Akcija enotne fronte
Vse ustvarjalne sile Slovenije so se dogovorile,
kako  uresničiti   težnje   letošnje  gospodarske
resolucije
Predsedniki občitlskih konferenc SZDL in sekretarji ZKS ter predsedniki sindikalnih svetov in mladiiiskih kon-ferenc, so se 1. julija dogovorili, da bodd takoj sprožili akcijo vseh naprednih sil naše republike, da bi se za-gotovile stabilnejše politične in ekonomske razmere. Grc za resolucijske osnove skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letošnjem letu.
Po 'besedah. Milana Ku-čana — govioirjll je v ime-nu RK SZDL — nam gre za Bfizamudno intenzirvinej-šo poglobitev samauprav-nih odnosOT. Samo od po-globiibve teh ai&nosoiv nam-refi lahko prioaikujiemo, da bomo vsi skupaj hdtreje in odgovoirneje uiresoičili že sprejete obveznosti in de-lovne prograime ter od-stranili ovire, kd so nam napofci. Pottrebna nam je splosna in tatoojšinja v«ile- . ofenziva prota toflaoiijii, proti raGtoioeiiniu zuoaTiije-trgovinskernu primanjifclija-ju, proti niziki produfctdv-nosti in šibki kcaikuremč-nostd, prota nepokTditim in-vesticijam, proti divjajo-čim ceaiam in pretiranii porabd. Seveda, če giovori-mo o splošni ofeaiztvi, ni-mamo v mislih neke krat-kotrajne kampanje, ampak aačetek dolgoročne nove prakse, ki je operatdivno istovebna s srednjero-čaiim načsrbom  stabdMizacsije.
Ni divoma, da predisitiaiv-Ija pozlv aociafetične zve-ze, kd nastojpa prediviseim \ iineavu delavisikega raareda, odloc-en prehod od beseid k dajiaaiju. Predstavlja tu-di kritiko dosedanje po-_ fiasmosti in otoornaga ve-' denja naiše družbe. Poiziv — s padrobtnmmi oprede-litvamd ga je podprl Mi-ran Potrč — v^lja vsein delcmiim   sredmam,   OZD
in TQZD, krao©vniim in to-teresnirri sfcapiicisitiin, p"o-lilioniim otrganiaacijam, skupščinam, deJegarajam in delegaitoim ter sleheme-mu delovnemu otovefcu Slcivenije in Jugoslavjjje. Akcija nalag^a poidvoijeno akfciwiost kamuinisitoim. Smo na paraiemtaii pre-lomnici, s kaitere vodi na-ša pot samo v minožiifinio samoiupravno ustvarjal-nost, pa tudi v zavesbnio mnoižičoo varčnost din od,-poved. Gre niam za novo kvaliteto revolucioniarnjega raavoija.
Odveč bi bilo adaj ugo-tavljati, kje in kakšen je položaj občine Ljublijana-Center v skuprri fnaniti. Ob vednosti, da je j>orvipriečnii narodnd do-had^ našaga oboana vferjetoo najvdšji v Jugoslaviji, se mora druž-bena in oseibna vest odlo-čilniii dejamiikov v tej abčini zdramiti z naijhitrej-šo stopnjo oidzivinoisiti. Na-, memo sano zapdsali »vest«, kajitd podčrtati smio bcte-M moralno-poUti&io di-menzijo naših nalog. Ob-čina Lijuibliaina-Ceniteir je damicdl naijivečjih tngoiv-skih. in banonih orgainiza-cij, le-te pa aoddjo v druž-'. beno uistTOrjalno območ-je, ibi mora žaraidi svosje izjemitiie ¦vplivmoiatd raHvlti večjo mero sarooojipravine iskTenasti kaikar doslej. Zvone Kržišnik