postelji, Cecilija pa je pri oknu slonela in so vprašala: čemu sem šla med svet?
Zopet in zopet so v gostilni navili j gramofon in zahtevali prekrasno pe-! sem neznano Cecilije, ona pa je molče j slonela na oknu. solzo so padale doli na kameniU tlak, ljudje pa so hodili i no njih . . .
kajne? Kdo mi je sladko obetal, da se mi bo vse povrnilo, škoda, stroški in trud? Ali škof, ali tisti gospod iz Ljubljane, katerega sem nečesa prosil, pa mi jo je zasolil: »Ivano, ali mi hočeš še suknjico vzeti?« Rad bi vedel, kdo je bolj značajen, ali jaz, ki sem se udeležil škofovega sprejema, ali tisti, ki so imeli široka usta obljub do mene in srčnosti polno grlo, ko se Je pa šlo zares, so stisnili repe med noge in pustili, sami skriti v varnih kotih, mene na cedilu, da sem vročo kašo, ki so jo drugi skuhali, jaz pojedel in se pošteno opekel. Zato vam pa rečem in svetujem, gospod dopisnik, in vaši tovariši: Pustite mene in sorško afero enkrat za vselej v miru. Sicer vam Starmanov Janez kot star vojak nabaše kanone s tistim smodnikom, ki se je zamesil v isorški aferi, in povem vam, da bo pokalo, kakor se vam še ne sanja ne, in bi se utegnile uresničiti besede, katere je govoril o kruhu gospod s kolarjem za vratom 29. t. m. na frančiškanskem mostu. Razumete! Sorška afera je bila zame presneto draga šola, in slab študent bi bil, če bi se ne bil ničesar naučil. — Nazadnje naj mi še dopisnik pove tiste faktorje, ki so za gasilno društvo več storili, kot sedanji udje, ki smo z žrtvami iz nič ustvarili to, kar imamo. Zato bo takrat posebna parada v Sori, ko bodo namesto mene volili za načelnika modrega dopisnika v »Slov. Narodu«, kateri mi je kot posebno značajen mož poplačal vse trpljenje in škodo s tem, da mi je kot kak fantalin, za plotom skrit, osle pokazal. — Ponavljam še enkrat: Roko proč! r— Ivan Luštrek, posestnik in gostilničar, načelnik gasilcev, po domače Starmanov Janez.
ljubljanska kriza in liberalna stranka.
Čudna so pota liberalne stranke. Nekdaj je nekaj pomenjala in ponosno so se še napenjala njena jadra, ko jo je baron H e i n imel pod svojo zaščito. Toda takrat je bil že začetek propadanja in potem je šlo doli od stopinje do stopinje — da je končno prišla na P1 o j a in mladine ter začela tavati med najnižjim hofratstvom in potenciranim radikalizmom. Radikali-lem za dom, za tisto sistematično po-fcivinjeno druhal, ki ne vidi drugega v politiki, kakor brezozirno kretanje naj-Surovejših nagonov — hofratstvo pa za iDunaj, da se s pomočjo Plojevih škri-icev hinavsko zakrije resnična podoba Stranke in njenega stremljenja. »H o f-'i & h i g« na Dunaju — »Pobeliš, h i g« v Ljubljani----Ali še
ivedno je navdajala stranko domišljija, 'da nekaj pomenja in nikdar ni vedela svojih korakov uravnati po dejanskih razmerah. V usodnih, odločilnih tre-notjih je v njej vedno zmagala domišljija, da ne rečemo najneumnejši napuh in osebno štreberstvo — pametni, trezni glasovi pa so se udušili v huron-skem kriku nerazsodnih ali nezrelih elementov, ki brez neumnega šundra kratkomalo živeti ne morejo in kojih horicont se neha z ljubljanskim Gradom.
»Slov. Narod« je imel prav, ko je tem elementom v svoji stranki pri-pisaval glavno krivdo na sedanji ljubljanski krizi. A to razsvetljenje je imel »Slov. Narod« le tu pa tam — na dru-
Ohi, kuku sa narodn naš napred-naki! Du zde j sm puznou pustne šeme; zdej puznam pa še ene nove sorte šeme in tu sa — radikalne šeme. Kašn ruml je biu zavle iblanskega žepana! Ti ur-žah, un uržah, usi uržah, de ulada ni pritrdila gespuda Hribarja za iblanskega žepana. Nazadne je pa tku lepu use vn pršlu, de sa usega uržah prou za prou sami. Usi sa tli bt iblansk žepani. Dol ud Zancka pa gor du dohtar Uraž-na. Ke je pa Iblana premejhna, de b eneh deset žeuanu vn držala, jc pa ula-
jgih mestih istega lista se poje druga pesem: »klerikalci« so krivi, »klerikalci« so strmoglavili Hribarja. Odkod ta kričeča protislovja v enem in istem listu, ki hoče veljati za resno glasilo liberalne slovenske inteligence? To se ne da drugače razlagati, kakor da se v predalih strankinega glasila zrcalite dve liberalni struji: ena trezna in druga neumna. Trezna, ki računa z realnimi razmerami, ki hoče (lati liberalni stranki zopet nekaj pametne vsebine in smeri in jo emancipirati od nerazsodnega moba — a druga, ki jo z elementarno silo neumnega bitja vlečo doli k čestitemu mobu, ki operira dosledno s starimi »šlagerji«, lažmi in obrekovanji, pri tem pa prezira, da so vsi ti »šlagerji« zgubili že zdavna vsako življenjsko moč. To razmerje je nastalo pri strankinem glasilu, odkar ima vsak liberalni politik — ali ki se sam šteje za takega — pravico, pisati v list kar hoče. Posledica je, da liberalna javnost nikdar ne ve, pri čem da je prav za prav. A — kar jc važneje — tudi izven stranke stoječi faktorji ne vedo, pri čem da so s to stranko, kaj prav za prav hoče, kam jadra in katera struja da je v resnici merodajna v njej.
V tem razdrapanem položaju je dohitela stranko ljub. kriza. Človek bi mislil, da mora tak udarec stranko strezniti, pomagati treznim elementom do besede in do posluha. A zgodilo se je ravno narobe. Zreli in trezni možje so morali obmolkniti — odločilno besedo so dobili drugi. In tako vidimo stranko na delu, da ljubljansko vprašanje kompromitira po svojih močeh, sama pa se po možnosti izolira, kakor da bi razpolagala z gigantskimi silami za boj zoper najvišje faktorje v državi!
Občinska avtonomija je važna, ve-levažna stvar in vredna, da se jo čuva kot dragocen zaklad. Posebno dragocena pa mora še biti vesoljnemu slovenskemu narodu avtonomija Ljubljane, edinega slovenskega mesta z lastnim štatutom, t. j. edine slovenske občine, kjer občani ne volijo samo župana, temveč obenem tudi okrajnega glavarja: kajti ljub. župan je po »Statutu« zajedno tudi okrajni glavar za mesto Ljubljana. Ta daleko segajoča avtonomija pa stranki, ki je v občini na krmilu, ne daje samo v roke posebnih dragocenih pravic, temveč ji nalaga tudi posebne dolžnosti. A te dolžnosti dosledno prezira liberalna stranka, ker se je popolnoma udala vodstvu elementov, ki nimajo nikakega razuma za katerokoli odgovornost napram splošnim interesom naroda.
Pri ljubljanski krizi se gre za vprašanje avtonomije. To je vprašanje, ki zanimlje vse narodno zavestne Slovence, brez razlike stranke. Liberalna stranka pa, pod pritiskom izvestnih elementov, je storila vse, da poniža to velevažno splošno zadevo v zgolj strankarsko vprašanje. Odkar je buknila vest. o Hribarjevi nepotrditvi v javnost, ga ni dneva, da bi se v liberalnem glasilu ne sumničila S. L. S., da je ona preprečila potrditev. In to vkljub temu, da vedo liberalni voditelji, da jo S. L. S. po svojem načelniku storila baš nasprotno: da je zapostavila vsa strankarska čutila in z največjo odločnostjo zahtevala potrditev svojega najzagrizo-nejšega sovražnika ljubljanskim županom.
Pa tudi če bi liberalni voditelji ne vedli tega, je vendar znano vsakemu liberalcu, ki se sploh kaj zanimlje za javno življenje, da ravno S. L. S. sto-
da rekla: holt, cik ud konca in raz-gnala je kandedate za žepansk stou na use strani in zdej ima brez žepana. Lepu tu ni, de je tku deleč pršlu. Sej ma še Šiška sojga žepana in še dva; enga spudna Šiška, enga pa zgurna Šiška, in če b bla še sredna Šiška, b bli nazadne clu v Šišk trje žepani. Iblana, središe krajnske dežele, leberaln logar in tku naprej, je pa brez žepana! Ki pa u mogu Zancek use sam kumenderat? Sej že du zdej učaseh ni vedu, ki se ga glava drži, tulk je mou za upraut, če prou mu je gespud Hribar pumagu in mu šou na roka. Zdej je pa kar na-enkat sam ustou. Zancek se u zdej pu-tiu, de mu u ud brade kaplal; gespud Hribar se u pa lepu uddehnou in se u pest smejau, ke je na tku lepa viša pr-šou du enga puštenga urlauba, de u lohka med tem časam spet mal puage-teru za banka »Slavija«. Puscbn zdej mu je pršou ta urlaub ket nalaš, ke sa u Črn gor tulk noveh uladneh hiš zidal, de u lohka iz zavarvajnam en lep pink zaslužu; zatu je pa tud hitr črna-gorskmu kneze telegrafiru in mu gra-tuliru, de je ratu kral in se mu tku z ukulstavam prpuroču, de na u pr za-varuvajn najnga in na negava banka puzabu.
Astn, ud te plati ni nč napačnga za gespuda Hribarja, če bo ulada iz Zanc-
ji na čelu najskrajnejšega boja zoper sedanjo vlado in da bi moral tedaj obupati nad normalnostjo vseh vladnih možganov, kdor bi sodil, da ta vlada kaj delana ljubo S. L. S.! Sove, priznati se mora, da liberalna stranka ni bila nikdar, tudi v svojih najboljših letih ne, sposobna, zavzeti tako visoko stališče, kakršno je zavzela v tem slučaju S. L. S. In zato gre liberalni stranki težko v glavo, da je kaj takega mogoče! A liberalci ne smejo prezreti, da sumni-čenje S. L. S. ni le stvarno neutemeljeno, temveč tudi s k r a j n o n e u m n o. Ali ne izprevidijo liberalci, da na ta način dajejo aferi v javnosti pečat zgolj svoje strankarske zadeve? S tem pa bistveno otežujejo objektivno postopanje S. L. S. Saj vendar nihče no bo pripisoval S. L. S. poklica, priskočiti liberalni stranki v zgolj strankarskih bolečinah na pomoč. Ponižanje ljubljanskega vprašanja v zgolj strankarsko reč, je v danih razmerah hud pre-grešek zoper interese avtonomije. — Šo hujši pregrešek pa je bil, ponižati to vprašanje v osebno zadevo g. Hribarja! To, kar se je zgodilo v torkovi občinski seji, smo že grajali in bomo še! Velika naloga in dolžnost občinskega sveta je bila, imeti samo stvar prod očmi, t. j. avtonomijo ljubljanske občine, ne pa katerokoli osebo. Nepotrditve ni izrekla vlada, temveč izrekel jo je cesar, četudi na nasvet odgovorne vlade. Občinski svet je imel formalno opraviti z odločbo Nj. Veličanstva. Njegova naloga jo bila vzeti to odločbo na znanje z v s e m i znaki dolžnega spoštovanja in tedaj opustiti vse, kar je imelo značaj brezplodno demonstracije. Merodajni faktorji občinskega sveta bi bili z lahkoto preprečili kozolce galerije, kaj še zadnji »salto morta-le« dr. Oražna. G. Hribar pa bi bil najlažje zaprečil svoj lastni govor, ki je bil skrajno neumesten in le škodljiv splošnim interesom avtonomije. Ali no bi bil občinski svet popolnoma zadostil svojim čutilom z enoglasno zopetno izvolitvijo Hribarja. Hribar pa bolje služil stvari s kratko, razmeram in dostojanstvu mesta primerno izjavo? Kaj je bilo treba vsega druzega? — Občinskega sveta, ki je obstojal po večini iz osebne Hribarjeve garde, ni več. Najskrajnejši čas je, da trezni elementi v liberalni stranki spravijo toliko energije skupaj, da brez ozira na izvestno vpitje vzamejo vodstvo stranke v roko, stranke, ki je vsled mišljenja večine ljubljanskega meščanstva še vedno poklicana, da. v doglednem času zopet prevzame samoupravo ljubljanske občine. Sedaj je š e čas za preobrat v liberalni stranki, ki ga smatramo potrebnim v blagor občinski avtonomiji, ki nam je vsem pri srcu. — A za izvršitev takega preobrata no zadostuje semtertje kak z odkritosrčno robatostjo spisan članek — zato treba doslednega dejanja.
ODHOD ITALIJANSKEGA MINISTRA IZ ISCHLA.
Včeraj se je odpeljal laški zunanji minister San Giuliano z ministrskim šefom nazaj v Rim. Pred odhodom jo imel San Giuliano daljši pogovor z grofom Aerenthalom. Pri poslovilvi sta poslala oba zunanja ministra prisrčen telegram na nemškega kanclerja. Kakor je tedaj uvideti, je trozveza sedaj na dobrih nogah, je pa veliko vprašanje, koliko časa bodo med nami in laškim sosedom tako »prisrčne« razmere,
kuva pumučjo Iblana regirala namest nega; za druge pa mende tud ne, kulkr je men znan. Saj en pulcaj, ke sma žc velik let prjatla, je unkat, ke je ulada puslala te kandedate na urlaub, prletu u en sap h men, m prou pu suldašt sa-luteru in m roku: »Melde gehorsamst, da sma zdej cesarsk!« In Bolču gespud sa začel tud ud samga vesela, do maja urlaub, take cigare iz štrumfpantlnam kadit in ke sa me zadnč srečal na Ra-deckat.u cest in sm jh prašu kuku in kaj je zdej iz rotužam, sa m rekel za-upn: »E hudič, noj gre kamr če, soj slabš na more bt, ket je blu du zdoj.« Kokr sm iz teh besed pusneu, jo tud Bolčum gespude use glih, kdu na ro-tuže ta velk zgonc nos. Sam gespud dohtar Taučarja še nism prašu, kuku se kej pučut u ta noumo stan, al prou za prou brez stanu. Mal more že giftat gespud dohtar Taučarja, de se je tku platlc zasuku, kokr se mu šo sajnal ni. On jo lepu rajtu. de u 011 žepan, pa ga je glih ta zadn dan in scer na ne-gauga gudu dan, gespud Hribar pr ku-sile, prou za prou pr pijač tku prepa-riru, de mu jc ublubu, do na u sebe volu za žepana, ampak gospud Hribarja, ket sojga prjatla na uku. In tist. dan ke sa mol žepana za volt, je biu tku zmešan, de je tou jt kar v šlofrok ud duma na rotuž h vulitvam, pa ga je
Bog zna, če no bo že v jeseni vprašanje laško fakultete to lepo razmerje nekoliko zrahljalo.
ČEHI IN JESENSKO
PARLAMENTARNO ZASEDANJE.
V potek se je zbrala parlamentarna komisija češke zvezo k posvetovanju, da bi uredila enotno postopanje čeških poslancev na Dunaju. Parlamentarna komisija ima namen združiti vse češko državne poslance v en klub. Posvetovanja so se udeležili Udržal, Fort, Masa-ryk, dr. Zahradnik, dr. Stransky, Silin-ger, Mastalka, dr. Zacek, dr. Horsky. Poročal je poslanec Udržal, ki je nagla-šal potrebo skupne zvezo. Za to so se izrekli Mladočehi, agrarci, in katoliško - narodni poslanci; slednji pa pod gotovimi pogoji. V debati so posamezni govorniki ostro napadali ministrskega predsednika, posebno zaradi razpustitve občinskega sveta v Poštorni in zaradi znanega odloka glede ljudskega štetja. Govorilo so je tudi o sklicanju češkega deželnega zbora. Sklonilo so je, da se bo glede razpustitve poštornske-ga občinskega sveta, kanalov in ukaza o ljudskem štetju začela akcija v parlamentu; nadalje se jc določilo, da naj se hitro sestavijo pravila nove zveze v kateri bo češka delegacija v jeseni enotno v parlamentu nastopila.
SKLICANJE DEŽELNIH ZBOROV.
Sklicanje deželnih zborov stoji že pred vrati; posamezne deželne vlade so že stavile svojo nasvete in predlogo, ki jih bo ministrski predsednik proučil in cesarju v potrjen jo predložil. Večina deželnih zborov bo začela svojo delovanje tretji teden meseca septembra. Zgornje - avstrijski deželni zbor je že sklican na dan 26. septembra.
KODANJSKI KONGRES IN ČEŠKA
SOC. DEMOKRACIJA.
Kodanjski kongres je z vsemi glasovi proti češkim glasovom določil, da mora biti vsa soc. demokracija po vseli državah enotno organizirana, posebno, da morajo ostati strokovna društva popolnoma internacionalna in vsa ne gle-do na narodnost združena v enotni zvezi. Torej nobene narodno avtonomijo, nobenega separatizma. Kakor jo namreč znano, so si ustanovili Čehi v Pragi svojo zvezo, v kateri so združena češka strokovna socialistična društva. Kakšne posledice bodo iz toga češki soc. demokrati izvajali, se ne ve. Gotovo pa je, da soc. demokracija narodni čut premalo upošteva in da stoji avstrijska soc. demokracija prod velikimi notranjimi boji. Veliko so je ropotalo na ko-danjskem kongresu tudi proti carizmu na Ruskem, v Perziji, Armeniji, proti smrtni kazni, proti militarizmu; takih in podobnih resolucij jo kar deževalo.
Logaška zastruplievalna zadeva pred ljubljanskimi porotniki.
(Konec.)
HLADNIK OBSOJEN RADI GOLJU-FIJE. — HLADNIKOVA OPROŠČENA.
Nekoliko pred polnočjo se jo sinoči končala porotna razprava proti Hlad-niku in njegovi ženi. Trajala je štiri dni. Sodišče jo stavilo na porotnike deset vprašanj. Zastopnik državnega pravdništva dr. Nouberger v temeljitem, nad uro trajajočem govoru utemeljuje obtožbo. Govori fino, elegantno, zbrano. »Meč pravice mora. prodreti« so zaključno njegovo besede. Hlad-
il sreč gospa šo na štengah ujela za cof in ga nazaj cefrala, de je ubleku saj tista sukna, ke ja ma za duma. U te sukn, ko je bla drgač še čist lopa, sam na rukale jo bla mal ugulena in zglon-cana, pa eneh pot knofu ji je mankal, jo prmaširu pol na rotuž in tle še le vidu, de sa usi la druh ubčinsk svetniki, še clu tist, ko nisa špekuliral na žepansk stou, pršli črn ubločen. Tu ga jc tulk zbrihtal, do je lotu hitr dam pu ta črna sukna in pu celinder in tku u gala zasedu žepansk stou začasn.
Zdoj pa jest na vem, al čluveka vesele tku zmeša, kokr je biu gespud dohtar Taučar na dan teh vulitu zmešan, al žalast, al murde še clu jeza. Tu um mogu pr en prložnast gespuda dohtar Rubidata prašal. Pu mojem mnejn je gespuda dohtar Taučarja šo ta nar preh jeza tku zmešala; jeza, do se je pustu gespude Hribari tku pretantat, de mu jo dau beseda, do u nega volu za žepana, ko b blu use glih nazadne lo bulš, če bi biu on sam žepan. Ket žepan b lohka gespuda Ribnkarja kot. sojga uslužbenca učiu in tud navadu kozje mulituce molt, do b blu vesele; tku mu pa ni mogu du živga drgač, kokr de ga jo dau riht čez, gospud Ribnkar so mu pa lepu smeja in za hrbtam jezok kaže. Sam ta joza, do se ni mogu nad sojmo usl\jžbcncam znost.
nikov zagovornik dr. Ravnikar govori v moderni, najlepši slovenščini, ki je nismo navajeni čuti v porotni dvorani. Izbrana je vsaka beseda, vsak stavek. Slog spominja na Cankarja. Zagovornik Hladnikove dr. Švigelj opira svoj zagovor na to, da za njeno krivdo ni drugega dokaza, kakor mnenje izvedencev. V svojem zagovoru omenja, da je danes rojsten dan obtoženke. — Dr. Neuberger replicira na izvajanja zagovornikov. Ker se je naglašalo neškodljivost pilul, pravi, naj poje tisti pilule, ki misli, da niso sposobne, da človeka usmrte, kar vzbudi živahno veselost. — Predsednik Vedernjak nato temeljito, natančno in nepristransko poučuje porotnike o celem slučaju. Porotniki so odgovorili na stavljena jim vprašanja sledeče: Prvo vprašanje, če je hotel Franc Hladnik usmrtiti svojo mater, so zanikali z 8 glasovi proti 4. Drugo glavno vprašanje, ki se tiče Hladnikove, če je poizkušala usmrtiti Hamer-litzovo, so zanikali porotniki z 10 glasovi in le z dvema glasovoma potrdili. Tretje in četrto glavno vprašanje so soglasno zanikali. V teh dveh vprašanjih so se vprašali porotniki, če sta odposlala obtoženca llamerlitzovi doipsni-co z narisano mrtvaško glavo in z besedami: »Vsa zasledovanja bodo brezuspešna, meč osvete mora prodreti.« S 7 glasovi ne in s 5 da so zanikali porotniki vprašanje, če je Illadnik pod zvito pretvezo izvabil Alojziju Dollenzu menično posojilo 1500 K. Soglasno po-trde porotniki šesto, sedmo, osmo in deveto vprašanje, ki se tičejo Quirittija in pisem, ki jih je pisal Illadnik iz zapora Novaku in Zidariču, da bi krivo pričala. Porotniki potrde tudi z 11 da in z 1 ne deseto glavno vprašanje, ki se tiče Hladnikove kride. — Dr. Neuberger predlaga, naj se Hladnik kaznuje radi goljufije v dveh slučajih, poiz-kušenega obrekovanja in zaradi kride. Kazen naj se odmeri po § 210. kaz. z. Obtežilno je, da konkurira več delik-tov, da se je goljufija ponavljala, olajševalno, da še ni kaznovan, da priznava, da je pisal pisma, a zopet obtežilno, ker je poizkušal nedolžnega paznika noter potlačiti. Ne smatra umestno, da se uporablja izredna milost. — Dr. Ravnikar prosi za milost. Illadnik je dobrega glasu, še nekaznovan, bil je dolgo v preiskovalnem zaporu. Hudodelstvo v ječi je storil v strahu in v stiski. Pri treh hudodelstvih je ostalo pri poizkusih. Upošteva naj se tudi družba v Trstu, v kateri je bil zapeljan. Končno naj se ozira na rodbino, ima ženo, enega otroka, žena pričakuje drugega. — Predsednik proglasi obsodbo, po kateri se obsodi Illadnik v sedem mesecev težke ječe, poostrene tedensko enkrat s postom in trdim ležiščem in v povrnitev sodnih stroškov. Emilija Hladnik se oprosti. Kazen je za odmeriti od enega leta do pet let. Obtežilno ker je hudodelstvo dvakrat kvalificirano, olajševalno neoporečno predživljenje, da je pri enem hudodelstvu ostalo pri poizkusu, da je krido sam priznal in da ima skrbeti za rodbino. Državni pravdnik prijavi ničnostno pritožbo, kakor tudi glede na Hlad-nika vzklic zaradi premale kazni. Pristavi, naj se izpusti Hladnikova ^a proste noge.
kokr se je soje čase znosu nad deželnem uradnkam, je mogla tku hedu najn prtisnt, de je tou jt v šlofrok že-pana volt, namest u tak sukn, kokr jh nosja frakari.
Scer je pa tala rotuška maneštra iz žepanam use leberalce strašn zmešala; pa ne j s uja mladini ali pa sta-rinari, de sa slišal, kuku kularabe ra-seja. Še clu samga dohtar Uražna, ke zna tku dobr use prerajtat, ki u zajnga kej vn padi, je ta rotuška kulubocja tku zmešala, de je šou u Velika Loka štime za držaunazborska dupulnilna vulitu iskat in pa še gespuda Ribnkar-ja je iz saba uleku; ke b mogu vnder vedet, ket praktičn člouk, de u Velik Lok nimaja zdej nč štim za uddat. Pa dohtar Uražen in Ribnkar sta s mende tku mislla, kokr tist Ribnčan, ke je šou u dulina na leva plat sojga žrebeta iskat, če je prou vedu, de mu je na desna plat ušou. Če uja usi leberalci tku brihtn agetiral za držaunazborske dupulnilne vulitvc, kokr sta dohtar Uražen in Ribnkar, na more bt nubene nasreče in kandedat Sluvenske Ludske Stranke jm še žiher za vožna plačuje.
Če člouk ud teh loberalneh zmeš-nau sliš, pa more počt, če je prou vs iz dratam zvezan. Buh se usmil! Pa še prefesar Juga maja na soj plat, pa ja tku zafuraja, ke vnder usak fjakarsk kojn ve, kam ma za jt, Če prou fjakar na kozle zaspi, en čluvešk dohtar pa rn žvinsk dohtar se pa na vesta, kam ubrnt, če jh nima starinar gespud dohtar Taučar na cuglnoh. No, serbus!
Včeraj popoldne in zvečer je bila porotna dvorana nabito polna. Občinstva je bilo toliko, da je stalo pred klopmi v prostoru med sedeži porotnikov in zagovorništva. Nestrpno je pričakovalo izida. Hladnikova je glasno ihtela, ko so jo privedli, da čuje izrek porotnikov in razsodbo. Tolažili sta jo njeni omoženi sestri in njen zagovornik. Ihtela je tudi še, ko je bila oproščena. Predsednik ji je dovolil, da se sme posloviti od svojega obsojenega moža. Hladnikovo so peljali iz justične palače skozi poseben vhod v kaznilnici. Še na hodniku je glasno plakala. Hladnik je poslušal popolnoma ravnodušno obsodbo, bled kakor marmor.
.Včeraj so stražili vhode v porotno dvorano jetniški pazniki. Postopali so strogo po danih jim ukazih. Neki paznik ni pustil v dvorano niti sodnika dr. Kaiserja.
Ko je občinstvo vstalo, da čuje obsodbo, so ljudje v ozadju glasno klicali: »Ne vstajati!« Dr. Švigelj je vzkliknil: »Pri razsodbi mora vse stati!«
Svoje prejšnje poročilo izpopolnjujemo še v toliko, da je dr. Neuberger vzkliknil nasproti višjemu deželnemu sodnemu svetniku dr. Travnarju kot votantu, ko je napravil v četrtek neko opazko: »Gospod A7išji deželno-sodni svetnik je menda tretji zagovornik.«
Prvo dejanje logaške zastruplje-valne afere je končano. Ker sedanja obtoženca po pravoreku porotnikov nista kriva, zadeva še ni končana. Objektivno sodeča javnost še ni pomirjena in mora zato zahtevati, da izsledi justica pravega krivca, oziroma krivce. »Meč pravice mora prodreti,« prej objektivna javnost ne more biti pomirjena. Vsi procesi o znamenitih zastrup-ljevalkah in zastrupijevalcih kažejo, da delajo te vrste hudodelci v masah.
„Dolina fervi."
(Glenanaar.) Roman. Napisal P. A. Sheehan. Iz angleščine prevcl Fran Bregar. Kot osmi zvezek »Leposlovne knjižnice« je »Katoliška Bukvama« izdala ta najnovejši roman slavnega irskega pisatelja Sheehana. Pri nas je Sheehan še malo znan, dasi so njegova dela tudi v tujih slovstvih vzbudila veliko zanimanja ter doživela že mnogo 'prevodov. Original njegovega romana »Moj novi kaplan« se je razpečal v teku dveh let v 30.000 izvodih in je sedaj preveden celo na hrvaščino.
Toda najbolj odsevajo vse pisateljske vrline Sheehanove iz njegovega najnovejšega dela, ki je naslovljeno »Dolina krvi« (Glenanaar). Ni samo slučaj, da obsega »Glenanaar« povest skoro štirih rodov, temveč je tudi ustvaritev velikanskega načrta, ki se je porodil v misleči Shcehanovi duši: kako napisati roman, čigar glavni junak bi bil ves irski narod? Namera je težka, pa lepa; predmet ogromen, pa slikovit. »Glenanaar« ni samo zgodba otroško-poštenega Edmonda Connorsa ali povest o zvesti ljubezni Terencea Caseya, marveč v prvi vrsti umetniško občutena in umevana zgodovina Irske, nje življenja in trpljenja. Sheehan jo vidi in spremlja izza onega časa, ko so si zatirani Irci zavratno in v temnih nočeh delali pravico s puško, ko so jih Angleži zato obešali, a s tem le še krepkeje razpihavali nevarno tlečo žrjavico sovraštva v irskih srcih; gleda jo, ko je grozoviteje kot Anglija razsajala kuga in lakota, ki je šla po deželi kot sodni dan, puščajoč za seboj le nezasute grobove; vidi jo slednjič v novem času, ko se na mračnem irskem nebu utrinjajo prvi žarki svobode in oznanjajo jasnejšo dobo; zato kliče ob koncu kot pro-rok svojim rojakom, ki so pobegnili z doma v tujino: domov, domov! — kjer se ozirajo po njih razpala okna starih irskih gradov, kjer duhovi irskih očetov ne morejo najti miru, dokler ne poljubijo ubegli sinovi travo na njih grobovih in ne izmolijo zanje tihe molitve, ki daje pokoj dušam . . .
Zato je »Glenanaar« povest irskega naroda, zlasti povest o neuklonljivi verski in narodni zvestobi Ircev, ki je bila edina krivda v njihovi žalostni zgodovini, a obenem tudi edina življenjska moč in odporna sila v stoletjih sirovega zatiranja. Toda dasi ima Sheehan te velike cilje svojega romana pred očmi, vendar ne prezre vsled tega malenkosti, temveč slika irsko življenje tako živahno, resnično in naravno, kakor bi se vršilo pred bravčevimi očmi. Njegov slog je sedaj miren, sedaj strastno kipeč, sedaj ljubeče-dovtipen. Vsaka stran in ves roman je pa kakor slavo-spev krščanstvu, ki je oplemenitilo irske duše, jim dalo neizčrpnih sil in še sedaj blagodejno sije nanje kakor toplo solnce na posejano njivo. Irski narod je majhen po številkah, velik po trpljenju in slovensko ljudstvo mu je tako zelo podobno v obojem; morda bo bralo
v »Glenanaaru« svojo povest in je bo veselo. Cena broširanemu izvodu 4 K 20 vin., vezanemu pa 5 K 80 v. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Društva.
—	Pododbor »Slov. dij. zveze« za Ljubljano in okolico vabi k veselici, ki
jo priredi v nedeljo 4. septembra 1910 v Št. Vidu nad Ljubljano ob pol 4. uri popoldne v dvorani pri Cebavu, s prijaznim sodelovanjem slavnega pevskega zbora Blaž Potočnikove čitalnice. Spored: Petje. Govor. »Tri sestre.« Igra v treh dejanjih. »Rdeči nosovi.« Burka v enem dejanju. Vstopnina: Sedeži: I. prostor 1 K, II.wirostor 80 v, III. prostor 60 v. Stojišča. 2(T v.
—	Vič - Grlince. V nedeljo, dne 4. septembra ob 4. uri popoldne priredi J. S. Z. javen shod v župnišču na Viču, da se tudi pri nas v pretežno delavskem kraju ustanovi samostojna skupina imenovane zveze. Imamo sicer že lepo število društev, izobraževalnih, gospodarskih, ali manjka nam še strokovne delavske organizacije; zakaj mnogo je še delavcev in delavk, ki niso organizirani. Zato pa vabimo vse zavedne, krščanske delavce in delavke, posebno delavstvo iz opekarn, da se shoda gotovo udeležijo v obilnem številu in da pristopijo k viški skupini Jugoslovanske Strokovne Zveze. — Nepričakovano dobro je izpadla zadnja gledališka predstava rožnodolskih mladeničev, članov Slov. kat. izobraževalnega društva Vič - Glince. Zato se bode v nedeljo dne 4. septembra na željo občinstva ponavljala s pi'ecej predrugačenim sporedom. To je skoraj gotovo zadnja predstava, ki se bo vprizorila na starem odru; zakaj prihodnjo bomo že lahko gledali v novem društvenem domu, torej tudi na novem odru. Dolgo časa je služil stari oder svojemu namenu, marsikaj je moral prestati, zato je pa vredno, da se od njega poslovimo s tem, da vprizorimo na njem zadnjikrat lepo in poučljivo igro: »Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta« in s čistim dobičkom predstave prispevamo za potrebni novi, lepši oder v novem društvenem domu. Zato pa v nedeljo pridite vsi, ki čutite potrebo društvenega doma v Rožno dolino na vrt restavracije »Rožna dolina«, k predstavi! Začetek točno ob šesti zvečer!
+Javna telovadba Orla v Ribnici.
11. t. m. priredi ribniški Orel javno telovadbo. Tukaj bodo pokazali naši krepki mladeniči, kaj znajo, kaj so se naučili v tem kratkem času. Nadejati se je povoljnega uspeha. Da bo pa telovadba še bolje izpadla ter da bo večje število Orlov imponiralo ljudem in bodlo v oči ribniškim Sokolom, so vabljeni vsi Orli in njihovi prijatelji, katerim je mogoče priti, ali pa naj posamezni odseki pošljejo vsaj zastopnike; posebno so vabljeni Orli iz Loškega potoka. Sodražice, Velikih Lašč, Dobrepolj in iz cele Dolenjske posebno. Pridite kolikor mogoče v obilnem številu. Pri telovadbi in veselici bo svirala dobroznana godba Orla iz Škocijana. — Ribniški Orel.
+ V Cerknici bo v nedeljo 4. septembra ustanovni shod »Bogomile«. Obeta se velika udeležba. Vabijo se vsa poštena dekleta in žene po popoldanski službi božji v »Dvorano«.
Dnevne novice.
+ Hribarjev manifest. 2e dalj časa se nam je nekaj zdelo, a zadnji Hribarjev manifest, ki ga je izdal iz svoje letne rezidence v Cerkljah na vse svoje zveste podanike, nam je pregnal zadnji dvom. Odkar je v Peterburgu videl Stolypina in se je dal proglasiti za vrhovno glavo neoslavizma, je splaval Hribar v take višine, da ne vidi več realnega sveta. Njegov duh živi v družbi suverenov, katerim se čuti enakega. Zato je kot »zastopnik naroda« čestital Nikiti, ko si je ta postavil kraljevo krono na glavo. Nikita ga bo pač priznal kot sebi enakega in bo s tem dal dostojni odgovor srbskemu kralju Petru, ki je hotel Hribarju dati samo red svetega Save, ne vemo več katere vrste, kar je Hribar suverenno odklonil. Vladarji med sabo si ne dajejo malenkostnih kolajn, ampak se imenujejo za imeji-telje polkov ali si pošljejo v dar kakega iskrega vranca. Hribar se je popolnoma zamislil v vlogo suverennega vladarja, in je izdal iz svoje rezidence v Cerkljah na svoje podanike oklic, ki popolnoma kopira v izrazih in v slogu manifeste, ki jih izdajejo vladarji. Začenja se: »Ginljivi dokazi zaupanja in ljubezni, katere sem doživel v poslednjih dneh, segli so mi globoko v srce. Do smrti ne pozabim zvestobe Vaše, ki se je tako sijajno manifestovala v dobi, v kateri so me od strani, odkoder bi tega nikdar pričakoval ne bil, tako kruto ža-
lili . i w Vem, da morem računati na Vašo zvestobo . . . Prosim in rotim Vas, da ohranite ono slogo, ki se je glede moje osebe tako čudežno pokazala v poslednjih dneh . . V Cerkljah, dne 1. septembra 1910.« Ni dvoma, da se v Hribarjevem duhu vrši izreden proces. Njegove misli se sučejo v sferah, ki nimajo več temelja na zemlji. Ta proces napreduje in da je prišel že daleč, nam dokazuje Njegov najnovejši manifest, v katerem živi očitno v mislih, da je suveren. Če pomislimo na govore, ki so so čuli na novoslovanskih shodih, na brezkončno proslavljanje Hribarja, potem se pač ne čudimo. Kaj je proti njemu Nikita I. ali Peter I. ali celo Ferdinand, car bolgarski, ki ni niti slovanske krvi? Res velika je krivda zgodovine, ki je onim položila krono na glavo, krono, ki bi mnogo bolj krasila glavo Hribarjevo! Hribar ima gotovo pravico, da protestira proti tej krivici. Njegovi podložniki poslušajo Njegov glas v neomajni zvestobi, na katero ne apelira zastonj.
-j- Iz tabora okužene stranke. Po
razpustitvi občinskega sveta se je dogodilo še nekaj zanimivih stvari, katere moramo rešiti pozabljivosti. Usoda v liberalni stranki je, da ima vedno jako veliko opravka z vsakim starostom sokolske zveze. Z dr. Ravnikarjem so hitro opravili — vrgli so g% iz stranke, dr. Oražen se je pa obdal z nekim papirnatim orožjem in bi rad nastopal kot diktator. »Slov. Narod«, ki nam denuncijacije očita, je te dni dr. Oražnovo postopanje pri volitvi župana tako - le sam karakteriziral: »Stranka je hotela slovesno in mogočno manifestacijo v občinskem svetu, a ničesar takega, kar bi bilo moglo to manifestacijo kompromitirati, kar bi izgledalo kakor provokaeija in kar bi se dalo zlorabljati. To priča tudi sklep občinskega sveta, s katerim je bila dr. Oražnu odrečena beseda pri točki o županski volitvi.« — Seveda je »Narod« pozabil povedati, da dr. Oražnov poznejši predlog s Hribarjevo ulico v isti seji ni bil nič drugega kot demonstracija in da so se občinski svetniki, ki sedaj hočejo dr. Oražnu očitati, da je »hotel manifestacijo« kompromitirati, vsi vscdli na dr. Oražnove limanice. Dr. Oražen je te dni liberalno stranko sploh zelo razburil. Pisal je dr. Tavčarju pismo, v katerem ga nagovarja kot sokolski pobratim s ti (dr. Oražen rabi v pismu zafrkljivo mali t!)-in mu v sokolski ljubezni piše z ozirom na v »Narodu« priobčeno izjavo, da je klub občinskih svetovalcev sklenil zaupnico dr. Tavčarju in dr. Trillerju: »Pri svoji časti moraš vedeti, da je bil sklep v ponedeljkovi klubovi seji ves drugačen in da tedaj nikakor ne gre s takimi zvijačami položaj še bolj komplicirati. Pri tem se lahko sklicujem na župana Hribarja, kateri je meni samemu in šo nekemu drugemu go^ spodu potrdil, da izjava v »Slov. Narodu« res ni bila taka, kakor je jo sklenil klub. Poživljam te tedaj nujno, da ne obelodaniš današnjega sklepa o tej zadevi, drugače primoran sem odkloniti vsako odgovornost za posledice, katerih najmanjša bode, da se obelodani razprava ponedeljkove klubove seje, v kateri se je razpravljalo o županovi zopetni izvolitvi.« Po domače se pravi to očitati res črno na bolem f al-z i f i k a c i j o , laž! Dr. Oražen, ki je črno na belem dal besedo, da bo izvajal posledice, je to moško obljubo so-kolsko pojedel in s tem so menda računali tudi pri »Narodu«, ker so izjave priobčili take, kakor jih dr. Oražen ni želel. Dr. Oražen je svoje pismo javnosti izročil, dr. Tavčarja je s tem kompromitiral v javnosti, dr. Tavčar pa še ni na to reagiral, sedeti bo moral z dr. Oražnom pri eni mizi, pač pa je reagiral v »Narodu« dr. Triller, ki je povedal, »da je čaša potrpljenja in samoza-tajevanja polna do zadnje kapljice«, »kdor ima moč naj napravi v tem hipu red, sicer bo prepozno«, »tendenca je preprozorna«, »bivšemu županu Hribarju so pošiljali v sladkor patentovane neomajane udanosti povite strupene pilule in ker le-te niso baje dovolj točno učinkovale« . . . »Ni bilo izvestni gospodi za to, kar so imenovali čast Ljubljane in slovenskega naroda« (!!). »Mi se bomo zoper tako frivolno izrabljanje nad vse resnega momenta borili do noža«. »In d v e h ž e 1 e z ne bo imel v tem boju nihče v ognju!« (Čuješ Hribar!) »Golega in nagega bomo pokazali vsakogar (Hm — morda Hribar in Oražen naga!). »Napredna stranka je okužena«. Mladi so na te ljubez-njivosti takoj reagirali, češ, »da je dr. Triller z zvijačo ob nenavzočnosti več merodajnih občinskih svetnikov izsilil izjavo«, »dr. Trillor bo pričel boj na nož samo zato, ker se njegovi osebni častihlepno s ti ne ustre-*.e in ker se dr. Trillerju ne more pr i z n a t i, da ni njegova politika
osebna in na škodo stranke. (Lep poklon deželnemu poslancu Ljubljane!) »Dr. Triller je prišel iz Goriške in sedel takoj k polni mizi.« — Ivan Hribar je na vse to iz Cerkelj reagiral. Poslal je v »Narod« oklic, ki jc bil tako stiliziran, da je bil zaplenjen, mladi so pa danes izpustili konfiskovana mesta in še ostali olic priobčili. Nas zanima v Hribarjevem oklicu samo stavek, ki krepko potrjuje naše trditve, da se gotovim ljudem nc gre za stvar, ampak za osebe. On pravi: »Prosim in rotim Vas, da v interesu mesta in v interesu narodne stvari ohranite ono slogo, ki se jc glede moje osebe tako čudežno pojavljala v poslednjih dneh.« Nam je vse eno, če v javnosti ostane vse očitanje o falzifikacijah, o lažeh, če stranka tudi ohrani častni pridevek, da je okužena — »Moja Oseba« naj stoji sredi tega na čelu »okužene stranke«, in to je tako lepa slika, da jo liberalni stranki od srca privoščimo. Priznanje o okuženosti in pa priznanje, da izvestni gospodi v sedanjih trenotkih ni bilo nič za to, kar so imenovali čast slovenskega naroda, je veledragoceno. Opominjeva-njc k »slogi« se nam pa ne zdi prav iskreno. Zdaj se pač gre. za to, katera struja bo močnejša in tista bo potem pod geslom sloge prisilila slabejšo stru-jo, da mora potegniti ž njo. Gre se za to, kdo bo gospod in kdo bo kavalirski sluga v stranki. To balanciranjc stranke med eno in drugo strujo opazujemo že več let in vedno je le ozir na kako osebnost uklonil opravičeno ogorčenje, da so vsaj na zunaj pokazali slogo. V Hribarjevem slučaju pa se je pokazalo, da utegne ta taktika postati za stranko pogubonosna in zato je opravičeno dejal dr. Triller: »Neizogibna bo krvava operacija na življenje in smrt gotovo boljša kot neozdravljivo hiranje.« Na liberalni stranki je sedaj, ako bo imela dovolj poguma, da prestane tako operacijo, kakor jo je dr. Triller spoznal za neobhodno potrebno, ali pa bo podobna bolniku, ki pride k operaterju in zbeži, ko nož zagleda. V poslednjem slučaju bo okuženje seve napredovalo tako, da bo inficiran ves organizem. Danes je že gotovo, da se je stranka operacije ustrašila. Mladini so zmagali. Hribarjev poziv k slogi je poziv starinom, da se morajo mladi-nom popolnoma udati. Hribar je zapustil dr. Trillerja in dr. Tavčarja, ki sta ee v najbolj vročih dneh najbolj potila .zanj, in je potegnil tehtnico na stran mladinov, ki zdaj triumfirajo nad starimi.
'+ Liberalci so tako — hoteli I Mariborska »Straža« piše o terorizmu mladinov v liberalni stranki in prav pravilno piše: »Ti so začrtali pot sedanji politiki, ki bi naj peljala do »pomla-jenja« narodno-napredne stranke. »Kakor feniks iz ognja«, tako pomlajena in ojačena naj bi izšla iz sedanjega boja liberalna stranka. Kričanje o narodnosti, o sovražni vladi, in kar je še enakih besedi, je torej iz vrst liberalcev zgolj humbug. Kar se je zgodilo, to so hoteli imeti; vse, kar imenujejo krivično in nasilno, jim je prav ljubo kot sredstvo do cilja.. Liberalna stranka pusti sebe in slovensko metropolo sedaj tepsti od nemške vlade, samo da lahko kriči. S strankarskega stališča taktika ni najslabše zamišljena, ampak tega ne dopustimo, da bi se liberalci v tem boju izigravali kot kaki narodni mučeniki. Take hinavščine in takega komedijanstva ne bomo trpeli.«
+ Liberalni škodljivci. Dan za
dnem moramo povdarjati, kako je brezmiselna in nedosledna liberalna politika nam vedno škodovala. Sedaj o priliki Hribarjeve afere se je zopet dogodil slučaj, ki kaže liberalne kozol-ceprestavljalce v vsej nesposobnosti. »Slov. Narod« od dne 22. t. m. je imel, kakor smo že poročali, naslednje mastno tiskano poročilo: »Narodno-napred-na stranka stoji brezpogojno na strani svojega načelnika in dosedanjega župana Hribarja. Kakor vsa ta dolga leta, kar je bil župan, tako uživa tudi sedaj popolno zaupanje cele stranke in stranka mu bo to zaupanje tudi ohranila, in v dokaz toga položila v Hribarjeve roke odločitev, kaj naj se zgodi, ali naj se občinski svet upre in naj Hribarja zopet voli za župana, ali naj tega nc stori!« »SI. Narod« od 31. avgusta pa piše: »Veselje, da je Hribar volitev sprejel, je bilo splošno. S tem sklepom občinskih svetovalcev, da naj Hribar izvolitev sprejme, je avtonomni zastop pokazal, da se ne boji nobenih konsekvenc.« — S politiko takih na-sprotstev se samo smešimo pred vsem svetom in si škodujemo na našem ugledu. Trpi pa pod tako nerodno taktiko ne samo liberalna stranka, ampak tudi mi. Vlada izrablja take politične budalosti kaj rada tudi proti nam, ter nam potem očita nezrelost in neres-nost.
'+ Delo lntrigantov. To, kar si naši liberalci že sami več ne upajo doma trditi, to zanašajo še vedno v druge liste. Bližnji slovanski listi se jim že več ne nasedejo, zato sedaj poiščejo kak poljski list, da ondi odlože svoje nečednosti. Posredovalca pri tem je iskati v bližini gotovega gospoda na Dunaju, ki mu »složni nastop slovanskih strank v parlamentu« tako pri srcu leži, da bi ga po naročilu vlade rad razbil. Zato spravlja v svet politične potvorbe in ker ni ravno duhovit, že cel mesec gode eno in isto, »da jc hotela vlada z nepotrditvijo Ivana Hribarja pridobiti dr. šusteršiča, da odneha od obstrukcijc,« »da bi rad dr. Šusteršič našel izhod« itd. Na to mu je dni sedla tudi poljska »Gazcta Narodova«. Najodločnejše odklanjamo take insinuacije od strani slovenskih liberalcev, ki so bili pripravljeni prodati vso slovensko stvar v parlamentu, le ako bi bil Hribar potrjen, in ki še sedaj, ko je odločen nastop naših poslancev preprečil laško fakulteto, intrigirajo, češ, »da se dr. šusteršičeva taktika ni obnesla«. Od ljudi, ki so pisali za Ma-saryka, katerega namen je bil odvrniti češko delegacijo od Slovencev, in ki včeraj tožijo, da se »Neue Freic Presse« trudi, da bi med Čehe in Slovence za-sejala razdor in razdvojila slovensko in češko delegacijo ter da bi rada en del češke delegacijo potegnila v vladni tabor, se je res težko prepirati o politični poštenosti, kajti za to, kar »N. Fr. Presse«, je delal »Slovenski Narod« pred nepotrditvijo z vsem Plojevim parom! Mi stojimo na bojišču za slovanske pravice neomajani, taki kot smo bili, — slovenski liberalci pa svoja stališča menjavajo vsak dan ter je njihovo delo le nizko intrigiranje in sumniče-nje. Tako »delo« pa nas ne more doseči in bo udarilo po zobeh le intri-gante!
+ »Zadružna zveza« v Ljubljani
opozarja s tem na drugi avstrijski kmetijsko-zadružni shod in na konferenco revizorjev, ki se bodeta vršila na Dunaju od 13. do 17. septembra t. 1., kakor je to razvidno na drugem mestu, vse svoje častite članice s pozivom, da odpošljejo k temu velevažnemu zboro vanju po mogočnosti svoje zastopnike in odposlance in zlasti one, ki se z vodstvom zadružnih poslov pečajo. V prihodnji številki našega lista bode objavljen obširni dnevni red tega zadružnega zborovanja, ki se ga bodo udeležili zastopniki vseh zadružnih zvez vseh avstrijskih narodnosti in ve-roizpovedanj brez razlike v velikem številu, kakor so se tudi pred nekaterimi leti udeležili prvega takega zborovanja, ki se je vršilo na Dunaju. V posebnem oklicu bodemo objavili tudi časovno razdelitev za to kmetijsko - zadružno zborovanje in po potrebi naznanili še druge podrobnosti. Že danes pa poživljamo vse p. n. zadruge, da nam svoje odposlance oziroma udeležence nemudoma naznanijo, da jih prijavimo prirediteljem shoda in oskrbimo drugo potrebno. Naznanijo se nam naj vse morebitne želje, na katere bodemo rade volje dajali potrebna pojasnila.
+ Iz Horjula. Slov. kat. izobraž. društvo v Horjulu priredi skupno s telovadnim odsekom Orel dne 11. septembra t. 1. veselico z igro ter javno telovadbo. Ker je zlasti javna telovadba za našo okolico neprecenljive važnosti, da se z njo povzdigne smisel za našo telovadno organizacijo, zato prosimo tem potom velikev udeležbe zlasti od strani bližnjih bratskih odsekov. Bratje Orli! Prihitite v polnem številu na našo prireditev, da tako pokažemo, kaj se dd doseči z vztrajnim delom v kratkem času ter da na ta način vzbudimo še večje zanimanje za orlovsko organizacijo. Prireditev se vrši v naslednjem redu: Ob 2. uri sprejem gostov, nato igra »Pri gospodi« s petjem, srečolov, javna telovadba in slednjič prosta zabava. Pri prireditvi sodeluje slavna društvena godba iz Domžal.
+ Prihodnja seja Z. T. O. Orla se vrši v torek, to je 6. septembra t. 1., ob G. uri zvečer. Bratski odseki se poživljajo, da pošljejo vse dopise, ki potrebujejo nujne rešitve, do torka zjutraj.
+ Za generalnega vikarja krške škofije jc imenovan č. g. stolni prošt dr. Anton M ii 11 e r.
+ Konferenca revizorjev zadružnih zvez se bo vršila ob priliki drugega avstrijskega kmetijsko zadružnega shoda na Dunaju in sicer v torek dne 13. septembra t. 1. ob 10. uri predpoldne v sejni dvorani nižje-avstrijske c. kr. kmetijske družbe. Začetek jc oh 10. uri predpoldne v sejni dvorani nižje-avstrijske c. kr. kmetijske družbe. Začetek je ob 10. uri predpoldne; konferenca so bode po dogovoru popoldne nadaljevala in jo z ozirom na to. da so vabljeni k istej revizorji zadružnih zvez vseli avstrijskih narodnosti, želeti, da se častno udeležimo iste tudi mi Slo-
venci, ki smo med prvimi delavci na kmetijsko-zadružnem polju.
+ Drugi avstrijski kmetijski zadružni shod, ki ga jo sklicala Splošna Zveza kmetijskih zadrug avstrijskih na Dunaju sc bode vršil dne 14. in 15. septembra t. 1. v zborovalni dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora. Spored tega zborovanja je silno raznovrsten in zanimiv in ga bodemo priobčili v prihodnji številki. Prvi tak avstrijski kmetijsko zadružni shod se je vršil tudi na Dunaju pred nekaterimi leti in je obrodil, kakor kažejo vspehi obilo dobrega sadu. Bog daj, da bode tako tudi glede tega drugega zadružnega shoda!
+ Prvo mednarodno avstrijsko lovsko razstavo na Dunaju posotiti in si zanimivosti isto ogledati imajo sedaj najlepšo priliko zastopniki, oziroma odposlanci naših zadrug, ki se bodo udeležili v dneh od 13. do 17. septembra 1910 drugega, avstrijskega kmotijsko-zadružnega shoda na Dunaju, kakor jo to priobčeno na drugem mestu. Posebej še opozarjamo, da se vrši prvi pozdrav udeležencev navedenega zadružnega shoda v torek, dne 13. septembra t. 1., oh 8. uri zvečr v nižjeavstrijski vzorni kleti, ki ma svoj oddelek v tej razstavi v c. kr. Pratru, kamor so vsi do toga večera že na Dunaj clošli udeleženci zadružnega shoda povabljeni, no da bi se za to izdajala posebna povabila in na kar s tem opozarjamo. Zadrugarji, ki ste obenem lovci, ne zamudite te ugodne prilike ter pohitite na Dunaj, kar je tembolj potrebno, da hode udeležba izmed vrst našega slovenskega kmetijskega zadružništva tembolj častna in da pokažemo i mi svoje zanimanje za take koristne prireditve.
+ Učiteljske izpremembe na srednjih šolah. V Ljubljani se izvrše to-lc izpremembe. gimn. učitelj v Kranju Josip Suša pride na II. gimnazijo, profesor dr. Fran I I c š i č z učiteljišča na II. gimnazijo, provizorični učitelj na učiteljišču v Gorici Fran Verbič za pravega učitelja na I. gimnazijo, su-plent na. državni realki v Plzni dr. Valentin E c h e r za proviz. učitelja na realko in suplent v Gorici Artur S r e u d a za prov. učitelja na nemško gimnazijo. V Novo Mesto prideta : prov. gimn. učitelj v Kočevju Ivan P o 1 o -v i č za pravega gimn. učitelja in suplent v Ljubljani Rudolf Juznič za pravega gimn. učitelja. V Kranj je prestavljen suplent v Gorici Kari Capuder kot prov. gimn. učitelj. V Idrijo prideta na realko: suplent v III. dun. okraju Jurij K u ž e 1 i c k i za učitelja in suplent na nemški državni realki v Lipniku dr. Fr. Novak za prov. učitelja. Dalje so imenovani: prov. gimn. učitel j v Kočevju Anton K r e u 1 a n d za pravega učitelja istotam, suplent na realki v Solnogradu Oskar L e c h 1 e i t n e r za prov. učitelja na realki v Pulju, suplent v Dubrovniku Vinko L i p c 1 o -vič za prov. učitelja istotam in gimn. suplent Josip P e s c h e k za prov. učitelja na drž. gimn. v Gorici. Dr. Frančišek Sturm pride z realko v V. dunajskem okraju na ljubljansko realko.
+ Pokret z dne 2. t. m. prinaša uvoden članek pod naslovom: »Napre-dak Slovenaca«. Hvali Slovence, kako žilavo in vstrajno streme kvišku na vseh poljih kot izvrstni učenci Čehov
—	tako izvrstno, da jim smejo Čehi tu-intam tudi prepustiti vodstvo slovanske politike v avstrijski državni polovici. Potem pa prihaja člankar na zadnjo ljubljansko krizo in označuje Hribarja kot moža, ki je pravzaprav pri-vedel Slovence do tiste moči in ugleda, ki ga danes imajo, zato tudi da je nanj padla trda roka vlade, ki hoče Slovence nazaj potlačiti. Potom navaja znani članek »Neue Freie Presse;<, kako so Slovenci začeli dvigati glavo, kako da hočejo že komandirati nad 30 milijonov drugih državljanov, dasi jih jo samih komaj on milijon in še to raztresenih. kako ustavljajo parlamentarno delo. kako so na Kranjskem povsod iztisnili nemški jezik, kako se vodijo slovenski zapisniki v deželnem zboru in odboru itd. Vse to spravlja člankar
—	z »N. Fr. Pr.« vred — v neposredno zvezo z osebo Hribarja in sedanjo krizo v Ljubljani. Veseli nas, da Hrvatje priznavajo naš napredek na gospodarskem narodnem in političnem polju, samo resnici in jasnosti na ljubo naj se pri tem ostane na stvarnem potu. Slovenske zapisnike v dež. zboru, slovensko uradovanje, samoslovenske ulične napise v Ljubljani in najširšo gospodarsko orgnaizacijo ter sploh ves nre-porod Slovonccv jo izvedla S. L. S. ne Ivan Hribar in njegova stranka. Koliko zaslug na odločnem in odličnem stališču Slovencev v držvanem zboru pa ima ravno Ivan Hribar — o tem bi vedel povedati načelnik S. J. S. hofrat Ploj in pa dalmatinski kvartet z gosp. Tresičem po vrhu . . . Ako hočejo Hrvatje od našega razvoja in napredka res imeti korist in zagotovilo svoje
srečnejše bodočnosti, in ako si hočej naše delo vzeti za zgled, kakor to »Po kret« povdarja, potem je potrebno, d. so o naših razmerah natančno poučen in pijejo in natakajo v tem oziru popol-noma čisto vino — brez strankarskih primesi. Toliko, da se položaj ne kali!
Naši jeruzalemski romarji so nam poslali iz Trsta razglednico, na kateri pišejo: Do Trsta vse gladko. Ze-leznična uprava jako postrežljiva. Morje zelo ugodno, mirno. Tukaj nas je pričakovalo mnogo tržaških Slovencev in Slovenk. Prisrčno poslavljanje. Vse veselo razpoloženo. Pred odhodom na krov pozdravila članica slov. Marijine družbe, gdč. Kete s krasno poslovilno pesmijo. Prišlo nas je pozdravit mnogo slov. in deloma tudi italijanske duhovščine, njej na čelu kanonik dr. Peder-zolli. Med prepevanjem slovenskih pesmi se pričenjamo poslavljati od celine. Pričela so je sveta maša. Zdrava domovina za tri tedne!
»Napredno« Šmartno pri Litiji, Lansko leto začetkom septembra pokazali so naši naprednjaki o priliki mladeniškega sestanka prelepo omiko in oliko z žvižganjem in žuganjem, mazanjem hiš itd. Lotos so šli za korak dalje v naprednosti ter napadli dne 28. avgusta župnišče s kamenjem, pobili par šip ter ranili zidovje. To je sad naprednega hujskanja in napredne vzgoje. K letu osorej bodo v napredku morebiti že tako daleč, da pobijejo neljube osebe. Tujim gostom, ki se bodo udeležili sokolske prireditve 8. t. m. priporočamo naj si ob tej priliki ogledajo znake šmartinsko - litijskega napredka, namreč v Litiji na župnišču ter na stari šoli v Šmartnem v obliki pomaza-nih sten, v šmartenskem župnišču pa v obliki pobitih šip. Videli bodo tuji gostje, koliko bodo morali še likati naše naprednjake, da jim bodo sovredni tovariši.
—	Na naslov c. kr. deželnega šol« skega sveta v Ljubljani — iz Litije,
Znana in razposlana je naredba c. kr. dež. šol. sveta glede udeleževanja šolarjev pri telovadnih društvih in znan je tudi § 78 (V), dokončnega šolsk. reda. Ali jc znano istemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu, da sc v Litiji in v Šmartnem vse to nič nc upošteva ter da v obeh krajih naraščaj še vedno obiskuje telovadnico Sokolov ter da namerava isti ljudsko-šolski naraščaj nastopiti pri javni telovadbi in ljudski veselici dno 8. septembra tudi vkroju. Ali je istemu znano, da so to kršenje zako-nov vrši pred očmi in s potrditvijo c. kr. okrajnega glavarja kot predsednika c. kr. okr. šolskega sveta ter pod pa-Ironanco šmartinskega ter litijskega nadučitelja, ki jc obenem član c. kr. okr. šol. sveta?
—	O. Prane Hiibner S. J. f. Minoll torek je umrl v Kalksburgu pri Dunaju bivši profesor colovške bogoslovnice. jezuit o. Franc Ilubner po kratki bolezni in previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Rojen je bil v Inomostu leta 1835. Službo profesorja je opravljal skoro celih 10 let, v Celovcu 20 let. Bil jo izredno učen, doma posebno v orien-talistiki Pri svojih bivših učencih jc splošno užival ljubezen. N. v m. p.!
—	Letalni stroj nad Vrbskim jezerom. Dne 28. m. m. so opazovali ljudje, proti sedmi uri zvečer visoko nad Vrbskim jezerom letalni stroj, ki je napravil par lepih ovinkov in potem odjadral proti vzhodu. Slutijo, da jc bil Sab-Iatnikov letalni stroj, kar pa ni verjetno, ker jo bil Sablatnik v nedeljo v Spi-talu ob Dravi.
Slovenski umetnik povabljen v Ameriko. Iz Rožeka na Koroškem pišejo: Naš dični domačin, akademični slikar Peter Markovič, ki je ravnokar dovršil slikanje župne cerkve v Sv. Križu pri Slatini, jo dobil jako častno ponudbo iz Indianopolisa v Severni Aru®» riki, ter lopo ponudbo, da naj pride delat za tri leta v slovenskih cerkvah Severno Amerike. Ali bo to ponudbo sprejel, se naš umetnik šc ni odločil.
—	Ž ujmi urad v Vipavi naznanja, da na Mali Šmaren, dno 8. septembra t. 1. v Vipavi ne ho običajnega romarskega shoda. — Župni urad Vipava, dne 1. septembra 1910.
—	Vlak je povozil včeraj zjutraj ob 8. uri desetletnega dečka Franc Tekav-ca na železniškem prehodu pri Jereti-nu v Litiji. Vlaka sta se križala, deček se je hotel enemu umkaniti, pa jo padel pod druzega, ki ga je popolnoma raztrgal. Grozna posledica otroške lahkomiselnosti, ker ni mogel počakati, da bi vlak odšel.
—	Lov na divje kozle v Kamniških planinah. Ker se je pred kratkim v dnevnikih objavilo svarilo, da naj turisti od -i. do 7. septembra vsled lova na divjo kozle opusto izlete v Kamniško planine, naznanja Slovensko Planinsko Društvo, da se lahko vrše izleti do Bistriške kočo, Schmiclingcrjeve koče na Veliki Planini in z .Velike Planine
I1 o Dolu v Bistrico neovirano in brez nevarnosti.
— Slovenski posoJllnlSarJl, pozor!
-Celovški »Mir« priobčuje: Brez dvoma oodo hoteli brezvestni nomčurski hujskači poslužiti se Kayser-Weissove afere, da bi oškodovali trdne in cvetoče slovenske posojilnice in bodo po svoji navadi skušali spraviti slovenske posojilnice v zvezo z nemško »Centralno blagajno«. Poučite ljudstvo, da Slovence nemški polom ničesar ne briga, da slovenske posojilnice, ki so že povečini pri »Zadružni Zvezi« Ljubljani, deloma pa še pri Celju, nimajo nobene zveze s »Centralno blagajno« in naj se ne dajo morda po kakem zlobnem lažnjivcu preslepiti. Ljudi, ki bi trosili morda res kake laži, naj se takoj naznani oblasti! Kar so skuhali nemški krščanski so-cialci, naj sami pojedo, Slovenci zaradi njih ne smejo trpeti škode! — In na drugem mestu pravi »Mir«: Razume se, da naša slovenska stranka z zadevo ni v najmanjšem stiku. Pokazalo se je tudi to pot, kakor še vedno, da je bilo naše stališče pravo, ki smo ga zagovarjali: »Koroški Slovenci in naše organizacije ne spadajo drugam, nego v slovensko središče v Ljubljano«. Polom med nemškimi krščanskimi socialci nas torej prav nič ne briga.
lj Duhovne vaje za gg. duhovnike pri oo. jezuitih (Ljubljana, Elizabetna cesta 9), bodo tudi še meseca septembra in oktobra vsak teden razen prihodnjega zaradi praznika Marijinega rojstva. Začetek vselej v ponedeljek (t. j. 12., 19., 26., septembra in 3., 10., 17., in 24. oktobra) zvečer ob šesti uri.
—	Strankarstvo pri požarni brambi. Liberalizem je na Trati v Poljanski dolini tako pogorel, da letos pri občinskih volitvah liberalci niti kandidatov niso postavili. Vkljub temu pa liberalna trgovca Jclovčan in Paleček ne moreta mirovati, in ker drugod nimata prilike, kažeta pri požarni brambi svoje strankarstvo. Kakor bi doma ne bilo sposobnih igralcev, mislita klicati k veselici požarne hrambe Sokole iz Zi-rov. Če se to v resnici zgodi, je društvo požarna bramba po krivdi zgoraj imenovanih trgovcev zapustilo svoje nestrankarsko stališče ter se postavilo v službo propadle liberalne stranke. ¡Vsled tega pa je tudi izgubilo pravico do podpore od strani občine in dežele ter sploh pristašev S. L. S., kajti liberalizma tudi pod firmo požarne hrambe ne bomo podpirali. To postopanje liberalnih trgovcev v Gorenji vasi, Jelov-čana in 'Palcčka, pa tudi kaže, kako neljubo jima je in kako težko vidita, če prihajajo v njihove prodajalne pristaši S. L. S. Naj bodeta prepričana, da naši pristaši niso prav nič navezani na trgovini .Telovčan in Paleček ter cla bosta prav lahko začela trgovino z žirovski-mi Sokoli, ako jima tako bolje kaže.
—	Slaba krompirjeva letina. Iz vseh kronovin, zlasti še iz Nižjo Avstrijske, se poroča, da se je bati slabe krompirjeve letino. Vedno deževje od aprila nadalje je vzrok, da jc nastala tudi pri krompirju peronospori podobna listna bolezen, ki povzroča, cla krompirju pred časom oveni listje, vsled česar tudi zgnijejo gomoljike. Veliko škode povzročajo krompirju letos tudi ogrci, ki so se pojavili v izredni množini in ki dostikrat snedo gomoljike do zadnjega drobca. V mnogih krajih morajo vsled vedno večje gnilobe krompirja in radi ogrcev že sedaj izkopavati krompir, da sploh kaj še dobe. Bridko se maščuje marsikje, da se proti rjavemu hrošču ni storilo zadosti. Škoda znaša vsled tega več milijonov kron. Kakor pa je zakon radi uničevanja gosenic itd. samo na papirju, tako jc tudi z uničevanjem rujavega hrošča. Šolski otroci bi v tem oziru lahko veliko storili. Spodbuditi bi se jih moralo z malimi nagradami. Pa tozadevno se jc premalo storilo ali pa nič in posledica vse nemarnosti jc milijonska škoda. Slaba krompirjeva letina pa bo tudi slabo vplivala na prešičje-rejo, ker kmetje večinoma rede prešiče s krompirjem. To se že kaže pri eonah prešičev. Te cenc pa bodo šo narastlc, ker bo vsak kmet vsled pomanjkanja krme rodi! manj prešičev.
—	Zoologi v Zagrebu. Udeleženci mednarodnega zoološkega kongresa, ki se je minuli mesec vršil v Gradcu, so obiskali zaporedoma vsa naša južna mesta ter prispeli 1. t. m. v Zagreb, kjor so jih oficijelno sprejeli in pogostili. Poskusili so tudi volovsko pečenko na razstavi, plesali kolo ter se sploh izredno dobro počutili mod našimi tempera-metnimi hrvaškimi brati.
—	K odstopu sarajevskega župana Essad Eff. Kuloviča poročajo listi, da je slednjemu od deželnega šefa generala Varošanina došlo pismo, s katerim odstop jemlje na znanje, obenem pa od-stopivšemu županu v svojem in v imenu c. in kr. skupnega ministrstva izreka laskavo zahvalo in priznanje za
njegovo vzorno in plodonosno delovanje na vseh poljih občinske uprave.
—	Pet vojakov pobegnilo od 17. pešpolka. Oblasti zasledujejo naslednje dezerterje 17. pešpolka: Anton Dolenc, doma iz Zminca; Janez Jemec iz Poljan v litijskem okraju; Jožef Per-čič iz Paradišča v ljubljanski okolici; Franc Oven iz Prapreč v litijskem okr.; Anton Rajar iz novomeške okolice.
—	Album slik k »Liepi naši domovini« namerava izdati urednik »Škole« g. Stj. Širola v Zagrebu. Album bo poraben tudi pri zemljepisnem poduku v šoli.
—	Knjižnice v vojaških bolnišnicah in garnizljskih zaporih. Na vse vojaške korporacije in posamezne častnike je izdan poziv, da zbirajo primerne knjige za knjižnice v vojaških bolnišnicah in garnizijskih zaporih, češ, cla bolniki oziroma kaznjenci silno radi bero, a je vedno premalo knjig na razpolago. Mi smo tega mnenja, da bi vojna oblast tu ne smela Čakati samo na prostovoljne darove in zbirke knjig, marveč bi smela tudi sama nekaj žrtvovati zato. lira ni naj se pri smodniku, kaj več pa na j se stori za vzgojo in izobrazbo moštva.
—	Nesreča na Ratitovcu. Marija Čemažar iz Železnikov je v družbi več oseb dno 25. avgusta nabirala na. Ratitovcu planinke. Pri tem se ji je pa iz-podrsnilo, padla jo s skale 20—30 m globoko in se jo takoj ubila. Ponesre-čenko so prenesli takoj v Železnike, kjer so jo 27. avgusta pokopali. Rajnica je bila stara 21 let. — Ratitovec spada med tiste planine, na katero pride lahko vsak, če tudi ni turist. Lepa, zložna pot, dobro zaznamovana, vodi iz Bohinjske Bistrice; na krasni Ratitovec se še lažje pride iz Selško doline, kjer se odcepi pot. v Češnjici čez Prtovč na Ratitovec. Na navadnih potih, ki vodijo na ratitovske čeri, ni nobeno nevarnosti, nevarnosti so le tam, če kdo išče nova pota v čereh, ki že gamzu delajo preglavice.
—	Pet najstarejših poročnikov avstrijske vojske. Zadnja številka »Mili-tarverordnungsblatta« je prinesla med ostalimi odlikovanci tudi imena peterih avstrijskih poročnikov, ki so skupaj stari 439 let. Ti so: 92-lctni Mihael Puhalo iz Brloga, 92-letni Sigismund Kemenv, 87-letni Štefan Vojnovič, 85-letni Ivan Smerczansky in 83-letni Josip Mosch. Vsi so začeli služiti vojake kot prostaki. Odlikovali so se v b'6-jih, a pri reorganizaciji vojske so bili vpokojeni radi premajhnega teoretičnega znanja. Sedaj so bili imenovani za nadporočnikc.
—	Kava se je podražila v zadnjih dveh mesecih za 10 do 15 odstotkov.
—	Za spomenik hrvaškemu pisatelju Josipu Kozarcu je nabral odbor v Vinkovcih že 7480 K. '
—	Mesarji v Gorici so včeraj povišali ceno mesu.
—	Ponesrečeni tat. V Renčali je zvrtal v mlinu ponoči neki neznan tat v leseno blagajno več lukenj, ali blagajna je bila prazna. Varujte se tatov!
Zagrebška galerija županov se pomnoži z dr. Amrušem. Portret naslika Vlaho Bukovac, ki je v to svrho že do-šel v Zagreb.
š Sovraštvo do Slovencev. V bližini Gleiclienberga je bila v nedeljo, dne 28. avgusta v neki gostilni veselica. Ko se je kočijaž Janez Predikaka, doma iz Št. Petra pri Mariboru, vračal v temi domov, so ga nemški fantalini s kamenjem napadli. Dva kilograma težak kamen, ki ga je Predikaka dobil v glavo, ga je ubil. Surovino so nesrečneža potem pustile ležati v luži krvi. Kje so divjaki?
Stavka volivcev v Dalmaciji.
V sredi avgusta so bile razpisane v občini Pučišče nadomestne volitve v občinski svet. Volitev pa se ni udeležil niti eden volivec. Z ozirom na ta dogodek priobčujojo hrvaški listi sledečo povest, ki jo na kratko posnemamo. Leta 19 . . jo splitsko okrajno glavarstvo sporočilo občinskemu svetu X., da bo cesarski namestnik Y. obiskal občino.Obenem se jc namignilo županu, naj se namestnika slovesno sprejme ter se mu predloži ob tej priliki pismeno željo občanov. Določenega dne je prišel namestnik s svojim spremstvom na. mejo občine, a se ni malo začudil, ko ga ni nihče pričakoval. Niti enega, občinskega svetnika ni bilo, cla bi ga sprejel. Družba jo čakala nekoliko časa, da bi prišel kdo in jih oficielno pozdravil, toda nikogar ni bilo. Ko so se bližali občini, so naenkrat začeli zvoniti zvonovi župne cerkve. »Aha,« je rekel namestnik, »ljudje so se zakasnili in mi smo prišli prezgodaj na mejo.« Gledali so z daljnogledi proti občini. Na cesti ni bilo videti nikogar. Nič zastav! Tudi s touiči sc ni streljalo. Na-
mestnik je bil vedno bolj radoveden, zakaj se ga ni slovesno sprejelo. Ko je prišel v občino, je obiskal cerkev. Tu ga je sprejel župnik s cerkvenimi ključarji in cerkvenikom, in sicer strogo oficijozno. Na namestnikova vprašanja ni dal župnik nobenega odgovora. Ko jo namestnik zapustil cerkev, je ostal župnik v cerkvi. Zvonovi so zvonili še vedno. Namestnik je odšel nato v občinsko hišo. Občinski sluga ga je peljal v posvetovalnico, kjer so bili zbrani vsi svetniki. Ko je vstopil, je začel govoriti župan oficiozni pozdravni govor, na katerega je namestnik zelo prijazno odgovoril. Na vsa vprašanja pa je župan odgovarjal samo z »cla« in »ne«. Naenkrat pa je namestnik vprašal, kakšne so želje lepe občine. Zupan: »Ekscelenca! Srčno se zahvaljujemo za vašo očetovsko skrb in v imenu občinskega sveta imam Vaši ekscelenci sporočiti samo eno željo.« Namestnik: »Prosim.« Zupan: »Naša edina želja je, da bi imeli ekscelenca najlepše vreme pri odhodu,« Namestnik pogleda debelo in vpraša, če nima občina nobenih drugih želja. Zupan: »Nobenih.« Namestnik: »Ni mogoče.« Občinski svetniki so sedeli ves čas pri miru, popolnoma hladnokrvni. Zupan je nato pristopil k namestniku in mu dejal: »Ekscelenca! Nimamo drugih želja! Vsako leto nas obiščete. Vedno smo sporočili ob teh prilikah celo vrsto naših potreb z željo, naj se nam ugodi vsaj v eni stvari. Doslej pa se to še ni zgodilo. In ker se našim željam in pritožbam, ki jih ekscelenca dobro pozna, ni nikdar ustreglo, smo vas po naročilu okr. glavarja slovesno sprejeli, a sklenili, da vam ne predložimo nobenih želja, ker je vaše poizvedovanje po naših razmerah samo formalnega značaja in nimamo od vaših obljub ničesar pričakovati.« Kar se je govorilo dalje, je imelo oficiozen značaj. Namestnik je odšel iz občinske hiše in ko je straža na bližnjem hribu naznanila, da je že onstran občinske meje, so prenehali zvoniti župni zvonovi. — Razmere v občini Pučišče so podobne onim v občini X. V mnogih krajih Dalmacije je začelo prebivalstvo dvomiti nad pravičnostjo in ljubeznijo dež. vlade in da pride ta dvom tudi do ušes osrednje vlade, so n. pr. volivci občine Pučišče sklenili, da se ne udeleže občinskih volitev.
Ljubljanske novice.
SLOVENSKO GLASBENO DRUŠTVO »LJUBLJANA«
naznanja pričetek svojega delovanja za zimsko sezono 1910/11.
Glasbena šola »Ljubljane«, v kateri se bode poučevalo klavir, solopetje, teorija in harmonija, kontrapunkt in glasbena zgodovina, se prične dne 12. t. m.
Vpisovanje se vrši 6., 7., 9. in 10. t. m. popoldan od 3. do 6. ure, 8. t. m. pa dopoldan od 9. do 11. ure v društvenih prostorih hotela »Union«, vhod iz Frančiškanskih ulic, desno, I. nadstropje.
Vpisnina znaša 2 K. Šolnina za klavir, teorijo in harmonijo znaša po 3 K, za solopetje, kontrapunkt in glasbeno zgodovino po 6 K mesečno. Dovoliti pa se more polovično ali popolno opro-ščenje.
Poučevala bo absolventka praškega konservatorija g. profesorica Jarmila Lily Gerbičeva poleg zborovodje g. Antona Svetka.
S prejema j 8 se poleg začetnikov tudi učenci, ki imajo že kaj glasbene izobrazbe.
Z b o r o v o p e t j e se bode poučevalo v dveh oddelkih štirikrat na teden. V zbor lahko vsakdo vstopi, pogoj je primerna glasovna oziroma glasbena izobrazba. Kdor bi jo ne imel, si jo mora pridobiti v šoli. Podrobnejše jc razvidno iz pravil, katera je dobiti v društvenih prostorih.
Dela bo tedaj dovolj, posebno v zboru, ker je treba letos zopet napraviti en korak naprej. V programu stojita dva serijozna koncerta, prvi v čast sedemdesetletnico obliajajočemu pro-zaslužnemu skladatelju, ravnatelju F. Gerbiču, dalje dva pevska večera in ena cerkvena priredba. Prvi koncert bo izvirno-simfoničen. Na njem sc bodo izvajala kronologično urejena dclaGer-bičeva poleg izvirnih, Gerbiču posvečenih skladb. Drugi koncert bo vokalen. Razume se, da bodo prišla vodno v prvi vrsti vpoštev najnovejša dola. Saj jo to a priori najvažnejša naloga reproducenta, da se zarnore konštati-rati napredovanje.
Še ono važno stvar bo završila »Ljubljana« s tem, da bo združena v S. K. S. Z. poklicala v življenje zvezo pevskih zborov. Osnutek pravil je že sestavil g. profesor M. Bajuk. Dostikrat so ljudje samim sebi prepuščeni, dosti-
krat imajo dobro voljo, a nobenih sredstev. Manjka nam tudi stika z zunanjim glasbenim svetom. »Ljubljana« ima že pripravljeno pot med češke glasbeno kroge. Zamnejava produktov bo gotovo prekoristna.
V tem kratkem obrisu se zrcali pomen »Ljubljane« za našo stvar in naj-ljutejši sovražnik mora priznati, da je delo »Ljubljane« v krogih, ki ne poznajo buržoazije, eminentnega pomena. Gre hitro in energično naprej s svojo kulturelno misijo med ljudstvo, ničesar se ne strašeč.
Vsak somišljenik naj bi si smatra! za dolžnost, podpirati »Ljubljano« moralno in materijelno ter ji pomagati preko začetnih težkoč, ki jih mora prestati vsako društvo, navezano na podporo ljudstva v teku prvih let.
Kdor ima dobro voljo in pošteno srce, naj se oglasi k zboru »Ljubljane«, da bode tembolj in tem hitreje uspevala.
Pevske vaje za moški zbor so vsako sredo in petek od pol 9. ure naprej, za ženski zbor vsak ponedeljek in četrtek od 8. uro naprej. Lokal: Hotel »Union«, vhocl iz Frančiškanskih ulic, desno, I. nadstr.
Pevke in pevci! k »Ljubljani«, ki vsakogar z enako gostoljubnostjo sprejme.
lj Kako živimo brez Hribarja? Ko
so se širile vesti, da je na Dunaju kolera, so vsi mestni magistrati izdali občinstvu navodila, kako naj se varuje kolere. Eden zadnjih je bil ljubljanski magistrat. Bil je pa ljubljanski magistrat pod županovanjem Ivana Hribarja tako prijazen, da je ta navodila poslal ljubljanskim listom, izpustil je le — »Slovenca«. Ali so morda želeli na magistratu, »da ljubljanske klerikalce kolera pobere«? To je tako ne-čuveno postopanje od strani magistrata v takem slučaju, da se obsoja samo« obsebi. Zelo nas je presenetilo, ko smo danes dotična navodila dobili z magistrata. To kaže, da hoče novi komisar nepristransko postopati. O tem, kako bo sedaj na magistratu, se mnogo ugiba. Pravijo, da je Aškerc že prosil za upokojitev. Vedno bolj prevladuje med ljubljanskim občinstvom prepričanje, kako skrajno neumesten je bil dr. Oražnov predlog, da se zgodovinsko Gosposko ulico spremeni v Hribarjevo ulico. Ta sklep baje ne bo obveljal. Za Hribarja naj zbero drugo ulico, morda ulico Zagato ali, kakor se je včasih, ko je bila še v cvetju od Vseslovana Hribarja podpisana nemško-slovenska pogodba, imenovala po nemški — »Sackgasse«.
lj Še ena tri dni trajajoča porotna obravnava. V ponedeljek se prične pred ljubljansko poroto tridnevna razprava proti Francetu Martinjaku, železniškemu delavcu v Kurji Vasi pri Jesenicah. Martinjak je obtožen, da je dne 3. julija t. 1. zaklal svojo ženo Marijo, s katero ni skupaj živel. Rajnica je služila potem, ko sta se možem ločila, kot dekla pri Mariji Noč v Mostah. Razpravo bo vodil deželne sodnije svetovalec Vedernjak. Zaslišanih bo najmanj 45 prič. Sodna izvedenca bosta dr. Voves in dr. Jelovšek iz Radovljice.
lj Za stare penzijoniste po tobačnih tvornicah. Iz glasila »Avstrijske kršč. tobačne delavske zveze« posnamemo, da je rešena predloga, po kateri se zviša pokojnina tistim tobačnim delavkam in delavcem, ki so bili vpokojeni pred 1. januarjem 1910. V dunajskih tobačnih tvornicah se je delavstvo obvestilo, da je cesar sankcioniral predlogo. Vpokojeni tobačni delavci in delavke starega štila (stari penzijonisti) se uvrste v tiste plačilne vrste, kolikor so zaslužili, ko so bili vpokojeni. Samo-obsebi umevno se vpoštevajo tudi službena leta. Zvišanje se uveljavi 1. septembra letos. Potrebni pa bodo računi, zato dobe stari vpokojenci višjo pokojnino izplačano, ko bodo vsi računi izračunani.
lj Pravda proti Hladniku bo veljala okolu 5000 K. Sodišče je te stroške naložilo Hladniku. Čujemo, da namerava državni pravdnik, ako zmaga z ničnostno pritožbo, prositi za drugo poroto.
lj Ravnateljskl naslov je podelil naučni minister nadučitelju Andreju Grča v Radovljici ob vpokojitvi v priznanje dolgoletnega, zelo uspešnega službovanja, nadalje nadučiteljem Teodorju Valenta in Adolfu Weinlich. Prvi službuje na ljubljanski mestni nemški petrazrednici, drugi pa na ljubljanski šulferajnski šoli.
lj Hišni posestniki mesta Ljubljane se v svojo lastno korist vnovič opozarjajo, da je rok za vložitev napovedi o najemninskem dohodku za odmero hišnonajemnoga davka za leti 1911/12 koncem avgusta t. 1. žo potekel. Zato naj se vsi oni, ki so ta rok zamudili.
nemucioma tej dolžnosti odzovejo, ker zapade vsled § 31., ukaza dvorne pisarne z dne 6. septembra 1821, št. 1589, vsak hišni lastnik 3 dni zapora, po brezuspešnem pogonu v denarno globo 20 kron in mora po preteku nadaljnjih 8 dni, če bi napovedi ne vložil, vrhu tega trpeti stroške uradne sestave napovedi po odposlancu davčne oblasti.
lj Mayer—Dečman. V ponedeljek ob pol 4. popoldne se nadaljuje pri ljubljanskem okrajnem sodišču razprava zaradi razžaljenja časti. Kakor se naši bravci še spominjajo, toži gospoda Dečmana zaradi razžaljenja časti bankir in trgovec gospod Mayr.
lj Bračič ln Pire. Danes bi se imela obravnavati pred poroto tiskovna pravda. Bračič, najemnik Hribarjevega hotela »Ilirija«, je tožil Pirca zaradi neke notice, v kateri se je očitalo Bračiču, da je zaklal svojo kuharico. Razprave ni bilo, ker sta se stranki poravnali tako, da plača vsak svoje stroške, sodne stroške pa Bračič.
lj Cirkus Kludsky v Latterman-novem drevoredu. Te dni je došel v Ljubljano cirkus Kludsky. Ta cirkus je eden največjih, kar smo jih v zadnjem času videli v Ljubljani. Pretečem četrtek je bila otvoritvena predstava, katera je izborno vspela, ravno tako izvrstno je vspel sinočni program. Cirkus ima krasne konje in izvrstno dresirane. Ravnatelj K 1 u d s k y je dokazal, da je na tem polju pravi strokovnjak. A tudi drugi člani cirkusa so pokazali, da umejo vsak svojo nalogo in da so vsak v svojem pravi strokovnjaki. Jahalke in jahalci, vsak je na svojem prostoru. Omeniti moramo, da imajo vsi člani cirkusa dostojno in zelo elegantno garderobo. Vredno si je ogledati ta znameniti cirkus. Kdor še ni videl dresirano cebro, opico telovaditi na trapecu, veleumetno vožnjo na bi-ciklih itd., naj ne zamudi in naj si ogleda te stvari. Cirkus ima pa tudi krasno menežarijo. Sloni, levi, tigri, vse je izborno dresirano. Slon igra s konjem, leve, tigre in pse spuste skupaj, vendar vsak stori to, kar želi krotilec. Zanimivo je gledati tudi, kako lev jaha na belem konju. Cirkus je bil prav dobro obiskan. Kakor čujemo, se družba pomnoži prihodnje dni z novimi močmi in z novim programom. Cirkus ostane do 12. t. m. v Ljubljani in imajo tako do tedaj Ljubljančanje res izborno večerno zabavo. O cirkusu in njegovih predstavah bomo še poročali.
lj Vzprejem učencev na c. kr. II. dri. gimnaziji. Občinstvo opozarjamo, da se bodo učenci, ki žele na novo stopiti v I. razred, na c. kr. II. državni gimnaziji sprejemali v petek dne 9. septembra od 9. do 12. ure dopoldne. Vzprejemne izkušnje pa se bodo vršile v soboto dne 10. septembra od 8. ure zjutraj naprej.
lj Ljubljana in njeni prebivalci. Laskavo sodbo o Ljubljani in njenih prebivalcih je izrekel, kakor poroča »Laibacher Zeitung«, približno pred 100 leti nek sotrudnik »Preuss. Ztg.«. Po kratkem opisu zgodovine Ljubljane, piše omenjeni sotrudnik: »Ljubljana ima največ 20.000 duš; ljudski jezik je ilirsko - vindeliški. Razlikuje se le malo od hrvatskega, pravzaprav od istrskega, vendar pa je le malo ljudi tamkaj, ki bi ne znali nemškega in italijanskega, ali novogrškega, in ki so dostikrat zmožni vseh treh jezikov. Dolgo bivanje Francozov v Ljubljani je tudi njihov jezik zelo razširilo, tako da je navadna vzgoja splošno poliglotična in poseduje najnavadnejši meščan naučile elemeute, ki jih moremo iskati zaman na marsikaterih akademijah . . . Ceste v Ljubljani so široke, lepo zidane in izredno snažne. Kranjci so veliki, močni, nekoliko upognjeni; obraze imajo mile, plemenite in izrazne; njihove žene so znamenite zaradi izredne nežnosti svoje kože, sveže barve in lahnih potez; samo usta so večinoma slabo opremljena z zobmi zaradi lastnosti vode, kakor se trdi, kar je med prebivalci v subalpinskih ravninah splošna tožba. Njihova narodna noša je nad vse ljubka. Z ozirom na moralične lastnosti tega ljudstva, ni mogoče videti nikjer popolnejše. Ponižen, pobožen, gostoljuben, trezen v vseh svojih nagnjenjih velja Kranjec pri vzhodno - ilirskih narodih kot potuhnjen, zato, ker imajo pred njim prednost civilizacije. Zgodovina njegovega ljudstva nima nobenih revolucij, nobenega političnega viharja, niti kakega mimoidočega nereda. Da, še več: ljudje, ki žive že več let v Ljubljani, se niti ne spominjajo, da bi kdaj slišali o kakem zločinu. Deželni jezik niti za nekatere, ki jih vidimo največkrat, da se zgode, nima nobenega izraza. Leta 1812. je preteklo 51 let ne da bi videli v Ljubljani smrtno obsodbo . . .« — »Nobena dežela na svetu«, pravi dalje, »ne presega Kranjske v naravnih zakladih. Ni mogoče, ustvariti si niti pojma o ničnem bogastvu raznih vrst
žuželk kakor tudi o bujnem rastlinstvu. Lisice in medvedi te pokrajine so zaradi svojih lepih kož znameniti v trgovini, gozdna in močvirna divjačina je zelo številna, jezerskih in rečnih rib nudi ljubljanski trg v izobilju. V vodah, ki tečejo skozi mesto love največje rake v Evropi, mogoče celo celega sveta. Dolgi so 10 do 15 palcev in so slaščica na ljudskih slavnostih poleg nekih zelo cenjenih želv. — Letopisi antične snedenosti pripovedujejo, da je Lu-cullus dobival svoje polže iz Ilirije in. lummachae illiriche so še danes blaženost beneških in neapeljskih sladko-snedežev.«
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Knospler, liiralka, 71 let; Iledvika Un-lerluggauer, rejenka, 10 dni; Matevž i Jankovič, Žagar, 65 let; Fran Borštnar, klesar in posestnik, 52 let; Ivana Zaletel, posestnikova žena, 40 let; Ana Pečjak, bivša laborantinja, 52 let; Božidar Ogrin, sin zidarskega mojstra, 8 mesecev.
lj Izredni občni zbor »Glasbene Matice« se vrši v ponedeljek, dne 5. septembra ob 8. uri zvečer z dnevnim redom: »Izprememba pravil«.
lj Kolo ukradeno je bilo v Trojani trgovskemu sotrudniku Rudolfu Vis-jaku izpred neke gostilne. Kolo je prostega teka, črno pleskano, ima veliko prestavo in tovarniško številko 797 ter je vredno 140 K. Pozor pred nakupom!
lj Poročil se bo v ponedeljek c. kr. vadniški učitelj g. Ivan Kruleč z gdčno. A no Mark 1.
V St. lil!
Vsi, ki nameravajo iti prihodnji četrtek, dne 8. t. m., v Št. II j, in ki nameravajo vstopiti na postajah od Ljubljane do Celja, naj to takoj do ponedeljka zjutraj javijo pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. Izlet bo krasen. Udeleže se ga tudi pevci »Ljubljane«. Cene za posebni vlak so sedaj za one, ki vstopijo v Ljubljani in na postajah Zalog, Laze, Litija za tja in nazaj 8 K 05 vin., za one, ki vstopijo na postajah Trbovlje, Zidanmost, Rimske Toplice za. tja in nazaj 7 K 80 vin., za one, ki vstopijo v Celju za tja in nazaj 6 K 70 vin. Udeleženci s teli postaj naj takoj po poštni nakaznici (ne položnici) pošljejo denar na »Slovensko Stražo«, ki bo izročila karte na kolodvorih. Treba pa je to takoj, nemudoma storiti! Vlak odpelje iz Ljubljane v četrtek ob 7. uri zjutraj. Vozni red smo priobčili že v četrtkovem »Slovencu« in ga v torek ponovimo. Za udeležence, ki bodo stopili v posebni vlak na postajah Št. Jurij, Grobelno, Poljčane, Slovenska Bistrica, Pragersko, Maribor, je določeno, da kupijo vozne listke pri dotičnih kolodvorskih blagajnah za ceno, kakor je navadna iz dotičnega kraja v Št. IIj. Iz teh krajev naj se pa takoj pismeno »Slovenski Straži« naznani, koliko oseb bo vstopilo, da preskrbimo zadostno vozov. Ta pismena naznanila mora imeti »Slovenska Straža« v rokah do torka zjutraj. Na poznejša naznanila se ne bo moglo ozirati. Še enkrat povdarjamo, da morajo udeleženci, ki vstopijo na postajah iz Ljubljane clo Celja, poslati tudi denar za karte po poštni nakaznici vsaj clo torka zjutraj »Slovenski Straži«.
Agitirajte, da bo lep, slovesen dan!
Razne sira?.
Važna iznajdba za šivalne stroje.
Iz Radgone se poroča 1. t. in., da sta nadučitelj v ščavnici, g. Matevž Spende in njegova soproga po dolgoletnih poizkusih iznašla mehanizem, s katerim so more vsakovrstne šivalne stroje spraviti v tek, ne da bi gonili z rokami ali nogami. Ta mehanizem je, kolikor si je le mogoče misliti, enostaven, pritrdi se ga k starim šivalnim strojem ter more vsakdo ž njim delati na stroju. Da bodo novi stroji po iznajditeljevem sistemu dobili nekoliko drugačno konstrukcijo od sedanjih, je samoobsebi umevno. Novi mehanizem je tako narejen, da se more tek stroja regulirati, kakor se hoče, hitro ali počasi šivati; tako se lahko stroj tudi vsak trenotek ustavi in poljubno zopet požene v tek. Ta iznajdba je zlasti zaradi tega velikega pomena, ker bo izpodrinila sedanje šivalne stroje, ki so tako škodljivi zdravju, ko se jili mora goniti z roko ali nogo. Iz-najditelj je prijavil že za svojo iznajdbo patent.
Plavajoče mesto. Oceanski parnik je pravzaprav plavajoče mesto. Novi parnik severo-nemškega Llovda »George Washington«, je največja ladja na kontinentu ter prevaža skoro 3000 ljudi. S kolikimi stroški in razkošnostjo so bili ti ogromni parniki zgrajeni, je bržkone že marsikomu znano. Koliko osobja je treba za postrežbo potnikov, o tem tukaj na suhem niti pojma ni-
majo. Nič manj kot 600 ljudi opravlja
na parniku »George Washington« to delo. Poleg kapitana je nastavljenih 7 častnikov, 58 mož, 12 strojnikov, 8 strojniških asistentov, 3 elektriki, 1 ko-tlar, 8 mazačev, 2 skladiščnika, 6 nad-kurjačev, 60 kurjačev, 63 donašalcev premoga, nadkuhar, 9 kuharjev druge in 1 tretje vrste, 4 parni kuharji, 4 kon-ditorji, (i pekov, 20 pomivačev, 4 klavei in 2 izraelitska kuharja, dalje 1 viSji steward, 19 drugih stewardov, 14 ste-wardk, 2 zdravnika, 2 blagajnika, 1 blagajniški asistent, 2 proviantna mojstra, 2 čistilca svetilk, 2 brivca, 2 brivska pomočnika, 1 fotograf, 3 nadzorniki prtljage, 3 telegrafisti, 1 prodajalec knjig in 1 tolmač, kakor tudi še nekaj drugih oseb. Res ogromen ustroj!
Amerlkanci v Evropi. Leto 1910 se more označiti v Evropi kot. »Ameriško povodenj«. Približno 200.000 premožnih Amerikancev se je letos peljalo v stari svet, seveda da se pozneje v jeseni vrnejo v Ameriko. Po zanesljivih cenitvah plačajo skupno turisti v Evropi približno pet milijard, približno 20 odstotkov od tega plača jo ameriški gostje, to se pravi, eno milijardo. Iz tega je razvidno, da pušča Amcrikanec mnogo denarja v Evropi, med tem ko Evropejec, ki pride v Ameriko, tamkaj služi denar, ki ga pa ne vrne nazaj.
Stalna straža na lvovskem vseučilišču. Z novim šolskim letom nastavijo na lvovskem vseučilišču 20 novih slug, ki so preje služili pri vojakih ali pri policiji, da so zabranijo slični krvavi boji na vseučilišču, kakor so se doslej večkrat primerili. Vstop bo dovoljen le proti izkazu z legitimacijo; občevanje na hodnikih bo pod ostrini nadzorstvom.
Ženske zdravnice v Turčiji. Turška vlada je te dni sklenila, da se v Turčiji pripuste k zdravniški praksi tudi ženske zdravnice, vendar pa le one, ki imajo turško državljanstvo. To je velikega pomena že iz ozira na višjo izobrazbo turškega ženstva, ki se mu s tem odpira lepša bodočnost, a nič manj v zdravstvenem oziru, ker je ravno v Turčiji, kjer se stavijo moškemu zdravniku za zdravljenje ženskih bolnikov tako velike ovire, ženska zdravniška pomoč nujno potrebna.
Srbska sirarska industrija. Srbija ima precejšnjo ovčjerojo; na velikih državnih pašnikih se čez poletje pasejo veliko črede ovac, takozvanili »crno-vuncev«, in tu napravljajo pastirji na jako priprost način sir, ki je znan pod imenom »kaškavalj«. Ta sir izvaža Srbija v glavnem v Turčijo, nekaj tudi v Bolgarijo, veliko pa ga porabijo doma — samo v Belgradu so ga na leto proda okrog 60.000 kg. Lani je Srbija izvozila 236.910 kg »kaškavalja« v vrednosti 297.472 dinarjev, letos ima že 500 tisoč kilogramov pripravljenih za izvoz. Nekateri podjetni možje so postavili tovarne, v katerih so napravlja finejši sir te vrste.
Kje je Abdul Hamid ? Angleška časnikarka mis Little je bila nedavno v Solunu, pa jo na podlagi, kar jo v Solunu videla in slišala, stavila v »Westminster Gazetti« vprašanje, kaj se jo zgodilo z bivšim sultanom Abdul Ila-midom. Little jo bila povabljena v sosedno hišo vile Alatini, kjer jo stanoval, oziroma stanu je bivši sultan Abdul Hamid. Ob tej priliki jo v šali rekla, da bi zelo rada poselila starega sultana v njegovi vili Nato pa so ji je odgovorilo, da ne moro sploh videti sultana, ker ga sploh ni več v Solunu. Kje jo sultan sedaj, nihče ne vč, vendar pa so vsi rekli, da ga ni v Solunu. Pozneje se je mis Little prepričala, da v Solunu nik-do ne veruje v bivanje sultana v vili Alatini. Sprednja vrata vile so zazidana, a straža straži pred vrati ravno tako kot prej, samo da ni videti nikogar, ki bi prinašal v vilo živila, niti niso razsvetljena okna soban, ki so bila preje vedno razsvetljena ponoči. Prebivalstvo v Solunu jo prepričano, da so je ob priliki poroke neke sultanove hčere posrečilo Abdul Hamidu uiti iz vilo. Ko je preteklo leto, je prišla Abdul Hami-dova družina v Solun, ki je štela 12 žend, a ko so ob priliki poroke sultanove ličere odpotovalo v Carigrad, jih je bilo 13. Ob tej priliki se je trdilo, da je bila ena izmed njih izredno stara ter da je bila ta ženska preoblečeni Abdul Hamid. Tri dni pozneje je drž. banka izročila Mladoturkom sultanovo imetje. Bivši sultan jo končno ugodil zahtevi banke, da da svoj podpis in si je s tem kupil prevoz iz Soluna v Carigrad.
Francoska izumira. Pavel Lerov-Beaulieu, znani francoski nacijonalni ekonom, je prod časom priobčil v listu »Journal dos Debats« članek, v katerem dokazuje, kako se na Francoskem vodno bolj manjša število prebivalstva. Število novorojencev jo znašalo lota 1861. še 1,105.000 in lota 1866. 1,006.000, to jo 110.000 do 160.000 več kot pa je umrlo ljudi. Več kot 40 let pa ni doseglo
število novorojencev milijona. L. 1907. je znašalo število novorojencev pod 800 tisoč, a leta 1909. samo 769.000. Od leta 1890. jih je v šestih raznih letnih čusih umrlo na Francoskem več kot pa rodilo. Beaulieu trdi, da se more reči z gotovostjo, da izumira Francoska, ako ostane to stanje stalno. V enem četrtletju se bo zmanjšalo število novorojenih za 100.000, pravi Beaulieu. Vzrok tega propadanja francoskega naroda, kakor trdi Beaulieu, je gotovo največji oslabljenje religijoznoga verovanja. Ko dospe Bretagne, Vendée, Lozese, Ave-gnon do duševnega razpoloženja Bour-gogne-je in Gascogne-je, potera bo Francoska izgubila nadaljnih 40.000 porodov na leto. V nevarnosti ni samo politična in vojaška moč ter nacijonalni ugled, temveč obstanek francoskega naroda sploh. Beaulieu trdi, da bo na mesto sedanjih Francozov prišel konglomerat flamskih Bolgijcov, Nemcev, Špancev, Italijanov in Poljakov.
Duhovnik župan. Iz Frassinoro v Severni Italiji prihaja vest, tla jo on-dotni duhovnik in občinski svetovalec Alfonz Lunardi bil izvoljen za župana. Ker v Italiji duhovnik no moro bili župan, bo potrebna nova volitev.
Kriza v Ameriki zopet na vidiku? Ameriški, a tudi nekateri evropski časniki pišejo, da v Ameriki zopet preti kriza na denarnem trgu. Vzrok tem glasovom je dalo dejstvo, da jo promet na severo-ameriških železnicah zaostal.
JUi ste že odposlali položnico „Slovenski Straži"?
DR. RITTIG DEMENTIRA.
Zagreb, 2. septembra. Dr. Rittig demontira v »Hrvaški Slobodi« poročila nekaterih listov, da vsled prepovedi škofa Krapca ne bo kandidiral. Škof da mu ni nič prepovedal.
KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM.
Zadnjo nedeljo so priredili katoliki na Španskem 140 shodov, na katerih so jo povsod protestiralo proti Ca-nalejevi politiki. Španski ministrski predsednik Canalejas je poslal vsem senatorjem in poslancem večino okrožnico s prošnjo, naj so vsi udeleže sej parlamenta dne 1. oktobra, ker so jo vlada odločila, nuditi svojim nasprotnikom — boj. Prejšni potek je kralj sprejel v avdijenci papeževega nuncija. Danes se vrši v Madridu važen ministrski svet, na katerem so bo razpravljalo o verskih in socialnih vprašanjih. O sklenjenih odločbah bo poročal Canalejas še pred svojim potovanjem v Pariz in Bruselj.
— Kal. slov. izobraževalno društvo v Podlipi uljudno vabi na veselico, ki jo bo priredilo v zvezi z »Dekliško zvezo« dne 4. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Ker je veselicii namenjena v prid nameravani zgradbi društvenega doma, se uljudno vabijo vsi prijatelji društva, naj pribite v obilnem številu.
Telefonska ta brzojavna pražita.
IZJAVA DR. ŠUSTERŠIČEVA.
Punaj, 3. septembra. V današnji številki lista »Union« jo priobčena brzojavka dr. Šusteršiča iz Rivo »Unio-nu«. Dr. šusleršič v brzojavki v imenu S. L. S. izjavlja, da je v interesu občinske avtonomije z vso odločnostjo na merotlajnih mestih nastopil za potrditev Ivana Hribarja za ljubljanskega župana. Za neresnično je smatrati; da bi nepotrditev Hribarja mopla kaj vplivati na stališče S. L. S. napram vladi.
SKRIVNOSTNI SESTANEK.
Monaltovo, 3. septembra. Tu se je popolnoma natihem vršil sestanek diplomatov trozveze Francije, Angleške in Rusije. Ruski zunanji minister Iz-volski jo imel v nionakovskem hotelu »Continental« daljši razgovor z francoskim in angleškim poslanikom na Dunaju.
VOJSKE MED GRŠKO IN TURŠKO NF. BO.
Fariz, 3. septembra. »Echo de Pariš« piše, da je razmerje med Grško in Turško jako napoto, da jo vsak čas pričakovati, da bodo diplomatični odno-šaji med obema državama prekinjeni, vojska jo pa popolnoma izključena. Velevlasti bi take vojske nikakor ne pripustile, tudi Turčija ve, da obstaja tajna zveza med Grško, Italijo in Črno goro.
KOLERA IN KUGA V RUSIJI.
Peiorburg, 3. septembra. V vojašnici strelcev v Odesi je med vojaki izbruhnila kuga. Higijenik Htiber, ki jo potoval po po koleri okuženih krajih, pravi, da se bo spomladi v Peterlnirgu zopet pojavila kolera, ki pa dobi kot konkuvetinjo še kugo.
s
O SKLEPU ČEŠKE PARLAMENTARNE KOMISIJE.
(Glej politični pregled.)
Praga, 3. septembra. Vsi češki listi se danes bavijo z včerajšnjim sklepom parlamentarne komisije čeških poslancev. »Narodni Listy« imenujejo vče-rajšni sklep srečen začetek bližajočega se jesenskega parlamentarnega nastopa. »Iilas Naroda« pravi, da je s tem dana Čehom trdna parlamentarna organizacija, kateri bo mogoče, ves češki politični upliv položiti na tehtnico.
OGRSKE ZADEVE.
Budimpešta, 3. septembra. Program za parlamentarno delo bo napravljen, ko se vrne zbornični predsednik s počitnic. Ako bo mogoče, bodo v prvi polovici oktobra zborovale že delegacije, prej pa pride pred državno zbornico proračun za leto 1911, da bo med zasedanjem delegacij deloval tudi finančni odsek državnega zbora.
VREME.
Dunaj, 3. septembra. Vremenska opazovalnica naznanja hladno, nestanovitno vreme.
NEURJE.
Budimpešta, 3. septembra. V Ba-scu na Ogrskem se je vslcd povodnji podrlo okoli 70 hiš.
Solnograd, 3. septembra. Po gorah sneži, v nižavali so povodnji.
New York, 3. septembra. V Geor-giji so velike povodnji. Neki vlak je skočil s tira.
SRBSKO-HRVAŠKA KOALICIJA.
Zagreb, 3. septembra. Volivni odbor srbsko-hrvaške koalicije je postavil kandidate v 28 okrajih, v ostalih jih še postavi. Koalicija postavi kandidate skoro v vseh okrajih.
SRBSKA PBOPAGANDA.
Split, 3. septembra. Včeraj se ja peljal mimo Splita srbski prestolonaslednik Aleksander. Velika množica ga je čakala. Orožniki so izpraznili obal in potisnili množico daleč proč od obale. Množica je tu, ko se je približal parnik s princem Aleksandrom, pričela zažigati umetnine ognje. Orožniki so množico potisnili tudi od tu.
ČRNOGORSKI KRALJ NA OBISKIH.
Cetinje, 3. septembra. Kralj Nikita bo obiskal meseca listopada dvore slovanskih balkanskih vladarjev.
NIKITA KRALJU PETRU.
Belgrad, 3. septembra. Kralj Nikita je srbskemu prestolonasledniku Aleksandru izročil lastnoročno pismo na kralja Petra, važne politične vsebine.
ARETACIJE V CARIGRADU.
Carigrad, 3. septembra. Ravnatelj centralnega mladoturškega odbora Alim in zalagatelj glasila mladoturškega odbora v Monastiru Hanslub so aretirani, ker so poneverili 2000 turških lir na škodo odbora.
OBSEDNO STANJE V BILBAO.
Bilbao, 3. septembra. Španski kralj Alfons je podpisal odlok, s katerim proglaša obsedno stanje na Bilbao. V Saragusi je generalni štrajk. Trgovine in uradi so zaprti, mesto je mirno. V Bilbao dobiva generalni štrajk revolucionarni značaj.
KOLERA V ITALIJI.
Rim, 3. septembra. V zadnjih 24 urah sta se pojavila v Barletti dva nova slučaja kolere, dva sta bila smrtna; v Andrii je bil en smrten slučaj, v Margheritti pet novih slučajev, en smrten; v Trinitapoli dva nova slučaja, dva smrtna; v San Franciscu dva nova slučaja, en smrten.

Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2ot, sred. zračni tlak 736-0 mm
0 «• B	Cu op«, covania	Stanje b«ro-melr» v mm	Temperatur» po Cel zt|u	Velrovl	Nebo	M JC iS1 «a > 2« >
2	9. zveč.	7335	11-4	•1. jug	dež	
	7. zjutr.	33-5	121	sl. jjvzh.	oblačno	66
j	2. pop.	34 1	174	si. jvzh.	H	
Srednja včerajšnja temp. 115", norm. 167J.
»Ze dolgo let uporabljam naravno Franc Jožef-ovo grenčico tako na kliniki kakor tudi v zasebni praksi, ker učinkuje natančno in zanesljivo, ne da bi provzročala neugodne počutke."
Profesor O. Baccelli, ravnatelj „Clinica Medica" na kralj, univerzi v Rimu. 23
Zahvala.
2534
Tem potoni se zahvaljujeva vsem darovalcem prekrasnih šopkov in vencev ter vsem onim ki so na katerikoli način izražali sožalje, oziroma izkazali zadnjo čast v bolezni in povodom smrti naše ljubljene hčerke, gospodične, i. t. d.
Lee Verhovc
najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, 3. septembra 1910.
Agneza in Mirni Verhovc.
Zahvala
2519
Za vse dokaze sočutja o priliki smrti gospoda
Frana mačeh,
c. kr. okrajnega gozdarja
izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preblag. gg. deželnemu gozdarskemu nadzorniku K. Rubbia, okrajnemu glavarju dr. A. Pilshoferju, okrajnemu sodniku dr. I. Doljanu, davčnemu nadupravitelju D. Dereaniju, vsim ostalim gg. c. k. uradnikom ter stanovskim kolegom pokojnikovim, prijateljem in znancem za spremstvo k večnemu počitku.
V Postojni, 2. septembra 1910.
Žalujoči ostali.
2522
Zahvala
Za številne tolažilne dokaze sočutja povodom nenadomestne izgube ki nas je zadela s smrtjo naše nepozabne sestre, svakinje in tete, gospodične
marsie Hinss
posebno za mnoge krasne darovane vence, izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
LJubljana v septembru 1910.
Globoko žalujoči ostali.
Trditev:
Naši stroji so za več let naprej!
Dokaz:
1907 Simeringrekord 8:31 »/s. dosegel Eliska na motornem kolesu LAURIN & KLEMENT, in v letih 1908, 1909 in 1910 Se ni bil prekoSen in je torej ta
Rekord LHURIH &
že 4 leta neovržen.	1681
Larti & Klemeni, akcij. dr.
Mlada Boleslav; zastopnik Nikodem & Wetzka, Gradec, Kaiserfeldergasse 15.
trgovske akademije ali trgovske šole sprejme zavarovalnica kot akvi-zitnega uradnika za Ljubljano in okolico proti stalni plači. Ponudbe naj se pošiljajo generalnemu zastopstvu „Praha", Dunaj VIII, Flo-rianigasse 51.	2528
Išče se
tovarniški vratar
za Litijo. Pogoji: oženjen, brez otrok, soproga mora v interesu tovarne sodelovati.	2529
v
Sueniina ponudBa!
Sr(ladenll 27 let star, trgovec In posestnik na dejell bilju mesta, st jeli poroiitl takoj 3 deklico, ki bi Imela vsaj tO. 000 }( premoženja, — vdove brez otrok niso it' uzete! Stroga tajnost se jamli! Vse ponudbe s sliko je poslati na upravniitvo „Slovenca" pod naslov: /001, i. p. 2527
V vročem Sefiiem času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primežanje viuu, konjaku ali s idnim sokovom, za to opozarjamo na
naravna
alkalična kislina
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	(VIII.)
izvirek: Giessimbl Sauerbrtnm,
Jelez. postala, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Prospekti sastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zalaga pri Mihael Knstner iu, Peter Lastniku In Andrej Saralionu, Ljubljana.	1X452—49
TBZNE CENE,
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 3. septembra
Pšenica za oktober 1910 ....	10 21
Pšenica za april 1911.....10 43
Rž za oktober 1910......7 42
Oves za oktober 1910.....8 25
Koruza za avgust 1910.....5 86
Koruza za maj 1911............5 96
Pozor?	Pozor!
Prostovoljna javnr'
Vsled slabega vremena se nadaljuje v ponedeljek, dne 5. septembra prostovoljna
javna dražba
restavracijske, hotelske in druge oprave
i skladišču g. J. Skrlja, špediterja Dunajska cista 29.
Za nakup jako ugodna prilika na, kar se slav. 2455 občinstvo opozarja. — Pozor! 3—1
Eiektroradiograf „IDEAL"
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte
SPORED:	2198
Od sobote 3. septemb. do torka 6. septemb.
1. V zverinjaku. (Po naravi.) — 2. Konec Karla Pogumnega. (Umetniška projekcija.) — 3. Izdelovanje konfetov. (Po naravi.) — 4. Dogodek iz življenja kraljice. (Umetniška projekcija.) — 5. Luka reporter. (Jako komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in '/29. uri zvečer. — 6. Častnika iščem. — 7. Neprijetno prenočišče. — 8. Misteriozen sled. — 9. Dvoboj s kratkovidnim gospodom. (Vse komično.) Ob lepem vremenu se vrši zadnja predstava na prostem. — Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje slavna Slovenska Filharmonija.
Št. 26780.
RAZGLAS»
Iz Rusije in iz Spodnje Italije preti našim krajem kolera. Na Dunaji se je kon-statovala uradno ta bolezen v dveh slučajih. Glede na današnje prometne razmere ni izključeno, da se ta bolezen zanese tudi k nam in je zato potrebno pravočasno vse urediti, da se v slučaji nje nastopa v našem mestu odvrnejo od njegovega prebivalstva grozote, ki so v prejnjih časih združene bile s takimi epidemijami.
V	ta namen bodejo pred vsem posebne magistratne komisije pregledovale vse ljubljanske hiše in k njim spadajoča gospodarska poslopja, zato, da konstatujejo zdravstvene nedostatke in vse one okoliščine, ki bi v slučaji zanešenja kolere v naše mesto utegnile pospeševali iste. Te komisije bodo posebno pozornost obračale na stranišča, pisoirje, greznice in gnojišča, preiskovale bodo pa tudi stanovanja, ako niso prevlažna prezaduhla in nesnažna. Voditelji teh komisij upravičeni so v skrajno nujnih slučajih, kjer bi vsled sedanjih zdravtsveno-nedopustnlh razmer utegnila groziti nevarnost, dajati takoj obvezna naročila glede odprave takih razmer. Vsem tem naročilom je nemudoma ustrezati; mestni magistrat pa se bode po posebnem organu sproti prepričeval, v koliko so se dana naročila izvršila in bode proti vnemar-nikom postopal kar najstrožje.
Ker se bode to komisjovanje, ki se prične že te dni, vršilo v interesu celo-kupnostl in vsacega posameznika, pričakovati je, da bodo hišni posestniki, kakor (udi ostale stranke, voditeljem komisij radi šli na roke, ter jim skušali v vsakem oziru olajševati njihovo nalogo.
Sicer pa bodi izrečno konštatovano, da so se v našem mestu zdravstvene razmere po prizadevanji mestne občine, katero je hvalevredno posnemala tudi cela vrsta hišnih posestnikov, v poslednjih letih prav znamenito zboljšale, kar je v morebitnem boju proti koleri izrednega pomena.
Treba je le še, da prebivalstvo zaupljivo izpolnuje navodila oblastev, ki se izdado v interesu javnega zdravstva, in poglavitni del nevarnosti bode odstranjen.
Pred vsem je nujno priporočati, da se kot pitna voda rabi Izključno voda Iz mestnega vodovoda in sicer neposredno iz pipe; ne pa voda, ki se je pretakala po raznih posodah, ker pri taki vodi ni izključeno, da so se na katerikoli način zanesli vanjo komabacili. Najboljše varstvo proti okužbi pa je stroga snažnost, osebna snaž-nost in snažnost po hišah in stanovanjih ter zmernost v jedi in pijači; varovati se je posebno nezrelega in pokvarjenega sadja ter surovih neprekuhanih jedil.
Glede gostiln, kavarn, prenočišč in izkuhov pa odreja podpisani mestni magistrat sledeče zdravstvenovarsfvene naredbe.
V	izvrševanju obrta skrbeti je za največjo snažnost, tako glede pripravljanja in shranjevanja jedil in jestvin sploh, glede oddaje pijač, kakor tudi glede obrtnih prostorov, namiznega in posteljnega perila, posod, stranišč itd. Zlasti se strogo zaukazuje, da se mora sproti vsak kozarec, predno se znova natoči vanj kaka pijača, splakniti v sveži vodi. Strogo je prepovedano že rabljene namizne prte škropiti z vodo, predno se znova operejo in jih stiskati v stiskalnicah, da zadobe obliko sveže pranega perila. Pri pripravljanju jedi uporabljati se smejo le sveže tvarine, zlasti je paziti na najboljšo kakovost masti in mesa; ostanke porabiti se sme le v kolikor niso pokvarjeni, in izključno le pod pogojem, da se gostom označijo kot ostanki. Brez izjeme je pa prepovedano natakati ostanke iz kozarcev in sodčkov, in pa pod pipo nakapano pivo. Aparate in cevi pri uporabi ogljikove kisline za pritisk je strogo po predpisih snažiti. Tla v obrtnih prostorih je treba pogostoma izprati in paziti, da se ne pljuje nanje. Stranišča in pisoarji morajo biti snažni in zračni in zvečer zadostno razsvetljeni ter sploh v takem stanju, da se jih more vsak posluževati, ne da si zamaže obleko in obuvalo. Vrhu tega se morajo vsak dan oprati tla in pa sedeži, kakor tudi kljuke na vratih stranišč in pisoarjev.
Psom dajati pijačo ali hrano na krožnikih in posodah, katere se rabijo tudi za goste, je nedopustno. Nujno se priporoča oddajati gostom kruh le v posameznih kosih, ne pa ga razpolagati gostom po košarah ali krožnikih; s tem se zabranjuje zdravju kvarno in neokusno otipavanje peciva in pa onesnaževanje po muhah ter zapraševanje.
Prestopki se bodejo v smislu ministerske naredbe z dnč 30. septembra 1857. leta (drž. zak. št. 198) kaznovali.
Ta razglas je pribiti v obrtnih prostorih na primernem kraju, da ga more vsakdo čitati.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 27. avgusta 1910.
Županov namestnik:
2532	Uončina.
717 IKO 707
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTHERV Lfiioijara, Klastni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".
7 I 7 IKO 707
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
Za cerkvene zbore:
A n t. F o e r s t e r. Missa in hon. s. Caeciliae ad IV. voces inaequales op. 15. Part. 2 K, glasovi po 30 h.
P. H u g o 1 i n S a 11 n e r. Missa Seraphica ad IV. voces inaccpiales cum Organo. Part. 3 K 20 h, glasovi po 50 h. Izvaja se lahko tudi s spremljevanjem orkestra; cena orkestralnim glasovom: prva in druga vijolina, vijola, Celo, kontrabas, flavta, klarineti, fagot, rogovi po 80 h, tromba in tromboni po 60 h, timpani pa po 40 h.
Dr. A n t. C h 1 o n d o w s k i. Missa S. Stanislai Kostkae ad IV. voces in-aequales cum Organo. Part. 3 Iv 20 h, glasovi po 50 h.
D r. A n t. C h 1 o n d o w s k i. Sanc-tae Joseph. Invocatio una voce sola et choro ad IV. voces inaequales alterna-tim concinenda. Part. (30 h, glasovi po 10 h. Ta lep napev prav dobro služi kot motet po recitiranem ofertoriju ne samo za praznike svetnikov, kakor je bilo prvotno rečeno, ampak tudi za praznike svetnic, oziroma za godove cerkvenih zavetnikov in zavetnic. Pri svetnicah sc podloži namesto sanctae Joseph ime svetnice, ter se poje povso-di mesto sanctae in mesto protector »protectrix notra«.
A n t. G r u m. V ponižnosti klečimo in pet Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 1 K. Manjšim zborom ta zvezek posebno dobro služi.
! Redka prilika
i *
Na zelo prometnem kraju v sredini mesta se iz proste roke proda v zelo dobrem stanju se nahajajoča 3 nadstropna
c. kr. zapriseženi izvedenec in uCitei| „Glasbene Matice".
Ljubica, Konnresni trg štev. 13,
(poprej GradiSCe Slev. 11.) Prva, nalstarejSa, nn|vefja ln edina domača tvrdka vseh glasbenih instrumentov, strun, (tudi specialitcti in muzikalii. Najraznovrs tiejša izbira in najcenei. izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev.
Prodaja na najmanjše obroke - Ugodna zamena. - 10 letno jamstvo. - Generalno zastopstvo dvorne in komorne tvrdkc Czapka, Riisler, Stelzhammer, HBizl X
Heitzman, Manborg, Horugel In dr. Popravila in uglaševanja vseli glasbil sprejema najceneje - Vsak Instrument moje zaloge je najskrbnejše preizkusen.
2520
Na g. kr. II. državni gimnaziji ob Poljanski cesti
Strossmayerjeva ulicc. 1} se bodo sprejemali učenci, ki žeie nanovo vstopiti v 1. razred
v petek, dne 9. septembra
od 9. do 12. ure dopoldne.
Oglasiti se jim je spremljanim od roditeljev ali njih namestnikov, pri ravnateljstvu s krstnim ali rojstvenim listom in šolskim izpričevalom zadnjega leta.
Vzprefemne iskuSnlc se bodo vršile
v soboto, dne 10. septembra
od 8. ure zjutraj naprej.
Vse drugo izvedo pri ravnateljstvu.
Ravnateljstvo c. kr. II. državne gimnazije.
Proda se iz proste roke
hiša s
2496
z mešanim blagom, gostilno, tobakarno in zganjamo; hiša je v jako dobrem stanu, leži ob državni cesti v prometnem kraju in je dobro obiskana. Le 10 minut oddaljena od železniške postaje na Tolminskem. Ponudbe na H. Skodnik, Gorica Via Campo santo 20.
pritlične hiše z vrtom se bode vršila v
nedeljo,18. septembra 1S10
popoludne ob pol 4. uri
na licu mesta v Novi vasi (Glince) 79,
županstva Vič.
V hiši so 3 stanovanja, lega pripravna, tik okrajne ceste v Brda. Hlev in klet.
Izklicna cena 8500 K. Plačilni pogoji ugodni. Dražbeni pogoji so na vpogled pri županstvu na Viču.	2491
SikK
iz nižjih razredov gimnazije se sprejme na hrano in stanovanje. Popolna oskrbo, strogo nadzorstvo, ter lepo in zračno stanovanje. A. pinlar, Sv, Jakoba »r<j 8 (vhod Zahika u. 1/1. desno). 2510

v kateri se poleg lepih stanovanj nahajajo tudi prodajalniški lokali. Plačilni pogoji zelo 2467 3	ugodni. — Naslov pove uprava lista.
Cerkvena slikana okna
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist	stavbni in umetni
v tej stroki 1113115 I MIliSE steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
Letnik
2525
naše »Družinske pratike'
je ravnokar izšel in sc dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami -, prodajalni „Katol. tisk. društva'1, dalje v trgovini Ant. Krispcr, Vašo Petrlčič iii Iv. Korenčan: v Trstu: prodojalna „Katoliško tisk. društva'-. — Cenu komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in 110 dajte si vsiljevati drugih pratik.
251?
se sprejmejo . a na stanovanje ■ in na hrano v bližini druge državne gimnazije. Več sc po-izve Ciril-Metodova ul. 15. pritličje levo.
sc sprejmejo na hrano in stanovanje pri nad-učiteljevi vdovi. Poljanska cesta St. 19. i nafüsfrcp^ü.	2551
2530
se sprejmeta na hrano in stanovanje.
H^resni trg št. 5., pritličje.
K ore.
Ivarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahte-vaite pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije', temveč določeno znamko:
: Franck:
da imate jamstvo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti nase zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja —
¿a/fí»
¿/^nevtp
1'jnkTL iL;.mía l'ov&ra. uuuiixa. '¿'ovara, ¿cumia, u. ».
St. 26.780.
2533
2506
Zahvala.
Kot dediči po svojem priljubljenem blagopokojnem soprogu in očetu Josipu Anilin, posestniku v Stavčevi vasi pri Žužemberku, se zahvaljujemo
„PRVI ČEŠKI splošni delniški družbi za ZAVAROVANJE NA ŽIVLJENJE V PRAGI«
katera nam je izplačala potom generalnega zastopstva v Trstu, tako hitro in kulantno celo zavarovano svoto, akoravnoje bil pokojni zavarovan pri njej samo,i leta. Toplo priporočamo ta zavod vsakemu, ki bi sc nameraval zavarovati na
življenje.
Antonija vdova Anžlin
za sc in kol varuhinja svojih ndl. otrok.
z obširnimi gospodarskimi poslopje, z velikim sadnim vrtom, dvema lepima gozdama, travniki in njivami (14 do 15 oralov), vse v lepi skupni legi, pol ure od Ljubljane sc pod jako ugodnimi pogoji proda.
Pojasnila:	2518
v gostilni Zupančičevi v Ljubljani na Martinovi cesti.
Z ozirom na nevarnost, da se tudi v naše kraje zanese kolera, opominja mestni magistrat znova, da so glasom naredbe c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 17. januarja 1894, naslednje osebe zavezane, naznanjati mu vsak slučaj obolenja ali smrti za kužnimi boleznimi.
I.	a) Družinski glavarji, glede vseh k njihovi družini spadajočih oseb.
b)	Službodajalci (gospodarji) ali njihovi namestniki (oskrbniki, pristavniki, hišniki itd.) glede vseh poslov.
c)	Stanovanjski imetniki glede vseh stanovanjskih družnikov in zlasti glede dijakov, podzakupnikov in takozvanih prenočevalcev ali najemnikov postelj.
d)	V krčmah in gostilnah imetniki koncesije oziroma njihovi oblastveno potrjeni * zakupniki ali namestniki
II.	Razven tega so zavezane naznanjati takšne bolezni spodaj navedene osebe, če so v izvrševanju svojega poklica zvedele, da je zbolel kdo za kužno boleznijo in če so tiste osebe, ki so v prvi vrsti dolžne obolenje naznaniti, isto prikrile ali iz zanikrnosti ali iz nevednosti obolenja niso naznanili:
a)	zdravniki, babice in mrliški oglednik,
b)	krajni dušni pastirji.
c)	javni učitelji in učiteljice.
V nujnih slučajih prijaviti je vsako sumljivo obolenje mestni policijski straži, ki bo takoj obvestila mestnega zdravnika v svrho potrebnih odredb.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 27. avgusta 1910.
Županov namestnik:
Vončina.
Razpis.
2526
Pri farni cerkvi v Mošnjah se razpisuje
pršili cerHvene siri ii
katero delo je preračunjeno na okroglo 6000 K, — Delo se bo oddalo na drobno drugo nedeljo, t. j. 11. septembra t. I. ob >4. uri popoldne
na licu mesta. — Odsek si obdrži pravico izbrati ponudnika, kateregakoli hoče. Podrobna pojasnila daje tukajšnji občinski urad.
Županstvo občine Mošnje
dne 31. avgusta 1910.
J. Resinan, župan.
i kg sivega sKubljenega perja K ?. polbe-lega K 2 s0, belega K finega K 6, najboljšega skubljenecia K 8, sivega puha K H, belega K 10. prsnega puha K" 12, od 5 kg Nadalje poštnine prosto Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega iako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlct-nanKlng-blnoa 1 pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost 80 58, nupol-njena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 2n, s puhom K 24: posamezne pernice K 12, 14, 16, vzglavnica K 3, 3-50, 4. - Pernice 180X140 cm velike K IS, 18. 20: vzglavnica 90 '7» ali 80X80 cm K 4 50, 5, 5-50. Spod. pernic:! iz gradia 180 116 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poStn. prosto pri naroČilu od lo K dalje.
M. Berger v Dešenici št. 1009. ČeSki les.
Za neugajiijoCc denar nazaj ali se blago zamenja — Ceniki o Ziinnlcah, odejah, prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.	2293
mus
n ¥ tonci.
¡B
V smislu znanega odloka c. kr. namest-ništva v Trstu, s katerim so se velike počitnice podaljšale do vštevši 17. septembra, sc p. n. interesovanemu občinstvu javlja, da se šolsko leto 1910/1911
isa ML licejuy zasEišHf.LsESiEr Os Mre Oasne o Ctorici
prične s sv. mašo v ponedeljek dne lO.sept. Dosedaj so na tem liceju trije razredi, ki so zadobili vsi pravico javnosti; z letošnjim letom sc otvori četrti razred. Pogoji za vsprejem v prvi razred so isti, kakor na srednjih šolah sploh.
Vsprejemni izpiti bodisi v prvi razred bodisi v višje razrede bodo v soboto, 17. septembra.
Vpisovanje v vse razrede sc bo vršilo v petek in soboto, 16. in 17. sept, od 8. do 12. ure dopoldne.
Učni jezik na liceju je sicer nemški, vendar je za slovenske gojenkc slovenščina obvezen predmet v vseli razredih. Na željo staršev imajo one tudi priliko, da sc po-čenši s tretjim razredom dalje učijo tudi angleščine.
Za druga pojasnila naj se interesovan* činitelji še pravočasno obrnejo do
2500 trassaaflelista [taja.
Izborno vpeljano
gostilno in mesarijo
v Brežicah
2508 5-1
daje koncem 1.1. v najem Anton Klavžer, hišni posestnik v Brežicah, kateri je oba obrta dolgo vrsto let izvrševal z najboljšim uspehom.
V poštev ne pride samo stanovanje in obrtovališča, ampak tudi vsa v obe stroki spadajoča, obilno preskrbljena oprava.
Izključena ni tudi prodaja hiše in gospodarskega poslopja. Ponudbe se sprejemajo do 1 novembra t. 1. Natančnejša pojasnila glede najemnine in glede vseh drugih podrobnostij zvejo se pri lastniku samem.
Anton Klavžer. krčmar in mesar v Brežicah.
2499
RAZGLAS.
Na c. kr. umetno-obrtni strokovni Soli v Ljubljani se prične šolski pouk
dne 20. septembra,
izvzemši šolo za stavbne obrtnike, kateru se otvori
dne 3. novembra.
V oddelek za šoloobvezne dečke, v dnevno šolo za obdelovanje lesa in v dnevno šolo za umetno vezenje se novi učenci ne bodo sprejemali.
Novi učenci se vsprejmejo samo v oddelek za lesno in kamneno podobarstvo, v obe javni risarski Soli (za tnožke in za ženske), in v šolo za stavbne obrtnike.
Učenci, ki vstopijo na novo v oddelek za lesno in kamneno podobarstvo, naj se zglase dne 16. ali 17. septembra; z darji, tesarji in kamnoseki pa, ki nameravajo vstopiti v šolo za stavbne obrtnike, naj se prijavijo v času od 15. do 30. oktobra.
Vstop v obe javni risarski Soli je mogoč tudi med šolskim letom.
Učenci, kateri so zavod že obiskovali in ki vstopajo v višje letnike, se morajo predstaviti dne 19. septembra. V vseh oddelkih imajo pristop tudi ženske.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1910.	Ravnateljstvo.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 29. avgusta 1910. Nc. VIII. 235/10 1 se vrši dne
12. septembra 1010 ob 9 uri dopoldne
na lici mesta, začenši v Spodnji Šiški hšt. 111, prostovoljna sodna
dražba zemljišč g. M. Favai iz Spod. Šiške 111 in 150
in sicer.
1.	Vlož. št. 273 k. o. Spod. Šiška hšt. 111 z gospodarskim poslopjem, dvoriščem in vrtom s ploščino 25 a 36 m2,
2.	vlož. št. 345 iste k. o. hiša št. 150 z gospodarskim poslopjem, ledenico, dvoriščem s ploščino 12 a 82 m2,
3.	parcele št. 293/2, 294, 295, 297/2 njive in 290/2 pašnik iste k. o. v izmeri 1 ha 80 a 00 m2,
4.	parcela št. 458/1 travnik iste k. o. v izmeri 28 a 98 m2,
5.	vlož. št. 551 k. o. Zg. Šiška v izmeri 49 a 93 m2.
Predmeta pod 1 in 4 sta neposredno pri držav, kolodvoru Ljubljana zunaj mestnega užitninskega ozemlja, sta posebno pripravna tudi za večja podjetja, železniški tir na kolodvor lahko izvedljiv. V obeh hišah ste gostilni v oni št. 150 tudi trgovina in mesarija.
Vzklicne cene: ad I. 80.000 K: ad 2. 50.000 K: ad 3. 9000 K; ad 4. 30.000 K; ad 5. 2500 K.
Vsak ponudnik mora založiti pred ponudkom na roke sodnega komisarja kot vadij 5% vzklicne cene tedaj ad 1. 4000 K; ad 2. 2500 K: ad 3. 450 K; ad 4. 1500 K; ad 5. 125 K v denarju ali drugih pupilarno varnih vrednotah. Tabularni upniki smejo kriti vadij z pri predmetu dražbe vknjiženimi terjatvami. Najvišje ponudke je plačati do 1. oktobra 1910 na roke podpisanega.
Lastnica sme po sklepu dražbe najvišji ponudek potrditi ali odkloniti. Knjižni upniki ohranijo svoje zastavne pravice brez obzira na prodajno ceno.
Ljubljana, dne 3. septembra 1910.
2490
Fran Uok, c. k. notar
kot. sodni komisar.
C. kr. tobačna tovarna.
St. 3811/10.
Ljubljana, dne 30. avgusta 1910.
Razilas.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za dobavo
net&kik desek, oforočev, premoga in koksa
za leto 1911 event. 1912 na dan 26. kimovca 1910 konkurenčno razpravo.
Ponudbe za to dobavo morajo se najkasneje do 12 ure dopoldne omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati.
Popolna vsebina razglasa, kateri se tuuradno lahko upogleda, nahaja se v uradni „Laibacher Zeitung".	2489
n
Krojacice na deželi
uobe na zahtevo zastonj in franko bogato zbirko vzorccv
blaga dame
in sicer: lodna za dame, sukna za dame, kamgarna in še-vijota za dame, blaga za kostume, flanelastih barhentov, velour-barhentov, tkanih barhentov, pralnih barhentov, flanel za srajce, flanel za bluze itd.
irm
ima yen.
Zasebnikom se načeloma ne pošiljajo nobene vzorčne zbirke.
ril

mina
IZBERR OBLEK
SF
uuburmr:
PV0RNI TRG 3
Vsakovrstne obleke, površniki, suknje, deška oblačila.
Lastni izdelki!
Velikanska zaloga blaga za izdelovanje oblek po meri.
Strogo solidne, stalne cene.
Telefon štev. 291. 2514
Vpisovanje v glasbeno šolo se bo vršilo v torek 6. in sredo 7. septembra dopoldne od 9.—12. ure in popoldne od 3.-5. ure; v petek 9. in soboto 10. septembra popoludne od 4.-6. ure in v pondeljek 12. ter v torek 13. septembra dopoldne od 9.—12. ure popoldne pa od 3.-6. ure.
Vsi vpisani učenci naj pridejo v sredo dne 14. septembra popoldne ob >/s5. uri k razdelitvi ur. Gojencem šole se podaja umetniško-glasbena izobrazba v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine; v violi, violončelu, kontrabasu, flavti oboi, klarinetu, fagotu, trobenti, rogu, pozavni do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru; v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno-teoretičnili vedah t. j. v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu, in eventuelno kompoziciji in glasbeni zgodovini popolna izobrazba za razumevanje skladb in predpoqoje za skladanje, dirigiranje, pevovodslvo, kapelništvo itd.
Žavod stoji pod artističnim vodstvom g. koncertnega vodja M. Hubada in pod administrativnim vodstvom g. šol. ravnatelja Frana Gerbiča.
Na zavodu poučuje 17 glasbenih učiteljev, med temi: Fr. Gerbič, M. Hubad, Jos. Vedral, Jan Rezekov namestnik, Vida Talich- Prelesnikova, Anton Lajovic, Klotilda Praprotnik, Jara Chlumecka, Josip Pavšič in dr.
Pri vsprejemu je treba plačati društvenino staršev, vpisnino učencev in ukovino za drugo polovico septembra, eventuelno kdor hoče, tudi za oktober.
Ukovino je plačati en mesec naprej. Višina ukovine v posamnih predmetih je različna in znaša za nekatere predmete od 6-8 K na mesec, za nekatere pa po 4 K na pol leta.
Natančnejši podatki so razvidni iz plukatov.	2521 3
Cenejši in boljši kot kava, alkohol in vsi surogati. Zdrava pijača za zajutrek in južino. Dobi se v vseh zadevnih trgovinah. Pristen le v izvirnih zavojih z 2462 varstveno znamko ,,Chinesenbog".
Kjer ni v zalogi, ga pošilja naravnost M. PEKflBEK & KOMP., Dunaj VII. 2.
Kirchengasse 41.
St. 511.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju
se bodo vršili vzprejemni izpiti za prvi razred
dne 9. septembra od pol 9. ure naprej.
Učenci, ki žele biti sprejeti v I. razred, naj se oglasijo v spremstvu svojih staršev ali njih odgovornih namestnikov dne 8. septembra t. 1. od 9. do 12. ure pri gimnazijskem ravnateljstvu. S seboj naj prinesejo krstni ali rojstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanji učenci se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo gori imenovani listini pravočasno po pošti.
V II.—VIII. razred sc bodo učenci sprejemali dne 10. septembra od 8.—12. ure
Šolsko leto 1910/11 se začne dne 12. septembra s slovesno službo božjo na čast sv. Duhu.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije.
V Kranju, dne 29. avgusta 1910.

olske knjige
za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča
Lav. Schwentner ■»
knjigotržec v Ljubljc il3 Prešernova ulica 3.
Idrijske novice.
i Trikrat po 9000 kron znaša škoda, katero so klerikalci napravili mestni občini, ker so ugovarjali nepostav-nim sklepom našega mestnega zastopa, tako govore sedaj naši združeni nasprotniki, ker si je »Naprej« izmislil to originalno misel. Ni napačno, samo če jim bo veljala. Enako delajo na naši realki ali ljudski šoli učenci. Je kateri kaj zagrešil in dobil zapor ali kako drugo kazen, ne bo nikoli on kriv tega, temveč le sitni učitelj ali prestrogi profesor. Na tega zvrača vse, tega tudi radi zaslužene kazni kolne, ako je že bolj odrašen. Pameten človek se mladeniču smeja, če rentači čez one, ki so ga zašili. Enako tudi vsaki trezen meščan obsodi slično govorenje ali pisa-renje onih, ki so v silni zadregi zavoljo svoje lahko miselnosti in obenem gospod ožel j nosti. Ta pa ne pravimo le mi ali deželni odbor, tako so se izrekli tudi pri upravnem sodišču na Dunaju. »Delajo naprave, si izmišljajo izdatke, a ne gledajo, kje bodo dohodki, ki bodo pokrili nameravana podjetja. Zvečer se sklene, drugo jutro že začne izvrševati sklep, ki naj bi veljal občino kar 39.000 kron. Da bi čakali na postavni obrok za kak ugovor, to jim še na misel ne pride; ko jih sedaj postavne oblasti radi tega okrcajo, pa vpijejo, mi ne delamo škodo, klerikalci, ti so večni nasprotniki občinskega blagra, napredka, omike itd. Kajne, prav po otročje!
i V sosednjem Godoviču jc umrl župnik Alojzij Bobek, star še ne 55 let. Spominjamo se ga Idrijčani, ker jc skozi 21 let vedno dohajal na dan sv. Ahacija k rudarski procesiji. Bil je sin okrožnega zdravnika v Ribnici, služboval je v Loškem potoku, Št. Jurju pod Kuinom, Mokronogu in zadnjih 21 let v Godoviču. Bil je sicer vedno rahlega zdravja, vendar nismo pričakovali, da bo tako kmalu nas zapustil. Zadnjo nedeljo jc še težkoma opravil dopoldne duhovno opravilo in silil še popoldne v cerkev, le težko so ga pregovorili, da je legel v posteljo. Dva dni pozneje je bil že mrlič. Naj v miru počiva!
i Engelbert Gangl kandidira za državni zbor. Pravijo, da se v kratkem ¡razpusti pripravljalni tečaj v Idriji in bo Gangl prestavljen na kako državno ljudsko šolo v Dalmacijo. Koliko je na tem resnice, seveda ne vemo. Ce pa se res to zgodi, bodo Dalmatinci novega rojaka veseli, ker namerava znani dalmatinski kvintet se povišati v sekstet. Častitamo gospodu Juraju!
i Obzorje Ganglovo se tudi kot dr-žavnozborskemu kandidatu ni kaj razširilo. Doslej smo mislili, da je tesnost Idrije kriva, da govori o samih lumpih, pa tudi v prostrani Belokrajini ne ve drugega povedati, kakor o lumpih. Kakor videti, njegova družba ne more biti posebno izbrana, ker poštenjaka nobenega ne pozna.
i Vprašujemo se po Idriji, a ne le klerikalci, marveč prav posebno tako so radovedni naprednjaki in socialni demokrati, zakaj na nobenem shodu ne poroča, kaj je dosegel za Idrijo, odkar jo zastopa kot deželni poslanec. Dejanja bi bila pač boljše priporočilo, kakor večne pridige o lumpih. Saj bi bilo vendar dobro, da bi v dokaz, kako marljiv poslanec bode, sedaj navedel, kako točen je v izvrševanju dolžnosti učiteljskega stanu. Tu pripovedujejo, da ga učenci zadnjih dveh let že več ne poznajo, ker so tako redkokrat gledali njegovo ljubeznjivo lice na realki.
i Poslovilni večer. Na novo službeno mesto v Kamnik odhajajočemu čast. gosp. kaplanu Mihaelu Zevniku, ki je nad štiri leta deloval v Idriji, je priredila »Katoliška delavska družba« skupno z drugimi prijateljskimi društvi in odseki v nedeljo zvečer v veliki dvorani hotela Didič poslovilni večer. Kako je bil imenovani gospod priljubljen mecl idrijskim katoliškim prebivalstvom, je pokazala obilna udeležba pri tem prijateljskem sestanku. Dvorana. in stranski prostori, vse je bilo popolnoma napolnjeno. Saj si je pa gospod s svojim mirnim, vestnim in vztrajnim delovanjem pridobil srca vseh dobromislečih Idrijčanov. Pevski zbor »Katol. delavske družbe« je zapel več večeru primernih pesmi, razni govorniki pa so se v imenu posameznih društev in odsekov poslavljali od odhajajočega marljivega odbornika, zvestega člana in dobrega prijatelja; želja vseh pa je bila, naj bi si dobri gospod tudi med vrlimi Kamenčani pridobil prav kmalu toliko ljubezen, kakor jo je vžival med nami, ki ga hočemo ohraniti vedno v dobrem spominu.
Ifse kot naravna
„ ^^^lamiznavoda prvevrsleinkoi zdravilna voda
zoper leikofe organskega dihanja in zoper bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča.
V modni trgovini
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg 18
vedno novosti, dobro blaso
in po že znano najnižjih cenah
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, /" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov, in čepic, dalje čepic za dame itd., itd., itd.
Ivan in S3H
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa iz prvih tova rn Avstrije:
Durkopp, Sfyri« (Puoh), Waffenrad.
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenja poučujemo brezplačno.
Afllerjevi :
isaBni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
Parna opekarna
/osip Lavrenčič v posîojni
priporoča razno opeko, kakor zarezani strešnik I. in II. vrsle, strojni strešnik (kavler), strojna korita (žlebake), opeko za tlak in zidno opeko najboljše kakovosti, po nizkih cenah in v poljubni množini.
2359 10 3«:
iafssss sssa mm. mm ssstsssa §§sp§&
mmn
so najbolj sposobni
za vsako gospodinjstvo
in
: za vsako delavnico :
5*
a '	~
"D
O	T3
tO
C < 01 ^
■a r/T/r°
g;
Dobe se v vseh naših prodajalnah v Lj u b I j a n 1 samo 4 Sv. petra cesta 4
SINGER Co.
akc. družba za šivalne stroje.
cZije se doBro je?
dCjer znajo pravilno pripravljati iz borno ¿PaRaicic. cftoccplno Knjigo vsa Romar zastonj pošilja <3rva RranjsRa lov ar na loslenin v c"i lir. (Bistrici.
P.V>77 1	I
S KORENCflN
Ljubljana» Stari trp 5
trgovina norimberškega in galanterijskega blaga na drobno in na debelo
kakor: srajce, spodnje hlače, nogaoice, maje, otročje obleke Itd. itd.
sprejme Franc Bizjak, čevljarski mojster v Borovnici (Notranjsko). 2474 3—1
že prispele modeme obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke, kakor tudi za deklice najnovejše konfekcije! Pošilja se tudi na. izbiro na deželo. Cene jako nizke.
„Angleško skladišče oblek"
0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Perje za postelje in puh
9320 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno IzvrSujejo.
r----~-
j Ne prezrite sledečih vrstici
Vaš poklic
Vas sili, da preveč sedite. Vi trp¡1 e na nerednem odvajanju,
Preizkušeno iz Izbranih najboljših ni uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče In pre-bavljanie pospešujoče in lahko odvajaioCe domaČe zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prchlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. norcfico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče jc dr. Rose balzam za želodec iz lekurne B■ l-ragncr/a v Pragi.
SVRRILO! Vsi deli embalaže
- imajo postavno
deponovano varst. znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. FRRGNER-ja; c. in kr. dvor. debivlTeTja^
„Pri irnem orlu", PRRGR, Mala strana 203,
vogal Nerudovc ulice. UJS" Po pclti it razpolilji vsak din. Cela stekl. 2 K. nol stekl. 1 K. Proti nnorci vdoSIIL h 1*50 se posije mala steklenica, za K 2HU velika steklenica, za K 1 70 i veliki steklenici za K N- 1 velike steklenice, za K 32 11 vel. steklenic poštnine prosto i: i vse postaje uvstro-ogi. monaihlje.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr.
Kcilova bela glazura za umivalnc mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin.	2387 (6)
Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. se vedno dobiva pri
najboljša prevleka za mehek pod LeSkOViC & M@d6H, LjllllijailR.
Postojna: Anton Ditrich. Skofja Loka: Matej 2igon. Kočevje: Fran Loi|. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Fran Dolenz. Radovljica: Oton Homann. Novo mesto: I. Picek. Zajiore Rih. E. Michelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc. Kostanjevica: Alojz. Gatsch"
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVrtLU & pONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in fvornica umeinega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnili mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
Vsa dela so solidno In strokovnjaSKo Izvedena. Gena najnižja. Jamstvo. Zastopstvo svodov palent Jhrul"
St. 15.331/10.
Razpis.
2488
Za preložitev
ohrajne ceste mihui-imr i cestnem im lovneslo is 14000 i
proračunjona dela in dobave se bodo oddale potoni faune ponudbene obraonaus.
Pismene vsa dela obsegajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalne svotc naj se predlože
do 13. septembra 1910, ob 12. uri opold.
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolekovanc s kolekom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za preuzetje okr. ceste ilauomesto-Eeli&r.srkeo'".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridržuje pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cenc, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na vpogled v deželnem stavbnem uradu.
Od deželnega odbora
v Ljubljani, dne 31. avgusta 1910.
St. 1496
Razglas
Pri mestnem županstvu v Kranju je izpraznjena služba
«a* esn
z mesečno plačo 180 K.
Prosilci zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in izvežbani v občinskem poslovanju vložc naj svoje z dokazili sposobnosti opremljene prošnje do 10. septembra 1.1.
Mestno županstvo v Kranju
dne 30. avgusta 1910.	2483 (3)
Dunajska cesta šft. §3 poleg „Fifgfiaca"
se priporoča prečastiti duhovščini
in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzet je in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3110 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
-4-'» i
"v,?'i
0
A/1 i/iüW.i
Naznanilo a
Ma e« kr. prili državni gimnaziji v L j ubij ani
(Tomanova ulica. Zraven „Narodnega doma".) se prične šolsko leto 1910 11 s slovesno službo božjo v domači kapeli
dne 13. septembra ob 9. uri.
Nanovo vstopajoči učenci za prvi razred sc bodo vpisovali dne 9-, za višje razrede pa dne 10. septembra dopoldne.
Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, sc jc ¿glasiti dne 12. septembra dopoldne.
Vsa natančnejša pojasnila se čitajo v naznanilu v šolskem poslopju.
Line mi)»: zlata kola|na, na|vlž|a odlika.
MAODEBCIHCI' BUCKAU
Podružnica Dunaj
Dunaj III., Jim Heumarkt Nr. 21.
Premikalni in stalni patentovani
LOKOM OBILI
na nasičen par in vroči par
od 10 —800 konjskih sil. Gospodarski, trpežni in zanesljivi obratni stroji za vse indust. in poliedeiske obrate.
Dosedai izddnnihi nad üöU.tMü P. S.

pialtoar o Ljubljani ulica št. 8
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in —	tudi glede strela vse druge puškarske izdelke.	.
Posebno dobre so lahke trocevke in puške i: jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago.
2.301 20
Popravila
izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
St. 371.
2417
A.	Vpisovanje v i., Si., I!S. in IV. rasrsd deške, oziroma dekliške oadnice in v EtfBŠiM sms«: je
v petek, dne 9. septembra
od 8. do 10. ure v dotičnih učnih sobah.
B.	V začetku šolsk. leta 1910/11 nc bo sprejemnega izpita za I. letnik ženskega učiteljišča Prosilci, ki bi sc utegnili javiti za sprejem v I. letnik moškega učiteljišča naj se zglase
v petek, dne 9. septembra ob 9. uri.
t
C.	Ssiejsei in gc-issske, M so bali sprejeti meseca julija h I. letnik in dozdanji gifjensi KI. In i S?, letnika se zglase
v petek, dne 9. septembra
in sicer gojenci ob 8. uri, gojenke ob 2. uri.
IPnnaoljSSlni Šipfti so v petek dne, 9. in v soboto, dne 10. septembra. Na žensko učiteljišče sc grenke «a nouo ne sprejemajo, ker ni prostora, Sslsko Sefo 1833 11 sc prične v ponedeljek, 12. septembra s slovesno sv. mašo.
Ravnateljstvo z, kr. moškega In Imlzm učiteljišča v LpbSIani,
dne 13. julija 1910.
IZ
v Čeških Budejevicah
Je izborno, na plzenjski način t 1592 varjeno.	% !
nmuH»
Zaloga v Ljubljani: V. II. Rohrmann.
ZALOGE: Postojna: Emil pl. Garzaroli; Trnovo : Hudolf Valenčič: Heka-Sušak: Ante Sablich; Trst: Schmidt & Pelosi; - - Pulj: Lacko Križ - -
X
2444 5-1
Ravnateljstvo.
11
[Ml 5 bfii i M.f t
r i uSJ i !
Ljubljana, ßnaajska cpsia 10, IL stop., Ii. naßstr. OMiatova hisa).
91	se priporoča prečastiti duhovščini za	26 t
J
Izdeluje eele ornate, kaznlc v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, stole in vse za službo božjo
potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakot» se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tjdi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno pfel-ilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.

Revmatizern, protin, neuralgija in ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-cjibnosti členkov ln odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
j »Rdeč večer v gozdu« se je imela nazivati veselica, ki so jo priredili preteklo nedeljo naši sociji na Savi. Vse Jesenice in Sava so bile olepljenc z lepaki, ki so nosili imenovani brez-miselni napis, nekateri vogali so jih imeli kar po pet skupaj. Mi bi socijem prav privoščili nekoliko poštene zabave, toda kaj hočemo, ker si je ne znajo prirediti. »V gozdu« jim je pokvarilo vreme, da so morali tičati v gostilni »pri Jelenu«, »večer« so raztegnili na celo noč in drugi dan, samo »rdeč« je prišel do svoje običajne veljave, ker je voditelj »rdečih« dobil v pretepu štiri »Stihe« z nožem, da je bil dvakrat rdeč. Tako se navadno zaključujejo so-cialno-demokraške bratske veselice, prav dosledno po programu. Obžalujemo!
j Pevce za veselico so sociji naročili s Koroškega ker jih na Kranjskem ne dobijo. Z nemško zastavo so prikorakali na Savo ter se takoj oprostili, da ne znajo slovenskih pesmi, zato so pa celo noč rezali nemške. Med njimi pa so pritiskali — Sokoli. Lastnik hiše — Slo-vcnec pa je dal hišo okrasiti z rdečimi zastavami! Starosta jeseniških Sokolov Humer, pa si je prišel vso komedijo ogledavat z — rdečo kravato. Po dvorani pa so se blesteli nad rdečimi lam-pijoni — nemški napisi! In tako je »rdeč večer v gozdu« združil jeseniške socije, koroške Nemce in — jeseniške Sokole! Na zdar!
j Potem se pač ne moremo čuditi, da ima gostilna, ki je razobesila ob priliki vretja sokolske župe kar dve tro-bojnici, v veži napis »Extra - Zimmer«. Če se župarji tudi vsi povijejo v slovenske trobojnice, pa jim vendar iz povojev gleda frankfurtarski nos. Potem pa je tudi umevno, zakaj tovrstni narodnjaki niso imeli za cesarjev osemdesetlet-ni jubilej nobene zastave! Hinavščina, se more uganjati samo nekaj časa! Kaj ne, gospodje, za dolgo časa ne gre, ste prenerodni! Tako je prav, le odkrito!
j še to in ono z »rdečega večera v gozdu«! Srečolov so imeli, pa so originalno lovili srečo. Če je kdo zadel in prišel po dobitek, pa ga ni bilo; in hiteli so se izgovarjati, da so jim dobitki — pokradeni! Tak srečolov pa kar vsak dan lahko priredite. — Tudi nekatere gospe in gospodične so se udeležile rdečega večera z rdečimi kravatami, potem se je pa toliko obrekovalo, da so jih imele — na puf! Pa menda ne bo res?! Samo toliko vemo, da so imele podplate raztrgane, na petah pa — gumi! Zaspane obraze so jim pozno v noč hladile pahljače iz japonske svile, v želodcu jim je igral turški orhester na prazen meh, drugi dan so kuhale »fige«, s figovo vodo pa si hladile — vest. Vidi se, da rdeč večer demokraškim ženskam jako prija, ker so imele naslednje dni vse bledo - zelene obraze. In taka barva, pravijo, da je za ženske prav — fina! — Blagajnika pa so hoteli izključiti, ker je bil hud na nemško petje, češ: »Kaj tega treba? Liberalcem bo že všeč nemška pesem, ampak klerikalci bodo zabavljali!« Drugi pa zopet na-migavajo druge stvari, češ, da je premalo vstopnine itd. Naj bo karkoli. — Konec vsega pa je, da se bratje med seboj že celi teden prepirajo po tovarni zaradi rdečega večera v gozdu in da imajo »klerikalni ajmohtarji« pred sociji za nekaj časa — sveti mir. In tako »klerikalcem« vse prinaša dober sad!
j V strokovnem društvu je imel v nedeljo predavanje dr. Zajec v imenu Jugoslovanske Strokovne Zveze, ki se ga je udeležilo lepo število delavcev. Požrtvovalnemu gospodu predavatelju čast!
j Med nemško šolo in dr. Wolffovo vilo na Savi drži čez potok most, ki ima velike rane in vpije po zdravilu, da kar škriplje z zobmi in otepava z nogami semintja. Ako kdo stopi nanj, ga tako zaboli, da mrzlično strose breme raz sebe v potok. Pravijo, da je most tovarniška last. Ako jc temu tako, naj se ga tovarna usmili in mu pritisne nekaj »flaj-šterčkov«. Mu bo jako dobro delo!
priporoča po znano nizkih cenah
Ucsedui znak za imentliolo sallclliziran kostanjev
izvleickl,
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-Sica 1 krono.
Pri naprej vpoSiljatvi K i-50 sv pošlje 1 puSica franko
Izdelovaluica in glavna zaloga v
lekarni B. FRAGNER-ja
c. kr. dvornega dobavitelja, PHHGfl III., St. 203.
Pozor nn line Izdelka In izdelovatella!
ZALOGE V LEKARNAH. 2961
I)pltlir£ !z po!Tlih roffn' ka!eri
S^gfiimlil^*!** hi rade posečalc vclcsl. zunanjo in notranjo šolo, ozir. trgovski tečaj, učitelj, pripravnico i. t. d., katero vodijo vlč.g.Uršulinke vŠkofji Loki, dobe proti primerni nizki ceni
sploh vso oskrbo pri gospej ilNI HAFNER v Škofji Loki št. 93, II. nadstropje, nasproti trgovine Koširjeve in Thalerjevc po domače Lukcževe.	2409
\ irtSMtoi
VirjWttw ' !WIK
•čistilni izvleček
ki jc služboval že v neki trgovski pisarni, vešč manufakturne špecerijske in galanterijske stroke, obeli dež. jezikov, strojepisja in knjigovodstva želi premeniti službo v kako prodajalno event. tudi v pisarno. Cenjene ponudbe naj se pošljejo pod „Sotrudnik" poštnoležeče Idrija. 2505 2
miačo m cuetoče, zčrauo m ueselo
flemore ostati nobeno čekle ln nobena gospodinja, katera se mara mučiti leta in leta u kuhinji in u gos-počinjstuu pri pranju in umivanju s slabim milom. — Pri porabi
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito	1983
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, točenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano.
Steklenica stane t K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo lekarni pri „Črnem orlu" na Novem Irgu, Celovec.
se varuje?1 rotee In čoseže hitro, brez irubo in napora snežno belo perilo.
imajoča 8 razredov in trgovski tečaj z dobrim uspehom želi usiopiM u s>užbo in
najrajše v kako pisarno. Vstop in plačilo po dogovoru. Naslov pove uprava »Slovenca«.
jc zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino jnrar pj§i najboljše sredstvo 2501 $&'i««» 4 steklenice (3 kg) franko K 4*-
BR. NOVAKOVIC, Ljubljana
stavifelj umetnih mlinov in ša$ ter Melovafelj mlinov *a ročni obrat, na Sepelj, vodno in parno silo
fetes^^^M^a^in Kanado
j^r^jf^^g^ ccna fožnja s Qunarci Line =
H 5« 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domaČega pristanišča: Carpnthia, 13/9. Pannonia, 27. sept., Ultonia, ll.okt. 1910. iz Lir verpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 17./9. 8./10., 5./11., 17./12. 1910, Mauretania, 10./9.,
1./10., 29./10., 19./11., 10./12.1910. Pojasnila in vožne karte pri flndre) Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork III. razr. K 180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100" — za otroka pod deset let vštevši davek.
Mi//»<}Vt i> iSJLm&riArw
yfiitfn Ait i/o ¿letanj po ovni in n^rtMl/iifopt^ic^nctii rtcy\w ol'/riijv
rS///ii	etetx*
v Jfy'uAQtuti MbtcčuorsM*
> vii	t'xyc Sf Irtytfa&zp
Pohvalna pisma in javna priznanja so vsakomur 2H1	na razpolago.
" ^ A*
Ženska ročna dela in
: pripadajoči materija!:

itogs-čsiii trg.
Predtiskanje, vezenje na roko in stroj, tanburiranje, plisiranje itd. Največja zaloga telovadske obleke. Naročila vestno in poceni.
T"
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avto-matične za gostilničarje pri- Ijig
m
pravne, priporoča
ta BajžGlj, Ljubljans'
Marije Terezije cesta 11 (Kolizejl- <J «— ____==
Ravnokar so izSle najnovejše ploSče 25 cm. premera po K 3 50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko.	2011
„Zlata ksplla1
LJUBLJANA, Sv. Potra cesta štev. 11
v bližini kolodvora. 2072
Lepe zračne sobe. - Priznano fina kuhinja. • ¡zborne pijače. - Hiške tene. - Lepš restavracijski prostori in povssm ea novo urejen
Vsako sredo pri ugodnem vremenu S

Specialna trgovina finih ročnih del. -
Več vrst sodov ima naprodaj A. K EP I O,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2323 52
J. HILZER & KO.
Dunajsko Novomesto. Telefon 115.
se priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon, zvonila
vsake velikosti in glasu, Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materijal. Stojala za zvonove iz kov. železa ali lesa. Lahkotno zvonenje, najboljši način teka. Nagla izvršitev, najnižje cene. Ugodni plačilni
pogoji. Stari nerabni
zvonovi se sprejmo v prelitje, ravnotako se izdelujejo železna stojala najboljše kon-štrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma. 2875
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako ccna.
M
Slavnemu p. n. občinstvu, posebno velecenjenim svojim M odjemalcem, kakor tudi prijateljem si usojam naznaniti, da sem se preselil s svojo toSlsrsBs® obrtjo s Ksofiresnega trga št. o
v Sodno ulico št 3	«
kjer bom v enaki meri, z znanim solidnim delom in nizkimi
cenami skušal postreči svojim veleč, naročnikom.	^
M
Priporočujoč se v obila naročila, bilježim velespoštovanjem
J. Zamljen, čevljarski mojster.
oblastveno potrjena potovalna pisarna
H^^^HiH Uiiana, Dunajska c. 13
v novi hiši „KmelFAe posojilnica", nasproti „Figovca".
Izdaja voznih listov za vse razrede francos. pomorske družbe

^slip trafa SSlSlfilS
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebillets),
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franjasfesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
Išče se
2475 2-1
meneč
iz dobre in poštene hiše v starosti od 14 do 16 let s primerno šolsko izobrazbo. Rudolf Rutner, Vrhnika.
ia
gimn. razreda se sprejmo na hrano in stanovanje blizu II. drž. gimnazije, le 5 minut oddaljeno. Dijaki imajo na razpolago lep senčnat vrt. Poizvc se pri vrtnarju, Ambrožev trg 3, Ljubljana.	2460 3
j	Pisarna o L|ubi$ani, ResBssoa e^sta SSsa. z
priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti in v poljubni množini. Za trpežno si zarezane opeke
L in II. vrste se jamči najobširneje
d»

blitiiM OP
Izvrstna prilika za potovanje
V HMERiKO
je in ostane z novimi parniki
l... _ ___
dober in trajen zaslužek
lil
Pozor!
Najnovejši in j najfinejši

I
za jopice, no- j gavice itd. nu- ¡ di vsakomur
f Franc Kos5 j Piani, Sodna ulica 3
mehanična ¡ntlusirija pletenja modne konfekcije.
Prospekti in ceniki brezplačno.
ii
Kaissirieigliifpstelfšk" 1704 1-1
torža......25.0QÜ Issn
HmeriPsa.....24.000
Cleueland . . . Clsicinnatí . . . Presldent Lincoln Przsident Sraiat .
Brezplačna pojasnila daje:
FR. SE1IMG
Llnblfana, KaSoduorska ui. zb.
Ceniki s koledarjem za- 0 I? stonj la poštnine prosti. « &
puškar v
SBienburuova ¡¡¡¡ca 3. - najstarejša damača lirika.
Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov kakor drugih lovskih potrebščin. V zalogi imam tudi paiice za ribji lov, vrvice, trnke, umetne muhe, mreže in sploh vso pripravo za ribištvo in uraetalni ogenj.
1'" " "V.
zastonj in ¿-»»p. poštnine fesi® prosto.
2238
da se platnina in bon:baževina najbolje kupi edinole pri tkalnici	2388 1
v Bobruški 9214 na češkem
Vzorci prekrasnih barhentov in flanel, kakor tudi platnine in bombaževine zastonj in franko. Poskusite in naročite 6 obeljenih rjuh brez šiva 150/200 cm vel. K 13'CO. Opreme za neveste!
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—SO vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Alaljavac, pošta in postaja Eoč v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov.	667 100— 1
snii&A
1685
cTlajvuéja tovarna ÍÍ
na cvropsRi celini,
■	BnnaniiünriKiGiDxaniaEEftann
■	m
» Razstauni objekt: j ¡ Zovs^a razstava S 2unaj, Rotunda Spiegcl. „
■	H
«tinaiiiiniBaiiiiiiiiiiiiniEii
Pisarna za prodajo v ftvsiriji
Dunaj IX. laiichpsse št. 4.
sprejema hranilne vioge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po zr^zzz^zzzz,
t
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4'50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se nojkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anion Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kcbi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici, karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Koitar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Voilak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	1
Kdor želi imeti dobro uro,
naj zahteva z znamko
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. CndiiD
urarju In trgovcu v Ljubljani
M^Mi^M^ delničar in zastopnik svi-éqsiSBwv.nhiMy carskih tovarn ..Union" v
carskih tovarn „Union" v Biela in Genovi.
700 Uhani, pssiar.3, ImSjanH. (t)
Svetovnoznauo najfinejšo blago po najnižjih oonah
» iz belega brasíouíiga a lesa, Irpzird, močni!
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne Špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, '100, 500, 600, 70U do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
Vclecenjenemu občinstvu in svojim ljubim prijateljem uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem v obrat prevzel znani
Ljubljana, Marije Terezije cesta i
nizke in saiidrcz,
tečna posire^ha.
Točila sc bodo pristna dolenjska, štajerska, istrska in avstrijska vina v sodih in steklenicah ter vedno sveže dvakratno marčno belo in črno pivo iz Združenih pivovaren Žalec in Laški trg.
Gorka in mrzla okusna meščanska kuhinja ob vsakem dnevnem času, posebno ob odhodu in prihodu vseh vlakov. Opoldanski in večerni abonement po prednostnih cenah.
Krasni prostori za družbe, svatbe; skupne pojedine po dogovoru. Popolno zadovoljitev p. n. naročnikov jamči moje dosedanje mnogoletno delovanje v največjih podjetjih.
Gospodične, ki se hočejo v kuhinjstvu izvežbati, sprejemajo se pod ugodnimi pogoji.
Velik senčnat vrt in knrljivo kegljišče.
Popolnoma na novo urejene sobe za tujce sc zaradi bližine južnega kolodvora najtoplcjc priporočajo.
Zahvaljujoč sc jza dosedaj mi kot ravnatelju grand hotela «Union« izkazano zaupanje bilježim
z najodličncjšim spoštovanjem V Ljubljani, 10. avgusta 1910.	Jvan BraČiČ, hotelir.
n B a en ra <r tr
* mu floti jjMllB ¡p
jermennr In sc«!Io.r
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
EŠWEEmi®iiiiEHE5E m
SS
■ 'j
Pekanja, slaščičarna
Je vsa?? dan í/so rao5 OdSpHa.
Velcspoštovanjem	Štefan MUlOÜC.
m
m
.'• **	Urtr-mÜLi' .■SW& MM	'dfír'. .-«i 'uv.c .	-t fefiSü.
M m kavarna
m
n
M
n
| Stari trg štev. 2!,
n
M
vi HM
n z
n
Filialke:
Glavni trg št. 6. Kolodvorska ul št. 6.
m m m m m m
m %
m
m ■
m m
1310(52-1) M
¿:: s neh&H K W s. m n k m n
Prvi slovenski ponrebni zavod v Ljubljani, Prešernova ul. 44.
Prlrela pogrebe od nalprlprosteiSe do naielegantnejše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseb potrebščin za mrliče, kakor: kovl-naste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, nmetne Telefon št. 297. cvetlice. Vla|nl2]e cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo
51 52 1
Turk in brata Rojina.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
E. Kristan
oblastveno koncesUonl-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
&
m H
m
H
¡H
5143 52-1
Najcenejša vožnja v Ameriko.
S
i
s'
13.
&
r
S
i
S
?
S
ñ
là
rs
iS.
s
"S&iiBŽSSS&iSiSSSSiBSSfii 11 S3 S
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
:: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
£5
i
rS
s
sa
B
s
s
S3
S
£5
S
S
a
RS
s
RJ-
S
S
s
y ¡g s s a a g a s s s s a s si g
lelelon 237.
Betonsko podjetje.
Telefon
Tvornica umetnega kamenja in marmoria
ZHJEC B> HORfl
izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot : stopnice, klepane in brušene, postamente, balustrade, ornamente za façade, vrtne ograje, bangerje, krasne nagrobne spomenike in okvirje, korita iti žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacije in fundamentlrenje strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajllne mize, oltarje, votlvne table, obkladanje sten v cerkvah In vestibulih — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylollth je eden najboljših tlakov zu cerkve in zakristije, za hodnike in kuhinje, delavnice in pisarne: tiha hoja, topel, higijeničen, brez špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — Tlakovanje cerkev in vež s comentno-mozalčnlmi in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakov! I A\esto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hišah priporočamo izredno lepo In ceno nadomestilo v ceolltu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah.
ProMtir® in izvrševanje Meloni! slavil : Ä
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cement na debelo In drobno ter „Izolirna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 1—1
::	Ljubljana, Dunajjska cesta 73.
na'
e
Delniška glavnica:
50 milijonov kron
Eezcrvni in varnostni zaklad:
14 milijonov kron
Ustanovljena 1.1868.
Podružnice v: Brnu,
Budjevicah, Igiavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomucu,
Pardubicah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
I., Herrengassc 12
Bančni prostori:
Via S.Hicoio 30
V
Telefon št. 2157
Menjalnica:
Via Mu,ova 29
izvršuje vse bančne posla obrestu e vloge na vložne knjižice po 4% na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodaja vrednostna papirje, devize in valute. Daje predujma na vrednostne papirje in blago. Dovoljnje stavbne in carinske kredite. Daje promene za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti knrznl izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tnzemskih in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdeležnje s svojim kapitalom na dobrih ln napredujočih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslovi Živnostenska Trst.
mizarski mojster v Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
za spalne ter jedilne sobe in salone, šivane vsake vrste. JVlodroce, žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.
1539 1
NUKáMMI
Najcenejša zaloga. :: Cene brez konkurence.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Liuiljane čez Antwerpen v New-York in čez Antwerpen v Boston.
je proga
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste In najfinejše, Izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
meriko
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», „Lapland", .Menoml-na", „Maniton", .Gothland", .Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba In spalnice ponovem urejene v ¡tajite za 2, t in 6 oseb, za vsakega potnifca eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v LJubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri «Starem tišlerju» 188 (52—1)
1842	Ustanovljeno leta	1842
Slikarja napisov stavbena lo pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schonfeldovlh bat» v ::: tubah za akademične slikarje. :::
= Električni obrat. = « _ *
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna in komptoir: Miklošičeva cesta št. 6. ! Delavnica: Igriška ulica št. 8. - - Telefon št. 154.

Ustanovlfeno leta
Zaloga čopičeu za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hra-::: stove pode, karbollneja itd. :::
priporočava se tudi slavnemu občinstvu
za vsa v najino stroko spadajoča dela v mestu in na deželi kot priznano reelno ::: in fino in po najnižjih cenah. :::
«a.*	_ zL
PohiStvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves ' in preprog
Ustanovljeno leta 1857
: Zavod za pohištvo in dekoracije :
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolldnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in kopališč.
Telefon št. 97
Najcenejše
dežnike solnčnike
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
Josip Vidmar v Liubliani
Pfad Shofiio St. 19. Stari trg st. 4. Prešernova ulica SL 4.
3634
Popravila točno in ceno. 52 1
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
— barv =====
za umetnike, od dr. SchSnfelda & Co.
Fin« oljnate barve za Stadije, akvarolne trde ln tekoče, tempera barve v tubah, pastolne barve. BaEnobarvna kreda. Zlate ln raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro ln alnmlnlum t listih. Štampllijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte ln tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete, fikatlje za študije. Coplčl za : umetnike, slikarje ln pleskarje. ::
«a Najnovejši =
slikarski vzoroi ln papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične ===== ¡prstene in rudninske barve. —
:: Priznano najboljše in najizdatnejSe ::
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne ln pohištvene mizarje = in hišne posestnike itd., priporoča ==
Hdolf Hauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, Hrnežev, lakov in steklarskega kle|a.
| ■■■ —»Prodaja najboljšefla mizarskega ■ ■-—»
mr lima
a po najnižji oenl,
karbolineja
= samo boljše vrste, =
gipsa =™
alabastra ln stukatnrnega za podo-365	barje ln zidarje.	52—1
Ustanovljeno 1832. Zahtevajte cenike.
610 52-1

Iglic
LSabljana, Umestni trg šf. H
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobni!] vencev an frakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo iiitro in točno.
i^Sf Cene brez konkurence. il V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Nalstarejša domača slovenska tovarna peči.
Ustanovljena leta 18S8.
Založnik
zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
A* VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon St. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane in župnlšča znaten popust.	1222
II
O N O
a
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ämeriko je s parniki
„Severonemikeoa Lloyda'
BREMENA
mi::
b cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cäcilia :: Kaiser Wilhelm n, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ■ ■
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
Edvard Tavčar-iu, v Kolodvorskih ulicah št. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča
pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Atexiko, California, Hriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
M W W 1
•m WmySSMr w W ij^i # g
vä'i Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih nr.
BÄago pwe vrste
a rw y
i v;
jfiiseje cene
31 52-1
erne
gaoelifr, trgoue^ z Hrami ter zapriseženi sndnijskl cenilec.
LjuMiana, Wolfova ulica štev. 3.
Klobuke, cilindre in čepice
v najnovejših iaponah in velikih izborah priporoča 147 52-1
Ivan Sokiič.
Založnik c. kp. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja elek.
to
s
9
U1 M
I
M
M
192 52
SSamMlije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anion Ccrnc
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki franko.
Tovarna
F. L. P.
Znamka F. L. P.
F. L. POPPER, Chrudim, Češko,
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina tovarna za Kranjsko:
n!!|i M, LJubljano, PreiernöM nI. i
Znamka F. L. P.
830 52 1

F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih ssfrešnihou ponudi v vsaki poljubni množini patent, tiuojno zarezani
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".	480
Mi ofeišii navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
ifcaT Itar Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se ISCejo.
s«c=

Q Domače slovenske tvrdke
lat—u——ti—
Posojilnice.
Ljudska posojilnica"Sifl
MiklošiCeva cesta 8. — inserat.
Viatomtin podporno društvo. Kongresni trg 19 KidJCllIliU Glej inserat.
Razne tvrdke.
Jager Toni. trgovina ročnih del, Židovske ul. 5
K0llmaQQ ^ran' za'°£a porcelana in steklenine
In^in k^fiSrtlPt*! prva jugoslovanska tvor-"ui5lK l\uailltl I niča drož priporoča svoje izborne droži (kvas).
Lekarna Trnkoczy v^bliflni7 zraven r°-
TVTi^n^incfi»** T-' trB°vina » Spec. blagom In iVlClll/lllgCl delikatesaml. Sv. Petra cesta št. 37. in 42.
Obrtno pomožno društvo £.Tnitre
PriciiMi Filip, slikar za napise, črke in grbe, ITIISIUU Prešernova ul. 50.
Restavracija pri ,Zajcu'
Ljubljana. Sodna ulica 6, nasproti justične palače.
7jWf A., največ|a zaloga čevljev domačega iz-iflUGll delka, Prešernove ulice.
Pozor
klesani 5 i
Mesto K 110— samo po K 80--, z „Torpedo" prostim tekom po K 95-- prodajam za reklamo nova prvovrstna „štajerska gra-ška kolesa". Modeli 1910 z triletnim jamstvom, sveže, močne pneumatike po K 5'-, 6"-, 7'-; cevi po K 3'50, 4'-, 5-~. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in franko! Tovarniška zaloga voznih koles In šivalnih strojev
A. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse 23-111.
IšCe se
2480 3-1
blagajničarka
ki je zmožna nekoliko trgovine. Prednost imajo take, ki so že bile v trgovini. Vstop po dogovoru. J. Elsner, trgovec, Litija.
V najem se da
2154 2-1
prodajalniški lokal
z vso opravo pod ugodnimi pogoji v bližifti župne cerkve v St. Vidu pri Zatičini. Več pove lastnik Ivan Končina v Gorenji-vasi pošta Zatičina.
- v;v mmm "M-^ ,f. ii m	''' v.'' ''	$ % .;?:•
pri Fiirstenfeldu (Štajersko)
Reform - akademija
za tiste ki se težko tiče, nervozne, mladino visokega stanu, ki v javnih šolah ne izdeluje.	2358
JJML	'MW

trgovina z vinom na debelo tovarna različnih likerjev in : : lastna žganjarna ::

SuSak pri Reki.
Dobro upeljani stalni zastopniki se sprejmo v vseh večjih krajih na Kranjskem, Spod. Štajerskem in Koroškem pod najugodnejšimi pogoji proti proviziji. — Pismene ponudbe z referencami na zgorajšnji naslov.	2515
Stotel Litiurnlla
(Naroäui domvVoloskem)
Ha	«—g,-
==S31 ^
Edini popolno slovenski hote) v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se
j^jfflarija Iffiedued, najemnica,

Prodam v košnji na Glincah okoli 12 oralov
2464 1
Ivan Jelačin, Ljubljana.
DIJAK
se sprejme od poštenih, katoliško mislečih starišev na hrano in stanovanje ali pa tudi samo na stanovanje s prijazno sobo in lepim razgledom. Več se izve v upravništvu »Slovenca«. 2487 3
Ceno češko posteljno perje!
5 kg novo skubl) K 9 60 lioKe K 12 —. DelO kot puh mehko skublieno K 18 — K 24 - sneinobelo kol pun mehka skubljenu K 30 — K 36'—. Pošilja Iranko po povzetju. Zameni iovoliena proti povrnitvi poštnine Benedikt Sachsel, Lobes 159, pri Plinu, Češko 2400 o-1
Kamnoseški Izdelki iz maratona za eerkoene in pohištvene oprave, spominki iz marmorša, granita afi sije-nita, apno žioo in ugašeno se dobi pri
HI i o s kouninico
(z vsem orodjem) 2465 i
pripravna tudi za vsako drugo obrt, se proda pod jako ugodnimi pogoji blizu Spodnje Hrušice pri'Ljubljani. Več pove uprava lista
:: Ljubljana:: KnluduDrska
ulica

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12, ure dopoldne in jih obrestuje
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom
0| brezodbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K 2 |0 čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v llh letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Prelat Ä. Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik I. Sušnik 1. r„
p.KlpredscdniK.
IZPELJAVA ran
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakazniGin KREDITNIH PISEM
za vsa nlavna in stranska mesta tu- in inozemstva.

C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
\ M l^TO^^ira <t OSREDNJA MENJALNICA: 1 IllCIl^L' lilk1 DUNAJ I., vVOLLZEILE 1.
Pnrlrir/nirp Bail8n' Ue5l<a Kamnica,^a tipa. Brno, Dux, Gablonza, N. Graslitz, Krakov, Litomerice, Moravski I UUI lulllUG. zumtierg, Midllng, Meran, Novi JiCin, Plzea, Praga, Liioroe, Dunajsko Novomoslo, Cvitava,
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državMh papirjevi akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d
o Zavaravtinis proti \0M un ¡Mih sreči in vredn. paniriav
~ Prospekte in cenike premij zastonj in iranko.