m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE vi - Stev. 274 (1962) KffiVVST!S TRST, torek 20. novembra 1951 Prispevajte za poplavljence v Italiji! Cena 20 lir BESEDIEO IN KOMENTARJI ZADNJE RUSKE NOTE O TRSTU ii™°im°™TuTuCtom p?nrtdeeiavlžl Sejanle razdora med FLRJ In Italllo V soboto se je sestal Centralni komite KP STO, f1 je razpravljal o politič. no-orgartizaci jskdi vpraša-.Centralni komite je “jCcijl nasloviti v imenu t®rtije gledleče pismo tria. fa* komuni stom in de.. «VCein,: o(0tefc^ so ven ko tri leta tJesolucije Kominforma 4,.. komunistični partiji k t %vi?e- Ta dogodek j ''h-i Prvi viden dokaz im Je lahko vplival na za■ j Veli!cega števila delav-komunistov — spre »Uh j®; nastala v ti- 8tefo), so trdili, da vodijo nje lno socialistično giba iktp?!*0! Prihaja med ved-sijjj v3lTn številom komuni- t«>s,Zrsvetu i ločevanja do političnega kljub neiz■ n0sti dezorientaciji pasiv množic zaradi porazne Cm«*® kominf or mističnih io cir-v’ ki navdihuje Hega }t veHkoruskega držav■ hi so^'opce in komuniste, f odvrženi gospodstvu aParatov, nadzo-ieijj. n Po sovjetskih vodi-iriav’n1? tako imenovanih cijgj 1 *ljudske demokra-'H im V Sovietski zvezi sa-to razčiščevanje za !e{0 0 ilegalno borbo in »a 7^}edtem ko pomeni to birokr boriti se proti hrtijp ranemu aparatu % Ip katere organizacij-Sfofio,^Ktura nima para v trg,, Pni delavskih gibanj; % Jd struktura je omogo-haUtib-ditev teh aparatov k s J' ki nim,a nič skupne-kač { delavskega razreda, bm.- Pi so rezultati komin-totiu h ne Politike na pod-■ ko ?0rPe za demokracijo? % v e io ta politika razgalita ,Jdogiasni resoluciji iz siJi. in v dogodkih, ki hi,P‘li, se je popolnoma In h ,2ej enotnost, ki jo je bi-■*»**> in socialistično skovalo med antifa-'Ha borbo v Evropi, raz-kyrmu Je široka mobilizacija W"Kratičnih množic v Ev-O kolonialnih deželah \ “ tega enotnega gibali -delavskega razreda, ki jo %t plačno okrnila politika, Bo „5s.kih voditeljev takoj k PlPi- Tako je prva veli-'%„etovna delavska sindi-\ ~ organizacija, Svetov, k a„dikalna zveza, posta-ie senca. Tako se %p Povsod v Evropi raz-'t n,‘potna akcija delavskih prrdskih množic. %1-n^ns se je oni del Cen-t(l ega komiteta, ki ni mo-C|! oh^eti resolucije, odlo-X VpP.°dpori kadrov, kate-'P-jem lTla se ie borila z o-Srn h Proti fašizmu, da 'J e0a rt0rPene tradicije trža-k js delavskega razreda in % nlP?v°ia dogodkov pre-,, in° nastale krize in ^oiiijOke, ki so jo po- S^. ki so imeli po-% sg so čutih delZnost lo-naloge, niso imeli J*!; Perspektive. Vini? bilo, da jim veli- <» . rlV-i j-/- ej jr?*\Od delavcev, ki so t Partiji, ni mogla b»>. diti. Zato je bila po- S izkušnje teh ■ aSe Partija je po-pifhT ln Pomaga s svojimi iSim fim delavcem, da t hin * 0 izkušnjo. Jasno < bo knldi / druge strani, po rijfrninfor mistično vod. ,c°^e nf'110 Polne podpore } i~ Italije in %e iku*alo izolirati do-' Zn °,muniste označajoč r 2'-M °yanske nacionali-hjo d trZaški delavci ne ^ rpnuZ,abiti, da je trZa-; veil kcionarna burZuazi-£ deti?, obdoUevala trla-sk° in socialistično V da \0(i nie0°vega počet-jfd ie prodalo S lova--np/Jdb temu pa upa i i^tin la’ da bo lahko do. rfštvo^dzkrinkala pred de-JkUtj1. tukajšnje komin-Sijo11? vodstvo kot a-ffiziha Tali1anskega impe-t..1 tdeZnde' ki bore X Jdi; teni pred vdSi- pardt nri?a,Tle dela sa- odkrito kapitali- % stične propagande, pač pa tudi obširni kominf or mistični aparat, za katerim se skrivajo interesi nove proti-delavske in protisocialistične reakcije. Naša komunistična partija poziva trZaške delavce, naj nadzorujejo dejanja komin-formistične politike, ne samo pri nas, pač pa tudi v tako imenovanih drZavah ljudske demokracije, naj nadzorujejo kominformistič. no politiko do socialistične Jugoslavije ter do delavskih in demokratičnih gibanj, Kominf or mistični voditelji so pred leti izjavili, da se bo Komunistična partija Jugoslavije v nekaj tednih zrušila. Kaj se je zgodilo? KPJ je ostala trdna in enotna; praktično so vsi njemi člani in kadri ostali zvesti borbeni tradiciji svoje partije. To pa se ni zgodilo z drugimi komunističnimi partijami■ Od tedaj je v teku straš. na in nenehna čistka doslednih komunistov iz centralnih komitetov delavskih organizacij in vladnih orga nov v drZavah, kakor so Bolgarija, Madžarska, Češkoslovaška, Poljska, Albanija, Romunija- Dejansko gre za začasno zmago protidelavske in protidemokratične reakcije, ki jo vodijo moskovski birokrati v teh drZavah. Politika, ki so jo vsilili moskovski voditelji tem državam, je politika zatiranja in izkoriščanja delavskih mnoZic za račun hegemonije sovjetske birokratske kaste. Na ta način se je delavsko gibanje v teh drZavah po vojni izkoriščalo izključno kot orodje za utrditev te hegemonije in je bilo oropano vseh plodov svoje zmage. Kako se je zgodilo vse to? To se je lahko zgodilo, ker so po zmagoviti Oktobrski revoluciji in po prvih letih socialistične izgradnje v ZSSR vodilni organi partije in državne oblasti postopoma zapustili pot, ki bi morala biti socialistična pot razvoja deZele. V podržavljeno industrijo in gospodarstvo se je ustoličila vsemogočna birokracija; delavci in delovno ljudstvo, ki se jim je od Oktobrske revolucije dalje postopoma odvzemalo nadzorstvo nad proizvodnjo in nad driavnim a-paratom, je bilo dokončno zlasti po drugi svetovni vojni — izključeno od vsake udeleZbe pri gospodarski in državni upravi- Namesto, da bi skrbeli za postopno uresničenje res proletarske in socialistične demokracije, so voditelji partije in sovjetske države šli po nasprotni poti dušitve sleherne delavske in socialistične demokracije in so dejansko odvzeli sovjetskim delavcem vse plodove revolucije ter uvedli zaključen reZim kaste, ki Živi ob izkoriščanju in zatiranju delovnega ljudstva. Ko se je ta poloZaj utrdil, ni bilo težko velikoruskemu nacionalizmu in šovinizmu ter impe. rialistični politiki prejšnjih razredov, da so se znova pojavili. Sedanja politika izkoriščanja in zatiranja narodov evropskega Vzhoda po-ruski drZavi je prav neposredna posledica te protirevolucionarne spremembe oblasti in sovjetskega gospodarstva. Prav zaradi tega ne gre sedanja vloga sovjetske vlade in njenih političnih instrumentov v svetu za tem, da se ustvari trden mir, ki je edino jamstvo za nenehno napredovanje delavskih in socialističnih sil, pač pa manevrira z vsemi sredstvi imperialist tne vojne politike, zato da si zagotovi kolikor mogoče večji plen v tekmovanju z drugimi svetovnimi imperialističnimi silami. Od tod izhaja diverzantska politika kominf ormistič. nih aparatov v vseh deželah, politika, ki je v tem: imeti pod nadzorstvom revolucionarne sile kot rezervo za imperialistične načrte sovjetske birokratske in protisocialistične kaste; izogibati se sleherne konkretne akcije, ki bi pretvorila delavski razred v avtonomni politič. ni činitelj, ki bi bil zmoten zbirati okrog sebe veliko večino delovnega ljudstva in usmeriti svojo driavo na pot pravega demokratičnega in socialističnega razvoja; preprečiti za vsako ceno združitev vseh demokratičnih in naprednih sil v sleherni de-Zeli in s tem preprečiti njihovo zmagovito borbo proti reakcionarnim silam ter si z druge strani pridržati tudi motnost, večkrat tudi odkritega sporazumevanja z neposredno fašističnimi silami. To so dejstva kOminforml-stične politike. Deldvci in komunisti se tega povsod zave. dajo. Medtem pa vedno bolj narašča med širokimi delavskimi mnoiicami, ki so orga. nizirane v velikih evropskih socialističnih strankah, ter med drugimi demokratičnimi ljudskimi množicami, odločenost, upirati se napadalnim in hegemonističnim načrtom Moskve- Da prepreči orientacijo delavcev in komunistov, ki so še v kominf or mističnih partijah, je kominf or mistični a-parat ie dolgo tega začel trajno in trdovratno vojno proti vsakemu mislečemu e-lementu, proti vsakemu poizkusu upora- Toda nobenega dvoma ni o izidu te vojne. Socialistični razvoj in borba za osamosvojitev delavcev bosta zmagala tudi nad tem novim orodjem protidelavske in protisocialistič. ne reakcije. Zato je sedanja glavna naloga delavskega razreda, da odločno zavrne vsako bedno opravičilo, s katerim hoče kominf or mistični aparat pri. kriti delavcem in komunistom prave smotre svoje reakcionarne in protidelavske politike, in da izvaja iz dejanj vse potrebne posledice. Delavski razred se mora truditi z vsemi svojimi silami, da ustvari enotnost bor- be z vsemi demokratičnimi siiami v vseh deZelah in da pripravi pogoje za odločen demokratični in socialistični razvoj svoje deZele, s tem da se bori za neodvisnost, t.j za pravico njegove deZele, da gre svobodno po poti socialnega napredka proti slehernemu reakcionarnemu imperialističnemu poizkusu, da bi od zunaj zadušil ta razvoj. Samo tako se bosta delavski razred in delovno ljudstvo lahko uspešno borila za mir in za demokracijo. TrZaški delavski razred pa mora, še posebej zavrniti kominf ormistično prepovedovanja teZkoč in izkušenj delavskega razreda in delovnega ljudstva Jugoslavije; predvsem morajo naši delovni ljudje zavrniti sramot, no protirevolucionarno kom-informistično politiko, ki jih skuša nahujskati proti njihovim jugoslovanskim bratom, ki z velikimi Žrtvami uresničujejo pravo socialistično demokracijo z neposrednim upravljanjem socialistične proizvodnje po delavcih, to je tisto, kar je Oktobrska revolucija bila začela to kar je vsemogočna v driavo organizirana sovjetska birokracija ustavila. Komunistična partija 6TO Vlada ZNSR bi hotela v srednji Evropi poleg avstrijskega pustiti nerešeno tudi tržaško vprašanje, ki povzroča napetost, katera koristi ruski zunanji politiki - Kako je Molotov leta 1946 pristal na trancosko črto zaradi IOO milijonov dolarjev italijanskih reparacij LONDON, 19. — Včeraj je bilo objavljeno besedilo ruske note glede Tržaškega ozemlja, ki jo je bil Gromiko izročil ara. basadorjem treh zapadnih sil. Noja ne pove v bistvu nič dru-egga kot tisto, kar sta že vse-bovali podobni ruski noti izročeni lani aprila in julija. Oslanja p.a se na «pisanje časopisov, iz katerega izhaja, da delajo tri zap3dne vlade načrte za razdelitev Tržaškega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo». Med drugim pravi tudi, da so zasedbene angioameriške in ju. goslovanske čete v obeh conah Tržaškega ozemlja uvedle teroristični režim, da je v Trstu nenehno mnogo britanskih in ameriških vojnih ladij ter da je vse gospodarsko življenje ozemlja podrejeno ckupacij-sjiin oblastem za napadalne namene severnt atlantskega bloka. Nota zatrjuje tudi — z razliko od prejšnjih — da bi moral biti imenovan tržaški guverner pred 15. septembrom 1947, na podlagi obveze vlad treh zapadnih sil od 12. decembra 1946. Z razliko od prejšnjih omenja nota tudi «nemške faši-ste,_ ki so našli v Trstu zatočišče in ki uživajo polno svobodo ter nekaznovano vršijo svoje protidemokratično delovanje«. V noti se omenja tudi De Gasperijeva izjava od 5. ok- tobra v rimskem parlamentu, da mora biti tržaško vprašanje rešeno v skladu z obrambo za-pada. Končno je v noti rečeno, da ((sovjetska vlada smatra za potrebno, da Varnostni svet brez odlašanja ukrene vse za uveljavljanje statuta in da Varnostni svet imenuje guvernerja«. Danes je predstavnik britanskega zunanjega ministrstva izjavil, da predstavlja ruska nota «neroden poskus ustvarjanja prepirov med italijansko in jugoslovansko vlado«. Dodal je, da ima nota zelo familiaren prizvok. Iz VVashingtona pa javljajo da označuje vlada ZDA noto kot neutemeljeno in da zuna nje ministrstvo izjavlja, da so trditve note glede Trsta kot vojaške in pomorske baze brez smisla. Nadalje poudarja, da zavezniške vojaške oblasti redno poročajo Varnostnemu sve tu o svoji upravi v Trstu. Po drugi strani pa da je sovjetska vlada odgovorna za to, da doslej ni bilo mogoče uresničiti določb mirovne pogodbe glede ustanovitve Tržaškega ozemlja. Po drugi strani pa sovjetska vlada ve. da ZDA že nekaj časa zagovarjajo konstruktivno ureditev tržaškega vprašanja s tem, da se med seboj sporazu- REKA PAD ZOPET NARAŠČA zaradi ponovnega močnega deževja V Turinu, Milanu, Paviji in drugod zopet silno dežuje - Nadaljuje se izpraznjevanje Adrie Letala spuščajo hrano na nedostopne kraje • Položaj v Rovigu se je nekoliko izboljšal TORINO, 19. — že več ur silno dežuje v mestu in okolici. V zadnjih urah se je gladina reka Pad dvignila za približno en meter. Reka dere z velikansko brzino. Do sedaj ni vesti o novih poplavah ne v Turinu ne v bližnji okolici. Prav tako že dva dni zopet dežu-je v pokrajini Novara, tako da so znova poplavljena polja okoli Sozzago. Voda je približno poldrugi meter visoko. Na kraj so prišli gasilci in vojaški oddelki. Iz Milana javljajo medtem, da je sinoči začelo zopet močno "deževati in znova preti nevarnost poplav na tamkajšnjem področju. V Gallarate je voda daires znpva poplavila središče mesta in dosegla približno meter višine. Tudi v Ossoli od včeraj ponovno dežuje, v gorovju pa je zapadel sneg. Položaj je zaradi tega postal zelo nevaren v Mu. rata in San Gicvanni, kjer je prebivalstvo zapustilo domove, Bojij0 se novih plazov. Iz Pavie pa javljajo, da sta zaradi novega deževja začela Pad in Ticino v popoldanskih uran znova naraščati s hitrost jo 5 cm. na uro. Prav tako poročajo iz Ferrare, da ie sicer gladina Padia upadla, vendar se v višjem toku opaža rahlo dviganje gladine. Cez štiri (jni bo večja količina vode prišla v Pontelagoecuro in tedaj bo voda ponovno preplžvila tamkajšnja polja. Gasilci in pionirji so nadaljevali z reševanjem in z oskrbovanjem prebivalstva, ki ni še hotelo zapustiti domov v Fiesso, kjer je še vedino 9.000 prebivalcev. ROVIGO, 19. — Izprazni eva-nje Adrie, ki se je začelo danes zjutraj, se nadaljuje z nezmanj- Monseli^e onselve Cavarzere Stanghella Lendingra ROVIGO ADPlAv * loreo 'Pl'n£i3. ,S''°0 Bellcmbr.g Oa°ioS°o V Ariano aviole ^ X nelPolesine Donada Confanna Ponfelagoscuro J FERRARA šano naglico, ker se je položaj tam poslabšal. Danes so izpraznili Loreo, Donada, Redinella. del Conta-rine in nekatere druge. Na področju VilUdose je nova poplava otežkočila operacije za izpraznitev, ' j se nadaljujejo tudi na področju Adria in Cavarzere. Položaji v Rovigu se sicer počasi, vendar neprestano izboljšuje. Od treh vdbrov, in sicer pri Adigettu ir* San Sištu, ki so prejšnji večer povzročili tako nagel porast vode, »o tehnik, tn delavcj tehničnega urada doslej že dva zajezili z velikim trudom, V celem bazenu pri Occhiobello zelo verjetno ne bo prišlo dio nadaljnjega poslabša, nja položaja/ ker se je gladina reke višje ob toku znižala pod višino, ki predstavlja nevarnost za poplavo. Okol; 150 metrov obsegajoč; plaz 'pri Bergantini so delavci zajezili tako, da so tjakaj navozili velika drevesa ir* vsakovrstni material. Vodja tehničnega urada iz Roviga pa je med drugim, dejal, da se je položaj v Rovigu precej izboljšal. Najprej je omenil, da sta bila doslej s pomočjo vojaštva zamašena dva od treh nevarnih vdorov preko Padovih nasipov. V teku so tudi dela za zajezitev tretjega vdora. Prebivalstvo z velikim zaupanjem opazuje, kako tehniki nameščajo velike črpalke, s katerimi bodo črpali_vodo iz okoli 40 hektarjev obsežnega poplavljenega ozemlja, na katerem sta bolnišnica in neka socialna u-stamiova. « Na osrednjem predelu Polesi-ne So v zadnjih 24 urah zabele, žili znižanje vode za ckoli 30 cm. Ugotovili so, da se je v Villadose poiušilo precej hiš in da so tud; druge nevarnosti zaradi vodnega toka. Vreme ?e je v zadnjem času precej izboljšalo in omogočile letalstvu, da je odločilno pomagalo pr; reševanju ogroženega EDEN PRIKAZUJE T ZBORNICI zunanjo politiko konservativcev Konservativna vlada se bo zavzemala za reševanje konkretnih, čeprav manjših vprašanj, namesto da bi se spuščala v splošne debate • Podpora jugoslovanski resoluciji glede sovjetske napadalne politike • Morrison obljublja podporo laburistov prebivalstva. Z ameriškim heii. kepterjem, ki vzdržuj,, -veze med Rovigom in Adrijo, ter medi Adrijo in Padovo, so pri vsaki, vožnji spustili v ogrožene kraje po deset kvintalov živeža, obleke ib drugih pr.treb-ščin, Vso nej sp izpraznje vali Arcjuc,' Coto. Ceregnano, Pcn-tecehio in Villadose. Pri reševanju sodelujejo vojaki, gasilci in pogumni ribiči iiz Coma in beneških la/gun. Nad Adrijo so se žc večkrat pojavila letala, ki so se dvignila z letališča v Trevisu. S padali so spustih v Adrijo živež in obleko. Vendar'se zdi, da niso vsa padla na- zaželen- kraj okoli glavnega trga in se je zato precej čtvari izgubilo. V okrajih Cannareggio in Chiappana z ne. strpnostjo pričakujejo živež. Higiensko stanje v mestu je zelo slabo. Tudi iz Chiogge poročajo, da so v teku noči izboljšali rešilno pomoč. Z velikimi napori so se oddelki mornarice in ribiči u-speli izkrcati v Ponte Fornaci; Donada, Contarina- in Resolina in rešiti ogroženo prebivalstvo. Precej prebivalce^ teh vasj pa se je s plavanjem rešilo v Loreo, kjer so v velikem strahu preživeli okoli 50 ur. Po podatkih notranjega ministrstva se j« dtoslej iz Adrije izselilo okoli 2.000 cseb, med katerimi so Všteti tudi bolniki iz bolnišnice. Iz istih krogov pa javljajo, da so doslej iz poplavljenih krajev izpraznili 51.000 ceab in jih nastanili v pokrajinah Brescia. Como, Beljuno, Padova, Modena. Treviso, Benetke, Cerona, Bolo-gna, Ferrara, Firenze itd. Od 165 tisoč hektarjev, ko. lifcor obsega pokrajina Rovigo, jih je pto sodb; izvedencev p<> plavljenih vsaj 100 tisoč. Od celotne površine pokrajine Rovi. go je okoli 82 tisoč hektarjev orne zemlje, katere je vsaj 80 tisoč ha pod vodo. Iz različnih krajev v Evropa priha ja jo prv; odziv i na poziv Mednarodnega rdečega križa za pomoč poplavijencem. Iz Bonna poročajo, da bodo poslali številne črpalke za izpraznjeva. nje poplavljenih kra-jev. Medtem pa sov Milanu nabrali 97 milijonov lir, v Rimu 38 milijonov itd. Zaradi ponovnega dežja in predvsem zaradi južnega vetra je morje ponovno zalilo spodnje predele Genove. LONDON, 19. — Zunanji minister Eden je danes začel razpravo v spodnji zbornici o zunanji politiki nove vlade. V svojem govoru je Eden izrazil zaskrbljenost nad govori Višinskega v Parizu ker so ti govori pokazali, da «je Višinski nedostopen za vsako mnenje, ki ni njegovo«. Dalje je Eden dejal: «V Parizu je jugoslovanski zunanji mini-ster predložil resolucijo, ki priporoča, naj ZSSR in satelitske države obnovijo normalne odnose z Jugoslavijo v duhu Listine OZN. To je resolucija, ki se ji vsi pridružujemo. Ce bi jo oni, ki so onstran železne zavese, sprejeli, bi že to samo dejstvo prispevalo k zmanjšanju napetosti v Evropi in v svetu«. Nadaljeval je, da je treba poskušati ustaviti porast mednarodne napetosti in jo po možnosti zmanjšati, da pa ne verjame, da bi to bilo mogoče kar čez noč. «Menim, da bi bilo najbolje, če bi lahko začeli raz- pravljati o določenem številu omejenih in točno določenih vprašanj in prišli do sporazuma med štirimi velikimi ali med kakršnim koli drugačnim številom držav, da se ta vpraša d ja rešujejo in da se išče možnost, da se vsaj eno med njimi reši. Iz tega malega začetka bi se lahko namenili proti širšemu področju, ki bi dajalo še več upanja. Vedno sem pripravljen sestati se s svojimi kolegi, toda ne zaradi splošnih diskusij in brezplodnih razprav, ljanj, temveč zato, da bi pasku šali rešiti nekatera določena vprašanja, ki nas danes razdvajajo«. Glavne smernice angleške politike je Eden takole prikazal: Anglija se bo trudila, da bi se Zahodna Nemčija čim bolj pridružila evropski skupnosti, tudi kar se tiče obrambne plati vprašanja. Ni mogoče sprejeti takojšnje, ga prenehanja Sovražnosti na Koreji, če nasprotna stranka ni pripravljena pristati na nad- zorstvo nad premirjem in dati vnaprej garancije, da bodo vojni ujetniki izpuščeni ali zamenjam; Anglija je »zaskrbljena zaradi poslabšanja gospodarskega položaja Perzije« in b0 tes. neje sodelovala z ZDA, da bi se našel način, da bi velika perzijska petrolejska industrija lahko spet polno delovala; Velika Britanija nima druge izbire, kot da se irdno drži« na področju Sueškega prekopa. Eden je izrazil upanje da se bo Egipt končno le nrključl pogodb o obramb Srednjega vzhoda. Izjavil je, da «nič ne bi bilo manj na mestu v tem trenutku«, kot postavljati vprašanje snre-jema pekinške Kitajske v OZN. Za Edenom je govoril zunanji minister Herbert Morrison in objubii podporo laburistov glede glavnih vprašanj, ki jih je prikazal konservativni zunanji minister. Poudaril je, le da bi morala Anglija zagovarjati vključitev pekinške Kitajske v OZN. med angiezt in Egipčani KAIRO, 19. — Včeraj je prišlo v Ismahiji do spopada med angleškimi vojaki ir* egipčanskimi policijskimi silami- Pri .streljanju so bili ubiti 4 angleški častniki in 4 ranjeni. Na e-gipftovski strani pa je bilo ubitih 6 častnikov in 3 civilisti. Egiptovski ministrski svet se je nocoj nujno sestal in kakor poročajo, so baje sklenili pooblastiti policijo, da uporablja o-rožie kot odgovor na vsak napad proti njej ali prebivalstvu. Ministrski notranji minister je za včerajšnja dogodke v Ismai-lijj pripisal vso od go varnost Angležem, Izjavil je, da so britanske sile začele brez opozorila streljati proti policijski vojaš. nici, V Kairu so danes ponoči, takoj ko so zvedeli za incidente v Ismailiji. priredili protiangle. ške demonstracije. Tudi na področju Sueškega prekopa je prišlo do več incidentov. mejo direktno zainteresirane države. S svojo noto pa ruska vlada poskuša ovirati vsak napor za ureditev tržaškega vprašanja, ki bi doprinesla k utrditvi miru v Evropi. Končno je predstavnik zunanjega ministra v Washingtonu izjavil, da se vlade treh zapadnih sil sedaj posvetujejo, da bi ugotovile, ali je potrebno poslati odgovor na to sovjetsko noto. Sovjetsko najnovejše obtoževanje Združenih držav, Velike Britanije in Francije glede Trsta tolmači tiskovni predstav, n.ik ameriškega zunanjega ministrstva White za poskus odvračanja svetovne pozornosti od nedavnih sovjetskih neuspehov na Glavni skupščini ZN. WMte je izjavil včeraj časnikarjem, da Sovjetska zveza s svojimi trditvami glede Trsta «mlati po mrtvem konju«, ((So- vjeti upajo, je izjavil White, da bodo odvrnili svetovno pozornost odi nesrečnega poloma sovjetskega zunanjega ministra Višinskega v Parizu«. Iz Pariza poročajo, da je Brazilija poskušala ugotoviti trčno stališče Jugoslavije in, Italije glede tržaškega vprašanja v okviru južnoameriških naporov za vključitev Italije v, OZN. Načelnik brazilske delegacije pri OZN se je sestal pred nekaj dnevi s svojimi sodelavci, da bi sestavil dokončno besedilo resolucije, ki podpira vključitev Italije v OZN in je poslal enega izmed svojih zaupnih svetovalcev n,a sestanek z jugoslovansko delegacijo, da bi se informiral glede beograjskega stališča o Trstu. Hkrati pa bo prišel v stik Z brazilskim, ambasadorjem, v Rimu, ki pride jutri v Pariz. Beograjski komentarji (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 19. — V Beogradu so sovjetsko noto sprejeli k-ot nov manever vlade ZSSR na liniji njene nemiroljubne politike. Komentator «Borbe» opozarja m dejstvo, da je stališče ki ga zdaj vlada ZSSR zavzema glede vprašanja STO, dokaj različno od njenega stališča pred letom 1948, to je pred začetkom spora z Jugoslavijo, ko je kot je znano, priporočala reševanje tržaškega vprašanja z neposrednimi italijansko - ju-goslovanokimi razgovori. ((Razumljivo je, zakaj je priilo do takšnega radikalnega predkreta v stališču sovjetske vladen, pravi «Borba». «Pred letom 1948 je Uvela v upanju, da bo tudi glede Jugoslavije uresničila svoje hegemonis' ične načrte, kot se ji je posrečilo v ostalih vzhodnoevropsk h deželah. Ker pa je Jugos'avija odbila napad na svo o suverenost in neodvisno-t, je sovjetska vlada organizirala vsestranski napadalni pritisk nanjo, da bi nasilno uresničila te hegemoni-stične načrte. Sprememba v stališču vlade ZSSR do vprašanja STO — zaključuje «Bor-ban — je samo ed'n izmed elementov pritiska na Jugoslavijo, preračunan tudi na to, DA SE V TEM DELU EVROPE OHRANI NEREŠENO VPRAŠANJE. KI SKUPNO Z OST4-C UMI (VPRAŠANJE AVSTRIJE ITD ) POV7ROCA NAPETOST, KI KORISTI ZUNANJI POLITIKI SOVJETSKE VLA-DE». Komentator radia Beograd je govoril danes zvečer o sovjetski noti in poudaril, da ta nota, poleg posebnega mesta v napadalni politiki ZSSR, ima svojo določeno vlogo in odmerjene cilje. Komentator je prikazal razvoj tržaškega vprašanja in najprej govoril o sklepu sveta zunanjih ministrov julija 1946, ko so določ.li francosko linijo kot osnovo za razmejitev med Italijo in Jugoslavijo, nakar je pristal tudi tedanji sovjetski zunanji minister Molotov sicer znan po svojih prejšnjih izjavah v korist jugoslovanske teze glede Trsta, in Julijske krajine. Ta sprememba v stališču sovjetske vlade se je zgodila istočasno s sporazumom sveta zunanjih ministrov, da BO ITALIJA PLAČALA SOVJETSKI ZVEZI 100 MILIJONOV DO. LARJEV NA RAČUN REPARACIJ. Ta sporazum o reparacijah je takrat agencija Tass zamolčala v svojem poročilu o sklepih sveta zunanjih ministrov. Očitno je bil namen tega. da se zamaskira zapuščanje jugoslovanskih zahtev glede Trsta in Julijske krajine v zameno za omenjeno vsoto in za zadovoljitev ostalih gospodarskih zahtev ZSSR do Italije. Na ta sklep na$ navaja tudi dejstvo, da je sovjetski delegat v svetu zunanjih ministrov sprejel francosko linijo, ki jo ■je — naj bo mimogrede povedano — prej ostro napadal, ne da bi o tem obvestil jugoslovansko delegacijo. To se je zgodilo leta 1946, ko so obstojali formalno prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Komentator je nato poudaril, da to v Celoti razkriva politiko zakulisnih manevrov, na to, da taka politika nasprotuje življenjskim interesom in zakonitim pravicam drugih držav in narodov. «.Zaradi tega lahko upravičeno postavimo vprašanje — je nadaljeval komentator beograjskega radia — ali ni tako postopanje glede Trsta bilo vladi ZSSR dober poskus za prodajanje slovenskih Korošcev tri leta pnzneje. Tako je. v veliki meri po zaslugi vlade ZSSR, na pariški konferenci zunanjih mi. nistrov sprejet načrt mirovne pogodbe z Italijo, ki je popolnoma zanemarjal interese in pravice narodov Jugoslavije«. Nato je komentator poudaril, da se je tako sovjetsko stališče dejansko pokazalo že leta 1947. ne pa šele 20. aprila 1950. ko je ZSSR poslala svojo prvo noto glede Trsta, in se vprašal, zakaj je Moskva to vprašanje postavila v ospredje šele aprila 1950. To je storila zato, ker se je pred, zlasti pa po sklenitvi mirovne pogodbe, pa tudi leta 1950. pokazalo, da obstajajo realne možnosti za uspešni rezultat neposrednih razgovor med Jugoslavijo in Italijo, kar bi bilo v duhu listine Združenih na. rodov. Toda prav to dejstvo ni odgovarjalo napadalnim načrtom ZSSR v tem delu Evrope in zaradi tega se Moskva po-skušala zavarovati še z ene strani. Sovjetski predstavnik v svetu namestnikov zunanjih ministrov za sestavljanje pogodbe z Avstrijo je na londonsk.em zasedanju v začetke maja 1950 prvič nenadoma povezal avstrijsko pogodbo s Trstom. Take je sovjetska vlada po-vezala dve vprašanji, ki nista med seboj v nobeni zvezi, samo da bi onemogočila sporazum med Jugoslavijo in Italijo j n s ponovnim forsiranjem vprašanja STO ustvarila določeno stopnjo napetosti med obema deželama. Da je bil ta manever zares naperjen proti itali-jansko-jugoslovamskemu sporazumevanju, dokazuje tudi dejstvo, da sovjetska vlada' leta 1950 ni hotela sprejeti predloga zahodnih velesil, na.i se tržaško vprašanje reši' z netosrednim sporazumom, med' zainteresira, nima strankama. Ob koncu je komentator beo. grajskega, radia poudaril, da je sovjetska nota sinhronizirana z zasedanjem glavne skupščine OZN, ki je sprijela na dnevni red jugoslovansko pritožbo proti sovjetski napadalni politiki, in s tem izdaja željo, da še eni krat škodi narodom Jugoslavije, kajti sporazum bi nedvomno )-oristil tako jugosl-vanskemu ... . . ki se je ........... poslužuje vlada ZSSR. kadar kot italijanskemu ljudstvu gre za njene interese, ne glede I h R Pred začasnim političnim odborom pritožba ftHJ »roli sovjetskemu bloku Glavni politični odbor je včeraj začel razpravo o razorožit-venem načrtu zahodnih držav, ki ga je obrazložil deheson PARIZ 19. — Politični odbor OZN je danes začel razpravo o prv* točki svojega dnevnega reda. Prvi je govoril ameriški zunanji minister Acheson, ki je predložil razorožitveni načrt treh zahodnih držav. Pri tem je poudaril, da mora pravi razorožitveni načrt obsegati vse države, ki imajo važne vojaške sile, ter mora predvidevati nadzorstvo. da pride do dejanskega znižanja oborožitve in do prepovedi atomskega orožja. Izrazil je razočaranje nad rezultati dela komisije za atomsko energijo in klasično orožje ter je povedal, da vsebuje zahodni načrt štiri glavne elemente: 1. mednarodni inventar in nadzorstvo oborožitve; 2. u-ravnovešeno znižanje oborožitve in oboroženih sil na določeno višino; 3. prepoved atomske bombe; 4. jamstva, da bodo države spoštovale podpisane dogovore. Poudarjal je najprej važnost ugotovitve oborožitve, ki je ena najvažnejših točk razorožit-venega načrta. Pripomnil je, da se mora znižanje oborožitve izvesti pri vseh vrstah orožja in oboroženih sil, vštevši obmejne in carinske straže, Nato je govornik izjavil, da je treba postopati po stopnjah glede objavljanja podatkov o oborožitvi in oboroženih silah. Začeti je treba z manj tajnimi stvarmi, katerih objava bi manj škodila varnosti držav; nekatere strani z atomskega področja bi lahko spadale v to stopnjo. Objavljanje se mora začeti pri surovinah in pri zmogljivosti industrijskih tovarn. V drugi stopnji pa bi prišlo v poštev atomsko orožje. Nato je Acheson poudarjal, da ne sme biti nobene omejitve pri sistemu nadzorstva. Glede drugega elementa pa je izjavil, da se mora dogovor nanašati na vse oborožene sile vseh držav. Oborožene sile velikih držav bi se prilagodile potrebam obrambe, ne bi pa bile zadostne Za napad. Treba je to-rej določiti jasno mejo in gostota prebivalstva je činitelj, ki sa bo treba upoštevati. Drugi činitelj za določitev te meje pa je vojaška industrijska proizvodnja. Pray tako bo treba ve- deti, kako bodo oborožene sile uporabile najmanjšo količino dovoljenega orožja. Upoštevati bo torej treba tudi naravo oboroženih sil. Govoreč o tretjem elementu načrta je Acheson vztrajal na dejanskem mednarodnem nadzorstvu. da se zajamči prepoved atomskega orožja. Tu je govoril o dosedanji politiki ZDA in Združenih narodov glede atomske energije in o vseh dosedanjih tozadevnih načrtih. Za tem je govoril o potrebnih jamstvih, zato da bi države spo. štovale podpisane dogovore. Inšpekcije je treba izvajati v vseh državah. Vztrajal je na tem. naj se ustanovi mednarodni stalni organizem za nadzorstvo in zahteval, naj se sprejme sistem objavljanja podatkov in verificiranja. Na koncu je Acheson poudaril da sg ta načrt ne bo mogel izvesti, dokler bo mednarodni položaj ostal tak kakršen je se. daj. in dokler se bo vojna na Koreji nadaljevala. «Ce bo med. narodno ozračje prišlo do kritične točke — je pripomnil A-cheson — bo vse nemogoče. Ce Pa se bo omililo bo postala razorožitev mogoča stvarnost. Gre za načrt, ki lahko očisti teren za ureditev sporov in za napredovanje na poti miru jn sodelovanja«. Za Achesonom je govoril francoski predstavnik Moch, ki je podprl Achesonove predloge in seja je bila odložena na jutri zjutraj. V krogih OZN se medtem govori, da skupina «manjših držav« sedaj razmišlja o načinu, kako naj bi se dosegel kompro mis med sovjetskim in zahodnim načrtom za razorožitev. Trdi se. da se sedaj za zadevo zanimajo Indija, Izrael in Kanada. Njih načrt naj bi bil imenovati podkomisijo predstavnikov manjših in ((nevtralnih« držav z nalogo, analizirati oba_ načrta in določit; skladne točke. Številni diplomatje manjših držav namreč poudarjajo da je opaziti nekatere točke. o katerih je mogoče doseči sporazum. Ugotovili so, da se oba načrta strinjata o sledečih točkah: 1. prepoved atomskih bomb; 2. mednarodno nadzor- stvo nad proizvajanjem atomskega orožja,; 3. svetovno štetje oborožitve in oboroženih sil; 4. sklenitev mednarodnega dogovora o oborožitvi in o atomskem orožju; 5. OZN naj skliče svetovno konferenco o razorožitvi. Danes se je sestal tudi posebni politični odbor in izvolil za predsednika turškega predstavnika Selima Sarperja. Odbor je določil dokončni dnevi red, ki vsebuje: i. ogrožanje politične neodvisnosti in ozemeljske neokrnjenosti Grčije; 2. jugoslovanska pritožba proti napadalnosti sovjetskega bička; 3. zahodna zahteva za imenovanje komisije OZN v zvez; z nemškimi volitvami; 4. vprašanje Indijcev v Južn; Afriki; 5. Palestina; 6. Libija. Razpravljanje o Grčiji je načel sovjetski delegat Malik ki je prečital brzojavko o smrtnih obsodbah dvanajstih komunistov in predložil resolucijo z zahtevo, naj glavna skupščina posreduje proti tem represalijam. Predsednik je izjavil, da to vprašanje ne spada v dnevni red, in seja je bila odložena na jutri zjutraj. Odbor za skrbstvo je danes sklenil odložiti za nekaj dni razpravljanje o italijanski udeležbi v tej komisiji. Države Latinske Amerike so t se danes sporazumele, da določijo Cile za kandidata za nestalni sedež v Varnostnem svetu. Egipt bo zabH v OZN raipm o Maroku PARIZ, 19. — Egiptovska de. legacija OZN javlja, da bo zahtevala sklicanje glavne skupščine, da se razpravlja O vpisu maroškega vprašanja na dnevn; red. Predsednik eg p-tovske delegacije pa je na tiskovni konferenci izjavil, da je maroški sultan v svojem včerajšnjem govoru izrazil željo skupnega delovanja arabskih narodov, zaradi česar se arabske delegacije upravičeno čutijo pooblaščene od sultana, da sprožijo pred OZN maroško vprašanje. SO. novembra 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, torek 20. novembra Srečko, Vladiboj Sonce vzide ob 7.10, zatone ob 16.31. Dolžina dneva 9.21. Luna vzide ob 22.16. zatone ob 12.34. Jutri, sreda 21. novembra Dar. D. M., Grmislav Iskrena pomoč vseh Tržačanov poplavljencem P o pleme v severni Italiji še vedno ogražajo neštete nosi in celo mesta, na tisoče prebivalcev je ostalo brez strehe, zgubili so vse premoženje, celo število žrtev, ki jim vse reševalne ekspedicije niso mogle pomagati, narašča. Ta strahotna katastrofa je odjeknila po Vsej Evropi. Organizacije Rdečega križa po raznih državah so ponudile svojo pomoč Italiji. Nesreča je osupnila tudi naše mesto, tembolj, ker neposredno meji na Italijo. Mestna občina je takoj organizirala akcijo, s katero naj tudi Tržačani priskočijo na pomoč poplavljencem. Tržaško prebivalstvo se je tudi takoj odzvalo, ne glede na narodnost, saj sočustvuje s ponesrečenci in jim želi pomagati, kakor je voljan pošten človek pomagati vsakomur v nesreči, pa naj bo to Italijan ali Jugoslovan, Argentinec ali Kitajec. Da so Tržačani resnično globoko občutili nesrečo popljav-Ijencev v Italiji, dokazuje že dejstvo, da so v nekaj dneh nabrali nad 5 milijonov lir poleg številnih darov v obleki, odeji itd. Toda nikakor ni prav in niti okusno, da skušajo nekateri skrajni šovinisti celo tako katastrofalno nesrečo izrabiti v svoje politične iredentistične namene. Ne bomo naštevali vseh primerov; omenimo naj le tisto, kar se dogaja n. pr. na Trgu Goldoni. Pa tudi nedeljski go-vor samega župana Bartolija ni bil brez iredentistične primesi. No, tržaški Slovenci vemo prav dobro, da nesrečni poplavljena v Italiji ne potrebujejo v svoji nesreči šovinističnih špekulacij. Zato bomo po svojih močeh še nadalje prispevali pri nabiralni akciji, kakor smo prispevali Vse te dni. Zato bo naš dnevnik še nadalje poročal 0 njenem poteku in dajal spodbudo za njen čim bo^ši uspeh. Z OKRAJNE SKUPŠČINE OF V NABREŽINI PRVO LETOŠNJE PREDAVANJE NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Z 1 akn je v 7 rsfii... V ponedeljek 12 t. m. ;e je pripetila našemu setrudniku Albinu Bubniču na cestnem križišču na Opčinah, prometna nesreča Vozil je svojo «Ve->po» in podrl ga je avto ki je last «T HE LUTHERAN WORLD FEDERATlONe (Sv tovna zve. za luterancev). Avto je šofiral NEMEC Grundt Hans; potnica v avtomobilu je b la SVEDI-NJA Tengstrand M irgherette. Prometni stražmk na križišču je bil ITALIJAN iz južne Italije. Nezavestnega Bubn ča sla naložila na svoj «jeep» dva AMERIKANCA. Dopis iz Ricmanj Vzgajajo janičarje Nj ga v naši vasi. ki ne bi poznal pobožnosti ženice K., ki se obenem tudi malo preveč zanima za »svojega bližnjega«. toda ne iz krščanske »ljubezni«. Ce pa ji je res toliko do pobožnosti in če ima toliko časa na razpolago, naj raje vp aša svojo poiočenp hčer, kako 1» z njej predobro znano četrto božjo zapovedjo, ki se glasi: Spoštuj očeta in mater! Spoštovanje očeta m matere pa se-vedtt pomeni tudi spoštovanje materinega jezika. Ali je mar spoštovanje materine besede, če pošilja njena hci oba svoja otroka v italijan-ski otroški Vitec - potujčeval-nico? Slovenska otroka torej obiskujeta italijanski zavod, ki naj bi jima že v mladih letih odtujil matei ino govorico m ju prej ali slej sprav-1 tako daleč, da b; se sramovala lastnega rodu. Kratko m malo to naj bi bila zopet dva slovenska janičarja. Tu ne bo pomagal noben izgovor otrokove babice (none), ker namen italijanskih potujčevalnic je vedno bil. odtujiti otroke našega rodu njihove mu materinemu jeziku, kar nam najbolje dokazuje petindvajsetletno izkustvo iz časov fašistične Italije. Pri tem hočemo poudariti, da ninramp nič proti pobožnosti te žene. Smo pa proti hlapčevanju s pošiljanjem slovenskih otrok v potujčevalnice, ko imamo vendar na razpolago slovenske šole. Ali mar za ta dva otroka nimamo slovenskih vzgojiteljev, ki bi bili vredni zaupanja njune matere, da bi ju vzgajali v njunem materinem jeziku? Alj je mar slovenski otroški vrtec res tako tesen, da ne more sprejeti otrok te matere? Tu se najbolje nud, prilika, da se dokaže spoštovanje četrte božje zapovedi in toliko poudarjena narodna zavedni,st babice teh otrok, v katero u-pravičeno dvomimo. Noben izgovor ne bo pobil dejstva, da ta korak vodi k zatajevanju narodne pripadnosti in da pomeni popolno brezbrižnost do obstoja naših, tako težko priborjenih šolskih ustanov. Spisal sem te vrstice trdno prepričan, da so z menoj istega mišljenja vsi zavedni Slovenci, ne glede na njihovo politično pripadnost. V nedeljo dopoldne je bila v dvorani Kulturnega doma «Igo Gruden« v Nabrežini okrajna skupščina OF, katere se je udeležil kot zastopnik glavnega odbora QF, organizacijski tajnik tov. Bole. Skupšč-no je otvoril tov. Janko Furlan, ki je pedal tudi političnio-gospodiarsko poročilo. V uvodu je dejal, da j*> že naš obstoj na tej skopi in izčrpani zemlji dokaz naše trdtoživosti, saj dobita naš kmet -n delavec za svoje napomp delo le malo nagrade. Ugotoviti namreč moramo, da nismo gospodarsko trdni, kar ni nikakor v prid našemu življu. Za nabrežinski okraj sta predvsem važna kamnoseška industrija in kmetijstvo. Ta industrija je svojčas štela 20 podjetij, ki so dajale dlelo okoli 3.000 delavcem. Sedaj pa ie le še-sedem povečini tujih podjetij. ki zaposlujejo le okoli 160 delavcev. Zaradj tega morajo ljudje iskati zaslužka drugod: Za naš gospodarski obstoj pa je prav take važnosti, če ne ir.orda še večje, vprašanje kmetijstva. Položajkznefijstvanirož. nat, kmečka gospodarstva razpadajo im se krčijo, ker daje zemlja vedno manj zaslužka in morajo kmečki sinovi s trebuhom za. kruhom. To nas navdaja z veliko zaskrbljenostjo. Ce zgu. b‘mo zemljo, ne bomo le ob prvi produkcijski vir, temveč tudi ob glavni branik slovenstva na teh izpostavljenih tleh, saj je nabrežinska občina na skrajnem zapadlu naše narodi nostne meje STO. Vzrokov za propadanje kme. tijstva je več. Zemlja n-i rodovitna, je razmeroma mečno obljudena, pridelki se le slabo vnovčujejo, in zelo velika je strokovna zaostalost, saj obdelujejo zemljo tako, kakor sme jo pred kakimi 50 leti. Oblast pa ne posveča kmetijstvu prave pažnie in ga ne podjpira. Nato je tov. Furlan obravnaval. politični položai v okraju In dejal, da se kcminforrr.isti odkrito vežejo z italijanskimi šovinisti. Toda kominformistične vrste se krčijo, ker njihovi pri. taši vedno bolj soc e ledu jejo, kam jih vod; kominformovsfca politika. S skupino SDZ smo skušali doseči sporazum za enoten nastop na volitvah, za kar so pokazali pristaši ,tp skupine mnogo razumevanja in odobravanja. Le vodstvo j.P krivo, da ij do sporazuma prišlo. Toda a enotor* nastop moramo ved: no težiti, ker moramo- trne ti vedno pred očmi s-mo eno: ogrožanje našega narodnostnega vbstoja na tem koščku sloverv k° zemlje. Občinski upravi bomo morali v bodoče posvečati več pažnje in naše zastopnike v občinskem svetu boli podpreti. Tudi pri Kpdrnih vr];tvah morajo bit* izvoljen* v občinsko upravo možje, ki bodo odločno žago varjaU naše gospodarske in na "'onalne interese. Vsi pojavi nas stalno ooozar. lajo, da ima,mo v nabrežimkem ošr-aiu opraviti z, vedno boli zn. rizervm sovražnikom narš^ea naroda, ki ogroža naš obstoi Tat- morn biti naš« geslo; enotnost in samopomoč. Zato fi-di ne smemo zanem- riati naše mladine. ki jo moranv, pritegniti h kulti t'-- emu in prosvetnem" dielu, OF mora posvečati odslej še več pažrie kmečkim problemom »n v ta pa men naj se ustanovi roseben iniciativni odbor z naloeo, da bo pro. učevaj naša kmečka vprašanja. OF mora postati usmerjevalec vse gospodarske, politične in kulturne dejavnosti. Ne pozabimo, da smo ob nevarnem mejniku: kjer moramo b'ti vedno na straži. Tov. Legiša jP nato podal or. ganizacijsko poročilo. Število članstva OF se je močno okre. pilo. Poleg okrajnega odbora delujejo 4 krajevni odbori in. 1 sektorski odbor. Delujejo tri prosvetna društva s 180 člani, 2 pevska zbora štejeta nad 150 pevcev in pevk, v 3 športna društva je vključenih 80 članov. Poleg tega delujejo še e-notn; razredni sindikati, ASI2Z, ZPP in mladina. Ob lanski novoletni jelki je bilo obdarovanih nad 600 otrok, v kolonije jih je šio 71. Razstave OF je obiskalo nad 2000 ljudi. Enako število se jih je udeležilo izletov v Jugoslavijo. Med presvet, nimi uspehi je otvoritev kultur, nega doma »Igo Gruden«, med političnimi pa okrajna tabor OF. Po poročilih se je razvila ži. vahna dlsktusija. Tov. dir. Fer-luga ie govoril o vprašanju ju-sarskih zemljdšč in pcduaril, da je zemljiška posest glavna ovi. ra proti naseljevanju tujcev. O. pozori! je na obalni pas, kier bi tujci radi; od,kupili zemljo od naših kmetov ter s tem poita- lijančili obalo. Pri tem je še omenil konkretni primer jusar-skih zemljišč, k; se, daj0 spremeniti v travnike. Za ta zemlji, šča je treba plačati le majhno pristojbino za prepis, pa lahko pridejo v osebno last jusar jev. O vprašanju jusarjev je spregovoril še občinski svetovalec tov. Pertot. Ivanka Pertot je spregovorila o dijaških problemih in nakazala, kako bi bilo mogoče doseči tesnejšo povezavo med dlijaštvom. Tov. Colja je spregovoril o splošnih vpra. šanjih OF in poudaril, da je nabrežinski okraj vedno bolj narodnostno ogrožen. Od 4683 prebivalcev je 1230 prebivalcev italijanske narodnosti. Od leta 1945. ko je bilo samo ckoli 500 Italijanov, se je doselilo v občino 730 novih ljudi. Tov. Dg-ljak. je ctnenil, da se namerava izseliti »z Mavhinj v Kanade- 8 mladincev, kar pomeni da se po eni stranj tujci naseljujejo, domačini pa odhajajo. To nam *e seveda v škodo. Tov. Terčon je deja-l, dla je treba oživit' de. lovanje razrednih sindikatov. Končno so izvolili novj okra-j. ni odbor OF, ki se bo prihodnjo soboto gestal in formuliral skle-pie nedeljske skupščine ter izbral iz svoje srede izvršni odbor. I. ii’. f. o srednjeveški upodabljajoči umefnosh Snoči ob 20.30 uri je bilo v »Gregorčičevi dvorani« v prostorih SHPZ v Ul. Borna pod okriljem Narodne in študijske knjižnice predavanje univerzitetnega profesorja dr. Frana Steleta o «Slovenski umetnosti v srednjem veku«. Predavanja se je udeležilo veliko število občinstva. V uvodu je tov. dr. Bartol povedal, da je to prvo predavanje v ciklu znanstvenih in umetnostnih predavanj, ki jih b0 organizirala Naro'dna in študijska knjižnica. Prvi ciklus bo obsegal umetnostno zgodovinska predavanja, sledila bodo predavanja iz glasbe, književnosti, splošne zgodovine in geografije. Tov. Bartol je poudaril, da bodo ta predavanja izpolnila vrzel, ki jo je po. menila za nas 25-letna doba italijanske okupacije, ko smo bili odrezani 0d našega kulturnega središča. dokazuje povezanost Slovencev v Primorju z njihovim jedrom in dokazuje hkrati, da je središče močneje vplivalo na obrobne kraje, to je na Primor, sko, kakor so vplival* nanjo njeni furlanski sosedje. Vpliv slovenske umetnosti je segal prav do Trsta, v Brda in celo Beneško Slovenijo, o čemer pričajo razne ohranjene umet. nine Nato je prof. Stele imel zelo zanimivo predavanje o srednjeveški upodabljajoči umetnosti pr* nas, ki je bilo kljub svoji zgoščenosti pravi užitek za vse ljubitelje umetnosti. Po preda, vanju je sledil prikaz slik najznačilnejših umetnin, ki so se ohranile v Sloveniji ;z srednje, ga veka. Profesor Ste’š je vse te slike nazorno pojasnil in opozoril na razne sloge, prvine in odtenke. Na koncu je še poudaril, da tudi srednjeveška umetnost SEJA NABREZINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Ustavljen ie skupen odbor ie pomoč Nekaj podatkov o zdravju Tržačanov v preteklem oktobru OBČNI ZBOR ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV ERS Povezava prosvetnih delavcev s sindikalno organizacijo porok za uspešno delovanje na kulturnem, prosvetnem in vzgojnem področju Ustanovitev socialnega ionda - izraz čuta solidarnosti in tovarištva med prosvetnimi delavci V nedeljo zjutraj je bil na novem sedežu SHPŽ v Ul. Roma št. 15 redni letni občni zbor Zveze prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov. Občni zbor je vodil predL sednik glavnega odbora Zveze tov. prof. Umek. ki je najprej prečital dnevni red, katerega so vsi navzoči odobrili. Dnevni red je obsegal sledeče točke: 1. otvoritev; 2. čitanje zapisnika zadnje skupščine; 3. poročilo pred-edn ka in tajnika; 4. poročilo načelnikov posameznih odsekov; 5. diskusija k pn-•ročilom; 6. poročilo nadzornega odbora z razrešnico odboru; 7. predlogi in sklepi; 8. lažno; 9. volitve. Po uvodnih besedah je predsednik glavnega odbora tov. prof. Umek podal poročilo, v katerem je orisal delo in pomen Zveze prosvetnih delavcev od zadnjega občnega zbora do danes ter poudaril, da je bilo delo glavnega odbora precej otežkočeno prav zaradi tega, ker nj razpolagal s primernimi prostori, kjer bi se članstvo lahko shajalo ter utrdilo medsebojne stike. Toda sedaj imajo tudi prosvetni delavci svoj sedež, in sicer v prostorih SHPZ. ki bo moral odslej naprej postati res središče vsega sindikalnega življenja in delovanja omenjene Zveze. Cim večja bo povezanost članstva z glavnim odborom zveze, tem ga našega učiteljstva za pravice in nemoten obstoj slovenskega šolstva na našem ozemlju. Prav zaradi pomanjkanja primernega sedeža ter s tem v zvezi nepopolne povezave prosvetnega delavstva z glavnim odborom, ni bilo mogoče rešiti vseh nalog ki so, si jih člani zadali na zadnjem občnem zboru. Predvsem ni bilp rešeno vprašanje stalnosti, naših šbl in našega učiteljstva, ki je v tem trenutku najvažnejše. Tudi za rešitev tega važnega problema bo potrebna večja povezanost vsega članstva z glavnim odborom, ki bo ob njegovi pomoči prav gotovo tudi na tem področju uspel. Vsč delo. ki ga bodo člani stupno z glavnim odborom opravili, bo koristilo tudi koordinacijskemu odboru, ki je že v tej pcslovnil dobi stopil v novo fazo. Na zadnjem sestanku 13. t. m. se je namreč koordinacijski odbor razširil p 6. članov ter puotal jz posvetovalnega organa tudi organ kj lahko sklepa. V pretekli poslovni dobj je že prišel do izraza. ko je napovedal sološno stavko profesorjev ter jo tudi izvedel. Ob koordiniranem delu vseh prosvetnih delavcev na naših tleh, se bo polagoma vzbudilo zaupanje v Zvezo tudi med drugimi, do sedaj nasprotnimi stanovskimi organizacijami, kar bo začetek za bodočo enotno stanovsko organi- večji bodo uspehi, ki jih bo zacijo ki bo združevala član- lahko.ta prispevaj k borbi vse- Z GORIŠKEGA stvo ne glede na njego versko IZ ISTRE Seja pokrajinskega sveta Za poplavljence 1 milijon lir Na seji pokrajinskega sveta je predsednik odv. Culct poročaj o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za pomoč poplavljencem v Italiji. Sklenili so sprejeti v gor*ško pokrajino 150 otrok iz poplavljenih krajev. Otroke so že pripeljali v naše mesto. Svet je sprejel predlog, da bodio Pok ra j inskemu odboru za pomoč poplavljencem dali takoj na razpolago pol milijona lir naknadno pa še 500.000 lir. Večina svetovalcev je sprejela tudi predlog, naj se cena vstopnicam v kinodvorane zviša za določeno vsoto v prid' poplavljencem. Nato je svet prešel k proučevanj« dnevnega reda. Na predisednikov predllog so sveto, valci odlgodiili zaradi njene ob. šimosti razpravo prve točke ali proučitev pokrajinskega proračuna za leto 1952 na prihodnjo sejo. Na tej seji so poleg imenovanja pokrajinskih predstavnikov v svetih raznih javnih u. stanov še štiri točke, katerih rešitev so imeli za nujno. Za predstavnike pokrajinskega sveta pri pokrajinskem u-pravne-m odboru na prefekturi so bili izvoljeni; prof. EtrJMo Mulitsch, odv, Franco Janche, inž. Virgilio de Grassi in Anton Pacor. Za njihove namestnike: ra-B. Hugo Persa in Lec-nar<} Tomba. Za revizorje računov b*vše pokrajinske depu. tacije so bi-lj izvoljeni: dr. Edvard Corazza, dr. Avguštin Sambo in učitelj Jožef Gallas. Za pokrajinske predstavnike pri upravnem svetu goriške mestne hranilnice so izvolili; u-čitelja Rudolfa Mianija in Antona Rizzattija, člana odbora mestne hranilnice svetovalca DC dr. Gaispardisa, za predstavnika pri pokrajinski ustanovi za turizem so imenovali rag. Zue. calija; pri pokrajinskem- šolskem svetu pa učitelja Ivana Granzinija. Nato so imenovali okrajne vo. lilnie komisije. V volilno komisijo za gori-ško okrožje so bili izvoljeni; Egon Clemente, Attilio Agosla in odv. Pio Fomasin; Marijan Peternelj, prof. Zuccalj in Franco Pussin kot namestniki. Za Gradiško; Spartak Zorze. non, Marij Travan, Marij Pcr-telli; za njihove namestnike pa Fran Fantini, Anigei Zonca in Alfred Ballaiben. Za Krmin-: Mihael Sfiligoj, Ivan Zcrzerron, Ivan Mamzatto; za namestnike pa Ivan Prinčič, Amadeo Fabrizj im Attilio Grion. Za Tržič: Oziris Bressan, Bru. no Cunter in Flavia Facchin-et ti; za namestnike; Dario Ric-ciotti. Iyan Biasiol fn Erminio Conte. Pri šolskem ambulatoriju bo pokrajino zastopal svetovalec dr, Cicutta; pri šolskem patro. natu Pa Libera Corte. Nato so svetovalci odobri 1 j sprejetje naselij Fossalon in San Vito pod občinsko upravo Gradež. zavarovanje za civilne odgovornost osebja v pokrajin, skj umobolnici, izboljšanje prejemkov osebju pokrajinske u-mobclndce v primeru bolezni. Razpravo ostalih točk dnevnega reda je svet odložil na pr ihod-njo sejo. Zbiranje oljnega semena bo kmalu zaključeno Pokrajinski agrarni konzorcij v Gorici sporoča vsem in-teresiranim kmetovalcem, da bodo 24. t. m. v agencijah v Ločniku, Krminu, Gradiški, Ro. mansu, Pierisu in Tržiču zaključili zbiranje oljnega semena. Razstava hrvatskih likovnih umetnikov V ponedeljek dopoldne sta obiskala razstavo sodobnih likovnih umetnikov Hrvatske, ki je bila odprta v soboto v mali dvorani Ljudiskega gledališča v Kopru, komandant VUJA polkovnik Miloš Stamatovič in predsednik Istrskega okrožnega LO tov. Beltram Julij skup. no z drugimi predstavniki ljudske oblasti. Razstavo je organizirala Galerija likovnih umetnikov Reke. Približno 60 slik, 38 slikarjev in 10 skulptur šestih kiparjev prikazuje del sodobne hrvatske umetnosti in njena stremljenja. Na razstavi so zastopani znani kiparji Kršinič, Avgustinovič, Bakič ter umetniki Sohaj, Miše, Tartaglia. Gliha in drugi. Priporočamo, da si razstavo ogleda vsak naš človek. Odprta bo do 22. novembra. Požar v Pobegih V soboto popoldne je nenadoma izbruhnil požar v hlevu, ki je last tovariša Jermana Bertoka št. 68. Takoj ko so požar opazili, so poslali v Koper do ognjegascev nekega tovariša s kolesom. To nikakor ni bilo prav, ker je v vasi telefon, ki bi se ga bili lahko poslužili. Gasilci bi bili prišli na mesto prej in obvarovali pred večjo škodo. Po dveumem napornem gašenju je gasilcem uspelo, da so požar pogasili in tako odstranili nevarnost, da bi se bil razširil še na druga bližnja poslopja. Hlev je popolnoma zgorel in v njem 12 stotov sena. Skoda. ki jo trpi lastnik hleva, znaša okoli 150.000 dinarjev. Tovariš Jerman je imel namen kupiti živino in je dobro, da tega ni napravil, ker bi bila sicer še ta zgorela. Vzrok požara še ni znan. in politično pripadnost. Njegovemu poročilu, ki so ga vsi člani z odobravanjem potrdili, je sledilo poročilo tajnice glavnega odbora tov. Pahor Marije. ki je obsegalo predvsem pregled o že izvršenem delu, obenem pa tudi nekaj misli in nasvetov, kako naj bi se sindikalno delo poglobdo. da bi bila Zveza prosvetnih delavcev kos nalogam, katere bo treba čim-prej rešiti. Predvsem je orisala delo posameznih odsekov, izmed katerih si je organizacijski odsek zadal nalogo okrepiti Zvezo samo. Njegova naloga je bila skrbeti za razne družabne prireditve, izlete, oglede razstav ter za čim tesnejšo povezanost članstva sploh. Tudi pravn* odsek je bil aktiven ter je na sejah ki jih je imel proučeval vprašanja, ki se tičejo predvsem ureditve službenega položaja učiteljstva. Koristno in pozitivno je bilo tudi delo pedagoškega odseka, ki ima lepo urejeno knjižnico, kateri pa še primanjkuje veliko knjig za sistematsko izpopolnitev. Dobro so uspeli predvsem diskusijski večeri, ki jih je omenje-ni odsek organiziral in na katerih so razpravljali o raznih pedagoških problemih. Zelo živahni so bili stiki našega učiteljstva s sindikatom prosvetnih delavcev Istrskega okrožja, kot tudi z ostalimi zamejskimi Slovenci ter predvsem s prosvetnimi sindikati Jugoslavije. Sledila so poročila načelnikov posameznih odsedkov. Poročilo organizacijskega odseka je podal tov- Gerdol, poročilo pravnega odseka tov. dr. Perhavc, poročilo odseka za izvenšolsko delo toy. Jereb Milan, poročilo podružnice SNG pa tov. Nakrst. V diskusiji o posameznih poročilih je tov. Umek prečital kratko poročilo o poteku kongresa prosvetnih delavcev v Beogradu. katerega sta se udeležila tudi predstavnika Zveze prosvetnih delavcev iz Trsta. Občni zbor je nato v kratkih besedah pozdravil predstavnik glavnega odbora Zveze Enotnih razrednih sindikatov STO tov. Lipovec-Tine, ki je želel prosvetnim delavcem še nadaljnjih uspehov. Po poročilu nadzornega odbora je bila sprejeta razrešnica glavnemu odboru. Po živahni diskusiji so člani sklenili ustanoviti socialni fond, v katerega bodo plačevali vsak mesec določen znesek in ki bo na razpolago vsem članom prosvetnega sindikata, ki bi bili iz bolezenskih, ali drugih tehtnih razlogov v težki denarni stiski. Posebno pomoč bodo nudili vsi prosvetni delavci tistim članom, ki bi. brez lastne krivde izgubili zaposlitev. Ta sklep kaže veliko razumevanje članstva za vse težave, v katerih se danes nahaja zaradi težkega gospodarskega položaja tudi prosvetno delavstvo ter njihovo pripravljenost, da mu * svojimi prispevki priskočijo na pomoč. Občni zbor so zaključile volitve novega glavnega odbora Zveze prosvetnih delavcev ERS. Člani glavnega odbora so: Prof. Umek Jože, dr. Perhavc Rudolf, Gerdol Janko, Kosmina Duša, Jereb Milan, Pavletič Julij, prof. Babič Jožko, Culot Ivan, Kalan Ana in dr. Zuba-lič Leopold. Člani nadzornega odbora so: Nakrst Rado, Boštjančič Karel, Lukeš Jožko. Člani razsodišča pa: Sancin Modest, prof. Penko Tone in dr. Furlan Branko. Snoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta. Na seji to najprej razpravljali o pomoči poplavljencem v Italiji. O tem je najprej soregovorilj župan, nato pa Ado Slavec, ki je pred. lagal, naj bi vsi oni, ki morejo, sprejeli tudi za daljšo dobo otroke poplavljencev. Nato pe je še predlagal komisijo vseh štirih skupin, ki naj bi koordinirala vse delo pri nabiranju pomoči 'poplavljencem ter bi ugotovila, koliko otrok bi lahko sprejeli v vsej občini. S tem predlogom so se strinjali vsi. Ljudsko fronto bo v komisiji predstavljal tov. Skrk. Danes bo že začela z delom. Nabrežinski občinski svet je pokazal s tem solidarnost vseh prebivalcev občine z ljudmi, ki jih je doletela tako huda nesreča. Občina sama bo med drugim dala na razpolago tudi vsa vozila za prevoz nabranih predL metov. Nato je svetnik Slavec pred. j lagal še protestno resolucijo, I ki naj bi jo poslali ZVU v zve. zi z nameravanim zvišanjem i najemnin, o katerem bodo se-( daj razpravljali v rimskem par. lamentu in katerega bodo najbrž kot vse podobne ukrepe raztegnili tudi na STO. Tov. Skrk je v imenu svoje skupine izjavil, da se v načelu in bistveno strinja s tem, da se zahteva zapora nad povišanjem najemnin pristavil p« je, da ni treba omenit; v resoluciji italijanskega parlamenta, s katerim nimamo mi tu kaj opraviti. Zahtevati je treba pač, da se najemnine ne zvišajo ne glede na to, kai bodo sklenili v Italiji. S predlogom, da se ne smejo zvišati najemnine, so se strinjali vsi svetovalci. Končno je ing. Šorli podrobno naštel vsa dela. ki *ih nrsl*-jo napraviti s 3 milijoni lir t-i jih bo dobila občina od ZVU za zimska dela, to se p av: za omiUenje brezposelnosti. K t=i vsoti je treba prišteti še 1.000.000 lir za dela ria t’ gu pred postajo na knž;šču (Bi-vio). Tako bodo v Nabrežini očistili vodnjak javni vrt, igri šče za otroke itd. Ma'a popravljalna dela bodo izvršili v vseh vaseh. Največ bodo potrošili za odstranitev treh barak pri Devinu, ki jih bodo morali nato ponovno postaviti drugod. O vseh teh delih bomo podrobneje poročali, ko se bodo o njih razpravljali na prihodnji seji v ponedeljek 26. t. m. V oktobru je bil zdravstveni položaj v tržaški ebeini precej zadovoljiv. Rodilo se je 221 ži. vih in sedem mrtvih otrok, porok je bilo 252. umrlo pa je 256 ljudi. Med nalezljiv-mi boleznimi je bilo tudi 16 primerov davice, 44 primerov škrla. tinke, 13 primerov ošpic, 5 pri. merov oslovskega1 kašlja ter trije primeri poliemelit. Povprečna dnevna potrošnja vode je znašala 83.858 kub. m. Pregledali so drugi rokav Timava, da se prepričajo, ali je voda uporabna, da tako povečajo količino vode iz štivanske-ga vodovoda. Bilo je tudi 947 pregledov zemljišč in stavb, pri čemier so ugotovili številne nerednosfi in pomanjkljivosti, kakor vlažna stanovanja, pokvarjene strehe, pomanjkanje popravil, neredne dimnike, slabe greznice in druge cdtočne cevi, umazana stanovanja z mrčesom itd. Zdravstveni nadzorniki so nap avili tudi 10 pregledov pri najemodajalcih, 273 pregledov trgovskih prostorov, 139 prostorov raznih industrij itd. Komisariat za higieno je po. skrbel za pregled 6533 obratov, pri čemer je ugotovil nered-nosti v 2078 primerih, izrekel opomine in kaznoval neke primere z globami. V kemijskem odseku pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso so pregledali 873 vzorcev. Pri mleku 10,6 odstotka ni ustrezalo predpisom, pri kruhu 26 odstotkov, pri slaščicah 10 odstotkov. Zanimivo je, da so ugotovili pri petih vzorcih vina da je bilo »krščeno«, kar jo končno spričo običajev gostilničarjev še nekam nizka številka; ugotovili so tudi vej primerov, ko so hrenov, ke pobarvali z umetnimi barvami iz katrana. Na trgu na debelo, na okrajnih trgih in v prodajalnah sadnja in zelenjave so zaplenili ali pa med drugim prenoveda-li_ prodajo tudi naslednjih količin blaga: salam 3.45 kg. kumaric in buž 1450 ka, sira 12 kg. svežega sadja 4607" kg. svežih gob 140 kg, zelenjave 4954 kg. svežih rib 14 kg itd. Pregledali so 6350 kg svežih gob. Šolski zdravniki so preato-dbll 554 učilnic in skupno 9023 dijakov učencev in dece v otroških vrtcih 23 učencev so odstranili iz šol zaradi nalez ljivih bolezni, za 63 učencev so predlagali, naj jih pošljejo v klimatske kolonije. Občinski zdravniki so opra-viji .9311 ambulantnih pregledov, 242 pregledov na domu in 171 pregledov so ooravilj spe-cialist;.; ,.pregledov upokojencev je bito 2922. Zdravniške po-rtočotoe na so nudile pomoč v 8443 primerih v ambulantah, in 897 primerih na domu. Bodoči zakonci so se okor*-st*li s no^vetovrnjem 'f pred-■mkrn-kih posvetovalnicah v 28 primerih, kar je pr vzapre-i malo, če oomhlnih kako v^ž-no i« zdrav*e za rodbinsko «srečo». • Zivinozdr-vn'ški odseli- je pregledal 34.497 glav zak]an° živine ki 'e *o uvozTi od zunaj, ter 1606 gla-- ž vire. ki s" to zaklali v občinski klavnici, nri zasebnih mesarbh na podeželju *n pri zasebnikih na domu. Mesnicam, ki protojaio drugovrstno meso, so dodelili 29 glav živine. V glavni ribarnici so pregledali 204.545 kg rib. 55.540 kg mehkužcev in 17.790 kg raznih vrst morskh rakov in pajkov. Skupno so za-plenili_240 kg rib. Končno naj še povemo, da so psi ugriznili 62 ljudi, odi katerih so jih 20 predhodno zdravili proti pasji steklini. Na pobudo kroga tržaških Slovenk bo imela Narodna in študijska knjižnica dne 22. novembra 1951 ob 20.30 v Ulici Roma 15, II. levo DRUGI LITERARNI VEČER O pisateljici Zofki Kveder Demetrovič bo govorila univerzitetna profesorica dr. Marja Boršnikova namesto dr. prof. Lore Kernčeve, ki je službeno zadržana. Iz izbora del pisateljice Zofke Kveder Demetrovič bodo recitirali člani Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Vabila se dobe v Narodni in študijski knjižnici. SLOVENSKO l\l NK 00 NO gledališče .ro/DlUVI KOKOONIKK IX *XAX«E!“ Samomor ali nesreča v nedeljo v Borštu? OF IV. okraj OF Skedenj priredi dvodnevni izlet v Sv. Lucijo in Tolmin 8. in 9. decembra. Vpisovanje na sedežu v Skednju in pri tov. Pregarcu na Kolonkovcu vsak dan od 17. do 21. ure do vključno 28. novembra. Okrajni odbor OF iz Nabrežine obvešča izletnike iz okraja Zgonik, ki so se prijavili za izlet v Komen dne 25. t. m., da je izlet jz tehničnih razto-gov preložen na 2. decembra. Vpisovanje za izletnike iz Zgonika in Gabrovca v gostilni Guštin v Zgoniku, za izletnike iz Saleža pa pri Miliču št. 37. Vpisovanje se zaključi 23, novembra. Danes 20. novembra ob 20. uri bo seja širšega odbora OF IV. okraja. Priporočamo točnost! za Tržašlm »zemlji? pripravlja mladinsko isr° idebetmea Premiera bo v SOBOTO 24. t. m. ob 20, ponovitev v NEDELJO 25. t m. dopoldne ob 10 v AVDITORIJU- V NEDELJO 25. t. m. ob !*• ponovitev Krleževe drame I Predstava je namenjena predvsem prebivalcem okoliških vasi. Gledališče Verdi V četrtek bo v gle^311^^^ di otvoritvena predstava t®1. nje operne sezone s Puce®' vo «Turandot». . „:u Opero, v kater* bp nas’lop^ OKRAJNA SKUPSCINA ZA II. OKRAJ V četrtek 22. novembra ob 20. uri bo na stadionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu skupščina OF za II. okraj. Dnevni red: politično-organi. zacijsko poročilo okrajnega od. bora, diskusija, izvolitev okrajnega odbora OF. PARTIZANSKA ZVEZA ^ IV. okraj, sekcija partizanov STO Skedenj organizira za 9. decembra izlet za člane in sim. patizerje v Gabrovico pri Črnem kalu v Istri. Vpisovanje na sedežu v Skednju vsak dan od 17. do 21. ure do vključno 28. novembra. slavna jugoslovanska Dragica Mariinis, bo vo«11 -ti. tonino Votto Nastopili bof°ri.j Ken Neate. Ro-setta Noli. Stefanom, Femando L! oct. Vladimiro Lozzi, Raimondo teghelli, Eno Mucchiutti in , gi. Zborno petje to na. r jvo Adblf0 Fanfani. režiral je.uLjta Luzzato, koreografka A« Bronzi. jj- Razprodaja vstopnic se J1 ljuje pri gledališki blageJ KORIST KONCERT V POPLAVLJENCEM ^ V soboto bo koncert, kae ga čisti dobiček bo narnm N* italijanskim poplavljene*1 -pra. koncertu bodo sodeloval1 gica Martinis, Rosetta bor Neate. Marco Stefanon, -gjjti gledališča Verdi in JrnCert filharmonični orkester. K- J. to bo vodil Antonino VoAJ.;esO't zaigral na klavir še «Koncert v A-duru»- p„ccifli' gramu bo Mascagni, ju Ponchielli, Verdi, Rošsin Grieg. Tl R B Tajništvo Zveze Pf°?.V«d n5 delavcev sklicuje za četrte^,,, 22. novembra ob 17.30 ur^ sejo na svojem sedežu. ne starega in novega seja obvezna. 1 odW>ra J BoP iti Fantje m dekleta *? ~ pre-izrekajo družini tragicn°. jjre-minulega Jožeta Rapotc® no sožalje. ;0K£ ROJSTVA, SMRTI IN P°B> 1951 Pade z , se pobere in izgine v noč • Zjutraj so ga našli razmesarjenega na železniških tračnicah Ni g& morda človeka v Borštu in okoliških vaseh ki ne bi s sočutjem govoril o tragični usodi ki je v nedeljo zadela 21-letnega Jožeta Rapotca stanujočega v Borštu št. 18. Vsak se sprašuje: nesreča ali samomor? Verjetno ne bo nihče zvedel ničesar; tajnost o svoji tragični smrti bo mladi Rapotec odnesel s seboj v prerani grob. Toda poglejmo kako se je vsa zadeva dogodila. Nekaj čez polnoči sta se vsed-la na «Vespo» Rapotec in njegov prijatelj ter sovaščan 21-letni Albert Barači. Iz Ricmanj, kjer sta se nekaj časa. ustavila sta hotela že zaradi pozne ure oditi domov. S svojim vozilom sta hitro puščala za seboj gladko cesto,m zavila proti Boljun-cu. Ko pa sta prišla skoraj do vasi je Rapotec, ki je vozil »Vespo«. verjetno izgubil kontrolo nad vozilom, tako da je to zašlo na levo stran ceste in udarilo v obcestni kamen. Oba potnika sta se zaradi sunka zavrnila na tla, vendar sta le nekoliko popraskana takoj vstala. Oba sta se seveda pošteno prestrašila in nista mogla bo besed. Prvi se je zavedel Rapotec, ki je svojega tovariša naprosil, naj ga nekoliko počaka, češ. da gre po pomoč. Ta ga je sicer začudeno pogledal, vendar ni ničesar dejal. Ko je Rapotec naredil nekaj korakov, se je obrnil in rekel Baračiju. naj pozdravi sorodnike ter vse znance. nakar je izginil v noč. Možno je, da Barači ni dobro razumel prijateljevih besed ter je samo gledal v smer, kamor je izginil Rapotec. Iz premišljevanja ga je tedaj premotila luč avtomobila finančnih agentov, ki je tedaj zavozil mimo. Agenti So, čim so zagledali prevrnjeno vozilo, avto ustavili in Baračija vprašali, kaj se je zgo-dilo in če rabi pomoč. Ta jim je vse natančno povedal, nakar so agenti obdrzeli ;n stvar javili tamkajšnji policiji, ki je v spremstvu Rapotčevih sorodnikov takoj začela iskati po okolici, Vse je bilo zaman. O Ra- potcu ni bilo sledu. V nedeljo zgodaj zjutraj pa je 22-letna mlekarica Viktorija Petaros v trenutku, ko je hotela prečkrati železniški tir, kakih 30Q m od postaje pri Borštu, opazila na tračničah ležeče strašno razmesarjeno in skoraj na dvoje prerezano truplo mladeniča. O odkritju ie takoj obvestila policijo, ki je, čim je prišla na mesto, spoznala v mrtvecu ponoči izginulega Rapotca. Samomor ali nesreča? Tudi policija, ki je takoj uvedla pre. iskavo, ni mogla nič točnega gotoviti. Možno je, da je fant pri padcu udaril z glavo ob tla ODBOR ZA NOVOLETNO JELKO Podporno društvo STO pri, redi skupno z odborom za novoletno jelko za I. okraj v sredo 21. novembra ob 20. uri Ul. R. Manna 29 za člane prosvetnih društev in množičnih organizacij I. okraja kinopred-stavo z dokumentarnimi filmi. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «Vojka Smuc« bo imelo svojo redno odborovo sejo v sredo 21. t. m ob 20. v Ul. Ruggero Manna 29. DAROVI IN PRISPEVKI Na predstavi lutkovnega gle dališča, ki je bila preteklo nedeljo v Barkovljah, so barkov-ljan-ski pionirji nabrali 95o lir za Kulturni dom. Za kulturni dom sta darovala tudi Lucija Spaoger 500 in S. Jenko 800 lir minili. Tako je prišel 18. aprila 1950. leta ta roparski napad na mirnega gostilničarja, ki je tedaj izgubil ves inventar, pred sodišče. Moimas je bil seveda odsoten, in kakor je kasneje sam trdil, ni ničesar vedel o zadevi. Pred debrim mesecem pa se je pokazal v Trstu. Poli in ostal v omotici. V podzavesti cija ga je takoj aretrirala, ker je blodil skozi noč in končno bi moral obsedeti leto dni za padel sredi tračnic, kjer je obležal. Zjutraj, približno ob 617 p& je privozil iz Sv. Elije vlak. ki je fanta povozil. Usoda je hotela, da je ležala tedaj nad okolico gosta megla, ki je vlakovodji ovirala pogled na progo. Ce bi te ne bilo, ali bi vlakovodja opazil truplo in pravočasno ustavil? Verjetno da. Možno pa je tudi, da je Rapotec šel prostovoljno v smrt. Njegovo zadnje besede prijatelju, naj pozdravi sorodnike in vse znance to potrjujejo. Iz kakšnega razloga je šel mladenič. ki je bil znan kot pošten, delaven in miren v smrt? Težko, da bomo kdaj zvedeli, čeprav je policija še vedno na de lu, da reši to zagonetko. Pora, na katerega ga je obsodilo sodišče. Ker je Moimas vložil priziv, je stvar vzelo v roke prizivno sodišče. Javni tožilec se je sicer uprl odvetnikovi in obtoženče-vi zahtevi, vendar je sodišče sprejelo priziv, razveljavilo prejšnjo obsodbo in istočasno ukazalo, naj se zopet uvede postopek za novo razpravo, pri kateri bo prisoten tudi obtoženec. IZPRED SODISCA Obnovitev procesa proti napadalcu iz L 1943 10.2.1943. leta je Arduino Moimas skupno z drugimi škva-drlsti napadel in razdejal gostilno Mirka Subana. Takrat je imel Moimas in tovariši krit hrbet, ker so dejanja izvrševali pod krinko borbe proti antifašistom. Toda časi. ko je bilo fašistom dovoljeno napadati in razbijati lokale in gostilne svojih političnih nasprotnikov, so Pod mostom odkrit mrtvec Približno ob 10. uri je Jožeta Sčupeka iz Ul. Costalunga zaneslo po poti,ki pelje na dolg most nad Ul. Costalungo. Med hojo po mostu je mož morda iz radovednosti pogledal y globino in prestrašeno opazil, da leži globoko spodaj in v čudnem položaju truplo moža. Stopil je bliže, vendar je spoznal, da je bolje obvestiti policijo in Rdeči križ. V kratkem so bili na mestu zdravnik in policijski agenti, vendar možu niso mogli pomagati: bil je že mrtev. Tudi t« ni policija, ki Je našla mrtvecu v žepih osebne dokumente, s katerimi so ga identificirali za Sl-letnega Lui-gija Tavuzzija iz Ul, Settefon-tane 6, mogla točno ugotoviti ali je nesreča ali samomor. Dne 18. in 19. novefflbr s, se je rodilo v Trstu J ,e 10 porok je bilo 6 in umrl oseb. vntfSi^ Civilne poroke: šofer gjiva no Glessi in gospodinJS-jj-otta Bardi, šofer Giovanni . r*i-in uradnica Raffaela Gjp 49-letna Giuseppina _ Ca-52-letna Marija T°tar°J:arnpU“' sulli, 61-letni Carlo 1 gjjeL 77-letna Amalia Dre*£su. A„-ni Dario Sevieri in tonio Gomiselli. MALI OGLA?! _ ZAKONSKI PAR ISCE SO® pp —, i in v cen" > možnosti prazno in v c1 slov na upravi lista. HLAČAM DOBRO Nj\J.fnoV1!'Lie' za majhno neodvisno 5 Naslov na upravi lista. OPREMLJENO SOBO odča'jJjSJ‘’'' šemu gospodu v mesiu- ^ na upravi lista. ADRIA-EXPBEj£ organizira 2. decernb v IZLET Z VLAKOM Divačo in zelo ugodni po c«®1* ,vein' . , 94 n*". Vpisovanje do s . fess». bra pri «Adria- & Ul. Fabio Sever- flP3IA-EXggl^ DVODNEVNI 8. in 9. decemb« v Rovinj Komen Opaljn s«1" Šlanj«l Kornberg Kihomberk Koč in Draguco ^ m. Vpisovanje do j^ress*’, bra pri “A Lvero 5- Ul, Fab*o^ve ENODNEVNI 9. decembra v Materijo ^ Vpisovanje do bra pri «AdSeVero 5' Ul. Fabio bev _ 20. novembra 1951' DVOJE lepih prireditev v začetku novega leta ljudsko prosvetnega dela V uspešnejšo sezono SKtiercska kmturna zgodo- ''nore mimo Trsta. Ta- venpriniei' zgodovina sloji. ^ Gledališča ne more idfrei"0 plodnega dramskega ll. u Trstu, ki je bilo pre-i,■:17,0 m surov način pod 1 zmčm.. Vedno bo tudi dr-7° uV°tovitev, da je bila vnete 20 Gledališče med primor-•«i ljudstvom že pred deset-* silno živa in da je tradi-normiziranega zborovske-Trstu in o! Mci mfi-Jkfeii. 3 ukoreninjena kot * j?' ™ Slovenskem. J^na prekinitev udejstvo-| ljudi tako na ”*k em kot pevskem pod- * pomeni za slovensko pro-. pri nas težak udarec, ki . ®*Twtar še ni dosegel svo-*J*Paiue£,a namena: uniče-tZf^bljeno sicer se je slo-prosveta po vojni zopet Mogoqe je bila v ^ začetnega veselja tu in »Ji nerodnega, morebiti it »e e delo napačno zastavili H & Pozneje zataknilo. Eno ^Ootcvo: povsod se je čutilo, sposobnih moči; *ietn • 'a 0d; nekdanjih pro-it m bilo več, mlajši jr8*’a še niso snaredili». Ne n^rnkidti, d.\a je nastopilo še 30 momentov, ki so pome. S naZ ^jUvdušenfu ljudi kot pro- 1 *unek nazaj tako začetne-^Pdušenfu ' g* sPloh. Gre tukaj Za po-Lj nerazumevanje oblasti, ..Uušh "im. organizacijam ni vr-rJ" ^ jih 1 njihovih, prostorov ali pa 5fe je ponovno odvzela: tiH-j^^je za kvarno, razdi-np delo nekaterih ljudi, ki le)f^ggrizenostjo fašistov za-befc, ?0 tud'; v slovensko pro-^ • ker vidijo v tej nevar-k woie umazane paliUč- pSpefcttlacije. $ 97,10 zaznamovali tu- Še . Pamvnost: ljudje bi ■ tostitf0.Že ®e P™H gledat 'n i toda da bi se sami trtn-TT k temu so se težko !n|T 1>XH. Mladina, ki je ostali. slovenske šolske vzgoje »it; S0st° ni prav upala spii-inlZe. odrske deske. (Pre-tsjj , * nas zavedlo, če bi ho-tje ai ponovno naštevati ki so tudii nošo ftjsn .0 zadrževali in jo v Preti J? feri še sedaj zadržuje-dejiij aktivnega prosvetnega je zato novi »Onj v ljudski prosveti, ki je V? *« nekaj časa. Opazili j^tudi več mladine na na-j^rediitvah — ne-le med %jj, tuvpak tudj med na- ' Z'11*' Tako pričenjamo \ vendarle z lepši- \j^rejj . na Kontcvelu in Na-4^2 ^ (kjer so nastopili Kri-k) ‘ M nimajo lastne dvora-*^ rtn nes ^ko rečemo, da % nf 0ba nastopa v tem upa. ~~ 'ičala in razveselila: ie namreč vendarle tr^ "a tista, ki bo morala OldttoJ'‘j sle,- prevzeti nase Prosvetno društvo "Ivan Vojko,, s Proseka-Kontovela je pripravilo glasbeno-dramsko prireditev “ČUDEŽ V P USTIN]IM IN "LOJTERCA„ »lej t trreme, (pa čeprav bo - , .en* že zajadrala v esred-Ufttet*). Naj bi tema dvema "H , Prireditvama kmalu ' druge; Prireditev prosvetnega -društva «Ivan Vojko« s Proseka-Kontovela, ki je bila v nedelji popoldne, spada nedvomno med- ene, ki zapuste v gledalcu globljo sled-. Prireditelji so hoteli tokrat nuditi nekaj, kar ustreza čustvovanju našega človeka, kar ga dviga, kar v njem izčišeuje njegovo osebnost in kar povezuje duhovno našo na. rodno skupnost. Posebno drugi del predstave je močno očaral občinstvo in mu je prikazal življenjskost naše pesmi, življenjskost bistva našega' naroda, njegovo duhovnost, njegovo povezanost z zemljo jn z okolje-m, v katerem živi. Prirediteljem ni šlo za to, dla poskrbe samo nekaj uric razvedrila in zabave. V spevoigri «Lojterca» je mnogo prisrčnosti, ljudske hudomušnosti, veselja, razgibanosti. Resno so se režiserji, pevovodja, pevci, igralci lotili dela :n z navdušenjem so izpeljali svoje delo do konca in pri predstavi je bilo videti to njihovo veliko navdušenje, njihovo veselje pri delu, njihov trud in njihovo nadzorstvo nad svojim pripravljanjem. Predstava je začela skoro točno, kar velja omeniti. V začetku je moški pevski zbor pod vodstvom Viktorja Čermelja zapel lepo, ubrano in občuteno nekaj pesmi. Pevci se odlikujejo s svojimi lepimi in čistimi glasovi. Vedno pravilno zagrabijo intonacijo in interpretacija je smiselna. V zboru je tudi precej mlajših ljudi, kar nam jamči, da bo lahko napredoval. Sledila je veseloigra V. Kata^ jeva «Cudež v pustinji«, katero je z ruščine prevedel Fran Žižek. Delce je vseskozi gro-teskno-komično, vsebina za naše prilike eksotična, vendar pa nam ne prikaže bistvenejših potez življenja v islandskem svetu. Prikazati hoče absurdnost starih tradicij,, popolno odvisnost ženske od njenega vsakokratnega gospodarja, moža ali očeta. Te tradicije so v današnjem svetu izgubile svoj pomen. Za nas ta igra nima posebne veljave, ker pri nas teh problemov ne poznamo, Delce pa je rešila grotesknost in dobra igra igralcev, ki je krepke očitala vsako posamezno vlogo. Sura Igclkin Maria Puntarja in Valja Zotov Ivana Bana sta bila res dobra, stvarni in iznajdljivi turist in dober tovariš na eni strani ter sentimentalni zaljubljenec na drugi strani. Livio Albi je bil pristen stari lakomnež Mešedi Husein. V njegovi igri ni bile nič ne preveč ne premalo. Skrajni ubogljivosti očeta in moža, do česar jo sili koran, je znala dodati žensko intuicijo in. željo, po odporu proti tradicijam Slavka Ban kot Džamile. Hu-daibat Slavka Pirjevca je bil popolnoma na mestu kot oče. ki išče Pri možitvi hčerke dobiček. Umerjeno je izdelal z rahlimi karikaturninu obrisi Nasredija mulo (mcbbmedan. skega svečenika) Danilo Škabar- Dobra 'sta bila Mario Gerlanc in Viktor Stoka kot soseda Obal Kasin in Medžid Kahu. Vsa igra je bila pristna, brez pretiravanj in resnična. Prav bo, če Se ti igralci lotijo kake primernejše veseloigre. Dokazali so, da bi jo zmogli. Igro je režiral skladno s pravilnim neprebranim pcudlarjanjem situacijske in besedne komike Alojzij Starc. Sledila je spevoigra pes-mi «Lojterca», ki je bila pravzaprav osrednja točka vsega večera in ki je dala tej prireditvi njen pravi pomen. Scenarij je naprsa-1 Lojze Cjak, zbral in priredil ga je Viktor Čermelj. Ujemajoče se sta pripravila uprizoritve spevoigre Lojze Cjak kot režiser in Viktor Čermelj kot dirigent zbora. Dejanje se lagodno odigrava ob petju posameznih vlog. Prizor sledi neprisiljeno prizoru, vsa teža je na melodioznosti in čustvenosti naše ljudske ljubavne pesmi in naše narodne pesmi, ki prikazuje življenje na vasi med mladimi ljudmi, idilo lepih noči pa tudi nergavost starejših, hudomušnost in nagajivost mladih deklet, zaljubljenost fantov in deklet; pri takih priredbah je nevarnost, da zaide prireditelj v neko sladkobnost zaradi pomanjkanja dramatičnosti. Vendar se pa to ni zgodilo pri scenaristu Cjaku in prireditelju Čermelju. Prave dramatičnosti seveda tu ne more biti, ker ni pravega dejanja z igro in protiigro. ■ Nastopajoči v «Lojterci» Igra in protiigra sta le nakazani v tem, da dekleta pričakujejo svoje prave izvoljence. Hčerke in dekleta, ki. so jih igrale Licia Milič, Anica Stoka, Ada Daneu, fantje v zasedbi Slavka Pirjevca, Ljuba Stoke, Rada Briščika, Maria Puntarja, ter mati Cvetane Stokove in cče Draga Stoke so bili v svojem kretanju po cdru, v svojem nastopu, v svojem petju žive figure, kot bi jih vzel iz življenja, ki so se nam zdele verjetne. V njihovem nastopu ni bilo nikafce togosti, zadrege. Igra je bila sproščena. Posamezne scene je podčrtavalo petje zbora sedaj meškega sedaj ženskega. Vrstili so se samospevi, ženski in moški dueti, mešan; kvarteti, seksteti, ok_ teti, tako da je iz tega nastala neprisiljena pestrost. Scenarij je nakazoval kraš. ko okolje, v katero so dobro spadale narodne noše. Lahko rečem, brez vsakega pretiravanja, da so bili delo samo na sebi, igra, petje in vse režiserske domislice vseskozi skladna celota, kar se mi zdi vsekakor omembe vredno. Videli smo, da so se igralci sam i sebe nadzorov ah in da sta režiser in pevovodja kritič. no sproti opazovala svoje delo, tako da je iz vsega nastala dobra uravnovešenost. Delo režiserjev je bi!0 težavno, saj je Med nastopom pevskega zbora na Kontovelu nastopilo vsega skupaj skoraj 100 eseb. Inscenacijo je stvarno in duhu iger ustrezno izdelal Slavko Pirjevec, Na koncu prireditve je meša. ni zbor zapel še Gobčevo «Ha-loško zdravico«, katero je moral na splošno željo občinstva ponoviti. Ta pesem je bila dober smiseln zaključek predstave. Pred to pesmijo je v imenu Slovensko-hrvatske prosvetne zveze njen zastopnik pozdravil prireditelje, pevce, igralce, vse sodelujoče, občinstvo. Čestita! j;m je za lepi uspeh in podčrtal je dejstvo, da si s prosvetnim delom, hočemo še popolneje izoblikovati svoj na-rodn; značaj. Prosek-Kontovei imata dobro pevsko tradicijo- Z «Lcjtercc» in z zborom, bi lahko zaradi dobrega nastopanja in dbstejne ravni igre, ta ljudsko-umetniška skupina nastopila tudi v dvoranah, kjer običajno pričakujemo zahtev, nejše nastope. Dvorana je bila natrpano polna domačinov in tudj mnogo Tržačanov je prišlo na to prireditev. 2e mnogo pred' začetkom predstave so ljudje kar trumoma prihajali v dvorano in mnogo jih je morailo oditi, ker ni bilo več mesta v dvorani, saj so bile skoro vse vstopnice razprodane že ene ure pred začetkom, prireditve. Ta predstava je bila res pravi uspehi in odkritosrčno lahko čestitam tej umetniški skupini. Dr. JOSIP KOSOVEL je nastopila dramska družina iz Su. Križa u nahrežini KINODVORANO SO NAPOLNILI NABREŽINOI. KRIŽANI IN LJUDJE IZ DRUGIH OKOLIŠKIH VASI - GLEDALCI NAVDUŠENI Ljudje iz Sv. Križa in drugih bližnjih vasi *> v nedeljo po-poldne hiteli v Nabrežino, kjer jie letos prvič nastopila dramska, družina iz Križa. Po že lanskih uspehih smo pričakova. li, da bo letošnji prvi nastop dokaz novega vzpona mlade in prizadlevne skupine in, nismo se motili. 2 e izbira igre nam priča, da stremi kriška družina po resnem delu in ni se ustrašila izbrati ravno francoskega klasi-ka-kicmediografa Moliera, ki zahteva od' igralcev, da dlo potankosti izdelajo vsak lik, ki mu je Moliere vtisnil tako izrazite- človeške lastnosti. Križani so nastopili s kome-dijo ((George Dandin« (Jurij Tepček), ki slika zakonskega moža, bogatega kmeta, poročenega s plemiško hčerjo. Čeprav je Jurij Tepček s svojim bogastvom rešil plemiSko družino propada, mora vendarle ob. čutiti vedno, ob vsaki priliki, dia je nizkega stanu in zaradi tega doživlja neprestana poni. Žan ja. 2ena ga spretno vara in čeprav jo mož zalotj z ljubimcem, lokavo izpel j e ve® dogodek tako, da ostane pred njenimi starši Jurij Tepček krivec in mora prositi svojo zvijačno že. no celo za odpuščanje. T a-ko ostane Juri j Tepček esmešen in vendar pomilovanja vreden mož, ki se nikol;. ne bo megel rešiti zakonskih niti rodbinskih vezi, v katere je zašel s poroko. Osrednjo figuro Jurija Tepč. k,a je igral Rudi Košuta, ki je komedijo tudi režiral. Vsa tri dejanja, ki se dogajajo pred Jurijevo hišo, so potekala gladi ko, brez nepotrebnih pavz, zapleti ja ji so se odvijal; prirod, no, neprisiljeno, v igri ni bilo karikiranja, ki pogosto zapelje diletante, da komedije ta-ke vrste sprevržejo v burke. Prav gotovo je to zasluga režiserja, kj (e je v MolAerovo dčlo poglobil, ga pravilno tolmačil in v tako gledanje napeljal tudli druge igralce. Tudi kot Jurij Tepček je bil Rudi. Košuta v teh mejah in je s svojo igro vzbujal ne le posmehovanje, temveč tudi; pomilovanje. Najboljši je bil v tretjem dejanju, ko že misliš, da bo končno le odvrgel s sebe vsa ponižanja im moško nastopil, pa ostane vendarle Jurij Tepček. Njegovo ženo Angeliko, hčer. ko barona Sotenvilla je igrala DaniJa 2 er jat. Bila je lokava ženska, ki se ji hoče Ijubavmih dogodivščin in je spretno vodi. la svojega moža za nos. Danila 2erjal je bila v svoji vlogi pri. AAJSESZACIOKALAEJŠA VEST IZ V S E M I R .1 A Nev e r j e t n o odkritje s pomočjo najveejega daljnogleda Bilo je — kakor poroča dnev. nik «New Yorfc Sun« v začetku avgusta 1835 — bilo je 10. januarja 1834 ob pol desetih zvečer, ko je astronom Sir John Herschel v zvezdami na Rtu Dobre nade usmeril svoj ogromni nov; teleskop dotlej nezaslišane jakosti prvič na lu. no, ki je štiri dni prej prekora. čila svojo prvo četrt. ((Uporabil je vso silo mogoč-nega daljnogleda in*ko je usrne. ril mikroskop v žarišče- zbirn.e leže, j-e zapa-zil čez oel^ polje popolnoma jasno prekrasno sli. ko bazaltnega pogorja zelenka, sto-rjave barve. Natančno je bilo videti šesterooglate bazaltne stebre, zelo podobne onim na škotskem otoku Staffa. Na enem mestu so ti stebri ležali prevrnjeni na tleh, okol{ njih in de. loma po njih je bilo vse pokrito s širokim; progami temno-rdečega cvetja, podobnega na šemu maku: prvi organski pri-rodmi proizvod; drugega sveta, Avgust Černigoj Ne ra Cerr>igoj je od zadnje r0 . ^‘aVe v ((Škorpijonu«, ^ dvema letoma, prid. a razstavljena dela IZ ' * bilo .5kar % No 2a2slaVe v ((Škorpijonu«, « preh d Salo' -.'Žali ,m3So- | nimf barvami: tud; oblikovno _______________ L k to na**i Pro,stora (mior-znamenje, da na-začenja bolj cenhi ttru,,,-'I,netn°3t in se zanjo sj. ‘ l ■ Nekaj novosti bi 4iu Preserwti-lo, ako bi fh ra, .^sledno v Cernigo-v ltoiji oziroma die-N$ti Je8°vi unietnostn; pre. toaiveč prehod v \ v či«delKh' piOSC-bno v *ra-* stvi ab*traktizem. C est 1’homme, (slog v zna-č ■ pravi francoski h-Sh st,aj’. na^in. alog umetni. J »tvarm^ ozna'žuie)o zna-N, Ver s^unega. Ce za Nh- ? k* rečenica za Cer. kNtei.J*, aino dinamičnega, Najinega umetnika, ki jNe yUS*varja na dva, tri ji Sein tem načinom pa k. ° to, da so zapadnja-ernistični od vključno do najskrajnejšega, Ct-kut,.83.. *cubizma. Fauvi. {Ae, j- lst'čno ovrednotenje ^vNje«1^6’ ie »bt"0 stoter V )o s e umetnosti. Obvla-ijrN J^Lnjenim estetskim Zato ie’ nedboir.no V tsriii v risbi oz. grafiki. Vu siccr s'iIe niegc' k Nv- emu °kusu, vendar *liij50N vi naspr°ti form; le Vli le n '°8a- Ni treba tega '!t^fafike'\ po^Iagi razstavlje-U-U ie t°, kar je naj. Ato i?ra sko'' in kjer bar' si r, n*^ake vloge. vsa °^a> .'N,!1?1 'lelunTI.n1 panneauiu ° Sk- N v K Je menda že i Gosp^ SP^mien ii arva le či’ > p se Z) elemcnt, ir.ed-S 6l>1hi k olinatih slikah ShNakc^ V® in oblika, borita S forwrahl'm prevlado-% “»n, ri e- hh a stoo Sp C *. , b>anj - s tf |n že izrazni raz. | prehaja napol v abstraktno, zadnja napravlja skero vtis pi. sanega mozaika. Medtem ko Sadje in čajna posoda nista to. liko geometrični kot ravnokar omenjene, čisto podobne prvini trem, v začeku imenovanim- tihožitjem. Njegova «Scomposi. zione«, s poimenovanjem vred-, je izraz bolj formalističnega, nekoliko skeptičnega ra-zpolo. ženja. Višek Černigojeve stvarjalno. sti so nedvomno njegove grafike, razstavljene na dveh dvo. stranskih stojalih, čez trideset vseh skupaj. Tu se vidi vse njegovo risarsko in pokleno mojstrstvo. Očitno je vanje po. ložil tudi več svojega prizadevanja in skrbne izdelave. Z malo mestrstoimi potezami je ustvarjena sličica, pa naj je to kraška krajina ali prikaz pomorskega, ribiškega življenja, ki je tu posebno sončno poda. no. Tu so spontano in neposredno podan; živi izrezki živ- ljenja, realistično, brez s-enti. mentalnosti, vendar z nekim razpoloženjem. Naj so t0 jedka, nicg ai; suhe igle, učinkujejo zelo dekorativno, skoro kot bi bile lesene intarzije. Skoro kot nekak mozaik, sestavljen iz raz. ličniih vrst lesa, ge 2de tudi či-stp abstrakcije, ki učinkujejo seveda le čisto dekorativno s svojo formalno igro. Četudi ima Černigoj ze-lo mnogo daru za dekorativnost, kot malokdo cd naših slikarjev, vendlar se mi zdi, da ni njegova moč v takih čistih formalističnih abstrakcijah. Vsekakor pomeni Černigojeva razstava napredtek v primeri s prejšnjo in je v marsikaterem pogledtu zanimivejša, — sicer Pa je tudi zastavil vanjo več in iskrenejših svojih prizade, vanj. Naj ne zamudi noben naš kulturni človek prilike, č'a si jo ogleda. JELINČIČ ki so se odkrili človeškemu očesu!« Malo kasneje je sled-i^ odkritje, ki je močno razburilo oba opazovalca, Herschela in njegovega asistenta dr. Granta. Cu-jmo, kako opisujeta svoje vtise: ((Zapazila sva nekaj popolnoma novega: vt-likaos-ke gozdove. Ptvo drevje, ki nama je prišlo v žarišče aparata, je bilo povsem podobno kostapjem na angleških kmetijah, toda vmes- sp bila ponekod čisto tuja drevesa, prav nič podobna zemeljskim-. Vrteč daljnogled sva malo dalje zapazila smrekov gozd' v gorat; pokrajini divje romantične lepote. S pose-b. no lepo okolico- se je krasilo Mare Nubium: snežno bela peščena obala, opasana z divjimi zelenimi mramomatimi pečinami, vroes temni prepadi z nenavadnima skladi apnenca ali mavca, čez katere so viseie dolge veje čudnih, neznanih dreves, podobnih lijanare. Voda, ki sva j0 gledala v ozkem pasu najinega mikroskopa, je bila skoraj temnomodra kakor sredi oceana in udarjala je z dolgimi belimi valov; na obrežje. V drevesni senci sva opazila več qred rjavih četveronožcev, ki so bili na videz popolnoma podobn; ameriSkim bizonom Naslednjo od naju zapaženo žival, ki pa bi na zemlji smatral; za nestvor a-i spako; bila je modrikasto siv? barve s kozjo brado in glavo in le z enim samim naiprej zavitim ro. gom. Na široki in visok; pečin' ob morju sva v svoje največje začudenje zagledala velika ]y-ilata bitja, ki ni®° bila prav nič podobna nobeni vrsti pbc. Bila so približno poldrug meter visoka in razen po licu pokrita s kratko, bakreno barvano dlako-. Njihova krila so bila iz tanke prožne kože. Nosila so jih zvita zadaj od' vrha ramen^ do meč. Lice, rumenkasto — mesnate barve, je bilo videti bolj plemenito in inteligentno kot na primer orangutanovo. Lasje na glavi si bil; temnejši od telesne dlake, gosti in valoviti. Viseli so jiVn v čud--nih šopih preko senc. Zdelo se nama je, da se ti svojevrstni »Sgs StiM i .v;1:'.-.-.-..v- Avgust Černigoj Pod Skednjem stvori zelo živahno razgovarja, jo med seboj; mahali so z rokami »n migali z glavami na vse strani. Vsaka njihova kretnja se je izražala zelo strastno. S krili so ta čudna bitja lah. ko ravnala po mili volji. Ona, ki so se kopala-, so jih zdaj pa zdaj razprostrla »n mahala z njimj kakor gosi, da bi otresla vodo, pa so jih spet- hitro zravnala po hrbtu. O nadalj-nijlih opazovanjih teh bitij obeh spolov bova mnogo zanimivost; povedala v knjigi, ki jo pripravljava. Imenovala sva vrsto teh bitij z znanstvenim, imenom ((Vespertil-io hcmo» ali «neto-pirjevec«. kajti ti ljudje-neto-pirji so brez dvoma nedolžna, srečna bitja, čeravno bi se ne. katere njihovih zabav ne sk.la. dale z našim; zemeljskimi pojmi o spodobnosti...» Ta časopisna šala je svetov-noznana- pod- imenom ((mesečna potegavščina« (Mcon Heax). Menda je to 'bila sploh najuspešnejša javna šala na znan-st venem polju. Časopis, -k; je ta znanstvena opazovanja .priobčil v več podlistkih, je svojo naklado v- najkrajšem času pove. čal petkratno. Ponatis v obliki knjige so razpečati v Ameriki izredno hitro: 50.000 izvodov v enem mesecu. Pre vedi so izšli v vseh deželah V Nemčiji kar trije. Tako silno se je svetovna javnost zanimala za to. Najbolj zanimivo pa je dej. stvo, da sp šalo dolgo smatrali za popolnoma resno in to ne le neuko občinstvo, temveč tu. dl znanstveniki. Avtor te časopisne race je bil mendla v Ameriko, pobegli pariški zvezdoslovec Niccllel, ki je raj izredno posrečen način dal svoj; potegavščini vid'ez znanstvenosti, v uvodiu je toč! no opisal vse tehnične težkoče, s katerimi se j p morala- povsem tajno borit; angleška Kraljevska zvezdloslovna družba- (Ro-yal Society 0f Astrcnomy), ki je žrtvovala ogromne vsote za zgradbo velikanskega daljno, gleda in s tem omogočila zvezdogledu, da se je približal luni le na nekaj borih metrov. Strokovnjak je sleparijo lah. ko spregledal takoj. Daljnogled z 42.000-kratnio povečavo in z ojačenjem svetlobe v žariščni sliki v toku luči v ((hidro-oksi-genskem mikroskopu« so popolnoma nemogoče stvari. Pol-eg vsega pa je bil tisti večer, namreč 1°. januarja 1834, mlaj, in je bilo povsem izključeno vsako opazovanje lune. Cela zadeva je ostala v zgodovini novinarstva kot klasičen primer za čisto amerikansko potegavščino svetovne javnosti, ki pa je odlično uspela. V. P. Ne bo odveč, če izvemo, kako je njegov rojstni kraj poskrbel Za njegov stpormn. Poiščite na zemljevidu v jugovzhodni Nemčiji že blizu če. ške meje veliko mesto Dresden. Severozahodno od Dresdenu bo. ste našli mesto Radebeul, rojstni kraj Karla Maya. Radebeul je malo večji od Celja, Naj. lepša je v njem Cesta Karla Maya, ob kateri stoji tud: pesnikov dom «Villa Shatterhwr.d)>. Soj se spominjate tega imena? To je bil pisatelj sam. Na drugi strani ceste naspro. ti pesnikove vile se razprostira Karl Maijep spominski gaj. Pred dvajsetimi leti s0 ffa izročili javnosti. Dviga se po bregu navzgor v treh terasah, k' se spuščajo proti jugu. Sredi gaja stoji velik kamen, takt imenovani «najdenec«, ki nosi ime Karla Maya. Kot k prisegi dvignjena roko. moli težka ’n silna čer proti vrhovom obdajajočega jo drevja. To naj bi bilo znamenje pesnikovega u-stvarjalnega dela, tako obsežne. ga in prepojenega z veliko lju. beznijo do sočloveka. Po d rmj-dencem izvira ljubek studenček. Njegovih pet vodic se izteka v niže ležečo kotanjo. Teh pet miniaturnih strug naj bi svedočilo Karl Mayevo pripove-dovalng umetnost, ki vodi v vseh pet delov sveta. Na najnižji terasi ležj globoko med skalnimi votlinami majhno je- NAJDALJSI TELEVIZIJSKI PRENOS V EVROPI Ob koncu preteklega tedna so imeli naročniki britanske televizije v Londonu priliko, da so gledali televizijski prenos iz Blacbpoola, ki je od Londona oddaljen 260 km. Program je trajal približno eno uro. Kljub dolgi poti, katero so morale opraviti slike po zraku, so bile zelo jasne. Program so prenašali iz Blackpoola do Holme Mcssa po mikrovaloviH in nato po kablu do Sutton Coldfielda za televizijske naročnike iz MicManda in do Londona za naročnike iz južne Anglije. Spominski gaj Karla Maya Kdo med mladino ne pozna ljudskega pisatelja Karla Mapa? Kdo se ni navduševal nad junaki njegovih živahnih potopisov in romanov? Po vsem svetu so razširjeni njegovi mMo-goštevilnl spisi, prevedeni so menda v vse pomembnejše je. zike. Tudi Slovenci imamo v prevodu skoraj popolno zbirko njegovih del. Prav kmalu bf> minilo 110 let od njegovega rojstva in 40 let gd njegove smrti (1842 — 1912). NAJVEČ JE BRITANSKO VOJAŠKO LETALO V Londonu so objavili nekatere tehnične značilnosti dveh britanskih vojaških letal, od katerih zaostaja eno po velikosti samo za ogromnim «Brabaza-nom«. Ti letali sta «Sycamore HC 11», potniški helikopter, in «Gal 60», tovorno letalo. Slednje tovorno letalo je zdaj največje britansko vojaško letalo in je prepeljalo na nedavnem poskusnem poletu največji tovor, kar jih je do zdaj lahko sprejelo kako angleško letalo. V notranjosti tega letala je brez nadaljnjega prostora za cel avtobus. Letalo ima 4 motorje ((Bristol Hercules« in lahko prevaža tovor 15 ton na daljavo 400 km s hitrostjo okoli 300 km na uro. Kljub svojemu ogromnemu obsegu ne potrebuje niti za vzlet niti za pristanek cementiranega letališča Letalo ((Gal 60» se lahko uporablja za spuščanje velikih tovorov s padali, kot so na primer avtomobili in težki topovi. Letalo «-HC 11» je določeno za komunikacijsko službo. Letalo ima samo en motor «Leonidos» in je v njem prostora za 4 do 5 mož. To letalo bod0 dodelili Obalni služhi in zaščiti ladijskih spremljav. 1 zero v obliki srca. Spominja na< besede Karl Mageve najlep. še romanske pojave, na indijanskega poglavarja Winnetoua, kg je kratko pred svojo smrtjo v veleventreških gorah dejal Old Shatterhandu: «To jezero je kot moje srčen. Poleg dveh kamnitnih vrtov in bogatih drevesnih nasadov obroblja spominski gaj tudi sedemdeset platan, opozarjajo. či h na leta, ki jih je prsnik doživel. V mestu je tudi poseben muzej Karla Maya. V njem so zbrani spomini s pisateljevih poti po širni zemeljski krogli. kupna in se je pra-v dobro uveljavila. Očeta in mater Angelike sta podala Edi Košuta in Marica Sonce, ki sta svoji vlog; botro igrala, bila- sta res prava vaška plemiča, ponosna na svoje ba-ronstvo in na moralno čistost vseh ženskih članov svoje rodL bine. Angel ikinega ljubimca KIL tandra 'je igral Miro Tretjak; Bil je zapeljiv ljubimec in dostojanstven plemič. 2iva-hna je bila Lili jaina Hui ter kot Klavdina, Angečtkina sobarica, k; pomaga svoj-i go-spie pri njenih podvigih. Tudi v prizorih s snubcem je bTa c-drezava,, kot zahtevajo liki Molierovih. komedij. Kmeta Lubina, k; je bil v Klitandrovi službi, je igral Lui Ciijara Tence. V to dvolično vIo. go, kajti Lubi-n jg na eni strani' prebrisan, na drugi p-a nerodi než, se je Tence dobro vživet in mnogo pripomogel k živahnosti komičnih situacij; Prav tako je Lucijan Tence cdi-gral tudi kratko vlogo Jurijevega sluge. Celotna, predstava je diotoro uspela. Pohvaliti moramo prav vsakogar, ki je prispeval k uspehu-: igralci v lepih kostumih in spretnih maskah, pose. bej režiser jn scenograf. Priznanje ,pa zasluži tud; požrtvovalna šepetalika, Ines Tence. Kinodlvorana v Nabrežini je bila popolnoma, zasedena, Ljudi jle -'o z zanimanjem sledili v-sem trem dejanjem-. 2eleti bi bilo-, da, b; kriška igralska dru. ži'na našla vsako možnost, da z igro grstuje tudii po drugih na. ših odrih. To bo brez dvoma njim v korist, saj je odrska rutina silno važna, prav gotovo Pa bodo s to svojo igro tudi dosegi;, povsod uspeh. Ob koncu predstav^ je tov. Majdla Majnik v hnenu SHPZ i-zrečila igralski družini šop nageljnov in jim čestitala k uspehu. Na' tem mestu moramo še u. gotovitj naslednje. Ljudje so z zanimanjem sledili izvajanjem na- odriu in se vživeli v i-g-ro. Ze. lo pa so dejanje motil; otroci, ki ne morejo tak; igri slediti in delajo stalno nemir. Ne motijo ie poslušalcev, temveč tudi igralce. Zato priporočamo staa\ šem, da pnemajhnih otrok ne vcdJijo na prireditve, ki niso njim, namenjene. Tako bedo tu. di odrasli lj-udje imeli mno-go več od vsa-ke podobne prire. ditve. N. M. ■ -to. fflk Dva prizora iz ((Georgea Dandlna« dramske družine iz Sv. Križa V petek zvečer je bil v klub. skih prostorih Društva slovenskih književnikov sedmi redni občni zbor poklicne organizacije slovenskih pisateljev. Začel ga je predsednik France Bevk, ki je uvodoma označil delo društva v pretekli poslovni dio-bl od lanskega oktobra. Občni zbor je z enominutnim molkom počastil spomin dveh pisateljev, in sicer Ivana Vouka ter Louisa Adamiča, ki sicer ni bil član društva, vendar je s svojim življenjem* delom, in simpatijami, ki jih je čutil za slovensko kulturo, spadal med slovenske pisatelje in v slovensko kulturno občestvo. Potem ko so bile izvoljene komisije, je pc-da-1 tajniško poročilo Milan Sega- Iz tega poročila je bilo med drugim raz-vidno, da je društvena upravni odbor letos posvetil mnogo skrbi delovnemu domu slovenskih književnikov na Bledu, ga ure-dij ter opremil za bivanje. Društvo slovenskih književnikov ima sedaj 88 članov in 15 kandidatov. Na novo so bili letos sprejeti člani Etbin Kristan, Boris Ziherl (ki je bil doslej član Društva književnikov Srbije), Severin Salj ih Alojz Rebula. Društvo je imelo v tej dob; poleg številnih' internih se. stankov 12 literarnih nastopov* Društvo je proslavilo 80-lelmi-cQ pisatelja Frana S. Finžgarja in 50-letnico pesnika Antona Vodnika. Sodelovalo je ob letošnjih proslavah 400-letnice slovenske knjige, pri proslavah Stanka Vraza, pri ureditvi Zupančičevega muzeja na Vinici itd. Blagajrtiško poročilo je podal France Vodnik. Filip Kalan je poročal o stavbnih delih na Bledu, poročilo gospodarja pa je podal Josip Ribičič. V diskusiji so sodelovali Matej Bor, Josip Vidmar, Janez Potrč, Mile Klopčič, Anton Ingolič, Filip Kalan, Mila,p Sega, Mirko Rupel jn Severin Sali. Na volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika France Bevk, za podpredsednika France Koblar, za prvega tajnika Janez Gradišnik, za drugega tajnika Janez Potrč, za blagajnika France Vodnik, za gospodarja Josip Ribičič in za odbornika za finance Filip Kalani. Ostali odborniki so še Fran Albreht, Matej Bor, Pavel Go-lia, Anton Ingolič, Mile Klopčič, Ciril Kosmač, Vladiimji! Kralj in, Josip Vidmar, l/nri i r Območje vremenskih motenj l/UL An !■ spet zajema naše ozemlje. Vre- Y |\L/YIL me bo ot>*a^no selo oblačno, od časa do časa padavine. Na hribih sneg. Temperatura brez velike spremembe, utegne se pa v kratkem znižati. Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 16.4 stopinj; najnižja pa 11.4 stopinj. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 20. NOVEMBRA 1951 jj;;« n«;jj! :::: i |Sf jjlk i i t I ::::: ::::: > ■*: f RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Slovenija: 11.30: Šol- ska ura za višjo stopnjo - Zvone Zorko: Cer glavne vrhove Julijskih Alp; 20.15: Schubert - Brahms: Komorno glasbo izvajajo: violinistka Nada Jevdjenijevic -Brandlova ter pianista Marijan Lipovšek in Huda Cas - Horak. — Trst II.: 20.00: Operne arije m dueti. — Trst I.: 21.50: «Walkirja», VVagnerjeva op. OB ŽVIŽGANJU: TBlESTIJgA-TORlNO Oti (0:1) Vedno manj upanja Po nedeljski tekmi je bil odstavljen treuer Outtman, kar ne pomeni rešitve krize - Napad zopet igral slabo TORINO: Romano; Graiva, Giuiiaao; Pozzi, Nay, Cortellez-zi; Motta, Pratesi, Florio, Hjal-marsson, Carapellese. TRIESTINA: Nuciari; Bellom, Redolfi; Petagna, Mariuzza, Ciccarelli; Boscolo, Curti, Pe-trozzi, Dorigo, De Vito. Začnimo s pripovedovanjem tam, kjer bi mogli končati. Takoj po nesrečno končani nedeljski tekmi se je zbral upravni svet Triestine in na vrat na nos odločil, da odslovi trenerja Guttmana. Zaplet kot v povprečnem filmu: krivci obdolže nedolžnega in s tem je njih dobro ime rešeno, dolker ne pride na dan resnica. V našem. primeru je s stvarjo križ. Sedanji odbor je tisti, ki ima zvezo z «ma-dre patrios; ta je dala že 300 milijonov in je torej malo ver. jetrn, da bi se vodstvo spremenilo. Ne bomo naštevali vseh norosti. ki so ijh gospodje zagrešili, preveč jih je, ne bi zle. pa končali.. Resnica je otipljiva m jo lahko vsak teden posebej občutimo ob gledanju ostankov nekdanje Triestine, Guttman je odšel, mir z njim. Ni zapustil moštvu nekaj, kar bi še Irt® spominjalo: «Aha, to jih je pa naučil Guttman», vendar ni bil slabši od tolikih drugih. Krivdo za neuspehe pa nosi v največji meri vodstvo. Da ni bila odgovorna za poraz slaba sestava enajsterice kaže predtekma, kjer so tako imenovane rezerve (skoraj vsak od njih je že igral v prvi ekipi in marsikdo stal težke milijone) izgubila proti Marzottu B kar 3-1! Ni igralcev. To je edina resnica, proti kateri hii priziva. Nedeljska tekma je bila, v nekem oziru odločilna. Od Trie. stine smo pričakovali vstajenje. Igro, ki bi bila vredna tega imena in dala poleg dveh točk tudi samozavest. Po tem, kar smo videli in Po nedvomnih zmešnjavdh, ki bodo odvzele še kako točko, dokler bo trajal in-ter regnum med starim in novim trenerjem, mislimo, da ni treba biti velik prerok, ko proglas am0 Triestine za enega glavnih tekmecev pri izpadu iz lige. Začetek v znaku nervoze. Prve ofenzivne poteze so deio tu-rinskih napadalcev. Domači se med seboj šele iščejo in so v obrambi. Tako je Pozzi v 9. minuti brez vsakršnih težav prišel do meje kazenskega prostora, kjer je pustil, da mu je branilec od,peljal žogo. Kratek odbojni udarec je dobil na noge Florio, ta je z nevelike razdalje poslal v mrežo. Obzorje je postalo temno. Goi je dal Torinu poguma. V napadu sta si Hjalmarsson in Carapellese, ob solidni pomoči Floria, s precejšnja lahkoto utirala pot do mreže. Redolfi ni zadoščal, Belionj za dva ni mo. gel reševati, čeprav je razdiral kjer se je dalo. Tržaški halfi so kasneje začeli prenašati igro daleč od svojega gola — do tu vse v redu. Zogo so dobili napadalci — tu več ni šlo. Branilci Torina zaostajajo za svojimi tovariši iz prednje vrste, nekaj, krat so bili v veliki zadregi. Njihovi odbojni udarci so krat. ki. sami pa ne krijejo direktnih nasprotnikov. Boscolo, ki je b'i edini od domače petorice v formi, je prehajal svojega varuha Giuliana, kot ga je hotel, vendar potem ni našel nikogar, ki bi s strelom zaključil akcije. Curti je bil počasen, Petrozzi, Dorigo In De Vito so begali brez cilja in brez koristi. Večina žog je šla tako v nič, kar pa je bilo koristnega, je ujel Romano, eden najboljših igralcev Torina. Kupili so ga pred nekaj dnevi za pol milijona lir, danes je prvič nastopil na tekmi za barve Torina. Je to star vratar. Svoječasno je branil pri Padovi, a pozneje prešel v nižji razred. Z nedeljsko tekmo je zopet ujel ščepec slave, ki ni nezaslužen. Z izrednim refleksom je nekajkrat ohranil nedo. tak njeno svoje svetišče. Tekma ie petem tekla po istem tiru. Tržačani so neurejeno in nenevarno napadali, iz protinapadov so gostje pogosto grozili Nuciariju, ostali nekaj minut v napadu, dokler niso zopet bili prred svojim golom v o. hrambi rezultata. Ko je sodnik Massai iz Pise odživžgal konec, so gostje objeli vratarja in zapustili igrišče. Publika pa je žvižgala, žvižgala. Običajni gledalec je po mnogih razočaranjih prišel do zaključka, da je škoda denarja za vstopnino. In takih zaključkov se je treba bati! Najboljši na igrišču: Romamo, Pozzi, Hjalmarsson ter Carapellese (ni več kot nekdaj, vendar še predober za kvaliteto ne- deljske tekme) od Torina; Nu-ciari, Belloni ter Boscolo pri Triestini. Sodnik Massai je grešil, a zmerno. m. v. REZULTATI : Atalanta - Sampdoria Fiorentina - Padova Initer - Como Juventus - Lucchese Lazio - Legnano Milan - Napoli Novara - Udinese Pro Patria - Palermo Spal Bologna Torino - Triestina LESTVICA : Milan 18; Juventus 17; Inter 15; Palermo 14; Napoti, Novara, Spal 13; Sampdoria 11; Fio-rentina, Lazio 10; Padova 9; Udinese, Atalanta 8; Como, Pro Patria, Bologna, Torino 7; Luc. chese 6; Triestina 5; Legnano 0. 2-1 3-1 5-1 2-0 2-0 2-0 4-1 0-0 2-1 1-0 TRETJE KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA ISTRSKEGA OKROŽJA Piran in Izola vodila Romanova značilna parada. Presenečenje 3. kola nogo. metnega prvenstva Istrskega okrožja je visoka zm:ga enaj-storice Strunjana v B.tonigli, Strunjan je močno napredoval. Lansko leto je bil na zadnjem mestu sedaj pa je med prvimi v lestvici. Izola in Piran sta tudi tokrat prepričljivo zmagali: prva v Kopru proti Aurori, ki je samo še senca močne ekipe, ki se je nekdaj boiila za prva mesta, Piran pa v Sv! Jerneju proti moštvu Solin, ki ni nudilo večjega odpora takemu nasprotniku. Rdeča zvezda je v nedeljo prvič spoznala poraz in to v Umagu, odkoder je odšla pod težko težo štirih golov. V Novem gradu so domačini premagali moštvo Buj. Omembe vredna je zmaga Partizana nad Meduzo. Partizan si je s ponovno zmago pri. dobil ugled. Z vztrajnim in sistematskim treningom bodo Partizanovi igralci lahko dosegli rezultate, ki bodo presenetili športno javnost v Istrskem okrožju. Rezultati tekem: Novi grad -Buje 3:2, Umag - Rdeča zvezdp 4:1, Strunjan - Brtonigla 3:1, Piran - Soline 5:1, Partizan -Meduza 2:1, Izola - Aurora 3:1. LESTVICA: Piran in Izola 6 Partizan, Strunjan in Umag 4, Meduza 3, Rdeča zvezda. Aurora, Novj grad 2. Soline 1 Buje in Brtonigla 0 točk PNS kih. Sestavljena je bila komisija treh članov, ki bo doslej sestavljala reprezentanco: Ing. Milorad Arsenijevič, Aleksander Tirnanič ter Leo Lemešič. Od štirih predlogov za prvenstvo prihodnjega leta je bil sprejet najmanj zapleten: moštva prve in druge lige bodo tekmovala razdeljena v dva dela. V prvi skupini I. lige bodo tekmovali Crvena zvezda, Hajduk. BSK. Sarajevo, Borac in Vardar, v drugi skupini pa Dinamo. Partizan, Lokomotiva, Vojvodina. Mačva in Rabotnič-ki. Tekmovanje se bo pričelo 2. marca in se bo končalo do 22. junija. Skupini II. zvezne lige bosta določeni naknadno. Nadalje je bilo sklenjeno, da mora vsak nogometni klub dati svojim igralcem po en mesec odmora. Cas počitka določi vsak klub sam. NOGOMETNO TEKMOVANJE ZA JUGOSLOVANSKI POKAL Štirje veliki še v borbi Mura edini slovenski predstavnik Izločena Dobra igra in odpor neznanih enajstoric Število moštev, ki tekmujejo bili ves čas v ofenzivi, kar naj. NOGOMET NA ZASEDANJU NOGOMETNE ZVEZE SO SKLENILI Jugoslovanski nogometaši na olimpiadi BEOGRAD. 19. — Na zasedanju Nogometne zveze Jugoslavije so soglasno sklenili, da nastopijo jugoslovanski nogometaši na olimpiadi v Holsin- Madžarska- Finska 8-0 (4-0) BUDIMPEŠTA, 19. — V mednarodnem nogometnem dvoboju je Madžarska premagala v Budimpešti Finsko z 8-0 (4-0). 42.000 gledalcev -je bilo razočaranih nad slabim odporom gostov. Neprestano obleganje finskega gola je postalo proti koncu naravnost dolgočasno. Najboljši Madžar je bil Bidegkuti. avtor treh golov. * * * MILAN. 19. — V središču diskusije na zasedanju italijanske plavalne zveze je bilo vprašanje olimpiade. Pred Helsinki so na sporedu samo dve mednarodni tekmi: sredi maja proti Španiji ter Italija-Jugoslavija ženske. Sklenili so tudi. da odslej tujci ne bodo mogli nastopati v italijanskih klubih. Najboljši plavalci bodo pozvani v Turin na zimski trening. za jugoslovanski pokal, se je skrčilo na šestnajst. Največje presenečnje letošnjega tekmovanja je zmaga širši javnosti neznanih enajstoric nad reno-miranimi ekipami. Z nedeljskim kolom so končali za letos svojo pot subo-tiški Spartak. novi član prve zvezne lige Vardar in Kvarner, da omenimo samo najbolj znane. Mnoga provincialna društva so se upirala zelo trdovratno, med njimi lahko omenimo na prvem mestu edinega preostalega slovenskega zastopnika Muro iz Murske Sobote, ki je v Zagrebu izgubila proti Lokomotivi s 4-1 (2-0). Gostje se niso zaprli v obrambo, kot bi lahko pričakovali, temveč so sprejeli odprto borbo in bili domačinom zelo trd oreh, premagljiv le z rutino in izkušenostjo. Partizan je astronomsko odpravil Slogo s 15-0 (7-0). Bobek je sam dal osem golov. Ostali rezultati: Radnički -Bokelj 3:0 p. f.; Velež - Lovčen (Cetinje) 8-1 (5-0); Proleter -Jedinstvo (Brčko) 2-0 (1-0); Sarajevo - Proleter (Teslič) 2-1 (1-0);. Dinamo - Mačva 1-2 (1-2); Proleter - Bačka (B. Pa-lanka) 3-2 (2-1); Srbobran - Vojvodina 0-6 (0-3): Pula - Kvarner 2-1 (1-1); Naprijed • Metalac 1-2 (0-2); Rabotnički -Napredak (Kruševac), 3-3, z žrebom Rabotnički. bolje pokaže rezultat 48-32 (11-12). Igralci Poleta so brez igre nešportno prepustili Sv. Ivanu obe točki. Aurora A- Aurora B 65-23 Tudj drugo srečanje med koprskima petoricama se je končalo z zasluženo zmago Auro-re, ki je bila v stalni premeči. Obe koprski moštvi bosta v finalih tekmovanja za pok:T «Na-predka» igrali s Sv. Ivanc m in Košarkarskim klubom iz Testa, kj sta zasedla prvo in drugo mesto v tržaškem izločilnem turnirju. K. K. Trst - Sv. Križ 48 32 (11-13) S tekmo K. K. Trst - Sv. Križ se je končal izločilni del košar, karskega tekmovanja za pokal «Napredak». Igralci K. K. so V nedeljo nogomet v Euganu: ITALIJA - ŠVICA Boscolo v reprezentanci? MILAN, 19. — Danes Se je sestaito tehnična komisija, sestavljena iz Berette, Businija in Combija. .Določila je igralce, iz katerih bosta sestavljeni reprezentanci A in B, za tekmo proti Švici. Kandidati za A moštvo: Fiorentina: Gervato; intema-zionale: Armano, Giouannini, Lorenzi; Juventus: Bertuccelli, Boniperti; Milan: Annovizzi,. Buffon Burini, Tognon; Napo., ChelsSTiž-" West* Brorovvich h: Castelli; Sampdoria; Berga-I Manchester 'City 3-2, mo, Cei, Moro; TRIESTINA: BOSCOLO. B MOŠTVO: INTERNAZIO. NALE: Brcccini. Giacomazzi, Miglioli; JUVENTUS; Momente, Mari. Parola. Piccinini, Viola; PALERMO: Giaroli, Gimona PRO PATRIA: La Resa; ROMA: Galit; SAMPDORIA: Lu-centini; SPAL: Bugatti, F.onta-nesi. McGregor premagal Richardsona SYDNEY, 'i — Ken McGre. gor je izgubil prvi niz, a je pozneje pokazal zadosti sile in hitrosti, da je eliminiral v štirih setih Amerikanca Richardsona na teniškem prvenstvu južnega Novega Galic sz Rezultat 4:6, 8:6, 6:1, 6:1. Svtd Len-nar Viale. 16.00: «Mož iz, Ne”5Send Vittorio Veneto. 16.00: f^avrze d ne jočejo«, Joan David » ^ Azzurro. 15.00: «Pepelka», film po VValtu DisneyU- , Belvedere. 16.00: »Bitka n*® koli«, E. 0’Brien R. °taLiV Marconi. 16.00: ((Močnejše ™ (th. vraštva«, E. Flynn in A- " <#. Massimo. 15.30: «MalapašK0 > ..zidje« I. Mirando Lucij A. in demantiral vesti, da ni med tem časom dosegel nobenih «konkretnih re^ zultatov«. Fatemi pa je dejal, da Mosadek v ča£u svojega bivanja v Kairu ne bo razpravljal o vprašanju «mrzle vojne«. Glede posojila je dejal, da bo Truman «mislil na posojiloPer. zi ji«. «Perzije noče pomoč ECA, niti pomoč na podlagi Trumanove »četrte točke«, ampak navadno posojilo, ki ga bodo vračali z dohodki petrolejske proizvodnje. Med tem časom so v Teheranu kljub dejstvu, da so že pred meseci postavili kominformi. stično organizacijo Tudeh izven zakona, našli njeno ilegalno tiskamo, ki je razširjala nedovoljene letake. V soboto zvečer 'so se v Teheranu spopadli univerzitetni dijaki in policijski oddelki, ki so skušali preprečiti dijakom, da bi poslušali kominformistič-ne govore o »mednarodnem dijaškem dnevu«. Dva policijska oficirja sta bila pri tem ranjena. Prvi krat v zgodovini sta Iran in Madžarska navezala diplomatske stike. tudi plačali odškodnino. Ce pa „„ ____________________ w„_.„ bo Velika Britanija še nadalje štirje »verjetno uničeni«, pet vztrajala pr j svojih spletkah, pa poškodovanih. I ne bo Iran nikoli »ooinsai s Potresni sunek v Tibetu NOVI DELHI, 19. — V včerajšnjih dopoldanskih urah so zabeležili zemeljski sunek v tukajšnjem meteorološkem institutu. Domnevajo da je bil epicenter tega sunka okoli 200 milj severno od Lhasse v Tibetu. GELOSO . Popolna superheterodina! Radiogramofon z 12 ploščami GELOSO je višek elegance in ekonomičnosti Vsi si ga lahko nabavite pri tvrdki RADIO 'Huq$eho. KORZO GARIBALDI 8 s samo 1.000 lir takoj in 3.000 V MESEČNIH ■T,vvv OBROKIH RADIO siovssiD TOREK, 2«. novemb« *”toP, 11.30 Šolska ura za vl5Jt,,vne njo — Zvone Zorko: Cez i( 1( vrhove Julijskih Alp. l2'\LrjeV* zvoki (skladbe domačih a po-plošče). 12.30 Napoved časa . $ ročila. 12.40 Zabavna £la Indije? Želite poslušati lepe « (blošče). 14.30 Igra 1 tet, pojeta Jelka Cvetežai nja Hočevar. 15.00 Napove« sb3 ste " zelc“Ji K«n' poslušajte! 16.00 Popoldan^ ^ Napoved poročila. ,15.10 Zabavn? *" vmes objave. 15.30 zeleh. »* poslušajte! 16.00 Fopol*n" orK. cert orkestralne glasbe, Ur G;as-ster Radia Ljubljana. ,5 Te bena medigra (plošče). Jh. jju-čaj angleškega jezika, jijoščeh biteljem havajskih kitar U* »nji-17.45 Ob zadnjih številkah ževnih novin«. 18.00 P0JIal<0iji-Radia Beograd. 18.20 Dh •'"jti. na Zupančič: Zdravstveni n^ ^ )8.30 Na harmoniko ižra, .jslsd košek. 19.CO Pojo slav« psa morna glasba. 19.45 NaP« rye i” in poročila. 20.00 Opern« 0r-duetl. 20.30 Aktualnosti-iKoncer‘ kester Percy Faith. 2l-"" 2l \ violinista Karla Sancin Glasbena medigra. 21.^ ^jije « San Michele. 22.15 RaPf ^ antazije. 22.40 Priljubljen j3 j dije. 23.00 Moderni P1'! jlP Napovedi časa in P0^ 23'* Dve Schumanovi 5kla■ ■ vejer* Uspavanke. 24.00 Zaklj«* ne oddaje. tbsT i* 45 pe; 7,45 Jutranja glasba. polk aihi iz filmov. 12.00 Va ln mazurke. 13.25 Zna . pitrn 14.00 »Tretja stran«. r E5F na klavirju. 14.30 rT,.TT^JVa‘'’f»»««2? kester iz Berlina P?“. ork*^« Johana Birbirolla. 19vod^\,.| modernih ritmov P°“-0 KrJ.r. Franca Ferraria. ^j^ičnC. športne vesti. 21.20 MGujd3jG-kester pod vodstvom gollja. 21.50 *Walkirja»-[ig #e jeva opera. 22.50 V* g>asb3' . Ko bi bilo pri tem ostalo, bi bili izkoristili zrna-naš bok. Ko bi bilo pri tem ostalo, bi bili izkoristili zma. go do konca; toda sledilo je J-e eno presenečenje. Pasji lajež je zbudil tudi hlapca, ki je spal v kuhinji, in ta se je prikazal na dvorišču s kolčem v roki. Pod tako težkim topniškim ognjem bi se zamajala se vsaka druga, bolj izkušena vojska. Saj ne vem, kaj se je se nadalje godilo, spominjam se samo, da sem Cul, kako je kol udaril po hrbtu prosvetnega ministra in kake je le-ta obupno zavpil: «Ojoj!» Minister policije je splezal kakor mafka na dre. vo in pogumno skočil z veje na streho, ker ga je hlapec preganjal s kamenjem. Jaz pa sem srečno skočil čez plot, ker sem tudi sam že občutil na hrbtu učinek težkega topništva. Finančni minister je tako vpil ln jokal, kakor da bi stal pred skupščinsko anketo, in bi bil rad pobegnil s plota pa se Je siromak s tistim repkom vzad zataknil ob žebelj in obvisel na plotu. Saj sem vedel, da mu bo tisti rep, ki se za soglašal s ----------------------------------------------------------- a.Je 23 3Q plesna ^ imunimi 1 immiimii .......................................................................................................................................................1.....mmimiimmmmm.........umu............................................ j. najmlajšega gizdalina pa za nerala, sin pa bi rad bil sla- kazal tako raznovrs^V' BRANISLAV N U S I Č j častnika«. ščičar. Usoda nnč. 00 n n va di čiv™, da ie to moraJ%aK0» njim vleče, slej ali prej v napoto v življenju, in lej si, že se je zgodilo! Sosedov hlapec je kajpada pristopil, snel fantiča s plota kakor bi odtrnil zrelo hruško pa ga Je preprestil, da takega ne bi storil niti skrajni opozt-cionalec z levega krila. In ko je to opravil, je finančnega ministra s posrečenim udarcem pognal čez plot kakor nogometno žogo. Ministra za vojsko ni nobeden videl, kam se je del v tej zmedi, in še dolgo, dolgo nismo zvede. 11, kako in kaj je z njim. Ko smo se po tej hudi pre-magi komaj otresli strahu, smo se zbrali na našem podstrešju, da bi dognali, kako je z našo vojsko. Spoznali smo tole: moralno stanje: zelo slabo; številčno stanje: vsi na mestu, eden težko ranjen in eden mrtev. Ministra za vojsko smo namreč šteli za mrtvega in sem bil odločno za to, da bi ga pokopali na državne stroške, česar pa ni bilo mogoče storiti, zgolj zato ne, ker nismo mogli najti njegovo truplo. Sele pozneje smo zvedeli tole: brž ko je vojni minister zagledal hlapca, se je srečno skril za drvarnico, prikukal na dan šele, ko se je vse pomirilo, ter odnesel domov zglavnik poln gosjega perja. Po zaupnih dognanjih. ki jih je pozneje zbral minister policije, smo se vojskovali zgolj zato, ker je mati Davida Mešulama žele. la nabasati zglavnik z gosjim perjem. Tako se je še enkrat potrdila zgodovinska resnica, da rode majhni vzroki pogostokrat velike posledice. Seveda pa se naša premaga m kar takole končala. Po. sledice velikih svetovnih spopadov občutimo šele po vojni. In najsi je naša vlada po svoji sestavi vzbujala vtis, da ni ustavna, vas vendar zagotavljam, da smo bi. li edina vlada v Srbiji, ki je v tem primeru bridko čutila vse breme ministrske odgovornosti. l/o/pii/ee Kajpada so vsi moji podvi-gi v vnanjem svetu odmeva, li ne samo na moji zadnji plati, marveč tudi v duši mojih staršev in vse naše MOJ K 8, jiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiii njimi nekakšna nepotrebna skrb zastran moje prihodnosti, o kateri si je moj oče po-gostokrat dajal odduška in vzklikal: Ta bo na vešallh končal!«— mati pa z vzklikom: «Bolje bi bilo, če bi ga bila z lastnimi rokami zadavila, čim je zavekal, kakor da sem dojila razbojnika!« Jaz se nisem zlagal s takimi nazori svojih staršev m takih misli tudi niso bile moje tetke, ki so me zagovarjale, — zlasti tista, ki si je bila vtepla v glavo, da sem ji podoben; one so trdile, da sem prav razumen in bister otrok. Znano je. da zaradi razumnih in bistrih otrok star. še rada glava boli, zato ni _________ čudno, da je bilo vprašanje družine. Zavladala je med moje bodočnosti ena naj- IllOZfllt v hlačah hujših skrbi mojih staršev. To skrb Je skušala olajšati moja tetka s tem, da je vedeževala o moji prihodno., sti. V ta namen je nekoč utrgala nitko z moje srajce in Jo dala vedeževalki; ta je nit položila v poln krožnik vode, premešala vodo s palčico, se globoko zamislila in takole razbrala mojo usodo: «Preležal bo hudo bolezen, a se bo rešil: zabredel bo v veliko slroščino, a se bo rešil; padel bo v roke ljudem, kt bi bili pripravljeni ubiti ga, a se bo rešil; preživel bo hud vihar na morju, a se bo rešil; oženil se bo, a rešil se ne bo!« Vse kaže, da so bile vede-ževalkine * besede preroške, ker so se v mojem življenju do kraja Izpolnile. «Bogat bo, da se mu bo obilje kar razlivalo, in bo srečen, da ga bo zavidal svet«, te preroške vedeževal-nike besede pa se, kakor kaže, v mojem življenju niso uresničile. Mater je takšna prerokba resda pomirila, toda očeta ni mogla potolažiti, zato so v družini pogostokrat tekli po. govori zastran teh reči. Sicer pa se vsi starši radi ba-vijo s tem, da ugibajo otrokovo usodo. Spominjam se nekega svojega botra, ki je Imel tri sine, moje vrstnike, ln je pogostokrat govoril: «Tale je modrijan in bo profesor«, pri tem je pokazal na najstarejšega, «tega drugega bom dal za trgovca, naj mlaj šeg a gizdalina pa za častnika«. Ne vem, ali usoda ni Cula teh njegovih želja, ali je boter kako drugače prišel navzkriž z usodo; le to vem, da je najstarejši — profesor — postal branjevec; tisti mlajši — trgovec — je postal podnarednik pri vojaški godbi; in tretji je resda oblekel uniformo, toda ne čast-niške, marveč tisto z osemnajsto črko abecede na hrbtu! (R - robi j aš, kaznjenec). Pa kakor goje starši svoje želje za bodočnost svojih otrok, tako jih goje tudi otroci, samo da so le-ti mnogo bolj skromni kakor starši. Tako si na primer dvajset od sto otrok želi biti: gasilec, dimnikar, orožnik, slaščičar in godbenik, medtem ko si devetdeset od sto staršev želi, da bi otroci postali: ministri, generali, škofje, bančni ravnatelji ali kaj po. dobnega. Ob takem si lahko mislite, kako se v vsaki dru-žlni nesrečno križajo želje: oče želi sina škofa, sin pa želi biti dimnikar; oče želi sina ministra, sin pa hoče biti orožnik; oče želi sina ge- nerala, sin pa bi rad bil slaščičar. Usoda pač po navadi stopa po sredi med otroškimi in roditeljskimi željami in redkokdaj izpolni želje staršev, prav pogosto pa želje otrok. Nakljud se kajpada, da se usoda v spopadu roditeljskih in otroških želja kar zmede; in ko kdaj pa kdaj izpolni želje staršev, ne opusti, da ne bi ustregla tudi otroškim željam. Zaradi tega v življenju pogostokrat srečujete ministre, ki so docela podobni orožnikom, škofe, podobne muzikantom, in generale, ki so na las podobni slaščičarjem. Dokler starši sami usojajo svojim otrokom usodo, je še nekam znosno. Toda te reči se pogosto zapletejo, ker se v reševanje po navadi vmešajo tudi tisti, ki so za to reč najmanj pristojni: najprej vse tetke in strine, potem tudi vsi tisti brezplačni družinski svetovalci, zaradi katerih trpi pač vsaka družina. Kajpada se Je pri meni zapredla vsa ta reč tudi zato, ker sem v otroških letih gibe, da je to ljati v zmoto starcfit)0te ijau v „ i« 11 o tudi vse tiste, ki so s v to zadevo vmeša« jim svetom. VL O moji usodlJ^oVor 10 sebno omšlren pok dJ1eVuor9. po nekem burnem , pj . me je občrnsk^i po11 \ dl neke malenkosti P za uho domov krat obupan£iia in J« vzfcl^vi!*’ zad® d® »Mar bi ga .Dua mestfva!» čim ie zavekal, na m čim je sem ga aojua. *;'T>rj*»o'£ Seve, stJas”°J jela ž®-,jo-vso hišo. ko se vzg^. liclja mef-ati v dpisu « ,e Ko so me po pr^ vet«*,, latili in latili m m*1]0 so se ^jji zbasali v P°9tev JdrUgi s° tvidl mnogi gosti ® Kakor jj. li moji doma1 veIn začeli praznovati n ^ ?°L“ („ZT S'"?. sem mogel m Sjujen»; je, pri kateri so b11 ki na mizi. (Nadalje atiJ« sie^ UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCHl 3t. b, III. nad. - Telefon Stev. 93-8U8 In 94-638. PoStnl predal 502. - UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA « ™ L Telefonska št 73-38 OGLASI: od 8.30 • 12 In od 15 - 18. - Tel. 73-38 Cerie oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-št. 20. , Tee upravni 100. osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: ra vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco I-II., Tel 11-32 Koper. Ul. Battlsti 301a-I Tel. 70 i30 d"1" ‘ tis** NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ. izvod . . .... —... — _ . . . ...... n.—. ...... _ . <«. demokratičnega . Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratIčnega^”--^^ Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega __