Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din, DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se v obče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 19 Sreda, 4. marca 1936 Leto XI Iz notranje politike Beograd, 29. 2. 1936. Obstrukcija v narodni skupščini je dosegla svoj višek v fizičnem napadu na večinskega poslanca m končala z odhodom' opozicije iz zbornice na galerijo. Sedaj hodi na sejo sedet kakih 180 poslancev in je menda to za kvorum zadosti. V Beogradu imajo res učenega profesorja Slobovana Jovanoviča. Kdo ve, če je ta profesor že oceni!, v kakšno kategorijo bi uvrstil tako politično inštrumientacijo. Zdi se, da imamo nekatere faktorje.. ki mislijo, da je tudi to demokracija in da že govore: eto, niso še prilike za demokracijo, torej drugam in drugače. — Ne smemo pozabiti pa, da je ravno vlada nedavno ocenila ta sedanji parlament v uradnem pojasnilu po besedilu ustave tako, da pri nas nimamo parlamentarnega režima. V prispodobah radi nekateri govore. Notranji minister je govoril o zakonu in ljubezni, iz razuma, sedaj pa je segel Večeslav Vilder tudi po eni znani prispodobi. — Izvenpar-lamentarni opoziciji, kateri pripada, je rekel, naj nikar ne dela politike tako., kakor deklica, ki čaka. da jo bo prišel princ povabit na ples. V politični ples, v politično kolo mora že vsak sam1 stopiti ali skočiti. Je naravno, da spoznavajo tudi v izvenparlamentarni opoziciji, da za meščanske stranke abstinenca trajno ni najboljše politično orožje in da bi bila situacija na mah drugačna, če bi Maček s svojo taktiko pre-okrenil. Za pustni torek so obetali velikih izprememb. Mnogi pa. ki so pričakovali in si obetali novih političnih kurzov, so videli, da je pustni karneval mirno končal in da smo z Mačkom vred prijadrali v dolgi post. Naj pa še eno prispodobo napišemo: Ta post pa bo trajal, deževen in čemeren, do vstajenja, do Velike noči. Svet zahteva mir V Londonu pripravljajo veliko manifestacijo za mir. Angleški in francoski politiki, pisatelji in raizne organizacije nameravajo letos poleti prirediti velikansko manifestacijo za svetovni mir. Na Čehoslovaškem so ustanovili akcijski odbor, v katerem sodelujejo nad trideset organizacij, predvsem meščanskih. Delavstvo je sprejelo teze in želi, da bi ta manifestacija le podprla načela, ki je povdairja socialistično gibanje ter s tem tudi dala moralno oporo Društvu narodov pri delu za svetovni mir. NaSa trgovina s čehoslovaSko Naša bilanca pasivna do zadnjih let. . V šestnajstih letih od 1920 do 1935 je bilo uvoženega raznega blaga iz Če-noslovaške za Din 16.573.597.795.—, •z Jugoslavije v Čehoslovaško pa Din 8-591,472.728.—. Zlasti velike nabave so bile v letih 1922 do 1930, ker so znašale nad milijardo vrednosti vsako •eto ter se nanašajo najbrže na vojne dobave. V letih 1933 do 1935 je bilan- S .^hoslovaško aktivna. V letu •935 je znašal naš uvoz D 516,789.752, 'zvoz pa Din 540,027.257. Naša trgov- Zahtevamo zaposlitev rudarjev! Pred novimi pogajanji za oddajo premoga državnim železnicam Bližamo se zopet usodepiolnemu času, ko se prično pogajanja za nabavo premoga državnim' železnicam. Že od leta 1929. dalje so pri dodeljevanju teh naročil vedno bolj zapostavljeni rudniki v naši banovini. Vsled tega je bilo reduciranih najmanj 1.300 rudarjev več kot pa bi jih bilo, če bi se pri naročilih upoštevalo vse pokrajine enako. Tako je bila znižana dobava od lanskega t:a letošnje leto zopet za 4600 ton mesečno. Obstoji nevarnost, da se bo letošnjo spomlad to stanje še poslabšalo. Že sedaj delajo rudarji v veliki večini samo po 10 do 14 ših-tov mesečno, če bodo pri pogajanjih za nabavo državnim železnicam za bodoče proračunsko leto rudniki TPD zopet prikrajšani, potem so velike redukcije rudarjev neizbežne. Kaj .ie treba ukreniti, da se pre-oreči najhujše!? Še vsako leto so strokovne organizacije II. skupine in Delavska zbornica vodili akcijo proti zapostavljanju rudnikov v Dravski banovini pri naročilih. Za lansko leto je celo Zveza rudarjev posegla vmes. Posredovalo se je pri raznih ministrih, deputacija za deputacijo je romala v Beograd, na podlagi obširnega statističnega materijala se je skušalo dokazati v Beogradu nepravilnost zapostavljanja rudnikov v Dravski banovini, pri čemer je delavstvo vedno najhujše udarjeno. Vršile so se razne konference ministrov, ali vse zastonj. Ostalo je pri prvotnem:1 sklepu. In letos? Mislimo, da nas očitek merodajnih krogov, češ, da se borimo za Trboveljsko premogokopno družbo, ne more zadeti. Še manj pa je potreba, da bi se predstavniki razredne strokovne organizacije in zaupniki II. skupine branili pred očitkom nerazsodnih rudarjev in raznih političnih intrigantov, češ. tla so brem,zarji. Vsega tega letos ni potreba. Gospodje ministri imajo izčrpen materijal o bedi rudarjev v rokah. Če pa mogoče ne verjamejo, pa naj pridejo čimprej v revirje, da si ogledajo vso bedo na licu m;sta. Mi jih pozivamo! Hočemo, da se merodajni faktorji pobrigajo za eksistenco rudarjev. Če tega ne bodo storili, potem naj sami tudi odgovarjajo za posledice. Pred gospodarsko konferenco Podunavja? Premagati bo treba še nebroj intrig. O Podunavju razpravljajo o mednarodni politiki kakor o grandioznem svetovnem problemu. Kakor pa je po-dunavsko vprašanje važno za države v tej kotlini in obenem za Balkan, tako gre zunanjim mešetarjem predvsem za to, kako se bodo razvili politični odnošaji med Podunavjem in Balkanom ter med Nemčijo, Poljsko in Italijo. To moramo vedeti, ko razmotri-vamo o važnem srednjeovropskem problemu. Nič nevoga ne povemo, če trdimo, da je konsolidacija sred. Evrope nujna zadeva, nujna v interesu prizadetih držav samih, ker sedanja razdrapa-nost in politična orientacija v tri in štiri smeri ne more ne gospodarsko in ne politično dobro vplivati na razvoj teh dežel. Edino sporazum in najožje sodelovanje med temi deželami je v stanu skupno rešiti težke probleme teh dežel. To načelo socialisti vedno nagla-šamo. Kakor vemo po vesteh z Dunaja in Budimpešte, pripravljajo direktno prizadete dežele, zlasti Čehoslovaška, novo službeno konferenco, ki bi pripravila posebno gospodarsko konferenco. Vršila bi se konferenca na Dunaju ali v Pragi. Udeležili naj bi se je vsi predstavniki srednjeevropskih dežel. V ta namen se bosta v najkrajšem času sestala tudi avstrijski kancler dr. Schuschnigg in predsednik ogrske vlade Gombos. Verjetno je, da se bodo v ta poizkus sporazuma vmešavali vplivi Nemčije in Italije, deloma tudi Poljska. — Vendar morejo srednjeevropske države končno uvideti potrebe sporazuma, ker so in bodo tudi v bodoče le igra-čica v rokah imperialističnega fašizma ki jim nikdar ne bo mogel nuditi pogojev za svobodni razvoj in gospodarsko prosperiteto. Podunavje in Balkan sta geografično en sam ogromen gospodarsko zaokrožen kompleks, ki se v celoti izpopolnjuje in ki pa v svojih drobcih ne more nikdar mnogo pomeniti. Celota, osnovana na temljih demokracije in lojalnega sodelovanja, pa bo imela najlepšo bodočnost. Hitler ponuja Franclji ljubezen Hitler je te dni izjavil časnikarju Bertrandu de Jouvenelu med drugim: ... Hočete, da napravim korekturo v svoji knjigi, kakor pisatelj, ki novo naklado popravlja. Toda jaz nisem pisatelj, marveč politik. Svoje korekture delam vsak dan v svoji zunanji politiki, ki stremi po prijaiteljstvu s Francijo. Najboljša korektura pa bo, če se to posreči, kakor želim ... ska bilanca s Cehoslovaško je v šestnajstih letih pasivna za osem milijard dinarjev, kar je ogromen znesek za naše gospodarstvo. Prof. dr. Kamil Krofta čehoslovaški zunanji minister. Predsednik čehoslovaške republike dr. Beneš je imenoval dr. K. Krofto za zunanjega ministra. Doslej je po dr. Benešu vodil to ministrstvo predsednik vlade dr. Hodža. Socialne demokrate Se vedno zapirajo V nekem gozdu na gori Schoeckel (1500 m) pri Gradcu so imeli socialisti sestanek. Oblast je 80 udeležencev zaprla, da si pridobi ljubezen delavstva. Taka je pot k pomirjenju v Avstriji. Zakaj |e bila na Španskem reakcija premagana? Gospod Živojin Balugdžič opisuje v beograjski »Politiki« vzroke zmage levičarjev nad klerikalno-konser-vativnim združenjem pri sedanjih volitvah v španski parlament. V Španiji sta do svetovne vojne vladali dve stranki, ki sta se menjavali na vladi. Nekaj časa je vladala liberalna, potem zopet konzervativna struja. Pozneje sta se ti dve veliki stranki jeli cepiti, ker niti ena, niti druga ni mogla uveljaviti svojih velikih zahtev, kar je dalo povod za diktaturo, ki jo je izvajal prosluli Primo de Rivera clelih sedotn let. — V času diktature se je zdelo, da sp politične stranke zginile. Toda to je samo tako na videz izgledalo. Po padcu diktature v letu 1930 so se takoj zopet pojavile. Pri volitvah 1. 1931. so bile vse one stranke, ki so podpirale dotedanje režime, potolčene in zmagale so stranke skrajne levice, med temi je bila najmočnejša socialistična stranka. Socialistična stranka, v zvezi z ostalimi demokratičnimi strankami, se je takoj vrgla na delo. da preobrazi Španijo politično, gospodarsko, kulturno in socialno, Španijo, kjer je vladal tisočletni fevdalizem plemstva in rimska cerkev, ki sta imiela v svoji posesti ogromno množino zemlje ter so bili kmetje prav za prav njih sužnji. Največje delo nove vlade je bilo, da sprovede agrarno reformo ter razdeli veleposestniško in cerkveno zemljo med tiste, ki so jo tedaj obdelovali, pri tem pa stradali, in to sta bila kmet in delavec. Vlada je v kratkem času dveh let izvedla tudi še druge važne reforme, tako n. pr. volilno reformo, s katero so v zaostali španski državi dobile ženske volilno pravico, ki so jo pa pri prvih volitvah slabo izkoristile! Da take reforme niso Šle fevdalcem ter njih zaveznici, katoliški cerkvi, v račun, je samoumevno. Zato se je pričela silna gonja proti socialistom in pri naslednjih volitvah leta 1933. je reakcija na celi črti zmagala, si dala takoj duška, zlasti z zakonom iz 1. 1935., s katerim se je prejšnji zakon o agrarni reformi ukinil ter se je odvzelo zopet zemljo kmetu in vrnilo fevdalcem in cerkvi. Španija je izrazito agrarna dežela in je torej treba razumeti pomen zmage, ki so jo pri volitvah 16. februarja 1936 dosegli združeni levičarji proti združenim desničarjem, katere je vodil prosluli Gil Robles. Kljub ogromnim; denarnim sredstvom, ki so stala klerikalcem in njih zaveznikom na razpolago, so tako temeljito pogoreli, kakor še malokdaj v zgodovini parlamentarizma. Saj je samo eden edini veleposestnik žrtvoval za zmago njegovih zaveznikov 8 milijonov pezet. ali v našemi denarju preko 75 milijonov dinarjev. (In ravno to je »Slovenca« zapeljalo, da je napisal par dni pred španskimi volitvami, da levičarji ne bodo zmagali, ker da imajo prazne blagajne, medtem ko njihovi zavezniki razpolagajo z ogromnim volilnim fondom!) I orej v Španiji ni odločal de-nar’ kot je žal to marsikje drugje slučaj, temveč ideja, ki se je ne more plačati z nobenim denarjem. Španske žene in možje so šli v volilni boj za poboljšanje življenja vsega naroda, proti reakciji, za svobodo onih trideset tisoč žrtev okto- berske vstaje, ki so ginilc v ječah, šli so v boj zato, da se jim povrne odvzeto zemljo, šli so v boj tudi proti korupciji, ki se je razpasla za časa Gil Roblesove vladavine. Klerikalci so odpustili iz državne službe vse one uradnike, ki so bili drugega političnega prepričanja in nastavili svoje pristaše. V mnogih slučajih so tam, kjer je bil prej po eden uradnik, nastavili po dva in tudi po tri, kar je moral sam finančni minister Capaprieta povodom proračunske razprave leta 1935. priznati. Da bi dobili dnevnice, so si uradniki izmišljali številne komisije. Medtem se je desničarska vlada prctivila vsakemu predlogu opozicije, da bi se izdatki zmanjšali ali pa, da bi se jih skušalo z obdavčenjem velike posesti in podjetij kriti. Kako slabo vest so imeli vsi glavni reakcionarni stebri, je dokaz, da so takoj po prvih volilnih rezultatih trumoma bežali v inozemstvo. Da li se bo Španija sedaj mogla mirno dalje razvijati ter konsolidirati, je pač v veliki meri odvisno od zadržanja desničarjev. ki naravno ne morejo razumeti znamenja časa, saj so stoletja bili vajeni samo vladati, ne pa biti vladani. Ljudski glas, glas božji! VoJaSka diktatura na Japonskem Diktator general Araki. Japonska zarota je bila široko razpletena. Nje jedro je generaliteta in plemstvo. Z uporniki so se prvotno pogajali, zastražili poslopja, ki so jih revolucionarji zasedli. Sporazuma ni bilo in tako so posamezni oddelki kapitulirali drug za drugim. Voditelji upora (18 po številu), ki jih imenuje časopisje narodne junake, so izvršili samomor in s tem zadostili pravici. Vojake so poslali v vojašnice. Seveda so nekaj sto upornikov tudi zaprli. Prejšnji predsednik Okada ni bil umorjen. Najbrže so si ga uporniki pridržali kot talca. Vlada je morala pozvati pomorsko vojsko, ker je vojska na kopnem nezanesljiva in deloma uporna. Sestavo vlade je končno prevzel general Araki ter takoj razglasil obsedno stanje. S tem preokretom so tudi pogajanja z uporniki prenehala ter je bil nadaljnji odpor zlomljen. Mikado se boji vojaške diktature Po uporu na Japonskem so se širile vesti o vojaški diktaturi generala Arakija. Napetost med obema skupinama, ki odločujeta je pa velika. Zato se kamarila obeh političnih grupacij pogajata o sestavi nevtralne vlade. Nova vlada pa bo nedvomno pretežno nacionalistično usmerjena. Ali sl 2e poravnaš narot* nlnot Ako Sa ne, stori takof svojo dolžnost f Vodja Španskih socialistov Largo Caballero je te dni dopolnil 50. leto starosti. Njegova širokoplečata, mogočna postava, njegov glas, ki doni kot grom, njegovo skromno proletarsko nastopanje je znano po vsej Španiji. Njegovo življenje se zdi kot pu-stolovni roman. Largo Caballero se je rodil kot kmečki sin v pokrajini Saragossa. Njegov stric, lekarnar, »intelektualec« v družini, je zgodaj spoznal Caballerovo nadarjenost in kot veren katolik je nasvetoval, naj ga pošljejo v duhovniški seminar. Ko je bil Largo 18 let star, je bil obsojen na smirt slavni španski anarhist Ferrer. Vsa Španija in ves svet je tedaj protestiral proti krivični smrtni obsodbi. Tudi za Cabal-lera je Ferrerova mučeniška smrt pomenila popolen preobrat v njegovem življenju. Zavzel se je za Fer-rera in zato je moral zapustiti semenišče, odložil je duhovniško oblačilo in si nadel delavčevo obleko. Postal je pristaniški delavec v Barceloni. V tistem času je obvladal duhove revolucionarne mladine Lev Tolstoj. Tudi Caballero je pod njegovim vplivom' postal mističen anarhist in sklenil je, da obišče Leva Tolstoja. Ne da bi znal besedico ruščine in brez denarja se je mladi Caballero 1908. 1. odpravil na dolgo poi v Jasno Poljano, kjer je prebival Tolstoj. Tolstoj ga je prisrčno sprejel in Largo je ostal nekaj časa mri njem. Vodili so dolgotrajne svetovuo-na-zorske diskusije. Tolstoj ga je končno razočaral. »Videl sem,« piše Caballero. »da je Tolstoj genialen pesnik, toda le srednji mislec in da Tolstojev nauk ne more biti program za človeka, ki hoče resnično in res<-no pomagati ljudstvu.« Caballero se je odrekel anarhizmu, postal je socialist in se vrnil v Španijo. Apostol delavskih predmestij. Naselil se je v Madridu, v podstrešju neke stare stanovanjske hiše. Osebno skromen je živel od kosa kruha in čaše vina. Bil je dninar. Ker ni osebno čutil nobenih potreb po kakem drugem' razvedrilu, je ves prosti čas posvečal študiju. Predvsem je proučeval Marxove, Engelsove in Lassallove spise. Kmalu je začel tudi drugim oznanjati plod svojih študij. Ustanovil ie »svobodno šolo«, ker je učil delavske otroke in odrasle brati, pisati in socialistične nazore. Leta 1914. je imel že mnogo posnemovalcev in Caballero je združil vse prijatelje v »Sindikatu soc. učiteljev«. 1917. I. je postal generalni tajnik socialističnih sindikatov. Iz ječe v ječo. V tem času je doživljal sama preganjanja. Večkrat je bil v ječi. dvakrat je bil pri demonstracijah resno ranjen. Toda vse to ga je le še bolj podžgalo v njegovem delu. V živinskih vagonih je kot »slep potnik« večkrat prepotoval vso Španijo. Pod diktaturo Prima de Rivere so ga poslali v pregnanstvo na Kanarske otoke 1926. 1. se je vrnil v Madrid, izdajal socialističen časopis, toda 1928. 1. so ga spet vtaknili v ječo, kjer je ostal do padca diktature. Iz ječe je bil poklican v vlado, v kateri je postal socialni minister prve republikanske španske vlade. Tudi kot minister je živel daije kot skromen proletarec. Sam je pometal svojo ministrsko pisarno in jedel skupaj z delavci v ljudski gostilni. Minister ni dolgo ostal. Ko se je začel preokret na desno, so socialisti izstopili iz vlade. V oktobru 1934 je izbruhnila po reakciji izzvana ljudska vstaja, ki se ji je Caballero postavil na čelo. (Ni res, kakor je nedavno trdil »Slovenec«, da so vstajo vodili komunisti, ki tudi v Španiji nimajo nobene prave moči.) Vstaja je bila zadušena. Caballero je moral spet v ječo. Gil Robles je zahteval zanj smrtno kazen, toda sodniki so najpopularnejšega Španca — oprostili. Pri nedavnih volitvah so, kakor znano, združeni socialisti in republikanci na celi črti zmagali nad klero-fašistovsko fronto in s tem se je začelo novo poglavje za Špansko socialno demokracijo in njenega priljubljenega Caballera. Delavci ali suZnii? Nekaj je gnilega v državi Rumuniji Mednarodna zveza stavbinskih in lesnih delavcev v Amsterdamu objavlja: Dvesto slikarskih pomočnikov v Bukarešti se mora skrivati pred predsednikom policije. Ne da bi bili zločinci, temveč ker jim je bilo ukazano, da morajo delati brezplačno pri zidavi novega policijskega poslopja. Človeku se ježijo lasje, ko čuje o takem brezmejnem despotizmu, ki mu v dvajsetem stoletju ni para. Prepisali smo ta odlok iz št. 269 demokratičnega dnevnika »Zorile« od 31. januarja 1936, ki izhaja v Bukarešti. Poročilo pravi, da je vsemogočni policijski ravnatelj Gavriele Mari-nescu. zoper katerega je bilo v javnosti iznešeno že mnogo obtožb, izdal tako naredbo, v kateri ukazuje detektivom, da naj vse slikarje, ki jih zalotijo kjerkoli, aretirajo in privedejo k njemu, da bodo vršili brezplačno dela na luksuzni novi stavbi policijskega prezidija. Dnevnik »Zorile« imenuje tudi imena slikarskih pomočnikov, ki so bili aretirani pod pretvezo, da bodo zaslišani in da bo to zasliševanje njim' v korist. Na policiji so jih pa čez noč zaprli, drugi dan ob 7. uri zjutraj pa pod nadzorstvom1 straže odpravili na novo stavbo. Tam so morali delati od 7. ure zjutraj do 9., nekateri celo do ene ure ponoči z enournim odmorom. Delavce, ki so se protivili. so pretepali in zaprli v mrzlo kletko. Ko so delavci zahtevali plačilo za storjeno delo. so dobili odgovor: »Kaj vas ni sram, da zahtevate plačilo? Ta palača se gradi za vas, to je vaš dom.« Tako poroča dnevnik »Zorile«. Komentar je odveč. Ravnatellstvo SUZORa v Zagrebu Minister socialne politike in narodnega zdravja je imenoval novo ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Redni člani uprave delodajalci so: Ivan Prpič (Zagreb), ing. Amadeo Car-nelutt.i (Zagreb), Marko Bauer (Zagreb), Jakob Pavlina (Zagreb), Ilija Penič (Beograd), ing. Miodrag Momi-rovič (Niš), Vlada Markovič (Beograd), Anton Rojina (Ljubljana), Ivan Avsenek (Ljubljana), ing. Velimir Moš i (Sarajevo), Dragič Mijatovič (Novi j Sad) in Josip Mardešič (Komiža) ter toliko namestnikov. Redni člani delojemalci so: Vilim Haramina (Zagreb), Rudolf Petek (Za- greb), Vladimir Pfeifer (Zagreb), Geza Brudnjak (Zagreb), Luka Pavičevič (Beograd), Sreten Stojanovič (Niš), Stojan Stankovič (Beograd), Viktor Kozamernik (Ljubljana), Jože Lekan (Maribor), Jovo Jakšič (Sarajevo), Marin Glavina (Novi Sad) in Stojan Rajičevič ter namestniki. Redni člani nadzorstva delodajalci so: Andrija Krbavec (Osijek), ing. Lazar Kostič (Beograd), dr. Kozma Ahačič (Tržič) in namestniki. Redni člani nadzorstva delojemalci so: Gojko Berberovič (Zagreb), Bogdan Krekič (Beograd) in Franjo Žebot, priv. urad. (Maribor) ter namestniki. Iz Afrike Italijani zavzeli Ambo Alagi Italijanska poročila pripovedujejo o svoji zmagi na severnem eritrejskem bojišču. V Italiji vlada silno veselje in zahvalne molitve molijo. Po teh vesteh so pognali v beg čete rasov Kasa in Sejuma. Umika se tudi ras Bu-ruj. Če so te vesti resnične, je abesinska vojska zagrešila veliko strategič- no napako, ki izhaja iz neprevidnosti. Pomožne čete, ki so prihajale z juga, so prišle prepozno. Svetovno časopisje to zmago poveličuje, ker zahtevajo tako interesi diplomatov. Na severu in na jugu je zlasti aktivno italijansko letalstvo. B. Traven, Bombai II. Knjiga Prevaja Talpa 58 Od časa do časa smo spalnico pometli, pori-bali pa je nismo nikoli. Ker je streha puščala, se je nacurljalo v našo luknjo dovolj vode, zlasti, kadar se je utrgal oblak, kar se je v zadnjem mesecu deževne dobe dogajalo vsake pol ure. Kajpak smo bili tedaj tudi mi mokri in naše spanje je bilo potem pač v tem, da smo morali neprenehoma vstajati in premikati posteljo pod tisti konec strehe, kjer smo menili, da ne bo uhajala voda, Toda dež nas je zasledoval z vprav vztrajno zlobnostjo. pa najsi smo se zvlekli, kamor smo hoteli. Vsak izmed nas je imel mrežo zoper tnoski-te. Toda te mreže so bile že močno raztrgane. In moskiti niso našli prav lahko samo tistih mest, kjer je bila mreža raztrgana, nego so prav s, tolikšno lahkoto našli tudi tista mesta, kjer smo bili prepričani, da je mreža cela, Mrežp smo neprenehoma popravljali — kolikor se je pač dalo. Toda naslednje jutro je bila'tik ob zašiti luknji zopet raztrgana. Mirno bi smel reči. da so te mreže obstojale samo iz velikih lukenj, ki so bile povezane s preperelimi cunjami, — in te cunje so bile samo zato v mreži, da so luknje vedele, kam prav za prav spadajo. Razen tega je imel vsak še prav umazano blazino. In vsak je imel še po eno razcapano odejo. Na steni je viselo staro ogledalo v okvirju iz bele pločevine, poleg njega pa nekaj fotografij nagih, popolnoma nagih deklet in potem pa še nekaj fotografij o rečeh, nad katerimi čuva v mnogih deželah državni pravdnik. Teh fotografij bi ne mogla braniti nikaka še tako moderna umetnostna komisija, kajti z umetnostjo niso bile te fotografije res v uikaki zvezi, zato pa so bile v zvezi z naravnimi dogajanji. Toda v deželi, kjer si lahko take lepe stvari kupiš v vsaki pošteni prodajalni in kjer jih prav tako zlahka dobi desetletni mladič kakor star mornar, trgovina s takimi slikami ni posebno dobičkanosna, ker nikogar ne zanimajo in jih tudi nihče ne kupuje. Samo, kar je prepovedanega, vzbuja zanimanje. Tudi mi nismo videli na teh slikah nič posebnega — sploh pa tudi utegnili nismo, kaj posebnega videti. Med deveto in drugo uro bi v spalnici nihče ne vzdržal — izpremenil bi se v njej takoj v suho meso. Toda v tem času tudi v spalnici nismo imeli kaj iskati, ker smo delali pri pečeh. In prav tedaj, kadar se je začel zrak tako lepo ohlajati, da bi prav sijajno lahko spali, smo morali vstati. Delo samo po sebi sicer ni bilo težko, kaj takega bi ne smel trditi. Toda če si petnajst do osemnajst ur neprestano na nogah, če moraš brez prestanka tekati sem in tja, se sedaj sklanjati in nato zopet stegovati — te to mnogo bolj utrudi, kakor če osem ur na istem mestu prav težko delaš. In potem pa neprestana povelja: »Brž, brž pogačo iz peči. Hitro, za sto zelenih, namažite pločevino z mastjo! Za vraga, dajte no že pripraviti stroj za mešanje; hitro, hitro, potrebujem sneg. Prekleto, testo je preveč osoljeno, kručinal, napravite novo! Potrebujem dve kili glazure, saj sem vam že pred eno uro povedal. Za hudiča, kaj že niste včeraj nakuhali sladkorja? Na, sedaj pa imamo! Sveti Nepomuk, sedaj pa še ledu ni. Na, hvala lepa, pa bomo delali zopet pri vsej svinjariji do šestih!« Tako so nas neprestano tirali in podili. Trdno sem prepričan, da sem vsak dan na ta način pre-dirjal najmanj štirideset kilometrov. In potem pa še neprestane izpremembe. Komaj se je novinec malo naučil, nas je že kdo zapustil. Največ časa smo izgubili, da smo novince kaj naučili. Senjor Doux pa je rekel: »Sedaj ste dobili dva nova in vkljub temu ne napravite več. Cernu pa naj potem še sploh jemljem nove? Saj itak nič ne pomaga.« Doma in po svetu Ker je bolan naš temelj — kmet, je bolan ves narod. Tako pravi zadnji »Kmetski list«. O, prav ima! Kmet ne mara milosti, pravico hoče! tako pravi dalje. O, kako prav ima ta list! Ne besed, ne obljub in daril, marveč povre-dnotenje kmetiških pridelkov z drugim blagom. To je cene kmetiških pridelkov morajo biti v gotovem sorazmerju, potem bo kmet šele izhajal. Vse drugo je laž, je pesek v oči. Pomni naj pa vsakdo, ki ima s kmetom količkaj opraviti, da bo kmet, če kdaj v bolečinah oslepi, postal vprav v svojih bolečinah zver. Kdo bo tedaj odgovarjal zanj? — Kako srčno, kako sočutno piše ta list o kmetu! Velik del resnice je v tem. Toda vprašati se moramo, zakaj je prišlo do takih razmer? Kdo je kriv? Kmet ni kriv, krivi so tisti, ki so imeli politiko »v rokah« zadnjih deset let. Mi nismo bili tisti. Kaj ne? Politiki bi bili pač morali pristriči peruti kapitalističnim špekulantom s tem, da bi bili vodili boljšo gospodarsko politiko v državi. Za vrat je pa treba prijeti tistega, ki je s svojo politiko zakrivil bedo kmeta in delavca. Niška občina in javna dela. Niška občina najame 15 milijonov dinarjev posojila za javna dela. Občina bo zgradila tri osnovne šole, sodišče, trgovsko akademijo in stavbo za vojno oblast. Zagrebški peki kaznovani radi navijanja cen. Proti samovoljnemu po-višenju cen kruhu se vsa zagrebška javnost ogorčeno bori. Peki, ne vsi, ampak samo en del, so se maščevali občinstvu na ta način, da niso hoteli več peči črnega kruha, ki ga siromašni sloji največ rabijo, belemu so pa cene zvišali. Mestno načelstvo jih je pa sedaj občutno potipalo. 50 pekovskih mojstrov je po § 150 tržnih predpisov kaznovalo vsakega na 2000 Din globe, to je skupno 100.000 v prid ubožnega sklada, Pritožba nima odložilne moči in bodo peki morali na vsak način plačati, tudi če se pritožijo na bansko upravo. Skoraj gotovo pa je, da bo tudi banska uprava kazen potrdila, ker je grdo navijanje cen preveč očitno, neutemeljeno in je občinstvo radi tega zelo razdraženo. — {Banska uprava je obsodbo potrdila.) Fašistični »Ognjeni križ« je imel v Franciji okoli 800.000 članov. V Parizu samem je bilo v tej organizaciji 40.000 mladinskih članov. Volitve v Franciji v parlament bodo 19. aprila in ožje volitve 26. aprila t. 1. Drugi komunist v francoskem senatu. Laval je bil izvoljen v dveh okrajih, v pariškem in podeželskem. Odločil se je, da obdrži podeželski mandat. V dopolnilnih volitvah je bil izvoljen v senat komunist Clamamus. Senatorje volijo namreč indirektno zastopniki občinskih odborov. Clamamus je prejel pri teh volitvah 616 glasov združene ljudske fronte, nasprot-niški kandidat sredine je prejel 585 glasov. Komunisti imajo sedaj v francoskem senatu dva člana. Španska vlada ostane zvesta Društvu narodov. Španska vlada je službeno izjavila, da ostane zvesta politiki Društva narodov ter da bo vršila vse dolžnosti, ki jih ima na podlagi pakta Društva narodov. To je jasna izjava španske demokracije, kakršno redko čujemo iskreno. Rusija dobavi žito Abesiniji brezplačno, če temu pritrdi Društvo narodov. Daleč smo še. Japonski profesor dr. M^nsbej je rekel v nekem članku, da japonski cesar ni božja institucija, temveč samo organ države. O stvari so bile stavljene v parlamentu interpelacije, toda profesorja se nihče ni upal braniti ali opravičevati. Posebno divji so bili vojaški krogi ter so napravili atentat nanj. — Po »naših« nazorih so tudi Hitler, Mussolini in drugi despoti božje ustanove in se to-rej ne razlikujemo mnogo od Japoncev in njih naziranj. Filozofi so s vet samo različno Tuzlazuli, gre pa za to. da ga spre-menimo. K. Marx. IZ NAŠIH KRAJEV Maribor Kdo so trboveljski slavčki? »Mi smo pa I od tam doma, kjer se sonce ne smehlja!« J tako se navadno predstavijo pred vsakim nastopom. V par letih po ustanovitvi je ta edinstven mladinski zbor dosegel tako umetniško višino, da je zaslovel daleč preko mej naše države. Je to zbor, ki po izjavah neštetih nepristranskih glasbenih kritikov nadkriljuje svetovno znane VViener-Sangerknaben. Trboveljski slavček se udejstvuje tudi na socialnem polju tako, da oskrbuje male pevčke, ki so učenci osnovne in meščanske šole, z vsemi šol. potrebščinami, z obleko in hrano; v velikih počitnicah pa je na lastne stroške vzdrževal na morju kolonijo 150 otrok. Tudi se je slavček spomnil kakanjskih žrtev z lepitn zneskom Din 12.000. Obračune zbora pregleduje banovinski šol. odbor. V začetku aprila t. 1. se bo vršil v Pragi mednarodni kongres za glasbeno vzgojo, na katerega je povabljen tudi Trboveljski slavček. Na tem glasbenem festivalu se bo naš slavček meril z mladinskimi zbori Anglije, Francije, Švice, Švedske, Finske, Rusije, Japonske in Čehoslovaške. Da si preskrbi materijalna sredstva, ki so mu potrebna za udeležbo kongresa v Pragi, bo priredil Trboveljski slavček po naših mestih in večjih krajih več koncertov. Koncert trboveljskih slavčkov. V Mariboru se bo vršil koncert v Unionski dvorani v soboto, 7. t. m. zvečer, drugi dan v nedeljo, 8. t. m. se bo vršila istotam matineja za vse mariborske šole. — V nedeljo popoldne pa nastopi zbor v Rušah. — 15. marca se bo vršil koncert v Celju. Seja občinskega sveta. V petek, dne 24. februarja se je vršila seja mestnega sveta mariborske mestne občine, na kateri je bilo rešenih več prošenj in {pritožb. Predloga, da bi se prostori, ki so namenjeni za delavski azil porabili za mestno oskrbnišnico, občinski svet ni osvojil, ker je vendarle zmagal zdrav razum, da bi to pomenilo rešitve viprašanja oskrbnišnice, za kar bo potrebna nova velika zgradba. Gospodje na Koroški cesti se tudi niso več upali posebno zagovarjati ta svoj nesmiselni predlog, ki je vzbudil toliko opravičenega ogorčenja med delavstvom. Ker. bi bilo potrebno za adaptacijo mariborskega gradu okrog 7 milijonov dinarjev, če bi se hotelo namestiti v njem magistrat, je bilo sklenjeno, da bo grad na razpolago za mestni muzej, študijsko knjižnico i. t. d. Mestni svet je odobril tudi zavarovalno pogodbo z Vzajemno zavarovalnico. Lastnina mariborske mestne občine je zavarovana za okroglo 67 milijonov dinarjev. . f5’’7’' Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor za zgraditev radio-relais postaje. Stanovanjsko bedo rešujejo. Te dni je izšel razglas mestnega magistrata, dla bo v bodoče mestno poglavarstvo dodelilo stanovanja v barakah, vagonih in zasilnih stanovanjih le onim deložirancem, ki so pristojni v Maribor, ako so brez službe in brez sredstev. Ostalim pa le, če izpolnijo pogoje, da postanejo pristojni v Maribor. Stanovalci v mestnih hišah, ki ne morejo plačevati najemnine, bodo premeščeni v barake in vagone, ako so mariborski občani. Izmed dosedanjih stanovalcev barak in vagonov bodo po- Putnikov posebni vlak v Planico Težko pričakovani dan smuških skakalnih tekem na povečani skakalnici v Planici se bliža. Madnarodna smučarska Zveza (FIS) je končno sprejela Planico v seznam svojih oficijelnih skakalnic in s tem je dana možnost najboljšim in najdrznejšim skakalcem sveta, da pokažejo na tej nedosežni skakalnici svoje znanje in upravičeno pričakujemo, da bo v nedeljo, dne 15. marca, padel svetovni rekord in 100-meterska znamka. — Z ozirom na izredno zanimanje za te skakalne tekme priredi Putnik s sodelovanjem društva »Planica« večje število posebnih vlakov in sicer iz Ljubljane, Beograda, Zagreba, Maribora, iz Avstrije in iz Italije. Da bodo posamezni vlaki že od daleč vidni, bodo opremljeni s kartoni v raznih barvah. Mariborski vlak bo označen z zeleno barvo. Vozni red je zelo posrečen: Vlak odhaja iz Maribora v soboto 14. marca ob 23. uri in dospe v Planico 15. marca oib 6. uri, tako da bodo udeleženci imeli priliko za smučanje ves dopoldan in se bodo lahko naužili smučarskega raja v Planici. Vozna cena z vstopnino in značko vred znaša le Din 75. Vsak udeleženec bo dobil posebno kontrolno karto, na kater, bo označena številka vagona m sedeža. Freri-vnje v vlaku je s tem popolnoma izključeno. — Vlak bo sprejemal tudi udeležence iz krajev ob ■progi Maribor—Litija, kakor tudi iz krajev, ki imajo priključek na glavno rproj*o. Vsi udeleženci se morajo prijaviti izključno pri Putniku v Mariboru ali v Celju, kjer bodo dobili vozne karte za ta vlak. Udeleženci iz krajev ob stranskih progah morajo nabaviti še na odhodni postaji nedeljsko po-vratno karto 4. uri popoldne v organizacijski pisarni v Delavskem domu. Dnevni red sestanka je: »Vzgoja članov organizacije«. Ker je razprava o gornjem predmetu zelo važna, zato vabimo vse člane k polnoštevilni udeležbi. Naj se več ne dogaja! Na zunanjem^obratu tukajšnjega rudnika se je ob plačilnem dnevu dogodil slučaj, ki bi se naj ne ponovil. Izplačujoči organ je namreč odprl delavčev plačilni list, stresel denar na mizo m odvzel delavcu Din 106 za kritje neke takse, čeprav se ta stvar rudnika ne tiče. Po rudarskem zakonu § 207 to ni dovoljeno. Okrog rešilnega avtomobila. Vodstvo tukajšnjega rešilnega oddelka prostovoljnega gasilskega društva rudnik Trbovlje, je zašlo v popolno protislovje. Prvič, ker je Z£|Pr'?" silo Rudarsko glavarstvo, da naj dovoli, da se bo smelo rudarjem odtegovati prispevke od mezde, drugič ker so nekateri zamenjali osebno mnenje z mnenjem funkcijo izvršujočih delavskih zaupnikov in pri tem napadali proti glavnemu delavskemu zaupniku ter za hrbtno nastopali proti njemu, ki je ščitil delavstvo pred odtegljaji. Da ne bo nobenega slepomišenja povemo javno, da priznavamo rešilnemu oddelku njegovo nesebično in izredno koristno delo za rudarje, priporo amo pa delavstvu, če se bo izkazala potreba, oa prostovoljno prispeva za nabavo rešilnega avtomobila, smo pa proti prisilnemu odtegljaju, kakor se je hotelo to PrV0t“0 *zve8,1. Svetujemo rešilnemu oddelku, če noce o -držati ugled, kakor ga je imel do sedaj,