Splošni vestnik. NA DELO ZA SVOJ LIST! Vse somišljenike in somišlienice nujno pozivljamo, nai z vsemi dopustalmi sredstvi skrbe za čim največie širfenie našega lista! Agitirajte za svoje glasilo od tovariša do tovariša, od tovarišice do tovarišice! Na} ne bo zavednega učitelja in zavedne učiteljice, ki bl ne prejemala in ne plačevala našega lista! To je ukaz naše stanovske zavednosti! — Na Kranjskem se učitelistvu, ki ni odpovedalo »Učiteljskeaa Tov.« slabo godi. Odrekajo mu vsako podporo. Kdor je naročnik ali naročnica našega lista, mu na deželnem odboru kratkomalo pokažejo vrata. Vzlic temu imamo toliko trdnih značajev, ki zapostavliajo osebno korist skupni koristi in nečejo zatajiti svojega glasila na ljubo našim sknpnirn neprijateljem. Boj kranjskega učitelistva je težak, kakor ni bll še nikoli doslej in kakor ne bo nikdar yeč poslej. — V teh hudih časih mu priskočite na pomoč vi, tovariši in tovarišice, iz ostalih slovenskih pokrajin! Ako prideio kdai nad vas časi sile in gorja, bo tudi napredni kraniski učitelj vedel, kaj mu veleva njegovo srce, kaj mu narekuje niegova stanovska zavednost in dolžnost! Zlato izkušamo v ognju, v sili in potrebi spoznanio prijatelja, in več od prvega je vreden drugi! Pozivljamo izvenkranisko učiteljstvo, naj z obilhn naročanjem in z vztrajnim širjenjem našega Iista da svojim kranjskim tovarišem in tovarišicam krepko moralno podporo! — Sicer pa zahteva tudi ugled našega stanu, da damo svojemu Hstu trdno materialno podlago in tako preprečimo zlobne nakane sovražnikov, ki hočejo naš list zatreti! — Naša dolžnost je, storiti vse, da se jhn to ne posreči! Zato pa: Vsi na deio za svoje glasilo! Ustanovitev sarajevskega gledališča. Med vlado in deželnim šolskim svetom se vrše pogajanja glede ustanovitve narodnega gledališča, ki naj bi ga sezidala in vzdrževala dežela. Pogajanja so tako napredovala, da je ustanovitev gledališča že tkorekoč zagotovljena. V Ljubljani gledališče ubijajo, v Sarajevu ga ustanavljajo! Profesor Platon Kulakovskij, znanT slovanofil, je urnrl v Petrogradu. Bil je profesor slavistike in se je od mladih nog udeleževal slovanskega gibanja. Prepotoval je vse slovanske zemlje ter proučil življenje vseh slovanskih narodov. Kot mlad mož je v sedemdesetih letih bival dlje časa tudi v Ljubljani, kjer je študiral slovenski jezik in slovensko književnost. Tu se je seznanil in sklenil iskreno prijateljstvo s pokojnim Josipom Jurčičem, takratnim urednikom »Slovenskega Naroda«. Kot navdušen Slovan se je udeleževal vseh slovanskih prireditev, namenjenih poglobitvi slovanske vzajemnosti. Leta 1910. se je udeležil vseslovanskega kongresa v Sofiji, takoj naslednjega leta 1911. pa je prihitel na kongres slovanskih časnikarjev v Belgradu. V Ljubljani se je profesor Kulakovskij mudil opetovano, zadnjič leta 1908., ko se je udeležil vseslovanskega časnikarskega kongresa. Pokojnik je igral v krogih ruskih slovanofilov veliko vlogo ter užival splošen ugled in spoštovanje. Bil je dolga Ieta eden najdelavnejših članov in od&ornikov »Slavjanskega blagotvoriteljnega obščestva«. Kot navdušen Slovan je bil pokojnik tudi velik prijatelj Slovencev, za katerih napredek in književnost se je živo zanimal. Zato bodi velikemu slovanskemu rodoljubu tudi med Slovenci ohranjen trajen spomin! Zdravnice na Angleškem. Na Angleškem tleluje že 1000 ženskih zdravnic; samo v Londonu jih je 200. Angleško ženstvo ne vidi v zdravnici zgolj zdravnika, marveč goji do nje polno, iskreno zaupanje, dobro vedoč, da ženska žensko in niene boli mnogo bolje razume nego moški. Zato se v bolezni rado zateka edinole k njej, in kjer še manjka žensjke zdravnice. se ženstvo z vso silo poteguje zanjo. Ženske zdravnice delujejo že po vseh ženskih bolniščnicah. Za Husov spomenik, ki se odkrije leta 1915. v Pragi ob petstoletnici mučeniške smrti velikega češkega moža, je darovalo »Slavjansko blagotvoriteljno ob~ ščestvo« v Petrogradu 3750 K. Razentega uvede društvo nabiranje prispevkov za spomenik. Oklic za nabiranje prispevkov sestavita profesorja Sobolevskij in Palmov. Zdravljenje raka z radijem. Iz Londona poročajo: Middlesex hospital je ravnokar objavil interesantne podatke o uspehih zdravljenja raka z radijem. Od junija do scptembra 1913 so dosegli v 68 slučajih, ki so jih smatrali po prejšnjih zdravilnih metodah kot neozdravljive, 32 lepih uspehov. Dotične osebe so odpustili iz bolinščnice kot popolnoma ozdravljene. Če bi imela bolniščnica dovolj radija na razpolaganje, bi dosegla še nadaljn, uspehe. Dr. Barlow, ki je sestavil to poročilo, bridko toži o monopolni ceni radjja. Nujno je potrebno, da se to vprašanje rnednarodno uredi. V Novem Jorku in Pittsburgu v Standard Chernical Company se ralij dobiva na nov tajen način, zaradi ka^erega se stroški jako zmanjšaio. Dozdaj "t- družba producirala za 125.000 dolariev radija. Zdravnik v Baltimore, dr. Keily, ie že. uporabljal ta radij pri zdravljenju raka. Z neko napravo se jiin je posrečilo, ojačiti učinek žarkov, zaradi česar je postopanjc še cenejše. Nočno kronšjarjenje otrok je eden najžalostnejših pojavov modernih velikih mest; saj mora poštenega človeka do dna duše pretresti, ako kasno ponoči vidi stopiti v javen lokal — kavarno ali gostilnico — osemletnega do dvanajstletnega otroka, posebno deklico, ki ponuja gostom v nakup cvetic, užigalic ali kaj enakega. Ali je mogoče, da bi ostal otrok neoskrunjen od blata, skozi katero gazi — ponoči? In zlasti deklice. V dobi, ki jo nazivajo »stoletje otroka«, ko prepovedujejo nočno delo otrok — pa javna oblast dopušča nočno krošnjarjenie otrok po javnih lokalih! V Trstu, Reki, v Zagrebu imajo že nekaj let ta žalostni velikomestni pojav; prav pravi zagrebški »Obzor«, ki kliče merodajne faktorje, naj s strogim nastopom proti dotičnim staršem preprečijo to nezaslišano profaniranje in izkoriščanje nedolžne rnladine. Saj je gotovo, da otroci tega ne delajo iz lastnega nagiba, marveč jih k temu silijo brezvestni starši. — Predvsem pa je temu kriva beda, ki tira tudi otroke za zaslužkom. Mi pravimo: Ozdravite socialne razmere, pa bo tudi nočno krošnjarjenje otrok nepotrebno! Pisma Tolstega. Groiica A. L. Tolsta hoče izdati pisma svojega pokojnega moža. Grofica upa, da zbere 15.000 pisem Tolstega, ki bi napolnila 30 zvezkov. Tudi Tolstega dnevnik namerava izdati spomladi. Ta dnevnik je začel pisati veliki mislec leta 1900. in bo obsegal 4 zvezke.