Na splošno zahtevo: nocoj ob 21. uri ponovitev uCELJSKIH GROFOV** na stadionu Prvi maj
PHIHOHSKI DNEVMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Ciin 11 «11 n žalitev naših borcev
Uto VI . Štev. 169 (1857)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 19. julija 1951
Cena 20 lir
KOMINFORMISTI V IREDENTI
Beseda iredenta ima izvor v «TERRE
kar pomeni
italijanskem izrazu iRREDENTE,,
«-j»	]	, *vw	I	t^C	/ti
DE2Er,preSk° ^ODREŠENE
‘5i i lnrederifet ’e ^
boriti	da	je potrebno
neotJre»enJ,a *°d're^te u» nek>e
*«fc» Siofc- ,vsi ^
niK ^ "*umi, ki so me-dežele, so
imenujejo*** £S£D *
r£emo’**"«»«■ Ztt» ki nisefi ?"\ so Vripadni-tnora- ftrcmk, ki menijo, da
Italijo • 6 žei« spadati pod mnenL^. 30 ^ P° njihovem ir^ntiMi Uedl”° neodireSene * j^^te italijanske stranke Togliattijem in 'er, lstlcna KP Italije vitm^,:Podruinic^ v Trstu -te obetih STO' Ceprao fct tega lnfwmistični stran-
na£i^~hV1ZlVa r!,a raefc* paisitmi
«• te ”«*'
odločno
dali rf	m	jasno pove-
cdretJl niuno stališče db «ne-Tržačfcega oeem-^rober^^fono. Ra.no 1934	Italije	je	leta
in Kp;TisaUi s KP Avstrije oo. da niie skupno izjai-®e bo borila za združiva narrodnastne-„0 nflr,„ M(in ee lota 1945 sww ™’; Predstavniki KPI
^antir^fP!S na’ teI izi<ivi de~ nim« • s tern' da je član CK CuJ&o že leta 1545
d^Vnavam'» manJ °d
bon? 'Pijanstvo Trsta ir _ je i,-J>rani!’- Kar nas pa loei|
°'V UtJ
B„u d(**nskm
toda
novembra v Turinu
italijanstvo Trsta in ga K branili, Kar nas pa loči, bila obrambe*- (izjava je j* objavljena v «l’Unita»). nj<e° pa so tržaški delavci ma-festri T°^ v nepozabnih mani-bteun^ 1545 svojo za-
jMrrrTrsta fc '^0!7h'attž "■Mas.
«a	je, da so.trža-
Gutto rCl n* krivi poti«.
ski>h deiav?!0 to vedenje trža-bl‘avarao,„,( ’ toda ga ne odo-
. Luiai Lonr,
bra takoi« g° Pa je 22. okto-novoril:
dWevn0 stani to reakc'J°- 10 tavcev v t-,..6 ‘taiijanskih de-*t*Iišce trd Razumem° to *n°, kaj. n,a *a ne odobravajo za JLa.v,m° odkrito. Mi 851 odloči i-7* m vseh’ da se sa-hjarn kaw' T°da tržaški Ita-vseh icrajev p^di Italijani iz *»nimati i* Je' 56 smejo koristi jn ■» za sv°Je osebne koristi in ar>redek. temveč za cije v vsei ?fIjettek demokra-Evronj 1 a!lJi in y vsej
^išča ntJn?l?<iic'i takšnepa
v Pinisfc®m L ,	izlnva
teri le ^J^UT*ntu> v
da
kOr-1 na
kemije _5C morn Tržaško liji f , *?*> Priključiti stališču ’w Kp/ na istem c‘oilattattfS	ital^nske na-
k db da le to Tnfce- WJetta
dinigačen La’ V" PrelilaPa
T/rikiru(itr tm’ 1 bi se ta Prej , '[ev dd»egla> t. ^ nap
in nat„ n°7°nje guvernerja o glasovanje priklju-iitni,	t	ljudski skup.
‘ t.t?°^[.Jf^nformlsti zaradi odmn ,tsču; čeprav ga *artata „ >a ^žaškep® prale-rn.i hp„„f ^Obedujejo z isti-Venrta- . kia,,COr Pajetta. Pedali J*1 niso žp TOilfcoii pci. niaio Se 3 Pajetto ne strt; da P„lTVe& 30 ce!o opisali,
Ubeiolf1*1 J.**? nič hudea<1
in a>a bo pmsla p6
Crut*?rw?rjtt «boljša
^hodu
r^lttv>>
tnf^y. {ako n,s° tržaški kamin ntv že mholi Poudarili Dnli omenili, da so nasprotni lja t ‘ Tržaškega oeem-nasrL ltaiiH, medtem ko svoje j otepanj* priključitvi k Jdjo ift nenehno pcnidar-
*o \tnvJ>a te£f0 siedi torej, da ln trža^fci kom-tist; T8'*ti prau takšni treden-haeion°i. **** ostali italijanski ir«dt„<!,kti- iz tega njihovega
‘H Z ,6r,c™
♦talij? 0pidl«o
»ti«,
'ce
bo dosegla, kajti tristranska nota od 20. marca 1948 je bila le volilni manever in kljub temu, dla ste prisilili Amerika rac e, Angleže im Francoze, da so jo ponovno potrdili, ta izjava dejansko več ne drži. Zato predlagamo mi drugo pot za dosego te priključitve, a to je imenovanje guvernerja in izvolitev ljudske skupščine, ki jo predvideva mirovna pogodba. Ta skupščina bo nato izglasovala priključitev STO k Italiji. To pa je hkrati tudi edini realni način, da bo, ne-odrešeno Tržaško ozemlje končno odrešeno in priključeno k materi domovini». To iredentistično stališče kom-informistov sledi iz vseh član; kov o Trstu, ki so jih objavili «L'Unitav, «Lavoratore», «De-lo», «Avanti», «Pa.ese» in psi ostali kommformovski časopisi. Najbolj odkrito se izraža seveda «Avantiy> in zanj w> ditelj Socialistične stranke Italije Pietro Nenni, V spojem. zadnjem uvodniku o Trstu se sklicuje tudi na svoj lanskoletni predlog v parlamentu, kjer se je skoro dobesedno tako izrazil, kakor smo zgoraj zapisali.
Vsemu temu po konninfor-misti dodajajo in poudarjajo, da so zarddi tega in takšnega svojega stališča celo večji patrioti od itailijamšikih nacionalistov in ponosnih iredentistov, ker se borijo pač za edini realno mogoč način priključitve «neodrešenegai» STO k Italiji, t. j. poudarjajo dejansko (čeprav te besede nočejo rabiti), dla so večji iredentisti od iredentistov italijanskih nacionalističnih buržoaznih strank.
Zatg z vso pravico trdimo, da so kominformisti Italije in cone A dejansko na čelu vseh iredentističnih gonj za prikljti-čitev «neodrešcnega» STO k Italiji Zatg se tudu kominffir-movske iredentistične metode p ničemer ne razlikujejo od metod vodilnih iredentistov, ki so bili in ki so še vedno s kominformisti vred tudi stari in novi fašisti.
Kaj so torej oni slovenski kbminformistični vrhovi, ki tej italijanski kominformov-sko iredentistični ideji in politiki služijo povsem zavestno, kar je najbolje potrdil sam njihov prvak Oombacci (znan že od pre< kot «fedele milite deli ide a fascista) s svojo znano izjavo v tržaškem občina skem svetu? Vsekakor je jasno, da je njihova krivda pri varanju delovnega ljudstva še mnogo večja kakor krivda njihovih italijanskimi iredentističnih prvoborcev, ker oni ne izdajajo le interesov delavskega razreda, ampak tudi svoj lastni narod.
Še o enem važnem vprašanju
nesporazum med delegati v Kesongn
Nasprotniki zahtevajo, naj bi se razpravljalo tudi o umiku tujih čet s Koreje - Morrisonove izjave o angleškem predstavništvu na konferenci v Kesongu - Omejitve za novinarje
TOKIO, 18. — Poveljnik združenih sil na Koreji general Ridgwaiy se je nocoj vrnil s Koreje v Tokio.
Njegov povratek tolmačijo v Tokiu kot dokaz, da razgovori v Kesongu zadovoljivo potekajo.
TOKIO. 18. — O današnjih razgovorih v Kesongu je glavni stan generala Eidlgwaya izdal sledeče poročilo:
Šesta seja pri pogajanjih za premirje, ki se j® začela dianes zjutraj Ob 9.58 po krajevnem času je privedla dio novega na prfcdovamij a za sestavo dnevnega reda,, ki bi bil sprejemljiv za obe strani in na katerem na j bi temeljila podirobna razprava, Vendar pa je po današnji seji astalo vs-ai emo vprašanje nerešeno. Sporazum p tej temeljni točki je bistvenega pomena, zato da se lahko z uspehom zaključi prvi del pogajanj.
Zato da se pospeši delo konference, je voditelj delegacije Zdtruženih narodov sprejel dve točki dnevnega reda v besedilu, ki so ga predložili nasprotniki, potem ko j«e dal v zapisnik tolmačenje, ki ga1 tema dvema točkama daje delegacija Združenih narodov.
Današnji sestanek. je potekal nekam počasi, prav tako kakor prejšnji zaradi težke* z jezikom. Ker se na konferenci uporabljajo trije jez>iki_ (kitajski, korejski in angleški), se mora vsaka izjava posameznih udeležencev prevesti dvakrat.
Na današnji seji so delegati dvakrat zahtevali prekinitev. Prvo dveurno prekinitev sta zahtevali kitajska in severnokorejska delegacija, da podrobno proučita popravljeni dlnev-ni red, ki ga je predložil admiral Joy. Qb 12.55 sta, ti dve delegaciji ponovno zahtevali prekinitev.
Popoldanski sestamsk £|e je začel ob 13.24 z izjavo voditelja nasprotnikove delegacije, nato sta obe strani podrobno proučili posamezne točke. Ob 14.37 so delegati OZN zahtevali navr 15 minutno prekinitev. Ko šta se delegaciji znova sestali, sta »e sporazumeli o besedilu druge važne točke, ki je bila danes sprejeta.
Konferenca sfi bo nadaljevala jutri ob 11. uri po se uh/k etn času.
Na,mestnik informacijskega urada zavezniškega poveljstva na Koreji je danes izjavil, d’a so omejitve novinarjem OZN v Kesongu sklenili na podlagi skupine zahteve zveznih častnikov obeh delegacij. Ti novinarji so namreč prejeli ukaz, da se ne smejo oddaljiti več ko pol milje (800 n:) od kraja konference1. V tem okviru se bodb lahko svobodno gibali; vendar jim priporočajo, naj bo-do v akupinah in na jeepih-
Domnevajo, da bo prvi dlel konference, posvečen sestavi dnevnega reda, kmalu zaključen. ker so se delegati sporazumeli o vseh točkah dnevnega reda, razen enega, ki je zelo važen in o katerem ne dajejo nobenih pojasnil. Opazovalci v
Tokiu so mnenja, da se važno vpiračanjte, ki je na današnji seji ostalo nerešeno, nanaša na to, ali naj se V dnevni red Vključi vprašanje umika tujih čet s Koreje. Do sedaj so nam; reč predlstavmiitei OZN poudarjali, da gne' za politično vprašanje, ki ne spada v pristojnost sedanjih razgovorov.
Pekinški radio pa medtem nadaljuje s svojimi obtožbami proti ZDA- V današnji oddaji je obtožil ZDA, dia gredb «po poti japonskih napadiatav, ki hočejo po* okupaciji Koreje in Formo,ze zasesti severnovihod-no Kitajsko«. Radio ,je dalje
piaudaril, Ja je za gospodarsko obnovo Kitajske ((življenjske važnosti parna sati Koreji, osvo. bodiitj Formozo in utrditi nar rodlno obrambo®. Dalj& jte zatrdil, da so ((kitajski prostovoljci posegli v borbo, ko so nasprotniki s svojim napredovanjem resno ogrožali vairnoslt severno vzhodne Kitajske®.
Z druge strani pa je južno-korejska vlada izdala uradno poročilo, v katerem pravi, da prebivalstvo Južni-, Koreje na številnih protestnih zborovanjih protestira proti prenehanju sovražnosti jn zahteva sprejem petih tačk južnolkorej-ske vlade, med katerimi je tudi zahteva, naj se kitajske čete umaknejo onstran reke Jalu, severnokorejski«., čete pa naj' bodo razorože le.
Angleški zunanji minister Morrison je danes v spodnji zbornici izjavil, da angleški d‘e-togaeiji v New Yorku niso poslali nobenih navodil v zv*zi s konferenco, y Kesongu; vendar pa se V Wašhingtonu prizadete države stalno posvetujejo s precej zadovoljivimi uspehi.
Na vprašanj«,, čemu niso angleški ^delegati navzoči v Ke-songu, jte Morrison izjavil, da bi z zahtevo, naj bi bili tudi britanski predstavniki navzoči na, konferenci, nastala nevarnost, da bi s tem zadeli ob občutljivost ostalih držav, ki imajo čete na Koreji. Pripomnili pai je, diae se ima pri razgovorih v Washingte:nu stalno pred Očmi vprašanje angleškega, predstavništva v Kesongu.
V ueoor, oHico
vojne
BEOGRAD, 18. — Ob petnajsti obletnici španske državljanske vojne je sinoči društvo bivših jugoslovanskih prostovoljcev španske republikanske vojske priredilo v Beogradu svečano akademijo. Navzoči so bili član CK KPJ Blagoje Neško-vič, člani CK KPJ in KP Srbije, ki so sodelovali v spanski vojni ter javni in .kulturni delavci' Beograda. Navzoč je bil tudi odposlanec republikanske Španije v Beogradu Minaua Jn člani' francoskega gibanj a odpora, ki so sedaj na obisku v Jugoslaviji kot gostje društva jugoslovanskih borcev, O borbi španskega naroda za narodno neodvisnost ter o udeležbi Ju-goslovanov v španski vojni je govoril general major Ratko Vujovič.
* * *
NEW YORK, 18. — Na včerajS-nji seji odbora OZN za skupne ukrepe je bila Jugoslavija izvoljena za članico pododbora za proučitev vprašanja koordinacije oboroženih sil, ki bodo na razpolago Združenim narodom. V ta pododbor so bile izbrane še Francija Filipini, Avstralija, Velika Britanija ZDA in Turčija.
Začetek „mednarodne iniciative za revizijo mirovne noaodbe z Italijo
Einaudi nadaljuje posvetovanja v zvez! z vladno krizo - Komentarji tiska o vzrokih krize Tiskovna protijugoslovanska kampanja okrog Trsta se nadaljuje v velikih ilustriranih tedniki
Radikal Rene Mag er
pooblaščen za sestavo vlade
Petsche ni uspel '■ Schuman je odklonit mandat
PARIZ, 18. — Radikal Rene Mayer, čuvar pečata v zadnji Queuilloovi vladi, je sprejel nalogo za sestavo nove vlade.
vedenja je tudi njihovo o najnovejši iredenti-
^a (L ^ropanji okrog Trsta.
ie pravi izraz ‘‘btia dalijanslcega ttnperia-£*hin 1 sa je označil veliki b‘li niZa cunjastega. Zato bi ti li kominformisti pic
lijo ^ Zavzeti — ker flO ?11<<
O
ker se hva-odlee? 50 dosledni leninisti — Pa se ° n<IKprctno stališče. To ni godilo. Iz vaeh nji-
clankov v tej kampanji njihovo sta-
Ušče. naslednje
leo?!!?1 „ itaitjan®lci in pr£ f0rmisti Vam
tržaški dajemo
nalistn^m,	ewn	nacio-
istom, la zahtevate m-ikl u-
žit«.	zahtevate	priklju-
ltalu„ i£ ,c ,tali)i, ker je to
vJdZ ^, ITT,™ ^■
Mayer je pq razgovoru s predsednikom republike izjavil novinarjem: ((Temeljita posvetovanja in napori Eeischeja so pokazali, da naloga sestaviti vlado ni lahka. Kljub temu pa sem to. nalogo sprejel in se bom trudil, da določim program, ki lahko postan« program večine. Hotel bi se pogajati in prepričati one, s katerimi bom govoril, da naša notranja vprašanja niti zdaleč niso edina, ki zahtevajo pozornost in odločnih odločitev«.
Mayer je pripomnil, da bo jutrj zjutraj napravil protokolarne obiske, opoldne se bo “beležil sestanka izvršilnega 0CJbpra radikalne stranke, po-nja Pa bo zade*- posvetova-
PARlZ, 18, — Maurice Pet-che se je danes razgovarjal še z bivšim ministrskim predsedm-kom Oueuilleom. Pozneje pa je predsedniku Auriolu sporočil, da ne more sestaviti nove vlade. Auriol je zvečer pozval zunanjega ministra Schumana naj skusa sestaviti vlado ta p'a je to odklonil, kakor je 'izjavil no-vinarjem po razgovoru z Aurio-lom.
V zvezi s Petschejem je predsedstvo republike izdalo poročilo. ki pravi, da je Auriol na današnjem razgovoru z bivšim finančnim ministrom poveril temu, naj še dalje išče potrebne primerjave« v zvezi s še nekaterimi nerešenimi vprašanji. Poročilo pravi, da bi bilo nespametno, če bi se kriza zavlekla, prav v trenutku, ko je videti rešitev mogoča. vPetsche Pa je vztrajal na svojem stališču in potrdil svojo odklonitev mandata. Zaradi tega je Auriol sklenil, da bo omejil svoja posvetovanja na če spor no točke, ki ie vedno ločijo “nekatere politične skupine«,
Pozneje je predsednik republike sprejel Bidaulta in Fran-coisa de Menthona ter glavnega tajnika socialistične stranke Molleta.
Po razgovoru z Auriolom je Petsche izjavil, da je njegov neuspeh odvisen od tega, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma o vprašanju šolstva; pripomnil pa je, da je mnenja, da je sporazum mogoč. Dalje je dejal, da so stranke republikanske večine (od socialistov do neodvisnih) že dosegle sporazum, da se predvsem ščiti realna kupna moč mezd. Na koncu je Petsche dejal, da so po njegovem mnenju težkoče že omejene in obrisi vladne akcije že jasno določeni, zaradi česar se lahko predvideva, da bo v kratkem prišlo do dokončne rešitve.
Danes so izvolili nove predsednike posameznih komisiji narodne skupščine. Izvolili so predstavnike strank centruma, ker so izključili tako degoliste kakor komuniste, čeprav se po običaju ta mesta porazdelijo sorazmerno z močjo posameznih parlamentarnih skupin,
Radikal Bonnefous je bil zopet izvoljen za predsednika zu-nanje-politične komisije, konservativec Montel pa je bil zopet izvoljen za predsednika komisije za narodno obrambo. Bivši ministrski predsednik Reynaud bo novi predsednik finančne komisije.
RIM, 18. — Italijansko zunanje ministrstvo nadaljuje s svojo tako imenovano ((mednarodno pobudo« za revizijo mirovne pogodbe. Po včerajšnjem razgovoru italijanskega odprav, nika poslov v Washingtonu z Achesonom, javljajo iz Pariza, da je francosko zunanje ministrstvo prejelo od ameriškega zunanjega ministrstva noto. v kateri se poroča o nedavnem koraku italijanske vlade v Wa. shingtonu za revizijo mirovne pogodbe.
V Rimu pa je predsedstvo vlade priredilo danes zjutraj sprejem nekaterim severnoameriškim senatorjem, ki so člani komisije za zunanje zadeve a-meriškega senata in nekatere druge predstavnike washing-tonskih uradnih krogov, ki sta jih spremljala ambasador Dunn in minister Dayton. To priložnost je izkoristil De Gasperi in govoril ameriškim senatorjem o tržaškem vprašanju. Dejal jim je, naj bi ((popolnoma razumeli visoko moralno in politično vrednost« tega vprašanja.
Ameriški senator Mac Ma-hon, predsednik ameriške komi. sije za atomsko energijo, ki se mudi y Rimu, p.a je baje izjavil, da je ((revizija mirovne po. godbe z Italijo potrebna«. Glede tržaškega vprašanja pa Mac Mahon ni hotel nič določenega povedati. Dejal je le baje, da «zelo dobro razume, kaj pomeni to mesto za Italijane kakor tudi zgodovinske in sentimentalne razloge, zaradi katerih naj bi se vrnilo materi domovini«.
Italijanski tisk pa še vedno nadaljuje protijugoslovansko iredentistično kampanjo okrog Trsta. Ta teden so začeli objavljati dolge članke največje italijanske tedenske ilustrirane revije «Epoca», «Tempo» in «Incom». Članki so opremljeni z velikim številom ogromnih fotografij angloameriških in italijanskih nacionalističnih o-sebnosti v Trstu. Vsi članki pišejo o nevarnosti, da bodo ((zaradi sedanje angleške politike v Trstu« italijanske nacionalistične skupine, ki zahtevajo priključitev STO k Italiji, na bodočih oktobrskih volitvah poražene, če ne bo ZVU menjala svojo politiko. Pri tem ponovno iznašajo laži in napihujejo povsem malenkostne za deve, ki so se dogajale tudi prej, ko pa tega seveda niso opazili, ker so mislili, da verjetno ne bo tako kmalu novih volitev. Razume se, da vsi ti kričeči članki in reportaže popolnoma zamolčujejo vse krivi, ce. ki jih ZVU počenja tržaškim Slovencem, ki jih je v
zadnjih petih letih Angloame-riška vojaška uprava potisnila ne stopnjo drugorazrednega naroda In vlada nad njimi s pomočjo zloglasiiih fašističnih zakonov, ki jih izvaja civilna u-prava, ki je popolnoma v italijanskih iredentističnih rokah.
Glede	narodne iniciati.
ve», za revizijo mirovne pogodbe pa ni med vestmi nikjer najti, katero vlado bodo vzeli v poštev pri posvetovanju razen francoske m britanske. Zlasti pa ni med poročili nobene besede o tem ali nameravajo
i-praeati r:	‘peni* n red v-s.-Ti-’
jugoslovansko vlado, ki bi bila z revizijo najbolj prizadeta, saj so Italijani napravili v zadnji svetovni vojni največ škode ravno v Jugoslaviji.
(J vladni kvizi
RIM, 18. — Predsednik italijanske republike je nadaljeval dar.-es posvetovanja za rešitev vladne krize. Sprejel je predsednike parlamentarnih skupin senata in parlamenta. Prvega je sprejel Togliattija, nato Scoccimara, Bettiola. Cingola-r.<ija in druge. Zadnjega je zvečer sprejel Nennija.
Mnogo se razpravlja o trajanju krize, o kandidatih za prihodnjo vlado, toda v glavnem se najbolj razpravlja okrog go. spodarsko-finančr.-e linije vlade. Danes so se tudi sestali demo-krfstjanskf senatorji in razprav, ljali o finančnih vprašanjih v zvezi s krizo. Ptfudarili so, da je treba «tudi v bodoče odloč r.o braniti kupno moč lire in da obramba lire ni v nasprotju z bolj odločno socialno politiko, ki jo zahteva demokristjan, ska levica«.
Demokristjanski tisk piše, da bo naloga za sestavo vlade gotovo znova poverjena De Ga-sperlju. V splošnem pa se izreka tisk, razen opozicijskega, za nadaljevanje ((linije Pella«. II Corriere della sera« piše, da v sedanji krizi ni nobenega jasnega znaka, ki bi zahteval spre. membo gospodarske politike Milanski gospodarski list «11 sole« je tudi mr.-enja, da se ne more trditi, da bi bilo treba ■ gospodarsko politiko vlade spremeniti.
Drugi milanski gospodarsko-finančni list «24 Ore« piše, da je nastala potreba razjasnitve, ki jo je treba iskati v notranjosti demokristjanske strar.-ke (v kateri se tri struje v zmedi prerekajo), v parlamentu (zaradi . stališča liberalcev in socialdemokratov, ker je sedaj že gotovo, da ostanejo komin-
formisti v opoziciji), ter v državi, kjer bi bil skrajni čas pokazati nekaj več kakor igro, ki temelji na zakulisnih spletkah in na osebnih stališčih.
Dalje pravi list, da ima kriza gospodarski pomen, ki da se je v zadnjih urah zreduciral v preveč enostavno enačbo: ((Pella — obramba lire«. Toda ni mogoče iti mimo vzrokov težkega položaja, ki sedaj razburjajo deželo: pomanjkanje tekočega denarja, težkoče za izvoz, kriza v nekaterih industrijskih sektorjih, težave za nekatere panoge proizvodnje, zastoj na borzah, majhna živahnost na notranjem trgu. Vato pa pravi list, da ti elementi ne zahtevajo, naj bi se ((linija Pella« opustila in naj bi se vrgli v splošno inflacionistično politiko. Po mnenju lista ni linija Pella sama r.-a sebi tista, ki je povzročila krizo, pač pa pomanjkanje onega vzporednega dela, ki ga je ta linija zahtevala in za katero je vladi primanjkovalo poguma. Revidirati je treba vso politiko Medministrskega . sveta za obnovo (program javnih del, uporaba fondov ERP, bolj elastična politika r.-a področju surovin;, treba je ukrepov, da se olajša trgovina s tujino, vprašanje odnosov med državnimi podjetji in privatno industrijo, revizija «agrarne reforme«, toliko zaželena «reforma birokracije« m tud vprašanje zunanjega ministrstva.
List zaključuje, da ima vprašanje «obrambe lire ali ne« drugačen pomen, kakor bi se hotelo prikazati in da bo morala bodoča vlada, če hoče biti zadnja pred političnimi volitvami, sprejeti nelahko nalogo, da prepreči, da b; se ponovno vsa vprašanja obdolžila v upanju kakega čudeža od zunaj.
Na skrajni levičarski opoziciji Pa se poudarja, da je linija Pella doživela poraz in da je edina rešitev gospodarskih vprašani v načrtu Splošne italijanske zveze dela. Poudarja se tudi, da ta kriza ne zadeva samo enega sektorja vladne politike pač pa vsp vladno politiko in da odkriva, da položaj v parlamentu ne odgovarja več volji dežele in zato zahtevajo kominformisti predhodni razpis volitev.
Ameriški «New York Herald Tribune« piše, da se ne more ignorirati, da je finančna politika ministra Pelle in kritika proti tej politiki glavni vzrok ostavke De Gasperijeve vlade.
Londonski «Times» pa P«e, da je sedanja kriza v glavnem kriza demokristjanske stranke.
To veliko telo, ki ga druži samo zvestoba do katoliške cerkve, je bilo vedno sestavljeno iz zelo različnih in nasprotujočih si struj«. Nato poudarja list, da je demokristjanska levica še posebno kritizirala finančno in gospodarsko politiko, Pelle, in pravi, da drži tudi utemeljevanje, da je treba nekaj več kakor previdno in konservativno politiko, če se hoče, da bo Italija prebredla svoje temeljne gospodarske šibkosti in da bosta zmanjšani brezposelnost in delna zaposlenost. Na koncu pravi lisi. da je r.ezadovolj-, med demokristjani. - ki je že na čudne in neprijetne načine prišlo do izraza (temu je deloma treba pripisati tudi zadnji val protestov za Trst), postavila na preizkušnjo zmožnost državnika De Gasperija. «Je pa nevarnost, da bi znal politični mir, ki je sledil v Italiji po volitvah leta 1948, biti tudi pri koncu«, zaključuje list.
Zelo nas je: začudilo, ko je predvčerajšnjim neki tržaški indipendentištični dnevnik hotel prikazati val upravičenega ogorčenja v coni B proti na j-novejšim pojavom italijanskega iredentizma kot nacionalizem in je to ogorčen je postavil v isto vrsto kot kampanjo italijanskih iredentistov. Mislimo, dla ljudje, ki tako pišejo. niso nikoli skušali razumeti in ne dobo nikoli razumeli, koliko je naše ljudstvo pretrpelo od italijanskih iredentistov, imperialistov ali fašistov, kot so že imenovali v različnih razdobjih pred prvo svetovno vojno in po njej.
V tej zvezi naj smmg omenimo na jnovejše naipore tržaškega iredentističnega glasila «Giomale di Triestei), ki se je v svoji predvčerajšnji številki v svojem poiškusu, da bi prikazal, da je cona B po svojem prebivalstvu italijanska dokopal do gorostaisnih trditev o italijanstvu nekaterih krajev v coni B. Ob trditvi, da j* ljudski oblast prekrstila «Mcm-te di Capodistriau v Šmarje, bi se moral zamisliti vsakdo, ki je resničen demokrat, zlasti Pa še če trdi, dg so mu pri srcu tudi pravice Slovencev. Pri tem me' bomo niti omenili cinične trditve tega Usta, da so prebivalci Šmarja sami krivi, da so fašisti med vojno vas požgali. Kar se tiče prve trditve, treba poudariti, da so Šmarje bile vedno stoodstotno slovenska nas, v kateri ni niti enega Italijdna.
Višek cinizma in razbojniške fašistične nesramnosti in podlosti pa je eGiornalovas trditev, da sg Nemci požgali Šmarje zaradi «partizanških tatinskih podvigov, ki so povzročili nemško intervencijo«,
Tisti, ki je to zapisal, dokazu jč, da je bil prav gotova najpomižhiejŠi hlapec kriminal-niega Rainerja (ki je hotel med drugim po iredentističnih trditvah odcepiti takoimena. vani vAdriatisches Kuesten-landu od italijanske canadre-patri jen) -in zato sokrivec vseh njegovih zločinov ne samo nad Slovenci ampak tudi nad demokratičnimi Italijani, To pomeni, da je prav takšen ket je bil Rainer sam. Z najbolj ognusnimi ždlitvami naših borcev za svobodo da si hoče očitno oprati svojo krvavo pčišt, ki ga grize ker še ni prejel zaslužene kazni in ker misli, da je prišel čas za ne; kaznovana pljuvanje na naše herojske borce. Toda ve naj, da bo tudi on prej ali slej prejel, kar je zaslužil. Kajti določbe o poveličevanju ja. šizma 8» njegovih zločinov so še vedno v veljavi.
Poleg Šmarij našteva «Gior-nale» še nekatere druge slo-
Pred proslavo 22.1ull/a v LRS
Pojutrišnjem bo v Ljubljani veliko manifestacijsko zborovanje * 60-letnica glasbenega ustvarjanja Vinka Vodopivca
LJUBLJANA, 18. — Vsa Slovenija se pripravlja na častno proslavo 10. obletnice oborožene vstaje slovenskega ljudstva, ki bo 22. t. m. Na predvečer — v soboto 21. t- m. — bo ob 18, uri na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko manifestacijsko zborovanje ob sprejemu partizanskih patrulj. Govoril bo Leskovšek Franc -Luka. prvi komandant. Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet v letih 1941 in 1942. ((SLOVENSKI EOROCEVA. LEČ« poudarja, da bo manifestacija hkrati tudi opomin vsem onim, ki mislijo, da se vračajo časi, ko bodo zopet lahko zasužnjili in izkoriščali delovno ljudstvo.
Isti liijt objavlja danes v zvezi z italijansko iredentistično kampanjo članek pod našlo-vora «JALOVA BILANCA ITALIJANSKE GONJE ZA TRST«. V članku se poudarja, da je gonja že pokazala jalove uspehe in našteva najbolj zna. Čilne in nesramne stavke italijanskega tiska.
(t.Morda se v Ralji širokousti-
jo in postavljajo velike zahteve — piše «Poročevalec» — zato, da bi uspeli v malem. Vsa gonja proti naši državi, poskusi uporabiti spretnost svojih diplomatov proti volji naših narodov in vsi izpadi iredentizma v italijanskem tisku, Pa, ne morejo koristiti ne italijanski republiki, ne italijanskemu ljudstvu»,
Iz Kromberga pri Gorici poročajo. da praznuje te dnj slovenski skladatelj in naš priljubljeni primorski rojak in župnik VINKO VODOPIVEC 60-letnico svojega glasbenega ustvarjanja. V. Vodopivec se je rodil 16. -janurja 1878 v Ročinju, a v Krombergu živi že 44 let. Njegovih skladb je več kot ■tisoč. Nešteto partizanskih u-darniških skladb je poslal med osvobodilno borbo partizanom v Trnovski gozd. Nekaj rokopi sov je shranil, mnogo svojih del pa Je izgubil v prvi in dru gi vojni.
Tržaški Slovenci mu voščimo ob njegovem jubileju še mnogo plodovitih let življenja.
15.000 beneških Slovencev v emigraciji
Živinoreja pa je v Benečiji padla s predvojnih ld.OOO glav živine na 10.500 glav, E j. za eno tretjino
venske vasi, katerih eitalijdn-stuo« je po njegovem, pisanju dokazano, ker so bile nekoč po njegovih trditvah zveste županu Antoniju Bartoliju, ki da je tam «raz sipa val vse ■mogoče dobrote v imenu Italije» Vsi slovenski kraji v nekdanji Julijski krajini se bodo prav gotovo še sto let spominjali podobnih «dobrot« italijanskih županov, ki so bili poslani tja kot pravi kolonizatorji s podobno nalogo kot so jo imeli italijanski kolonizatorji v, Libiji ali Abesiniji.
«Giomale» tudi trdi, dia j* slovenska vm Krkavče «la piccoja rocca it altana«. V dokaz navaja, da je bila leta 1910. ustanovljena šola Lege Nazicmale. Med 700 slovenskimi prebivalci Krkavč sta bila takrat le ctas priseljeni italijanski družini, zaradi katerih so postavili šolo, v katero so z gospodarskim im drugim pritiskom silili slovenske starše, da bi pošiljali vanjo svoje otroke. Tako nemoralno Početje skuša dOneis «Giornale di Tri (sten uporabiti za dokaz, da so Krkavče italijanski kraj in 5 podobnimi «dokazi» utemeljuje neke pravice Italije do cone B-
Ob takih pojavih pohlepa po naši zemlji ni mogoče mok čati. Naša sveta dolžnost je, da pred vsem svetom prikaže, mo povampirjeni italijanski iredentizem in njegovo nevarnost za mir v tem predelu svetu.
Nikdar več nočemo biti njegove žrtve.
In vsak Italijan, če je zares demokrat, bi nas moral podpreti v tej naši borbi. Mi smo odločno proti nacionalizmom vsake vrste. Vednp smo bili za bratsko sožitje obeh narodov in tako 'sožitje je tudi ustvarila ljudska oblast v Istrskem okrožju, kar mora priznati vsakdo, ki ljubi resnico in objektivnost.
Tisti pa, ki bi hoteli prikh. zati upravičene proteste ljudstva v Istrskem okrožju pridi pohlepni italijanskega, iredentizma kot šovinizem prav iste vrste, kot je italijanski iredentizem, pa so že s to trditvijo pokazali, da ne ljubijo resnice.
Britanska pritožba VS zaradi Sueškega prekopa
LONDON, 18. — Britanski uradni krogi potrjujejo, da bo Velika Britanija verjetno predložila Varnostnemu svetu resolucijo, s katero pozivajo egiptovsko vlado, naj preneha z vmešavanjem v plovbo skozi Sueški prekop. Osnutek resolucije katere vsebina še ni znana je britansko zastopstvo razdelilo ostalim članicam Varnostnega sveta.
V Parizu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da želi Francija spraviti pred Varnostni svet vprašanje oviranja plovbe skozi Sueški prekop, če bo o tem dosežen sporazum z Veliko Britanijo in ZDA.
Izraelska vlada je nedavno poslala predsedniku Varnostnega sveta pismo, v katerem zahteva, naj Varnostni svet vnese na dnevni red vprašanje omejitve plovbe skozi Sueški prekop od strani egiptovske vlade, kot vprašanje, o katerem je treba nujno razpravljati.
Nadalje bo Varnostni svet razpravljal o poročilu načelnika komisije Združenih narodov za nadzorstvo o izpolnjevanju pogojev premirja generala Williama E. Rileya.
V svojem poročilu od 12. junija 195o označuje general Ri-ley egiptovsko biokado Izraela «kot napadalno dejanje« in »popolnoma v nasprotju z duhom dogovora o premirju«.
Varnostni svet se bo verjetno sestal |e ta teden pod predsedstvom sira Gladwyna Jebba. Za enkrat še ni znano, v kakšnem vrstnem redu bo Varnostni svet razpravljal o Rileye-vem poročilu, pritožbi izraelske vlade in britanski resolucija v kolikor jo bo britanski zastopnik predložil.
WASHINGTON, 18. — Zdi da »e Je general Mac Atrhur dokončno odločil, da ne bo kandidiral pri predsedniških volitvah leta 1952, vendar pa namerava še dalje delovati y republikanski stranki.
Včerajšnja številka MATAJURJA)), glasila beneških Slovencev, ki izhaja v Vidmu objavlja na prvi strani članek pod naslovom «ZARADI EMIGRACIJE SE BODO NASE VASI IZPRAZNILE)), v katerem opisuje gospodarsko in social no siromaštvo, v katerem živijo naši bratje beneški Slovenci pod sedanjim De Gaspe-rijevim režimom. Članek se glasi:
«V zadnjih desetletjih, zlasti Pa po drugi svetovni vojni se je gospodarska kriza v Benečiji močno zaostrila. Zaradi velike brezposelnosti se ljudje množično izseljujejo v inozemstvo in če se bo tako nadalje, valo, bo postala Beneška Slovenija y kratkem preobljudena dežela, kar je tudi namen raz-narodovalcev.
Beneško Slovenijo tvori 150
vasi, ki so raztresene po hribih in dolinah vzdolž jugoslovanske meje, ob Reziji, Teru in Nadiži. Zemlja ni bogata; v nekih delih je celo nerodovitna in ljudje pridelajo samo toliko, da se lahko preživljajo le od tri do itiri mesece v letu. Za ostale mesece so prisiljeni iskati kruha v tujini. Po navedenih podatkih lahko trdimo, da se nahaja v Franciji, Belgiji, Švici itd. okrog 15,000 beneških Slovencev. Občinski uradniki natn seveda no. čejo pokazati statistik emigrantov, ker bi se ljudstvo ob takih številkah zgrozilo.
Neki domačin nam; je vendarle dal točno statistiko ene vasi is Beneške Slovenije, Id zrcali stanje vseh ostalih.' Iz te statistike je razvidno, da v vasi Karnahta V tajpanski obči-
ni.ki leži na pobočju Velikega in Malega vrha, v Jalovčevi skupini, samo 5 od 57 družin nimajo nobenega družinskega člana po svetp. Pred 40. leti je Karnahta štela 274 prebivalcev, a danes skupno s tistimi, ki so se za stalno ali začasno izselili v tujino Šteje le 224 duš. V polstoletju se je torej prebivalstvo skrčilo kar za 50 oseb. To pa še ni vse. Od 224 ljudj, ki jih šteje danes ta vas, jih je 109 odsotnih od doma, V vasi živi samo 115 oseb, predvsem ženske, otroci, starčki in invalidi. Zdravih in krepkih ljudi je doma le malo. Od emigrantov jih ie 70 V Franciji, 17 v Švici, dva v Belgiji, dva v Argentini, eden v Jugoslaviji, v raznih krajih Italije p« le 17. V inozemstvu torej živi 92 oseb, t. j- dobrih 40 odstotkov celotnega prebivalstva, Ce k
tem prištejemo še one P° Italiji, je odsotnih iz vasi 50 odstotkov ljudi.
To je žalostna slika Beneške Slovenije, kamor so jo pri. vedli razni vladarji od leta 1866. do danes. Takemu neznosnemu stanju bi se dalo odpo-moči s tem, da bi vlada, odnosno pokrajina nakazali že tolikokrat obljubljeni denar za javna dela, ki so v te,i zapuščeni zemlji nujno potrebna. Gradnje cest, mostov, napeljava električne luči in vodovodov bi brez dvoma zaposlile mnogo ljudi, katerim ne bi bilo treba iskati kruha y tujih krajih«.
Pod naslovom «ODSLI SO V TUJINO« pa javlja «MataJur», da je pretekli teden odišlo na sezonsko delo v inozemstvo 119 slovenskih beneških delavcev
raznih poklicev. V Švico jih je odšlo 49, v Francijo 50 in v Avstralijo 20. Samo iz ta j -panske občine jih je odšlo 30.
V članku «ZAKAJ NI PRI NAS ŽIVINE« pa poudarja Isti list silen padec živine v Beneški Sloveniji. «Z vsemi napori — piše «Matajur» — smo Beneški Slovenci prilili danes db 10.500 glav živine, medtem ko smo jih imeli pred vojno več kot 16.000 glav«.
«S krmo, kf jo pridelamo bi lahko redili pet tisoč glav živine več kot jih redimo. Ce bi se pokrajinski inšpektorat v Vidmu spomnil na nas kot bi bila njegova dolžnost in nam nudil živino po primerni ceni, bi naši kmetje z živinorejo prav gotovo rešili naše gospodarstvo, ki iz dneva v dan propada«, zaključuje list svoj članek,
Nove poplave v ZDA
SAINT LOUIS (Missouri), 18. — Komaj so v Kansas City začeli s popravili zaradi škode, ki jo je povzročila poplava in ki se cer.i na 750 milijonov dolarjev, že grozi podobna nevarnost mestu Saint Louis. Voda, ki je poplavila Kansas City, se odteka po dolini reke Missouri do njenega izliva v Mississipi, teko da je ta reka narastla in je preplavila nekatera področja mesta, ki šteje nad pol milijo-r.« prebivalcev.
Medtem javljajo, da je v devetih dneh poplav v Cansasu, Missouri in Oklahomi zgubilo življenje 37 oseb. danes pa so se utopili trije mladeniči v bli. žini Saint Louisa. V Kansas City je še vedno nevarnost požarov.
Plaz zasul 30 delavcev
CASERTA. 18. — Danes popoldne se je v nekem kamnolomu nenadoma vsul plaz na delavce, ki so tam delali, in jih zasul. Do sedaj so izpod plaza potegnili osem trupel. Zasutih je bilo okoli 30 delavcev. Na kraj nesreče so takoj prišli gasilci in začeli z reševalnim delom.
DJAKARTA, 18. — Indonezij. ska vlada je zahtevala pri ameriškem poslaniku v Djakartl, naj ji ZDA dajo več časa za določitev njenega afališča glede načrta japonske mirovne pogodbe. To vprašanje je za Indonezijo zelo važno.
PRIMORSKI DNEVNIK
19. j ulite ^
TRŽAŠKI DNEVNIK
Četrtek 19. julija
Vincenc, Radoš Sonce vzide ob 4.32, zatone ob 19.50. Dolžina dneva 15-18. Luna vzide ob 20.42, zatone ob 4.50.
OBJAVE ■	MALI	OGLASI »g.
KOLEDAR
TRETJA PREDSTAVA ..CEEJSKIH GROFOV"
Milan Skrbinšek med nami
S svojo visoko umetnostjo je ponovno osvojil tržaške Slovence, ki so prenapolnili pretesni mali stadion * Nocoj ob 21. uri ponovitev: „Celjskih grofov"
POMEMBEN USPEH
„Tedna Kulturnega doma44
Vest o velikanskem uspehu Kreftovih ttCeljskih grofov» je bliskovito preletela vse Tržaško ozemlje in segla tudi onstran meje tja do Gorice. Z vlaki, avtobusi in kamioni, s tramvaji, privatnimi avtomobili in motornimi vozili, pre-
mnogi pa tudi peš, so prihiteli naši ljudje na nocojšnjo predstavo. Vstopnice so bile že davne razprodane, gneča na mali stadion vrvečih ljudi je bila tako gosta, da so morali reditelji postaviti kordon in čeprav neradi, zadrževati ljudi, ki niso dobili vstopnic. Računati je treba, da je moralo oditi najmanj pet sto ljudi.
Lep uspeh slovenskega učenca na mednarodni razstavi ECA!f?M*or ?red ^^!ščem *
i bri napolnjen do zadnjega kc-
v Parizu
Tržaški šolarji, ki so se pred da som udeležili risarskega natečaja, katerega je razpisala ECA in na katerem so se prav posebno slovenski otroci nad vse dobro izikazali, so z vese ljem sprejeli vest, da sta bila tudi dva izmed njih še posebej pohvaljena na skupni razstavi, ki -je bila te dni zaključena v Parizu,
Izmed 40 tržaških otrok, ki so poslali na to razstavo svoje slike, sta bila pohvaljena 8 letni Savo Spacal z Opčin ter 12 letni Sergio Weissman iz Ul. Fabio Severo -20.
Dejstvo, da je bil med pohvaljenimi tudi slovensiki šolar Spacal, katerega risarski talent smo imeli Tržačani že priliko občudovati, je vsekakor zelo vzpodbudno in hvalevredno ter kaže. da se naši otroci tudi v tujini z uspehom uveljavljajo.
tička. Vsepovsod, od koder se je moglo videti na sceno, so se stoje gnetli ljudje ali pa posedli po zidovih. Nedvomno je, da je veliko naših ljudi prihitelo tudi zato, da po tridesetih letih vidijo spet našega velikega odrskega umetnika, vzgojitelja generacije tržaških igralcpv in našega ljube-ga znanca.
Vitez Jošt mjzveStejši o-proda celjskih grofov, je strašna in silovita osebnost, ki zahteva °d igralca ne samo velikih odrskih izkušenj, marveč tudi prirojeno naturo, ki ume te Uistnosti umetniško oblikovati. Milan Skrbinšek ima vse te lastnosti v najvišji meri. Njegov Jošt je bil tako pošastno silovit, tako vojaško odsekan in okruten v zad-
Odziv demokratičnega prebivalstva na poziv Enotnih razr. sindikatov za podporo tobačnim delavkam
Delavci pri „0rehu" še vedno na svojih delovnih mestih Kako bodo uslužbenci IRC0 rešili svojo zadevo?
Poziv, ki ga je pred dnevi izdalo tajništvo Enotnih razrednih sindikatov vsem svojim članom ter demokratičnim organizacijam o pomoči in solidarnosti tržaškim tobačnim delavkam, je imel že velik uspeh Čeprav traja nabiralna akcija ki jo je otvorilo tajništvo Enotnih razrednih sindikatov z vsoto 10.000 lir v korist prizadetih delavk komaj dva dni, je vendar pokazalo svojo solidarnost že veliko število članov ERS kot tudi članov OF ter članic ASIZZ, ki so po svojih močeh prispevali, da bi olajšali težk' položaj stavkajočih delavk.
Točnih podatkov o nabiraln' akciji še nimamo, ker se ta nadaljuje. Na vsak način pa lahko rečemo, da je tržaško prebivalstvo res pokazalo svojo solidarnost s tobačnimi delavkami. ki se že skoraj mesec dni borijo za izboljšanje svojih skromnih plač.
Pogajanja, ki se vršijo glede rešitve tega vprašanja v Rimu so bila do sedaj brezuspešna. Predvideno je, da se v prihodnjih dneh ponovno sestanejo predstavniki delodajalcev in sindikalnih organizacij.
Tržaške tobačne delavke so sklenile, da s stavko nadaljuje, jo dokler ne prejmejo zagotovilo, da so bile njihove zahteve sprejete.
Prav tako vztrajajo v s-voji borbi tudi delavci, zaposleni v občinskem poljedelskem podjetju. ki imajo zasedeno podjetje že 19 dni. Velika je solidarnost, ki so jo izkazali Tržačani tem delavcem, ki jih je sedaj na delu še 72. Ker ne deluje več menza, v kateri so se do sedaj hranili so iirn razne ustanove pošiljale do sedaj hrano, da sc tako lahko vztrajali na svojih delovnih mestih.
Ker bi si hoteli omenjeni delavci na vsak način zagotoviti vsakdanji kruh, so nekateri izmed njih vložili prošnje na ZVU, da bi jim prepustila zem. Ijo, ki so jo do odpustitve z dela obdelovali. Nihče še ni prejel odgovora, kakšno bi bile stališč-- ZVIJ na takšno rešitev vprašanja. Na vsak način bi bila tudi to ena možnost, ki bi sicer nudila tamkaj zaposlenim delavcem le skromni vsakdanji krun.
• * *
Čeprav je vodstvo podjetja IRCO obljubilo, da bo že pretekli teden izplačalo svoje uslužbence, katerim dolguje že nekaj mesečnih plač. ni te svoje obljube izpolnilo. Zato so tamkaj zaposleni delavci sklenili. da ukrenejo vse potrebne korake, da dosežejo izDlačilo zaonstankov ter da dosežejo o-benem ponovno redno izplačevanje svojih prejemkov.
njem dejanju pa obenem tdko človeško pretresljiv v svoji mioški nebogljenosti, dla je do kraja pretresel občinstvo. V njem smo zopet gledali starega mojstra scene in velikega oblikovalca silovitih karakterjev, kot nam je ostal še iz mladih let v neizbrisnem spominu. Samo da so leta izkušenj in odrskega dela še izpopolnila njegovo umetniško oblikovalno potenco.
Cim se je pojavil na cd\ru, ga je sprejelo občinstvo, ki ga je takoj spoznalo, z dolgotraj-
nim ploskanjem. Pretresljivo in ganljivo je bilo to svidenje med umetnikom in njegovim občinstvom. Se si ga želimo gledati v naši sredi, še si želimo doživljati z njim njegove velike odrske stvaritve.
K uspehu mu vsi tržaški, primorski in goriški Slovenci toplo čestitamo!
Na splošno zahtevo občinstva se bo predstava «Celjskih grofov« ponovila nocoj, v četrtek ob 21, uri na stadionu «Prvi maju.
V. B
Nekateri kraji prispevali 100% za opeko Kulturnega doma, drugod je nabiralna akcija še v teku
«Teden Kulturnega doma», ki ga je organiziral Odbor za zgraditev Kulturnega doma ob 31. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, je po prvih poročilih iz mesta in okolice dosegel pomemben materialen in moralen uspeh. Omenimo naj samo do sedaj ugotovljeni primer štirih vasi: Sempolaj, Preč. nik, Praprot in Trr.-ovca, kjer so za Kulturni dom v Trstu prispevali vsi prebivalci razen enega, ne glede na njih politično opredeljenost. Take vzglede enotnosti našega ljudstva v naporih za naš narodni in kulturni napredek so dale še druge vasi in mestni predeli, ven-
SKRIVNOST, KI BO LE TEŽKO ODKRITA
Samomor ali nesreča?
Smrt orožarja v njegovi delavnici. Krogla lovske puške mu je šla skozi grlo in prebila lobanjo
Okoli 9-30 zjutraj je gospodar trgovine z orožjem ter lovskim in ribolovnim priborom v Ul. S. Nicold 13 57-letni Am gelini Guido, stanujoč na Opčinah Ul. Sabotina, nenadoma stopil iz trgovine v delavnico, ki je za trgovino in v I- nadstropju, v katero peljelo stopnice naravnost iz prodajalne. Tu je povabil svojega uslužbenca, da bi za trenutek stopil v trgovino in nekaj popravil. Cim, je mož odšel, je v delavnici počil strel. Uslužbenec je stekel v de. la vitico, k jer je počilo in našel na tleh ležečega gospodarja oblitega s krvjo. Poleg njega je ležala lovska 'puška kal. 12. Prestrašeni uslužbenec je takoj telefonsko poklical policijo, ki je po kratkem pregledu dognala smrt Angelinija ter ga uro kasneje odpeljala v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Nihče ne ve, če se je Angeliniju zgodila nesreča ali pa je bil navaden, samomor, krogla, ki mu je šla skozi grlo, prodrla v notranjost glave in prišla na dan, skozi lobanjo, je povzročila takojšnjo smrt.
Ključavnica in denar
Hišnica stavbe št. ld v Ui. S. Pellico, 50-letna Elizabeta Krainigher por. Kolman, je včeraj prijavila policiji, da so ji neznani lopovi pobrali z vhodnih vrat 5.000 lir vredno kiju-čavnico angleške vrste.
tf * *
Med nakupavanjemi sadja in zelenjave v neki trgovini v Ul. F. Venezian je neznani lopov pobral 50-letni Idi Andrei por. Scaligeri iz iste ulica št. 26 denarnico s 5.000 lirami in osebnimi dokumenti.
delavca
Z jeepom v
Okoli 16. ure so prepeljali v bolnico in ga sprejeli na II-kirurški oddelek 63-letnega Vincenza Cuccoro iz Ul, Berga-masco 9, katerega je med' delom pri tračnicah na Miramar-skem drevoredu v bližini glavnega kolodvora podrl na tla neznani ameriški vojak, kj je s svojim jeepom najbrž prenaglo in, drzno vozil. Mož se je sicer rešil z lažjimi poškodba-
mi na nogi in glavi ter bo verjetno okreval v 10 dneh, če seveda ne bedo nastale komplikacije. Ameriška vojaška policija je takoj uvedla preiskavo.
« * *
Uro kasneje pa so prepeljali v bolnico in jo obdržali na opazovalnem oddelku 32-1 etno Guerrino Vitti iz Miramarskega di-evoreda, katero je na križišču Ul. Milano in Ul. F. Fiizi podrsnil filubus proge «B», p.ri-čemer jo je podrl na tla. Zaradi rane na komolcu in, negi se je zatekla v bolnico, kjer bo ostala kakih 20 dni.
Lažje nesreče na delu
29-letnemu Pompeu Lippiju doma iz Lugo di Romagna, pa je pri popravilu neke cevi v tovarni «Stock» priletelo na glavo kladivo, ki mu je prizadejalo precejšnjo rano. Tudi njega so morali odpeljati v bolnico.
* * *
Zaradi padca opeke, ki mu je poškodovala levo nogo in mu
zlomila prst, se je moral 26-letni Enizo Pastorutti iz Ul, S. Zacca-ria in zaposlen pri gradbenih delih pri Sv. Alojziju, zateči v bolnico,
* * *
25-letni Karlo Korošec, stanujoč v Ul. Soncini 95, pa je med delom v lesnem pristanišču pod Skednjem nerodno padel z voza, pri čemer se je ranil levo nogo in nekoliko poškodoval desno
Cvetlice in čistoča vzrok spora
Policijski avto Je včeraj popoldne prepeljal v bolnico, kjer so vse namazali s precejšnjo dozo jodove tinkture, kar tri bojevite ženske, ko so se na dvorišču stavbe v Ul. Vigneti št. 1, kjer stanujejo, steple med seboj zaradi nekaj cvetlic. Za kroniko naj navediemo, da so to 23-letna Eugenia Viola, ki se bo zdravila 2 dni zaradi rane nad očesom, im ličnici, dalje 75-letna Celestina Arneri, 3 dni oskrbe zaradi udarca na zatilni-ku in, končno 72-lelna Pierina Ameri, ki bo najdalje novila sledove tepeža, to je 8 dni zara. di mečnega udarca po ramenu. * * *
Skoraj istočasno so prepeljali v bolnico tudi 35-letno Valerijo Stuber iz U'1. del Friuli št. 50, ki je nosila sledove tepeža nad levim očesom in, na nosu. Zena, ki bo okrevala v 5 dneh, je izjavila, da jo je napadla 70-letna Maria Pamgovee iz iste ulice, ker ji je preprečila ponesnaže-r>je njene mjive.
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODIŠČA
18 MESECEV POKORE za ukraden kovček
Zaradi spora z ruskim vojakom pribežali iz Avstrije v Trst
10. t. m. približno ob 3.40 ponoči je policijska patrulja ustavila na Nabrežju 3. novembra dva mladeniča sumljivega vedenja, od katerih je eden nosil velik kovček. Takoj so dognali, da sta mladeniča 20-letni Josef Mouka in 27-letnj Jaroslav No-votny, češkoslovaška državljana stanujoča v begunskem taborišču na Opčinah. Novotny pa je bil tudi brez posebnega dovoljenja, katerega potrebuje vsakdo, ki se oddalji iz taborišča. Ker se je policiji zdel kovček, v katerem je bilo 699 pasov za ročne ure v vrednosti 200.000 lir, sumljivega izvora, je oba prijela in odpeljala na
GORIŠKEGA
V soboto zopet avtobus v Irst na predstavo SNG
V soboto 21. t. m. bo SNG
v Trstu ponovilo na stadionu «Prvi maj» dramo «Celjsk grofje«. Za to priliki organizira Slovenska prosvetna zveza zopet avtobus za Goričane, ki bi hoteli na omenjeno predstavo. Odhod bo ob 19. uri izpred kavarne Bratuž.
I plesa
> presega vse meje dostojnosti
miini Cela verijia prestopov državne meje
Štandrež
V Standvežu so pričeli zrav-navatj glavno cesto, ki pelje proti južnemu delu vasi. Vsa ta dela pa ne gredo tako hitro od rok, kot smo si predstavljali, ker je na delu premalo delavcev. Ako ne bodo pospešili z delom, bo promet po glavni cest- še nekaj mesecev oviran ali celo zaprt. Moramo pa pripomniti, da je občinska uprava prvič po tolikih letih, odkar je bila vzeta samostojnost štandre. ški občini, pokazala vsaj nekaj, da bi zadovoljila vaščane, ki so najbolj redni davkaplačevalci v mestni občini.
Glavno vodovodno cev so po-ložili zaenkrat samo ob glavni cesti. Občani se sprašujejo kdaj bodo napeljal; vodo tudi v stranske ulice, ker sedaj morajo iz vzhodnega in zapadnega dela vasi zajemati vodo iz nezdravega korita, ki je ob glavni cesti.
Nadaljuje se vskladiSčenje koruze
Nadaljuje se delo za vskla-diščenje koruze, ki se bo zaključilo z 31. avgustom. Opozarja mo, naj vsakdo pripelje količino koruze, ki mu je bila določena za glavni sklad. Koruza mo ra biti predvsem dobro suha in mora imeti specifično težo za hektoliter ne manj kot 75 kg. Ne bodo sprejeli one koruze, ki bi kazala kak znak plesnobe, Glede plačila sc bodo
Ze dolgo časa ie minilo od lanskega dneva vseh vernih duš in z naglimi koraki se nam bliža 2. november 1951. Toda svojih izgubljenih dragih se ljudje ne spomnijo samo enkrat na leto, temveč vsak dan.
2. novembra 1950 je bilo zadnjikrat, k0 smo na glavnem pokopališču opazili očiščene steze, posute z belim peskom, osna-žene grobove in prazne koše 7 odpadke Seveda so ljudje za ta dan okrasili svoje grobove in mnogi #0 Se spomnili tudi zapuščenih gomil Pokopališče je bilo vse v cvetju in kljub žalosti, ki jo je vsak še bolj občutili tega mrzlega in deževnega novembrskega dne ob pogledu na vrste grobov, se je ta kraj vsakemu zdel praznično razpoložen.
Ljudje stalno obiskujejo grobove in prinašajo cvetja. Kljub temu pa je pokopališče tako zapuščeno, da se človeku ob pogledu na gomile, poraščene s plevelom, ki kar zbada v oči, stisne srce. Mnogo je grobov ob stezah z veličastnimi spomeniki. za katere domači stalno skrbijo. Se več pa je zapuščenih grobov, ki jih je mogoče ločiti samo po izboklini zemlje in mora človek dobro paziti, da jih ne pohodi. Trava in plevel gospodujeta sedaj na pokopališču in med grobove je veter nanesel suho cvetje, papir in odpadke iz polnih košev, ki ležijo sredi kupa nesnage. Ljudje, ki so zapustili svoj domači krai in ob počitnicah obiščejo svoje grobove. zamudijo po cele ure, preden ugotovijo, kje počiva njihov pokojnik. V zapuščenosti pokopališča občutijo zapuščenost svojih dragih in iim je svidenje z grobovi toliko bolj žalostno. Cim se ozrejo
puščeni stoteri grobovi. Ozrejo se lahko na vojaško pokopališče in opazijo, da ie na njih še vedno suho cvetje, s katerim so jih okrasili preteklo jesen. V nekaterih predelih so že pokosili. Toda gomil se je kosa previdno izognila in ostale so pokrite z visoko ovelo travo. Občani se sprašujejo, kdaj bo te nemarnosti konec in upravičeno grajajo upravo pokopališča, ki bi morala skrbeti za njegovo snago in dostojnost.
Vesti za trgovce
Zveza trgovec za goriško pokrajino sporoča vsemvčlanjenim tvrdkam, da si lahko na njenem sedežu v Ul. IX. Avgusta 11 o-gledajo sledeče okrožnice: Navodila za izvajanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Nemčijo, ki sc ga sklenili 8. junija 1951 v Rimu, razne spremembe ((Tabella Export»; posode obdavčene po vrednosti; liberalizacija izmenjavanja med deželami OECE; tabela «A im-porto«; uvoz rožičnega semena iz Grčije; uvoz semena cikorije iz Poljske; uvoz strojev in raznih aparatov iz Švice; izvoz rožičev; izvoz sena; nakazilo 1.800 000 lir za uvoz sadja in zelenjava iz Italije v Zapadno Nemčijo in V zapadne predele Berlina.
Iilet na Višarje in k Belopeškim jezerom
rje itd. _ .	.
ravnali pt> sledečem pravilniku; mehka koruza, specifične teže Ipa vidijo, da so kot njihov, za 75 kg. 6250 lir.	* katerega ne morejo skrbeti, za'
Zveza slovenskih žena priredi dne 28. in 29. t. m. izlet na Višarje in k Belopeškim jezerom. Prijave sprejemajo v Ljudski čitalnici v Ul. Ascoii 1. Voznina stane 850 lir. Uro odhoda bomo objavili naknadno.
Na en mesec zapora so včeraj obsodili na goriški sodniji 44-letnega Pozzo Quattordici zaradi pijančevanja. Ager.ti javne varnosti so ga našli preteklega 7. julija v Ul. XX. septembra, ko se je komaj držal na nogah in se je potepal zelo pijan po mestu. Ko so ga hoteli legitimirati in se jim je moževo ime zdelo precej čudno in ker jih je pošteno ozmerjal, so §a pripeljali na policijo, kjer so prišli r.-a jasno glede čudnega imena.
Nadalje so zaslišali 20-letne-ga Tomad Huberta iz Manzana, kateremu je obtožnica očitala, da je 3. julija preteklega meseca zbežal v Jugoslavijo zaradi dela. Jugoslovanske oblasti so pa Tornada takoj vrnile tukajšnjim oblastem. Zaradi tega so ga na sodnji obsodili na tri mesece zapora in na plačilo 16 tisoč lir globe.
Zaradi prestopa državne meje so še sodili 19-letnemu Sal-vatore Nigru, ki je iz daljne Francoville. Potem ko se mu je ponesrečil prehod čez francosko mejo, je prišel do jugoslovanske meje in zbežal v Jugoslavijo. Tudi njega so oblasti takoj odposlale v Gorico, kjer so ga obsodili na 4 mesece zapora in 16.000 lir globe.
Zaradi istega prestopka so obsodili 40-letnega Rafaela Chi. dinelli iz Turina. Ze pred časom so ga tukajšnje oblasti odposlale z izgonskim listom v Turin. Temu ukazu se ni pokoril in raje zbežal v Jugoslavijo. Kaznovali so ga na dva meseca in 120 dni zapora in 10.667 lir globe.
Snoči je bila redna tedenska seja občinskega upravnega odr bora pod predsedstvom župana dr. Bernardisa. Na seji so razen vprašanj navadnega upravnega značaja pregledali razna vprašanja, ki jih bodo predložili na
E
rihodnji seji občinskega sveta,
bo v sredo 25. julija.
bližnjo stražnico. Se isto noč so dognali, da je bil kovček ukraden iz nekega avtomobila, ki je stal pred hotelom »Columbia« v Ul. Geppa.
Včeraj sta se Mouka in No-votny morala zagovarjati pred zavezniškim sodiščem in čeprav je bila stvar precej zamotana, ker nista hotela priznati obtožnice se je razprava hitro razvijala, delno tudi 00 zaslugi tolmača Krumela. Mouka se je sicer dobro zagovarjal in trdil, da sta zvečer skupno s pajdašem pila v nekem baru na Trgu Cavana. Novotny pa, ki je imel, kakor trdita oba, 10.000 lir v žepu, si je zaželel ženske in je zaradi tega orosil Mouko, da bi jo poiskal. Mouka je res odšel na cesto, toda prvo žensko, ki je bila kakih 30 let stara in nič kaj prijetna za oči, je pustil na cedilu v upanju, da bo našel boljšo in lepšo. Toda pijača mu je stopila -v glavo in truden se je usedel na neko stopnico, kjer je zaspal. Zbudil ga je Novotny, ki je z veseljem pokazal kovček in izjavil, da ga je za 10.000 lir kupil od neznanca. Isto je tudi potrdil Novotny ter dodal, da sta se nato hotela vrniti v taborišče na Opčine, toda ko sta prišla k postaji, je bilo Že prepozno, kajti že1 davno je odbilo eno popolnoči. Trudna nad tavanjem po mestu sta odšla proti taborišču pri Jezuitih, toda sredi ceste ju je ustavila policija.
Kljub tem zagovorom pa jima sodnik Bayliss ni verjel, kajti kovček je bil ukraden približno okoli 3.15, ko sta lastnika odšla v hotel in je zato malo verjetno, da bi ga begunca kupila nekako dve uri prej.
Ker ju je sodišče spoznalo zn kriva tatvine, ju j" obsodilo vsakega na 18 mesecev zapora in 2.000 lir globe, Novotnyju pa je še dodalo 7 dni zaporne kazni, ker se ie oddaljil iz taborišča brez predpisanega dovoljenja.
Pred sodiščem za določevanje narokov so se morali zagovarjati trije mladeniči, vsi avstrijski državljani, in sicčr Schvvarzmann Hans, Keiler John in Kziher Josef. obtoženi, da so ilegalno prišli v Trst.
Predvčerajšnjim so se mladeniči prijavili v begunskem taborišču na OpčViah in iskali v njem zavetja. Tu jih je policija aretirala in jih postavila včeraj pred sodičče. Pred sodnikom Baylissom sp izjavili, da so se pred kratkim sprli z nekim' sovjetskim vojakom, ki je jezen stekel na poveljs'- — vendar so oni spoznali nevarnost ter nemudoma zapustili domovino.
Sodnik je razpravo odložil na kasnejši čas ter dal policiji sedem dni na razpolago, da preišče zadevo in razjasni položaj z avstrijsko policijo, kajti v policijskem poročilu je bila omenjena tudi izjava teh beguncev, da jih išče avstrijska policija, kar Pa so med kratko razpravp zanikali.
dar jih za sedaj še ne navajamo, ker nimamo na' razpolago končnih rezultatov. So pa tudi še kraji, kjer iz raznih objektivnih razlogov akcija ((Tedna Kulturnega doma« v določenem roku ni mogla biti izvedena irj se še vedno nadaljuje. Ker predvidoma tudi ne bo mogla biti zaključena do sestave te-ednskega biltena prispevkov, bodo zaostali prispevki objavljeni naknadno pod oznako «Tedna Kulturnega doma«. Ker pa je želeti, d.a bi bili zbrani dokončni podatki o poteku «Te'dna Kulturnega doma« do prihodnje nedelje, naproša Odbor za zgraditev Kulturnega doma vse, ki sVojega prispevka za opeko v okviru «Tedna Kulturnega doma« še niso izročili, da pohite.in ga oddajo čimprej.
Ni namreč lepše priložnosti, da dokažemo našo enotnost v naporih za kulturni napredek slovenskega življa na Tržaškem, kakor da uresničimo geslo, s katerim smo začeli našo akcijo: Vsak Slovenec prispevaj v Tednu Kulturnega doma vsaj za eno opeko novega hrama naše kulture v Trstu.
Upravičil prolesll TrSiov na racon iramvajsKega promeia
Na eni izmed zadnjih občinskih sej je bil postavljen predlog, da bi se v lokalnih časopisih otvorila rubrika, v kateri bi vodstvo podjetja ACEGAT odgovarjalo na razna vprašanja ter na še bolj pogoste kritike Tržačanov glede'njegovega poslovanja.
No. če bi bilo vodstvo podjetja ACEGAT res pripravljeno voditi takšno rubriko, bi mu prav gotovo ne manjkalo materiala. kar dokazuje zopet ponovno protest tistih Tržačanov, ki morajo uporabljati tramvaj št. 1. ali pa 10.
Res je. da vozita na progi od Sv. Sobote pa do Trga Goldoni kar dva tramvaja in sicer št. 1 in št. 10, ki se pa prav na omenjem trgu ločita. Kdor ima pot samo do Goldonijevega trga se zato ne more pritoževati, ker ima na razpolago vsakih pet minut tramvaj. Ni pa tako slečen tisti, ki se mora peljati do glavnega kolodvora ail pa do Verdijevega trga. Preden pričaka eden ttli drugi tramvaj, lahko skorajda že peš napravi pot od Goldonijevega trga ali pa do Verdijevega trga ali glavnega kolodvora.
Omenjena skupina Tržačanov se jg razen tega pritožila tudi nad pomanjkanjem tramvajske postaje na raznih važnejših križiščih, kot na primer tudi na Borznem trgu. Zgodi se namreč, da se nenadoma ulije dež ter se ljudje, ki čakajo na razne tramvaje, ne morejo pred njim zavarovati, ker ni v bližini nobenega poslopja; tako morajo čakati na dežju 'n burji, ali pa izgubiti tramvaj, ki ga prav gotovo ne ujamejo, če iščejo zaklona v vežah poslopij na Borznem trgu.
Ce hoče vodstvo podjetja ACEGAT res zadovoljiti svoje številne potnike, potem naj reši tudi to vprašanje.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
TRŽAŠKO O Z R 91 L J R
Tj A
PREDSTAVE NA PROSTEM NA STADIONU
GOSTOVANJE MILAAA SKRBIAŠKA člana ljubljanske drame v vlogi Jošta
DANES 19. JULIJA IN V SOBOTO 21. JULIJA OB 21. URI
PONOVITEV NA SPLOŠNO ZAHTEVO
H: * ❖
BRATKO KREFT
# Jj: 1 *
Celjski grofje
drama v petih dejanjih
Režiser JOŽE BABIC, scenograf ing. arh. VIKTOR MOLKA, odrska godba UBALD Vft^* BEC, osnutki za kostume ANUSA SODNIKOVA.
Predprodaja vstopnic pd Adria-Express Ul. Fabio Severo 5-b od 10. do ure in na stadionu «P*^ maj« od 14. do 21.
■ Fy.	y.	'r
Zaradi dolžine predstave opozarjamo občinstvo na točen pričetek! Večerna blagajna se zapre 10 minut pred pričetkom predstave. Med izvajanjem vstop ne bo dovoljen.
Tramvajske zveze štev. 2, 3, 4, 7 in 9.
OF
Krajevni odbor OF Nabrežina organizira 29. t. m. izlet po Krasu v Komen. Vpisovanje na sedežu krajevnega odbora OF vsak dan popoldne do 20. t. m.
Sektorski odbor OF Kolonko-vec bo imel sejo danes 19. t. m. ob
20.30 uri.
Sektorski odbor OF Skedenj bo imel seio v petek 20. t. m. ob
20.30 uri.
PROSVETNA DRUŠTVA
Partizanski tabor v Istrski Gabrovici
Prosvetno društvo
Okrajni odbor Zveze borcev NOV — Sežana priredi na «Dan vstaje slovenskega naroda« v nedeljo 22. t. m. v obnovljeni Istrski Gabrovici okrajni partizanski tabor.
Na sporedu so med drugim: Slavnostni govor, odkritje spominske plošče ((Tehniki Snežnik« in ((Tehniki Zena«, kulturni nastopi, pevski zbori in dramske skupine ter prosta zabava. Za hrano ih pi-
čbprtn i»t tet pivovo	***
obvešča, da bo v petek'20. t. A. I dobro ftoskftljeno
redna seja ter vabi odbornike, da se seje polnoštevilno udeležijo.
IZLETI PDF
Hrabra Gabrovica, ki se je odri. kovala med vojno in se tudi zdaj, vabi na obilno udeležbo vse borce, aktiviste in ostale, ki jih bo gostoljubno sprejela.
28. in 29. julija izlet na Km Škrbino in Crno prst ter na pro- i
slavo Simona Gregorčiča v Vrsno j	_	.
pod Kmom. vpisovanje do i9. t. j Obvestilo izletnikom za rreame 0
m. v Ul. Machiavelli 13 od 17.
do 19. ure.	|	Zveza partizanov STO obvešča
Dne 4. in 5. avgusta dvodnevni vse one, ki so se vpisali za izlet izlet s taborjenjem na Nanosu ; V Predmejo, da bo odhod v sobo-ob priliki obletnice otvoritve to 21. t. m. iz Ul. F. Severo 5-b Vojkove koče Vpisovanje do 23. ob 13. uri. Povratek bo 22. t. m. t. m.	|	ob približno 21. uri.
V dneh od 11. do 19. avgusta | Vsem udeležencem priporočamo planinski teden na Vršiču z izleti strogo točnost.
na bližnje vrhove.
Dne 11. in 12. avgusta izlet na Triglav. Za oboje vpisovanje do 31. julija.
Dne 18. in 19. avgusta ponoven izlet na Triglav.
MAPA GRAFIKE slikarja A. ČERNIGOJA je naprodaj v knjigarnah Stoka, Ul. Milano, Fortunaf, Ul. Rossini in v Gorici: Katoliška knjigarna.
Rušilne vaje angleških čet
V dneh od 19. do 20. julija 1951 bodo imele angleške čete na Svobodnem Tržaškem o-zemlju rušilne vaje. med katerimi bodo podstavili naboje s fingiranim razstrelivom pod sledeče mostove:
a) Železni most na cesti Opčine ■ Repentabor.
b) Zidani most pri Ricma-njih.
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Odpadki - dragocena surovina za našo industrijo
V dneh od 5. do 12. avgusta bo v Istrskem okrož-ju velika akcija za zbiranje industrijskih odpadkov. Ta akcija ima namen, da vzbudi zanimanje za stalno in sistematično zbiranje odpadkov vseh industrijskih surovin, v njej bodo sodelovale vse množične organizacije, v prvi vrstj ps mladina in pionirji, Zbirali bodo vse porabne odpadke široke potrošnje in zasebne obrtniške delavnosti kot staro železo, tekstilne odpadke, stari papir, kosti, steklene črepinje, odpadke gume itd.
Da bo teden imel res dobre uspehe se bodo vršile priprave po terenu že prej in bodo seznanili ljudi s pomenom in koristnostjo zbiranja odpadkov. V tednu samem bodo vsi. posebno mladina, zbirali odpadke in jih spravljali na pristopnem mestu. Tretja faza pa bo vskla-diščevanje in odprema zbranih odpadkov v skladišča podjetja «ODPAD». ki ima na terenu pet podružnic. Podjetje bo potem poskrbelo za odpravo zbranih odpadkov v skladišča industrijskih podjetij, ki odpadke predelujejo.
Zbiranje odpadkov bo koristilo tudi za čistočo vasi, ker bodo istočasno čistili ulice, dvorišča, smetišča, podstrešja in kleti v mestih in industrijskih naseljih. Tudi razni uradi se bodo v tem tednu lahko razbremenili veliko nepotrebnega balasta po kotih in shrambah.
Podjetje «ODPAD» s svojimi podružnicami, bo zbrane odpadke tudi plačevalo organizacijam in posameznim zbiralcem po določenih cenah, ki bodo pravočasno objavljene v lokalnih listih.
Da bo potek tedna zbiranja odpadkov res uspešen, je bilo vodstvo poverjeno pooblaščenemu odboru OF. Po mestih in vaseh pa bode* akcijo vodili
krajevni štabi qf. v katerih bo oo en zastopnik podjetja «ODPAD».
V okrožju vrši stalno zbiranje odpadkov podjetje ((ODPAD«, ki je lansko leto zbralo nad 400 ton raznih odpadkov. Večino odpadkov je uporabila domača lokalna industrija, nekaj obrtniki in kmečko delovne zadruge. Za tekoče leto je podjetje napravile plan, da bo zbralo 650 ton sortiranih odpadkov. Do sedaj je ta plan izvršilo že za nad 50 odstotkov.
Povratek štirikrat udarne mladinske brigade koprskega okraja
Včeraj popoldne so na Titovem trgu v Kopru pozdravili člane mladinske brigade ((Petek«, ki se je po dveh mesecih dela na mladinski progi Do-boj - Banja Luka vrnila domov. Vse palače na Titovem trgu in Verdijeva ulica, po kateri so z godbo na čelu prikorakali brigadniki, so bile v zastavah. Velika množica ljudi je pričakala brigado in ;o ob prihodu sprejela z navdušenim ploskanjem.
Na Titovem trgu je brigado prvi pozdravil v imenu okrožnega komiteja KP tovariš Aga-rinis v imenu okrajnega ljudskega odbora tov. Kozlovič, v imenu okrožnega odbora ZAM tov. Vuk. Za lep sprejem se je v imeriu brigade zahvalil njen komisar tov. Jazbec, ki je na-kratko povedal nekaj o delovnih uspehih brigade. Poudaril je. da so brigadniki dali vse od sebe, da bi na progi Doboj -Banja Luka vredno zastopali naj okraj. Najboljši so bili italijanski toyariši iz Pirana. Izole in Kopra.
Pred razhooom so brigadniki poslaii tovarišu Titu pozdravno brzojavko, v kateri ostro obsojajo vso šovinistično in komin-formistično gonjo, ki so jo zad-n1e čase sprožili v Trstu in Rimu proti coni B in Jugoslaviji.
Vdrla sta
v postajo Narodne zaščite
V Kopru so predvčerajšnjim priprli Tržačana Mulinanti Piermartina, rojenega 1928. leta v Milanu, in Petrina Ivana, rojenega 1931. leta v Trstu, ker sta vdrla v kontrolno postajo Narodne zaščite v koprskem pristanišču, ki je bila zaprta.
Ko so ju peljali zaradi tega dejanja v pripor, je Petrin Ivan obrekoval organe Narodne zaščite in skušal tudi pobegniti. Oba sta bila vinjena.
Mulinanti Piermartina so včeraj popoldne izpustili.
Spored proslav za 22, julij v Kopru
Za deseto obletnico ljudske vstaje slovenskega naroda bo v Kopru v nedeljo 22. jul'ja velika manifestacija z naslednjim sporedom:
Ob 8. uri povorka bivših partizanov in strelskih družin, ob 8.30 na Titov 'm trgu zborovanje in spominski govori ob 11. uri koncert godbe iz sv.' Lucije in regate jadrnic, ob 15. uri strelske tekme na strelišču, ob 17. uri športne prireditve na stadrnu. rfo 19.30 ur na Titovem trgu kulturne predstave s sodelovanjem Veselega teatra in italijanskega kulturnega krožka «A. Gramsci« iz Kopra.
Bujščine
Po vsem bujskem okraju je mlatev v polnem teku. Žetev
je bila pravočasno dovršena, tudi če je po nekaterih krajih zaradi poležanosti ni bilo mogoče opravljati s stroji. Veliko ser pripomogli tudi vojaki, ki so od jutra do večera želi skupno z zadružniki.
V primerjavi z lanskim pridelkom pšenice, je letošnji boljši. To je vidno posebno v večini kmečko - delovnih zadrugah. Tako je KDZ «Iskra» v Dajli dosegla 20 stotov na hektar«
Predstave na gradu Sv.
Nadaljuje se prodaja
vstoK
za predstavo na gradu Sv. "jj
jus»
pri blagajni na Trgu Verdi 'j*
v Galeriji Protti 2. Na si
opera »Mefistofeles«, ki bo.aAjo 19 t. m. ob 21. uri. Nastopal*
isti pevci kot pri prejšnji
stavi. Za to predstavo bodo i ne cene.	jj,
V soboto ponovitev opere , Bohem«), Cene vstopnic bodo v Žane.
Spominski dan Simona Gregorčič na Vršnem pod Krnom
Muzejsko, društvo v Tolminu
redi v nedeljo, 29. julija Vršnem pod Krnom proslavo,^
čast našemu pesniku Simonu gorčiču.
Spored je sledeči:	.	m
1. Ob 10. uri otvoritev proste 2. Slavnostni govor (tov, ** *]*' Bevk). 3. Soči (deklamacija Vj
no CM n i, T iiihlioncA A
na SNG iz Ljubljane). 4. posameznih pevskih zborov. “• zaj v planinski raj (skupej* ](j stop pevskih zborov). 6- "-h) pesnikove hiše. 7. Obisk S’
(v popoldanskih urah). -.JI Glavni odbor SHPZ vabi SjJjj
članstvo, da se udeleži te proslave v čim večjem številu^ Vpisovanje do 21. t. m. v "A Machiavelli 13 od 17. do 19-
n
nuiiurm dom
ROJSTVA, SMRTI IN P0»
Dne 18. julija 1951 se je v **'* rodilo 6 otrok, porok je ctl umrlo pa je 13 oseb. „ tf Poročili so se: risar Brun® jj* magora in gospodinja Fer Soliman, barist Giorgio schini in obrtnica Bruna [(t agent CP Sergij Macchini U* Jd zerka Livia Fiandra,
kuhar Virgilio Bertolo in fry|l‘ ka Lucia Derossi, nogometaš^)
gi Bretti in prodajalka LUcDjfl Stanta, železničar Daniele L'‘j. in gospodinja Marija Kanale*-- jj* zar Vincenzo Fonda in »'je Margherita Marchi, financat M ter Barbariol in šivilja |) Grigolo, učitelj Livio Cassele>> gospodinja Fiorella Petronio. Si hanik Giorgio David in dela'|( Antonia Stornelli, delavec v ^ Vessio in gospodinja Marijai « murina, mehanik Nello Alc^A
drini in šivilia Mira TihllaS.
drini in šivilja Mira Tiblias, **J|I šežen čuvaj Guido d’Alessandn' gospodinja Maria Lettich. r)0il< Umrli so: 59-letna Ivanka rjd gan por. Prelc, 59-letni Ata®^ Vassilla, 46-letni Alojz Orel',i letni Peter Krečič, 40-letna htu Legovič por. Monfalcon, 60"‘i
Karol Bratesevec. 46-letni t pjj|j
Donaggio, 68-letna Marija A nio por. Zaccaria.
ADEX-IZLErl
■ —
priredi 5. avgu*
t*
let
enodnevni
RIHEMBERK ILIRSKO BISTRICO
LABINJ
PAZIN
*■ in 5. dvodnevni
BLED
a v g
izlet 0»
IDRIJO
CERKNO
IIIIIUIIIIIIIII11111
Vpisovanje pri Adria-B3^ press v Ul. F. Severo tel. 29-243 do 21. 3uliiS
PRIMORSKI DNEVNIK
— 3 —
19. julija 19513   -»
^ MARTO GREIF	--
komandant komande mesta Trst piše o
I TRSTA
Stab IX. korpusa NOV je 3. avgusta 1944 odredil, da se usta. n°vi komanda mesta Trst. Cez teden se je novoimenovana komanda mesta preselila v Trst. fi štabu IX. korpusa se je te-j)ai nahajala tovarišica Lidija KP^Urc'Joža’ Predstavnica CK S, ki je razložila navousta-Mvljeni komandi mesta, kakš-e so r-'jene naloge v Trstu, redvsem, da iz tržaških delav-* Janove oborožene enote, Itn86 i ° y d°l°čenem trenut-rerir^ in P°magale našim st0 enota.m osvoboditi me-
usnehkriaiIU ,Se ie P°kazal Prvi
štabov 8i omarjde mesta in
^bov sektorjev! Preko partij-
Delavr<;ianiZa0^e *n organizacije ketn - enotnosti so v krat-te 0oCasu ustanovili prve eno-ta i944ek*ori'h> proti koncu le-ra,- , P-a so štabi sektorjev ka v •§a^ z bataljoni. Veli-Vu pCina delavcev se je pozi-volin art’^e odzvala in prosto-1^ 0 vstopila v te enote. Ne-nu 6ri sektorii So v mesecu ja-npa^U inieli že po štiri bataljo. so šteli 200 mož.
‘aivečje težave pa so se po-!to * ! Prec* komando mesta: ka-ijj °°°rožiti te enote. Delavci. So S.° se Prijavljali v bataljone, t,juSe_0stajali na svojih delov-
Dfe
Na
iavi]e
"lest.ih v tovarnah. Imeli v bi;- ?drejena zborna mesta sj v Zl.ni skladišč orožja. Da bi !?e,r-° krili P£>trebe po "testa v 130 na^°?u komande UstanoviH ,,sameznih sektorjih
ne
ovij;
enote
tsko
imenovane udar.
•nož, ■ z na So štele 5 do 10
vstajo vrše tnom' da že Pred
‘ako r>riri„u r°žene akcije in
Kom:
?anda :
Potrebno orožje.
Zavedala,~ij m®sta se je nadalje 1,10 Potreb n' dovoli imeti sa-^orajo biti n° orožie> temveč lUdi izvežh„ eno*e Po sektorjih 2a vstajo.	Pripravljene
Uvesti v bat v bi!o vazno 5c'Plino, z ]one Potrebno di-
?. določenem d-lenom’ da bodo Jih mestih r °aSU vsi na sv<>
?iso ob nau "-ni mir-il da"> da a komanrlt. 0enosti Predstavni.
%S» imeli na ne. 'J°na vnnt 1 v štabu bata-tern n rInCO' kjer so v
h' °a bi lahV°br° razPrav,ja-Pravljen„ , ,	0	ugotovili pri-
tiviziral; "tat0 j6001, so ak"
J0l°čenih krajih * Zvečer na * Ob teh sklicevali zbo.
Jeli
, določene'*n ail	so pre'
°jih sektrvri kd da so na ** Parole ^ PlSali po zidt>-
.CC* 1«*1" ™-
U bedeli !i .s° seveda kma. J^sta. FPu_'i °.bsttia komanda
>^da bm"araJa 19t5' ,e‘a' *
°2vala	Preko	letakov
a se vkU^ ZaVedne Tržačane,
le ^oiL'0 -v naše er-ote in
,tažne skun^dV1]° na upor' Sa-yr®He akcii "e* S° ^an za dnem 1“ koma ‘da Stab IX korpusa
nevn0 trikra^6S ,ta imela radia. v ne zveze preko >!i in ,, ° seveda Nemci ' zajeli t a ° pr*2adevali, da
VUi Udarne tr‘d° meSta' pol°-^krili kr Skupine in da bi °va Dri,fi radl°-Postaje. Nji-^n^ tp1 8Va"ja Pa so bila Spreten . legratist Boris je bil ^ b, ,P mtU, ni 510 v račun, Cev- Nah -2aieti od Nem-
kadar t m 1	-3e	bateri^	m
trični Nemci vključili elek-ie	V	tem	deIu	mesta,
na»rei Ja delovala nemoteno tT(j
skuPine s0 si zgradile Sel »■. -u°k' '
nihč,
kerje, kjer jih ni mo. - v 6 ,odkriti. Sicer so Nem. bi 2aje"jV°?'b prizadevanjih, da Zaci;0 1 ln razbili našo organi. Štetij Uspeli toliko, da sta bila tovari{na i dva r*'aša najboljša ltl Segi*r iušček Tone-Matevž lu^cion!n.Bor0, oba Partijska iirir^a‘ <"ePrav je bil to VeMar afec za gibanje v Trstu, n mci niso prodrli v h r° SK®an'zacijo- Matevž in ■ 0iskJ* • se v zaporu držala 11=	0 ir. nista ničesar govo-
ri!a.
Sr,
e<Ji _
^e^etnih ca so Nemci v Bab;. Urah aretirali tovari-CK Kp o«, sedanjega sekretarja namesti ' ki je Priše) v Trst kornanri. Padle8a Matevža, dalje Hvi., aanta mesta in dve ku-
^irlci ki
d« nv! so se Pravkar sestali, 2» rV; daJ° ’
KPS
s° s^V 0!°_bui ,vsi brez orožja,
z
CkS? in odnesejo pošto Cenv..._ i.n stab IX- korpusa.
Sf» o	--
°boro>A P°PrVeli sredi uUce 2 golim"1"11 mci’ iih potolkli šilfs™ pestmi in zbežali. Re-u so tudi VSO pošto.
Do « b‘Jn V Trstu ‘ako uspeš. . so veliko pripomogli zma-
goviti uspehi JA, ki je v tem času že dokončno osvobajala Jugoslavijo in z veliko naglico napredovala proti Trstu in našim severozapadnim mejam.
Povsod so kar javr.o govorili, da ni več daleč dan osvoboditve. Vse je že vedelo, da v Trstu obstaja komanda mesta JA in da bo ta prevzela začasno oblast. Nemci so iz dneva v dan bili vse bolj potrti. Utrjevali so bunkerje in zgradbe, v katerih so prebivali.
Vse to je kazalo, da ni več daleč dan. ko bo treba pričeti z vsesplošno oboroženo akcijo in osvoboditi Trst. V drugi polovici aprila se je sestala komanda mesta z vsemi štabi sektorjev na dvodnevno posvetovanje v Dolini pri Trstu. Na tem posvetovanju so izdelali podro. ben načrt za upor. Stab prvega sektorja je dobil nalogo, da zavzame radijsko postajo, ki se je r.ahajala v njegovem sektorju. II. in III. sektor sta dobila nalogo, da likvidirata z orožjem vse postojanke v središču mesta in da zasedeta občinsko palačo ter prefekturo. IV. sektor je dobil nalogo, da zavzame zloglasno «Rižarno» in postavi zasede na cesti proti Reki in Istri, po kateri so bežali Nemci pred našo zmagovito IV. armado. To je bilo zadnje posvetovanje pred splošno vstajo. Dogodki so se nato razvijali z bliskovito naglico.
Na italijanski fronti so Nemci kapitulirali pred zavezniki. Naša armada je vedno hitreje prodirala proti Trstu. Nemce in njihove hlapce v Trstu je zajel preplah. Poskušali so, da bi rešili, kar se rešiti da. V naglici so hlapci v soglasju z Nemci formirali v Trstu tako imenovani CLN (Comitato libera-zione nazionale), kateremu so Nemci bili pripravljeni predati oblast in ki se je hotel pokazati pred zavezniki kot «osvo-boditelj« Trsta. 27. in 28. aprila je CLN pričel ustanavljati svoje oborožene enote, ki jih je v glavnem sestavljala iz bivše «Guardie civiche» in edinic «X-ma Mass». Nemci so jim iz svojih zalog velikodušno odstopili orožje, da so se lahko dobro oborožili. Z letaki in po radiu so pozivali prebivalstvo Trsta naj se prostovoljno javlja v te njihove enote. Naša komanda mesta je takoj ocenila položaj in naročila štabom sektorjev, da vtihotapijo med prijavljen-ce svoje ljudi in jih oborožijo. CLN-ovci so tako temeljito obo. rožili naše tovariše, in v boljše roke res ni moglo priti. Delo po tovarnah se je ustavilo. Bataljoni v posameznih sektorjih so se zbrali na svojih zbornih mestih in čakali nadaljnjih navodil. Radijska postaja komande mesta je biia v redni zvezi štabom IX. korpusa in čakala povelja za vstajo. Ves Trst je bil v teh zadnjih dnevih svoje sužnosti pritajeno miren. Po ulicah ni bilo ljudi. Ta mir je naznanjal velike dni. Končno je 30. aprila 1945 prispelo za komando mesta po radiu zadnje povelje: «Pričnite z vstajo! V bližini Trsta so edinice IV. armade in IX. korpusa.«
Se isti večer smo likvidirali vse enote tako imenovanega CLN. Zasedli smo «Rižarno» in občinsko palačo. Samo radij, sko postajo se nam ni posrečilo zasesti. Tržaški delavci so v teh dneh pokazali in dokazali, koga smatrajo za svojega osvoboditelja in vodnika. Priznavali so samo komando mesta, ki jo je postavila JA. Samo s puškami in ročnimi bombami so vzkliki:	«Zivel Tito, Živela
KPJ, Živela JA», jurišali na fa. šistične kasarne, na njihove tan ke in bunkerje. Noč od 30. aprila na 1. maj je bila veličastna. Na Opčinah, v Bazovici, je grmela naša artilerija, ki je oznanjala, da so osvoboditelji v bližini. Sedaj ni bilo nikogar več, ki bi mogel zadržati ljudske množice Trsta. Delavci pri Sv. Jakobu so 1. maja zjutraj v naskoku zasedli fašistično kasarno. Kmalu je z nje zaplapolala 10 m dolga rdeča zastava, ki je prva pozdravljala borce ju-rišnih bataljonov naših rednih enot IX. korpusa in IX. armade, ki so prvi v zgodnjih jutra njih urah vdrli v Trst in ga dokončno očistili in osvobodili fašistične golazni.
V Trstu je zavladalo neizmerno navdušenje. Svoboda, ki so s* jo Tržačani tako vroče želeli, je bila tu. Proletariat Trsta je bil ponosen na svoj delež, ki ga je imel v tej borbi. S svojo enotnostjo, požrtvovalnostjo in neizmerno ljubeznijo in zaupanjem v KPJ, je dosegel zmago.
Tudi po končani vojni tržaški proletariat ni pozabil na vse to. Vedel je, da samo enotni in združeni pod vodstvom svoje Partije, ki so jo vodili borci, prekaljeni v težkih krvavih borbah proti fašizmu, lahko očuva in izboljšuje svoj položaj, Vedel je, da ima v narodih Jugoslavije, v KPJ in v tovari. šu Titu svoje najboljše prijatelje in zaveznike, ki mu bodo vedno pomagali in pravilno svetovali v njegovi nadaljnji borbi.
Po resoluciji Informbiroja so se v Trstu našli ljudje, ki so poskušali razbiti to enotnost tržaškega proletariata, ki so opiju vali vse njegove pridobitve. Iz. koriščajoč avtoriteto SZ in nje.
nih voditeljev, se jim je posrečilo, da so ponekod razbili to enotnost. Vendar se iz dneva v dan položaj razčiščuje. Tržaški delavci še dobro pomnijo, da so se osvobodili samo z nesebično pomočjo KPJ, ki jih je znala vzgajati v enotnosti in predanosti stvari delavskega razreda. Kakor so fašisti doživeli odpor in zaničevanja tržaškega delovnega ljudstva, tako tudi današnji plačanci birokratskih voditeljev SZ iz dneva v dan zgubljajo svoj navidezni ugled in prejemajo zasluženo zaničevanje vs_eh tistih, ki si želijo, da bi Trst bil enoten in borben kot je bil v najtežjih časih fašistične sužnosti.
(Iz mesečnika kBORECd)
OB OBLETNICI FRANCOSKE REVOLUCIJE
fMtike&a, towuka &	timed*
AiodUetič\y	7)mUohO'
    «   .
Lesce niso daleč od Bleda. Tudi v ta prelepi kotiček slovenske zemlje so odšli letos na počitnice naši tržaški otroci. Le poglej dobro mamica, če je Tvoj otrok na sliki!
Dne 14. julija 1789 je razjarjena množica v Parizu naskočila zloglasno Bastillo, ta simbol nasilja in zatiranja, in jo zavzela. To je bil signal za začetek velike francoske revolucije.
Priobčujemo odlomek iz zapiskov pariškega krvnika Henryja Šansona o , smrti enega izmed voditeljev revolucije, slovitega govornika in pobudnika revolucijskega tribunala Georgea Jacquesa Dantona.
Pred tribunalom je Danton rekel:
«Sem Danton, dovolj znan v revoluciji. Moje bivališče bo kmalu Nič, moje ime pa bo živelo naprej v Pantheonu zgodovine.#
Državljana Heraulta de Se-
KAJ PRAVIJO ITALIJANSKA POROČILA 0 MOČI OD B. NA 9. APRIL 1941 M CERKNEM ALI...
Italijanska vojska beži pred...
Crne srajce so prve stisnile rep med noge. za njimi so jo pa ucvrli ostali pred nevarno jugoslovansko mejo, Večina «hrabrih» soldatov je pustila na begu tudi svoje orožje
6. aprila 1941. sta Nemčija in Italija napadli Jugoslavijo. Italijanska fašistična vojska je bila prve dni na vsej dolgi meji v defenzivi. Sele prodor Nemcev jo je.zganil, hijena je šla za pl'enom.
Dogodki, ki so se odigrali v noči od 8. na 9. april v Cerknem, so tu podani po italijanskih uradnih poročilih (arhiv: Genio XI CA Personalni odd.: Poročilo VIII. bat. II. minerskega regimenta 26.9.1941. št. 1027/ R Riservatno), ki jih je ugotovila uradna preiskava. Suma-rično poročilo je podal tudi polkovnik A. Notari.
Pozorišče: Dve sto metrov ceste med zidanim mostom čez Cerknico pri Zelinu na križišču cest • Idrija-Cerkno in železnim mostom čez Cerknico pri gostilni proti Cerknemu. Noč. Pri vsakem mostu Se gibljejo temne sence, skupina minercev
17. stotnije, ki so imeli dolžnost mostova čuvati, v primeru sovražne nevarnosti pa ju pognati v zrak. Skupinama pri obeh mostovih .poveljuje podporočnik Casilli Enrico.
8. aprila ponoči ob 22. uri 30 minut zapoje na križišču Zelin telefonski zvonec. Vse je takoj alarmirano. Podporočnik Casilli se vrača prav iz menze in zve po telefonu, da Jugoslovani prodirajo čez cerkljanski prelaz, da se italijanske čete umikajo iz Cerknega. Nato je vsaka zveza s Cerknim pretrgana.
Takoj zaukaže, da vse pripravijo za razstrelitev mostov, ven. dar naj čakajo povelja za ogenj. O vsem obvesti takoj tudi svojega stotnika v Tribuši, .zlasti še, ko ob 24. uri odpre ogenj vsa bližnja artilerija. Sam odide od Zelina k železnemu mostu, da prepreči morebitno prezgodnjo miniranje.
Tu sreča že okoli 100 mož:
?A0HA !li
mitraljezce, črne srajce, finančne straže, karabinjerje, vojak'e. Ti mu povedo, da je ukazan umik, da v Cerknem gorijo vojašnice in poveljstva. Kdo je dal ukaz, nihče prav ne ve.
Podporočnik ima vtis, da j'e vse zajela skrajna panika, tako da o nekaterih, ki prestrašeni begajo okrog, niti ne ve, ali so pijani ali bolni. Dva finančna stražnika in mitraljezec ne morejo niti stati. Nekateri govore, da so videli sovražnika nekaj kilometrov od Cerkna, da so se mu sprva postavili v bran, nato pa umaknili.
Kaplar Pradella Gio, ki je bil pri železnem mostu podporočnikov namestnik, je ohranil mirno kri. Ta pripoveduje, kako je vsa masa teh ljudi prišla iz Cerkna in hitela na Zelin.
Okoli polnoči je pridrvelo 7 ali 8 črnih srajc. Te so bile prve. Bili so 'vsi brez orožja, le en črnosrajčnik je nosil mitraljez. Na vprašanjem «K«m?» odgovarjajo, ne da bi se ustavili, da je sovražnik v Cerknem. Kmalu za njimi sledi 40 finančnih stražnikov; tudi ti tečejo. Za njimi prihajajo v istem tempu, ali pa še s hitrejšim korakom,, karabinjerji . in vojaki. Vse jfr pomešano.
Nato pridrvita dva kamiona s prikolico, prižgane luči kljub zapovedani strogi zatemnitvi bliskajo po ozki dolini. Kaplar plane čez most, ne vedoč ali so Italijani ali pa že Jugoslovani, posreči se mu, da jih ustavi: čudo, kamiona sta bila polna karabinjerjev. Zapove jim, naj ugasnejo luči. V tem se oddelek bežečih vojakov odtrga od mase, pogumno sg odloči in hiti nazaj; tudi oni gredo po zapuščene kamione. Kmalu se vrnejo, kamion vleče kamion, ker ni bilo dovolj šoferjev, ali ker
ni&o mogli pognati motorjev.
Med umikajočimi se prikaže centurio milice. Nato pride maršalo karabinjerjev, ki zaskrbljeno ukazuje kaplarju, naj mostu ne razstreli, ker mu prav blizu sledi tudi njegov poročnik. Vse se vali proti Zelinu.
Tu postaja situacija zaradi riatrpanosti napeta, kritična. Begunci, raztepenci, vsi so panično vznemirjeni. Maršal karabinjerjev joče kot otrok. Na vprašanje podporočnika Casil-lija odgovarja, da je zažgal arhiv; podporočnik vidi: ubogi človek ima pretresene živce.
Casilli skuša držati cesto proti Cerknu prosto, da bi v primeru napada lahko streljal. Nemogoče. V ozki dolini ni prostora. Ko pridrve novi kamioni -se ne ustavijo, a masa se zagarjja proti njim in skače nanje; nekaterim se to posreči. Cesta proti Sv. Luciji jih požira.
Ob 1 uri 30 minut, napočil je že 9. april, pride , iz Tribuše stotnik Landriani Urbano, poveljnik stotnije. Beguncev je na Zelinu že okoli 160 do 180. Po nekaterih sumaričnih vprašanjih stotnik Landriani spozna, da položaj le ne more biti tako kritičen, sicer bi moral biti sovražnik že tu. Njegov nastop vpliva pomirjevalno. Predlaga, da bi branili železni most Precej se jih javi. Ali kaj, ko večina nima niti svojega orožja; mitraljez, ki ga je neka skupina rešila, je brez stojala, brez municije. Medtem se začne svitati. Razburjeni duhovi se počasi pomirjajo. Proti ju tru se stotniku posreči, da vsaj skupino pobeglih usmeri, nazaj v Cerkno, da ponovno zasedejo svoja mesta.
Kaj se je zgodilo v Cerknem? Na meji? — O tem bomo pisali natančneje jutri.
Dr. I. J.
KULTURNA KRONIKA
Jugoslovanski folkloristi
dosegli prvo mesto v Londonu
V teh dneh je iz Londona odpotovala folklorna skupina, ki je mesec dni sodelovala na mednarodnih - tekmovanjih v Londonu in Langolenu. V teh tekmovanjih so člani srbske folklorne skupine zavzeli prva mesta.
Ze takoj prvi dan, ko je skupina prispela v London so listi objavili mnogo slik in člankov o jugoslovanskih folkloristih. Proti koncu junija je skupina nastopila v prostorih Društva Jugošlavija-Anglija in pozneje
trikrat v Albert holu (največji londonski dvorani).
Tekmovanje samo se je pričelo 3. julija. Popoldne je bil razglašen rezultat: Jugoslavija prva, druga Francija m tretji Indonezijci. Prav tako so se Jugoslovani odrezali tudi pri tekmovanju posameznikov.
V Angliji vlada veliko zanimanje za jugoslovansko folkloro. tako da bo ta skupina zopet gostovala 10. septembra v Londonu, pozneje pa bo odšla v Francijo.
Skozi obdobja ženskega gibanja
naPrimorskeminv Trstu
3.
Zaradi nepravilnega pogleda v nacionalno vprašanje, ki ga je po socialni demokraciji podedovala KP Italija in tudi ni bilo jasno, kako se je socialnemu izkoriščanju pridružilo narodno zatiranje in kako se to dvoje tesno spaja med seboj. Ne da bi kdaj koli pomislila na to medsebojno prepletenost, se je marsikatera slovenska delavka asimilirala z italijanskim življem. Ko se je odpovedala narodno-obrambnemu boju, je samo Utrjevala položaj italijanskega meščanstva in pomagala viti bič, ki je padal tudi po nje. nem hrbtu. Tega pa žal ni bila sama kriva.	<-
Stališče ((Zenskega sveta)) in tedanjega ženskega gibanja, katerega glasnik je bil «Zenski svet«, je bilo v tem pogledu' znatno. Tako stališče je nehote oddaljevalo od ženskega gibanja del žena in to tisti del. ki je v stiku z najbolj napredno proizvodnjo in zato najbolj revolucionaren in je bil in je v Trstu narodnostno najbolj izpostavljen. Korenine te zmote pa so zelo globoke. Delno izhajajo
iz tega, ker se tedanje žensko gibanje, kljub temu da je bilo v svojem bistvu napredno in je neprecenljivo mnogo napravilo za prosvetitev primorskih žena, le' ni oslanjalo na najnaprednejše družbene koncepcije.
Življenja ni namreč pojmovalo kot vsoto silnic, ki rastejo neposredno iz razvoja produkcijskih sil in so vsestransko podrejene temu razvoju. V «Zenski svet« pronica sicer spoznanje. da so socialne razmere tista os, okoli katere se suče kulturna raven naroda in posameznika, vendar pa_ se socialne problematike, ki je še danes pri nas na Tržaškem problem našega narodnega obstoja, le dotika in ne sega narodnost v njen stržen.
Tudi korenine tega dejstva so prav tako globoke in ne glede na vodstvo, ki je bilo s svojo
politično usmeritvijo v ozadju ((Zenskega sveta« in njegovega
kroga, rastejo iz neke splošne 'tolikih žena, ki so stremele za
primorske politične situacije. V najnaprednejših družbenih tokovih, to je v vrstah Komunistične partije Italije, v pogledu nacionalnega vprašanja voda še ni bila prečiščena. In to je naše ljudstvo, ki je nacionalno zatiranje neprestano čutilo na svojih plečih, odvračalo od KP Italije, ki je bila za asimilacijo Slovencev. Vodstvo narodnoobrambnega boja je imelo v prvih povojnih letih slovensko meščanstvo. Ob njem so že rast-le nove, mlade sile, ki so odločno krenile na drugo pot in so s svojo politično koncepcijo bile predhodnice Osvobodilne fronte. Med temj silami, ki so nam dale in ustvarile Bazovico, je bila v ženskem gibanju najvidnejša osebnost Fanica Obid-Jelinčičeva. Njo najdemo pod psevdonimom Mirjam v ((Zenskem svetu« na začetku svoje pisateljske poti. Nedvomno bi se bila njena pot povzpela navzgor. če bi jo ne pretrgale razmere, ki so jo držale v svojih jeklenih kleščah. Po prepričanju je bila komunistka in v tem družila lik človeka, lik komunista, ki mora biti v globini svoje duše v vsem in povsod le človek. Za časa narodnoosvobodilne borbe so primorske žene, ki so jo poznale iz dobe Prosvetnih društev v Gorici, objokovale njeno prezgodno smrt; Spadala je med ljudi, ki nikoli vsi ne umrjejo, ker so njihovi duševni zakladi preveliki, da bi jih odnesli s seboj.
Kakor nekdaj ((Slovenka« je tudi ((Zenski svet« hotel našim ženam posredovati omiko ter dvigniti njihovo kulturno ra ven. Umel je nekako prisluhniti njihovim težnjam in po tem ubral tisto struno, ki poje o njihovi brezmejni, skoraj bolestni
navezanosti na rodno grudo in jezik. Predstavljal jim je like
napredkom v domačem, jugoslovanskem in svetovnem krogu. Tako je to ljubezen gojil in jo s svojimi leposlovnimi spisi ter z odkrivanjem lepote narodnih vezenin zasajal še globlje v njihova srca. Zato tudi v ((Zenskem svetu« srečamo poleg ženskih peires priznane in ugledne književnike: Franceta Bevka, dr. Ivana Laha, Alojzija Gradnika, Ivana Vouka, Toneta Gasparija, Frana Zgur-ja, Josipa Ribičiča, Srečka Kosovela, dalje Igorja Volka — Doreta Krasno, mladega komunista, ki je spadal v krog Fa-nice Obid-Jelinčičeve in ostal iz istih vzrokov na začetku svoje poti.
S šestimi tržaškimi letniki se je ((Zenski svet« vsidral malone v vsaki primorski hiši. Kjer žene niso zmogle naročnine, so si ga izposodile v društvu ali pri sosedi. Samo za Trst in spodnjo okolico se je tiskal v 3000 izvodih. Naslanjal se je na lastno organizacijsko mrežo in na mrežo treh osnovnih ženskih organizacij, ki so prva leta- po prvi svetovni vojni širom po Primorski, Istri in v Trstu razvil« svoje živahno delovanje. Te organizacije so bile: Zensko dobrodelno udruženje v Trstu pod predsedstvom Antonije Sla-vlkove, Splošno žensko društvo v Gorici in Zensko udruženje v Opatiji. Skupno z žensko podružnico Ciril-Metodove družbe, pozneje Šolskega društva, z Društvom ((Dobrodelnost« in z ((Društvom vdov in sirot» so tvorile pravzaprav eno samo organizacijo, obsegajočo celotno žensko udejstvovanje. V to organizacijo je spadal tudi dramatični krožek Marijine družbe v Trstu, ki je tako kakor prejšnje čase zavod sv. Nikolaja, de-
loval na kulturnem področju med slovenskimi gospodinjskimi pomočnicami s pomočjo iger, petja in domačih prireditev.
«Zenski svet je bil obenem ogledalo vseh teh organizacij. V njem se je na zadnjih straneh vsake številke zrcalilo njihovo delo, ki se je med seboj koordiniralo in obsegalo tri panoge:	dobrodelnost, prosveto,
ženska ročna dela in pospeševanje narodne umetnosti. K ^dobrodelnosti so spadale božičnice in letovanja, ki so se prirejale iz tistih skromnih sredstev, ki so si jih naši ljudje vedno radi pritrgovali. Prosvetno delo pa se je izražalo v predavanjih in raznih tečajih. Toda nobena stvar ni žene tako zgrinjala okoli »Zenskega sveta« kakor ročna dela in pospeševa nje narodne umetnosti. Na tem področju dela pa sta se našli žena s tržaškega podeželja in ona v najbolj odmaknjenih tolminskih hribih v skupnem hotenju, kako bi z narodnimi vezeninam; okrasili svoj dom. Na tej osnovi so potem leto za letom nastajale razstave, ki jih j e žensko združenje v Trstu prirejalo po vsej tržaški okolici. Pogled v to delavnico je ta ko mnogolik in pester ter priča o izrednem okusu naših žena, pa tudi o smislu za narodno ljudsko umetnost in o težnji, da se nam ta umetnost ohrani.
Tako so naše žene krepko prijele za krmilo in krmarile proti vetru, ki h> ugodno pihal v jadra tržaške iredente in naraščajočih fašističnih^ sil. V tem tihem boju, ki so bile z orožjem omike, so se pripravljale za nadaljnjo tršo borbo, ki se je jadrno bližala. Bujn0 rast ženskih društev je potem 1927. leta presekala fašistična sekira. Sole so bile poitalijančene in slovenski tisk skoro docela uničen. Tedaj sc? bile naše žene
navezane skoro izključno nase.
Zajemati so morale globoko v svoji notranjosti in se neprestano razdajati zdaj otrokom, ki so jih učile abecede, da bi znali čitati slovenski, zdaj do-raščajočim hčeram in sinovom. Ene so spremljale v svojih mislih preko meje in čez morje, druge v ječo in taborišča, razsejana po vsej Italiji. Borba za obstanek na rodni grudi je postala zdaj še ostrejša in še bolj zahtevna. Cesto je zahWVala od njih vso fizično in duševno silo. Nemalo je po Primorskem takih domov, ki so jih leta in leta ohranjevale žene, ker so bili možje ali sinovi v ječi. V mislih imam tudi Manfredovo mater iz Kobarida in Stokovo mater s Kontovela pri Trstu. V mnogih primerih niso bile le matere svojih otrok, temveč vsem, ki so trpeli tako kot oni, in tudi skrbele za vse', ki so bi’-i z njimi.
Njihovo moralno silo, pa tudi njihovo ogorčenje in srd proti zatiralcem je dvigala Bazovica. Vse so bile matere in sestre bazoviškim junakom. Všp so trepetale za njihovo usodo, vse so jim prižigale v svojj duši lučko, vse sledile njihovemu zaupanju v bodočnost. Bilo je tako, kakor da romarska pot njihovih misli nima konca, toda zaradi bodočnosti se na njej niso smele utruditi. Jeklenele so ob vseh številnih procesih, ki jih je po Bazovici uprizarjala rimska justica. in z njimi delila njihovim otrokom samoto ječ in daljnih otokov. In še in še so šle njihove tihe, naj-tišje misli za mladino, ki se z usodo ni mogla pomeriti in je neutrudno snovala upor.
MARA SAMSA
(Nadaljevanje sledi)
chellesa in Camila Desmoulinsa so prignali skupaj. Prvi je bil videti brezbrižen, drugi je jokal in v pretresljivih besedah govoril o svoji ženi in otroku. Brž ko nas je zagledal, je nastala na njem prav tako neposredna, toda povsem različna sprememba, kakor na Dantonu. Navalil je na moje pomočnike, kakor da bi bili obsojenci on pa krvrjik. Suval jih je in pretepal. V ruvanju si je raztrgal obleko. Ruvanja je bilo konec šele, ko so posegli vmes žan-darji. Camille Desmoulins je bil nizke postave in precej rejen. Vzlic temu se je upiral tako dolgo, kakor da bi bil krepak mož. Seveda je bil v stanju, ko preide duša v mišice. V trenut ku je bila njegova obleka raztrgana, ko ga je bilo treba ostriči, so ga morali držati na stolu štirje ljudje. Zdaj se je pognal naprej, zdaj nazaj in dva, ki sta ga držala, je pobil na tla. Med ruvanjem nas je psoval. Prijatelji so ga skušali pomiriti; Fabre z zelo blagimi besedami, Danton s poudarkom avtoritete. Slednji mu je rekel:
«Pusti te manevre! Zakaj se hočeš spozabiti v.ad temi hlapci giljotine? Le-ti opravljajo svojo obrt, ti pa stori svojo dolžnost!«
Tedaj so privrele Desmoulin-su solze iz oči in zaklical je: «Lucile, pridi k meni)), kakor da bi ga mogla uboga žena slišati.
Ko je ni videl prihajati, je hotel očitno sam k njej, in zno-vti je skušal pobegniti.
Naposled smo bili z vsemi pri kraju. Ducray, ki je bil ostal tu, je dal znamenje za na pot. Vsa. kega obsojenca smo postavili med dva žandarja, ostali žan-darji pa so jih obstopili kot zunanja straža. Tako smo krenili na pot.
Predstavniki in Westermann so zlezli na prvi voz. Jaz sem stal spredaj, za menoj pa Henri in pomočnik. Na drugem vozu so bili štirje pomočniki z ostalimi obsojenci. Straža je bi. la enako močna, kakor pri kraljici in girondistih.
Danton je stal za menoj vzrav nan v prvi vrsti. Kraj njega je sta! de Sechelles, za njim Fabre, Camille in Philippeaux, Chabot. je bil edini, ki je sedel. Videti je bilo, da hudo trpi in med potjo se je sesedel, Bazire je klečal kraj njega in pomagal Henriju kar je mogel, da bi ga podpiral in bodril.
V trenutku, ko je voznik pognal konja, je Danton zaklical:
((Prekleti bebci bodo kričali, ko se bomo peljali mimo: .Živela republika.’ V dveh urah bo republika obglavljena.«
Fabre je še vedno jadikoval, da so mu ukradli komedijo. Ko je Danton to slišal, mu je rekel smeje, v besedni igri (vers — verzi in črvi.);
((Jadikuješ zaradi svojih verzov; preden bo minilo osem dni, boš redil več črvov kakor ti je ljubo, in jaz tudi.«
Ko smo zavili na obrežje, se je začel Camille Desmoulins znova razburjati.
«Kaj me ne poznate več?« je zaklical in se sklonil z voza. «Na moj klic je padla Bastilla. Mar me ne poznate? Saj sem prvi apostol svobode. Njen kip bo poškropila kri enega izmed njenih otrok. Na pomoč, ljudstvo 14. julija! Ne pustite me umoriti.«
Odgovorili so mu s porogljivim zasmehom. Njegov srd se je podvojil. Bal sem se, da ne bi skočil pod kolesa voza. Priskočiti je moral pomočnik, da ga je zadrževal Grozili smo mu, da ga bomo privezali k re-brnicam voza, toda zaman. Danton, ki je dobro vedel, da bi ljudstvo okrog nas ne ganilo s prstom, se je sklonil čez Philip-peauxa naprej in mu rekel z močnim glasom:
«Molči vendar, mar upaš, da boš ganil to podlo kanaljo?«
In Lacroix je rekel:
«Pomiri se, misli rajši na to, kako bi j itn vcepil spoštovanje kakor da bi vzbujal v njih sočutje.«
Danton je imel prav. Prej bi bil omehčal kamenje. Ko smo prispeli iz jetnišnice, nas je ob. kolila množica moških in žensk, ki se je hodila naslajat ob pogledu na giljotino. Spremljala nas je in kričala tako, da državljani sloneči na oknih ali stoječi vzdolž hiš, niso mogli razumeti, kaj govore obsojenci.
Ko smo se pomikali mimo ne. ke kavarne, smo videli nekega državljana, kako sedi na oknu in skicira obsojence. Le-ti so dvignili glave in zamrmrali:
«David, David!«
Res sem ga spoznal po njegovih poševnih ustih. Danton je povzdignil glas in mu zaklical:
«Ej, čuj, hlapec, povej svojemu gospodarju, kako umirajo vojaki svobode!«
Lacroix pa je zakričal nanj in ga ozmerjal z izdajalcem. David je skiciral naprej.
Vrata, okna in izložbe, vse je bilo v Duplayevi hiši zaprto. Obsojenci so jo že prej iska. ji z očmi. Ko smo prispeli pred njo, so obsuli te neme in mračne stene s tisočerimi psovkami.
«Podli svetohlinci!« je rekel Fabre,
Lacroix je zaklical: «Strahopetnež, skriva se, kaj kor se je skril 10. avgusta!)) Camille:
((Pošast, »i ne boš sita mojfl krvi? Zakaj ližeš še kri moje žene?«
Dantonov glas je zadušil vsa druge. Njegov obraz, že takcj vedno rdeč, je postal modric kast. Per.e so mu silile iz ust in njegove oči so žarele ko tle* če oglje.
«Robespierre!», je zaklical} «zaman se skrivaš, tudi ti pri* deš na vrsto in Dantonova senca se bo v grobu veselila, kdl boš stal na tem trgu.«
Dodal je še grobe žalitve: Prav do giljotine je ostal Dari^ ton kakršen je bil. Brez prehodnih stopenj je prehajal od največjega razburjanja k naj^ bolj mirni vedrosti, zdaj je bil brutalen, zdaj se je pohlevne* šalil, vedno pa je bil tako čvrst; da bi bil človek, ki bi bil videl žalostno procesijo, v kateri sena ga peljal, mislil, da se peljfi! zmagovalec. V trenutku, ko ‘sm<$ zavili na trg, je zagledal morw šče. Prebledel je in solze so mu zalile oči. Moja pozornost mil menda ni bila po volji. Nagla! me je sunil s komolcem in mg srdito vprašal:
«Ali imaš ženico in otroke?^ Pritrdil sem.
Nadaljeval je z istim glasomJ «Jaz tudi. No, k0 sem mislil nanje, sem postal znova človek.«
Sklonil je glavo in slišali smd ga mrmrati:
((Ljubljena žena, nikoli več te ne bom videl; otrok moj, nikoli več te ne bom videl.«
K0 se je voz ustavil, se 3<S znova znašel, krčevito je stre4 sel glavo, kakor da se hoče otresti nadležne misli, in stopil je z voza, rekoč:
«Nobene omahljivosti, Dan* ton.» .
Delaunay, Chabot, Bazire, obsj Freya, Gusman, Deidericksen iti d’Espagnac so umrli prvi.
Ko je stopil Camille na vznožj je giljotine, je za trenutek otn stal pred menoj in me vprašal; če bi mu storil še zadnjo uslugo. Nisem mu utegnil odgovoriti. — Menda pa mi je razbral z obraza, da se lahko zanese name. Prosil me je, naj vzai mem iz njegove roke koder las in jih izročim materi njegova žene madame Duplessls. OH zadnjih besedah je jokal in malo je manjkalo; da se tudi jaz nisem zjokal. Tisti hip so/dvig4 n i l,i nož, ki naj bj obglavil Cha* bota. Videl je okrvavljeno žele* zo in rekel polglasno:
«To je moje plačilo, moje pla-i čilo?«
Potem se je ozrl v nebo in sa pustil odvesti pod giljotino.
Večkrat je še izgovoril ime Luci le. Zamahnil sem z rokq in nož je padel.
Fabre, Lacroix, Westermann; Philippeaux so bili usmrčeni po Camillu. Westermann je več, krat zaklical:
«Naj živi republika.«
Fabre je rekel sam pri seb!< «Znali bomo umreti.«
Toda bil je zelo razburjen id napenjal je vse sile, da bi s«! obvladal. Lacroix je hotel nagovoriti ljudstvo. Nam pa je bilo zapovedano to preprečiti, im pomočniki so ga potegnili nai prej.
Potem je prišel na vrsto He-rault de Sechelles, za njim pa Danton.
Le-ta ni počakal na poziv iU nihče ga ni zadrževal. Pomoč« niki so bili že zgrabili Heraulta ko je Danton pristopil, da bi ga objel. Herault, ki so ga bili potisnili pod giljotino, mu ni mogel zaklicati zadnjega zboi gom in Danton je vzkliknil: «Tepci, ali hočete, da bi sa najini glavi v košari poljubili?«
Gledal je prijatelje umirati s hladnokrvnostjo, ki človeškemu rodu ni lastna. Nobena mišica njegovega obraza ni zadrgetalaj Kazno je bilo, da kljubuje n« le smrtnemu strahu, marveč tudi smrti sami. Košara še ni bila izpraznjena in nož še ne obrisan, ko je stopil naprej^ Zadržal sem ga in ga prisilil; da se je obrnil, da bi ta čas odnesli truplo. Danton pa je zaničljivo skomizgnil z rameni;
«Kaj zato, če se drži tvojega stroja nekaj več ali manj krvi!» je rekel, «da le ne boš pozabil pokazati moje glave ljudstvu] Takšnih j;l»v ne vidijo ljudje vsak dan.»
Ko smo na njegovo željo po« kazali Dantonovo glavo okrog morišča stoječim ljudem, so sa razlegali klici:
«Naj živi republika!«
Ta klic pa je ostal omejeni na neposredno okolico giljotin^
Sovjetiziranje pouka na Češkoslovaškem
Centralni komite komunistične partije Češkoslovaške je objavil resolucijo «0 dvigu ideološke ravni pouka«, v kateri se zahteva, da se mora vrsta predmetov v nižjih in srednjih šolah poučevati na nov način. Češki in slovaški jezik bodo v prihodnje poučevali na temelju Stalinovega članka «Mar» ksizem in lingvistika«, po dovršeni nižji srednji šoli pa morajo vsi dijaki znati ruščino. Dosedanji način poučevanja zemljepisja j* grajan kot preveč buržoazen iu kozmopolitski. Odslej morajo učbeniki zemljepisja posvečati po« glavitno pozornost podrobnem« proučevanju Sovjetske zveze.
1/1} Pl	Klin az°r»kega področja visn-
V [\ r A/l r	ke«a zračnega pritiska se naglo
l I' ■»* T 11»	širi čez Zapadno in Srednjo
Evropo ter povzroča izboljšanje vremena. Za danes predvideva vremenska napo. ved pri nas le delno oblačnost, nato pa dokončno izboljšanje vremena. Naslednje pooblačitve je pričakovati Sele okrog 23. julija.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
M. JULT-JA 1954
ii :j ji jj ji	::	ift	
i!: j ii : i	ii		
h i	II	Uii:	
ji i		iiii	
TRIJE GLASOVI V TISKU ZSSR
Na zahodu predvidevajo v kratkem nove diplomatske ponudbe iz Moskve
PARIZ, 17. — Veliko pozornost posvečajo uradni krogi in tudi časopisje novi sovjetski reviji v angleščini «News». Ta objavlja članek znanega sovjetskega zgodovinarja, Tarleja, pod naslovom: »Preteklost in sedanjost«. Trdi, da je bila pre. tekla in sedanja napetost med velesilami Anglije in ZDA ter ZSSR neupravičena. To razpoloženje, je brez dvoma »umetno«. Tarle pripominja, da se je . Anglija samo enkrat borila proti Rusiji v zadnjih stoletjih. Zaključuje, da «kadar so bili interesi med obema državami nasprotni, so se našli vedno angleški politični možje, ki s0 bili pripravljeni hitr0 spremeniti smer dogodkom«.
V jsti reviji je tudi objavljen članek bivšega sovjetskega poslanika v ZDA, Trojanovskega pod naslovom:	»Verujemo	v
sovjetsko - ameriško prijateljstvo«. Poslanik piše: «ZSSR in ZDA imajo skupn0 mejo, ki teče po Beringov«n prelivu. Lahko je pozabiti in misliti, da te dve1 vetesili ločijo oceani«, Zatrjuje, da so se politični in gospodarski interesi obeh velesil vedno ujemali. Niti ZDA in niti ZSSR ni bilo treba obžalovati noben obmejni incident in zgodovina ne daje nobenega primera o rusko-ameriških nasprotjih na suhem, ali pa na morju. Trojanovski omenja, da sta se obe državi v zadnjih dveh vojnah borili z ramo ob rami in zaključuje:	«Ne mo-
rem misliti, da bi se mogla v ZDA dolgo časa nadaljevati besna kampanja za oborožen napad proti ZSSR. ker bo odprava sedanje napetosti med o-bema državama, brez dvoma najboljše sredstvo za zagotovite^ svetovnega miru«.
Naj omenimo še današnji članek «Pravde». ki objavlja članek pod naslovom:"'« Ameriški monopolisti se boje miru«. Omenja položaj na borzi v Chicagu in piše o nezadovoljstvu borznih krogov, kot posledici zaskrbljenosti vodilnih krogov ZDA zaradi pričetka razgovorov v Kesongu. «Mirna rešitev korejskega vorašanja bi pomenila, da s tem izginia eden izmed glavnih vzrokov mednarodne napetosti, prav tako pa je tudi resen pogoi za utrditev miru v svetu. Toda prav t"ga nočejo ameriški monopolisti. Za njih mednarodna napetost pomeni oboroževalno tekmo in pogoje za milijardne zaslužke«.
Na vsak način zanimive besede. Te kažejo precejšnjo spremembo propagande, kot smo jo slišali v zadnjem času. Rekli bi, da so besede bolj «vzgojene». Tarle kliče Angležem, naj si ogledajo zgodovino, Trojanovski omenja obe svetovni vojni, «Pravda» pa jasno pove: na Koreji smo se odločili za mir, zavrite pritisk špekulantov, ki hočejo obogateti ob oboroževalni tekmi.
Iz teh člankov pa moremo videti predvsem naslednje: «Sedaj ko ni več Koreje, oborožitev ni več potrebna«,
To ni toliko naivna teza, kot bi bilo morda v prvem trenutku mogoče misliti. Sovjetska propagand« dobro pozn8 razpoloženje ljudi, ki so proti vojni; Je več, orni *> dtokončmo in odločno proti njej. Prav tako ao-bro pozina njih razpoloženje pro ti oborožitvi. 2fc po naravi so ljudje proti oborožitvi. Oboro-žitev nerekuje velike žrtve im ilabo vpliva na življenjsko raven. Mogoče jo je le sprejeti kot, potrebno zlo, neobhodno potrebno za obrambo miru. pred revamostjo vojne. V kolikor je nevarnost velika, v toliko je pripravljenost žrtev večja. Zaustavitev napada more povečati odpor proti oborožitvi in s tem so mogoča nasprotovanja med zapadnimi silami glede oborožitve.
Poglejmo položaj v Angliji o tem vprašanju. Prevelike optimistične izjave dveh ministrov laburistične vlade, med katerima je bil ečl<en minister za vojsko, »ta napravili vtis, da bi bila Anglija pripravljena zmanj-Hatl napore za oborožitev, če bi
prišlo do pi dinirja na Kogeji. Glede tega je bila razprava v spodnji zbornici precej mučna in Attlee je jmel precej težav. Istočasno je izšla, tudi brošura Bevanove leve laburistična skupine. Bevan je zapustil viado prav zaradi oborožitve. Brošura je povzročila precej živo polemiko v angleški javnosti, predvsem pa med laburisti samimi.
Kot višek vsega pa naj navedemo še pisanje «Timesa», ki prihaja do paradoksnega zaključka, da so med zadnjimi petimi leti ponudbe za mir bolj škodovale zapadnim silam, kot pa grožnje z vojno. Grožnje z vojno mobilizirajo državne si-e na odpor, mirovne ponudbe pa jih uspavajo.
Glede zadnjega pisanja sovjetskih listov, so x Wasbingto-nu prepriča«, da je v kratkem pričakovati novih sovjetskih diplomatskih predlogov v okvi. ru sedanje «m:rovne ofenzive«. Ta predlog bi najbrž slonel na sestanku 5. velesil, na katerem bi rešili vprašanja Daljnega vzhoda. Poudarjajo, da bi hoteli na tem sestanku Rusi izkoristiti nasprotja med ameriško in angleško politiko na Daljnem vzhodu,' preprečiti strah zaradi posega v Evropi in izkoristiti francosko nasprotovanje nemški oborožitvi,
Ce ZSSR tako misli, bo imela veliko težave pri temi, dia bf ji narodi po napadu na Koreji mogli zaupati. Konec vojne na Koreji bo samo konec epizode v hladni vojni, ne pa konec hladne vojne same. Ce hočejo doseči mir, tedaj morajo urediti vse vzroke sedanje vojne napetosti. Potrebna sta dva simbola miru: vera vanj in moč, ki jo bo varovala.
Menzies bi posredoval
med Indijo in Pakistanom
KARAČI, 18. — Uradno so javili, da je pakistanska vlada prejela pismo avstralskega ministrskega predsednika Menzie-sa, k; je ponudil svoje posredovanje za rešitev vprašan-ja sedanje napetosti med Indijo in Pakistanom glede Kašmirja. Kot znano, se je Menzies razgovarjal o tem vprašanju v mesecu decembru, ko je obiskal Novi Delhi in Karači.
Iz Novega Delhija pa poročajo, da -je Nehru poslal pakistanskemu ministrskemu predsedni. ku pismo, v katerem pravi da Indija nima napadalnih namenov do svojega soseda, vendar je pripravljena braniti se proti vsakršnemu napadu.
Kongres bivših borcev
RIM, 18. — Danes se je pričel v Rimu kor.gres bivših borcev, ki se ga udeležuje 150 predstavnikov iz 18 držav. Govoril je med drugimi tudi predsednik ameriške komisije za atomsko silo, senator Mac Mahon, ki je izjavil:	»Ce bo vojno mogoče
preprečiti, bo veliko odvisno od nas in tudi od tega, kaj bomo znali storiti za obdržanje miru«.
Mednarodno zvezo s0 ustar.o. vile leta 1950 v Parizu skupine bivših bojevnikov Francije, Belgije, Italije, Finske, Turčije. Jugoslavije in Združenih držav. Zdaj ima okoli deset milijonov članov v trinajstih državah. predvidevajo pa, da bo to število do konca leta rjarastlo na 30 milijonov.
Dnevni red sedanjega kongresa obsega vzroke napetosti na svetu, način in sredstva za pomoč Združenim narodom pri zmanjšanju te napetosti in pospeševanje razumevanja med narodi ter končno ustanovitev komisije bivših bojevnikov za vprašanje mednarodne varnosti
I	;
■rt
ji!
m
ii
ll,:
l i
RADIO
Današnje najvažnejše oddaje:
Jug. cona Trsta: 14.45 Dela Mo. desta Musorgskega; 22.00 Koncert lahke glasbe. Slovenija:	;
12.00 Vesel opoldanski spored; 22.30 Simfonije. Trst II.: 13.45 Dve Schumanovi skladbi; 20.45 Raz-r.i solisti. Trst I.: 13.25 Lahka glasba; 23.30 Plesna glasba.
Ob obletnica paidica Bastilje leta 1879 so imeli letos v Parizu veliko vojaško naši sliki vidimo predsednika francoske republike, Auriola, ki ob spremstvu
zdravi ja francoske voijaške zastave.
parado. Na Mocha po-
Hngllla se odločno upira! KINO vsakršni zvezi s Francom
To je potrdil na tiskovni konferenci tudi Acheson - Eisenhower se jutri sestane s Shermanom Nasprotovanje konservativnega tiska glede laburistične politike do Španije - Morrison popustil pri vprašanju vključitve Turčije in Grčije - Danes bodo najbrž objavili v Madridu novo vlado
WASHINGTQN, 18, — Na svoji običajni tedenski tiskovni konferenci je ameriški državni tajnik v glavnem spregovoril o vprašanju Španije, vprašanju ki je precej porazno vplivalo na angleško in francosko javno mnenje.
Po njegovem so sedanja dejstva naslednja: «Vojaške oblasti so sporazumne glede tega, da ima Španija strateško važnost za obrambo Zapadne Evrope. Zaradi tega zaključka so se pričeli predhodni razgovori s špansko vlado, z edinim namenom, da bi izvedeli, kaj je Španija pripravljena in zmožna prispevati za primer morebitnega napada«. Dean Acheson je nato omenil nasprotovanje francoske in angleške vlade in nadaljeval: «Več mesecev sm0 se posvetovali s francosko in angleško vlado o morebitni vlogi Španije v splošni obrambi Zapadne Evrope. . Zaradi vzrokov, ki jih poznamo in ra-
zumemo, nismo mo&li najti skupne podlage za sporazum s tema dvema vladama o tem vprašanju. Zaradi zgorai omenjenih vzrokov, so ZDA pod-vzele iniciativo v teh predhodnih razgovorih«.
Nato je Acheson omenil, da zahodne države ne bodo dobivale v prihodnjosti manj orožja. N.a vprašanje, če je namen ZDA vključiti Španijo v evropsko obrambo, ali na kakšnem drug način v atlantski pakt, Acheson ni hotel odgovo. riti. Javil pa je, da bodo najbrž jutri v Madridu objavili novo vlado.
V Londonu so danes znova potrdili odločno stališče Fo-reign Officea v tem vprašanju. Angleška vlada — so dejali —• smatra, da bi vsak dvostranski sporazum med ZDA in Španijo, ošibil akcijo zahodnih držav. Angleška vlada ni samo nasprotna vključitvi Španije v atlantski pakt, temveč je tudi
lij
		pil
ii		lili
liti		9
i$Mif	ftf	H
'“'li	.............. .
; ‘P šm\m iif. liiiiiiiiHii! jim
lihi
KOBLET IH GOPPI STA "Touru" dala življenje
Lestvica je spremenila lice - Bobet in Magni izločena iz favoritov - Čez nekaj dni smo v Alpah
Z enodnevno zakasnitvijo so naše napovedi zaživele. Ob dia. logu Koblet - Coppi so kolesarski gurmani končno dočakali enega najslastnejših zalogajev zadnjih let. Prevrnjena je lestvica, izvrstno cedilo — Tmr-malet je spustil skozi svoje rešeto samo dobre, le tu Pa tam se je posrečil vdod v carstvo tudi nepoklicanim (Bouven Meunier). Kot smo predvideli sta preizkušnjo prestala Gevr-niani in Lazarides, čeprav potisnjena z najboljših mest.
To lahko ugotovimo po da-nilSnfi etapi, ki je zožila borbo za prvo mesto na trojico: Ko-bleta, Coppija i/i Bartalija. Ra. zočatmni so bili zagovorniki Magnija, občudovalci Bo beta, simpatizerji Robiča.
Magni je postal domišljav: vtepli so mu v glavo, da je tudi v hribih enakovreden najboljšim. Zanemaril je zdradi tega naskok v ravnini in prišel n senco gora nekako z istim časom kot Bartali. Stari Gina, ki je v sedlu praznoval svojih osemintrideset križev, je dfcmes
znatno napredoval Magni tudi, samo v obratno smer.
Začetek etape je bil grd. Po-skušal je srečo Diedench s skrito željo v srcu, da bi tudi njemu uspel zmagovalni pohod s tradicionalnimi desetimi minutami naskolta. Do vznožja prvih vzpetin je bil 9 minut in 40 sekund pred zasledovalci. Potem pa je prišlo prebujenje, rodil se je TXur. Prvaki so zavzeli mesta na čelu, vodonosilci so pri repu raztrgali bleščečo in pisano kačo. 2 km. pred Tourmaletom je Kobleta zadela črna nesreča; preluknjal je gumo, Z njim so bili t?daj le še najvztrajnejši. Bobet in Magni sta že kapitulirala. Geminiani je nekristjansko izkoristil Ko-bletovo stisko; napadel je. Coppi je odgovoril, a premočno za Francozove sile. Fausto je imel tako prosto pot. V stilu, ki ga je odlikovala neverjetna harmoničnost in popolnost je grizel kilometre proti vrhu in prišel tja le 3’43’' za Diederichom, ki je pozneje uvidel megalo-manstvo svojih sanj, se pustil
LAHKOATLETSKI DVOBOJ PROTI JUGOSLAVIJI
Priprave Angležev
Popularnost Negedina - liritancl imajo danes tekmovalce velike vrednosti
LONDON, 18. — Za lahkoatletski dvoboj med Jugoslavijo in Veliko Britanijo, ki bo 25. in 26, avgusta v Beogradu, vlada po vsej Angliji ogromno zanimanje. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da bo dvoboj pre. našala v celoti tudi B.B.C.
Sekretar angleške federacije je dejal, da so že izbrali trideset tekmovalcev, med katerimi bodo dokončno izbrali reprezentanco šele po tekmi proti Franciji (5. in 6. avgusta). Jugoslovanska lahka atletika je v Angliji zelo popularna Po lahkih uspehih na mednarodnem prvenstvu V. B. Letos je na tem tekmovanju nastopil samo
Segedir.', ki pa je premočno o-
svojii prvo mesto na 2000 yar-dov preko zaprek z najboljšim časom na svetu: 9:58.6. Sege din je prvi tekel to progo pod desetimi minutami.
Proti Franciji bodo tekmovalci takole razporejeni: Roger Bannister bo tekel 880 yardov, «črni blisk« Emmanuel McDonald Balley 100 in 220 yardov ter štafeto; iste proge tudi evropski prvak Brian Shenton; Derek Pugh, evropski prvak na 400 metrov: 440 in 880yardov. evropski prvak Alan Paterson bo skakal v višino, Petra Hil-dretha pa bodo porabili za zapreke. Zenske ekipe še niso do. ločili.
dohiteti od skupine in potem prehiteti.
Koblet je zaigral wš.e za vse. Noro je vozil. S tempom, ki bi ga dosti močnejši motor, kot je človeško srce zlahka ne zmogel. Vjel je Bartalija in sokrivce, kmalu tudi njim pokazal pete ter zadnjo kolo in na polovici poti k Aspinu prišel v Coppijev-o območje. Vozila sta poslej skupaj do cilja. Na obeh vrhih je bil Coppi boljši (Aspin. Peyre<sourde), na cilju se je Hugo maščeval.
Sprint začne Coppi, Koblet napada «« rufttinji strani in uspe. Cela dolžin^ kolesa 0a loči na cilju od nasprotnika, ki bo imel do Pariza še mnogo možnosti za maiščevanje. Kljub vsemu ima Coppi boljši čas; na vrhovih in na cilju za drugo mesto je nabral SO sekund priboljška, K oble f pa le minuto (za prvo mesto). Kmalu je prišel starček potem so kapljali po malem še vsi ostali.
Jutrišnji hribi so igrača proti pravkar preplezanim, zato j verjetno ne bo hudega-. Cez tri dni Alpe. Kai bo poplačano: čistokrvnost, popolnost, žila-v ost? Koblet Coppi, Bartali? Lestvica je zaveznica prvemu JACQUES COPAIN
VHSTNI RED 14. ETAPE TARBES - LUCHON 142 KM:
1. Hugo Koblet 4.4I’4X”; 2. Fausta Coppi (It.) isti čas;
3. Bartali (It.) 4.43’45”; 4. Lucian Lazarides (Fr.) 4.44’33”;
5. Geminiani (Fr.) 4.47’51”;
6. Ockers (Belg.) 4.49’07”;
7. Barbofin 4.50’40”; 8. Bobet,
9. Van En de, 10. De Hertog, vsi s časom Barbotina; 11. Bernardo Ruiz. 4.50’47”; 12. Diederich 4.52’00”.
LESTVICA:
1. Koblet (Švica) 79.16’14”;
2. Bauvrn (Fr.) 79.16’35” po 21"; 3. Geminiani (Fr.) 79.16’ 46" po 32”; 4. Coppi (It.) 79. 21’33” po 5'09”; 5. L. Laeari-etes (Fr.) 79.23’45” po 7’3I";
6. Meunier 79.28’29” po 12’ 15”; 7. <Ex aequo) B. Ruiz m Bartali (It.) 79.29’07” po 12’ 53”; 9. T.auredi 79.29’54" po 13’40”; 10) Biagioni 00 79. 32’31"; 11. Demulder 79.33 28 ; 12. Bobet 79.33’54”; 13. Ockers 79.34’59”;	14. Oierderich 79.
35’20”; 15. Barbotin 79.33’02"; 16. Magni (It.) 79.46’58”.
ZMAGOVALCI «TOURA» OD 1903. DO 1950.
1903.
1904.
1905.
1906.
1907.
1908.
1909.
1910.
1911.
1912.
1913.
1914.
1919.
1920.
1921.
1922.
1923.
1924.
1925.
1926.
1927.
1928.
1929.
1930.
1931.
1932.
1933.
1934.
1935.
1936.
1937.
1938.
1939.
1947.
1948.
1949.
1950.
2428 km 2383 km 2975 km 4637 km 4488 km 4488 km 4497 km 4700 km 5544 km 5229 km 5387 km 5414 km 5560 km 5503 km 5484 km 5375 km 5386 km 5427 km 5430 km 5478 km 5321 km 5377 km 5286 km 4818 km 3095 km 4502 km 4395 km 4363 km 4302 km 4442 km 4415 km 4694 km 4224 km 4646 km 4922 km 4813 km 4832 km
Garin
Cornet
Trousellier
Pothier
Petit-Breton
Petit-Breton
Faber
Lapize
Garrigou
Dafraye
Thys
Thys
Lambot Thys Scieur Lambot Pellissier Bottecchia Bottecchia Buysse Frantz Frantz Devvaele Leducq Mag ne I .educa Speicher Magne R. Maes S. Mae Lapehie Bartali S. Maes Robič Bartali Coppi Kubler
(Francija)
(Francija)
(Francija)
(Francija)
(Francija)
(Francija)
(Luksemb.)
(Francija)
(Francija)
(Belgija)
(Belgija)
(Belgija)
(Belgija)
(Belgija)
(Belgija)
(Belgija)
(Francija)
(Italija)
(Italija)
(Belgija)
(Luksemb.)
(Luksemb.)
(Belgija)
(Franclja)
(Francija)
(Francija)
(Francija)
(Francija)
(Belgija)
(Belgija)
(Francija)
(Italija )
(Belgija)
(Francija)
(Italija)
(Italija)
(Švica)
94;33:00 93;06:24 33 točk 31 točk 47 točk
36 točk
37 točk 63 točk 43 točk 49 točk
198;54:00 200:28:49 231;07:15 226;36:00 221;50:00 222;0R:36 222,15:30 22S;18:2! 219;10:18 238:44:25 198;16:42 192;48:58 186:39:16 172;12:10 177;10:03 154:11:49 147;51:37 147:13:58 141:32:00 142;47:32 138;58:31 148;29:12 132;03:17 148:11:25 147:10:36 149:40:49 147:30:32
na uro 25,288 km 24,292 km 27,284 km 24,463 km 28,470 km
28.740 km 28,658 km 28,680 km 27,322 km 27.894 km 27,625 km 27,028 km 24,954 km 24,132 km 24,720 km 24,202 km 24,428 km 23,958 km 24,775 km 24,065 km 26.839 km 27,833 km 28,320 km 27,978 km 28,758 km 29,215 km 29,697 km 29,460 km 30.620 km 31,072 km
31.741 km 31,650 km 31,969 km 31,343 km 33,404 km 31,116 km 32,771 km
Mitri na dobri poti
proti «kakršnikoli obliki ožje zveze». Pripominjajo, da je angleški poslanik v Washingtonu. Sir Oliver Franks, obvestil ameriško vlado o angleškem stališču, pred odhodom Sher-mana v Madrid.
Glede angleškega tiska je zanimivo, da «Times» in konservativni listi obsojajo angleško vladb, da je preveč kategorično odbila vsa-0 misel o dvostranskem sporazumu. «Times» pravi, da ima Španija največjo potrebo po gospodarski pomoči. «Daily Telegraph« brez zadržkov odobrava ameriško iniciativo. Laburistični «Daily He-rald» pa se upira vsaki vključitvi Španije med atlantske države. Svoje stališče opira na praktično načelo, da bi čete. ki bi jih poslali v Španijo, morali vzeti od drugod na evropski celini.
Predstavnik Quai d’Orsay je danes izjavil, da ni treba z naglico graditi novih oporišč. Pri tem bi porabili ogromne količine materiala, kar bi pomenilo ošibitev obrambne moči Zahoda.
Kakor se je izvedelo, je danes Sherman celo dopoldne imel razgovore z ameriškim poslanikom v Madridu, Stanto-nom Griffisom. Jutri bo odpotoval v Pariz in se razgovarjal z Einsenhowerjem. Pravijo, da je Franco zahteval od Sherma-na moderno opremo, tanke in letala ter gospodarsko pomoč. Sherman pa s svoje strani oporišča za mornarico in letalstvo v Španiji in na Balearih. Kot vse kaže, bo Sherman v petek zahteval v Lcndonu «bolj realistično stališče in hitre odločitev«.
Glede nove španske vlade, ki jo je napovedal tudi Acheson, menijo da bosta v njej tudi dva poveljnika španske divizije, ki se je borila v zadnji svetovni vojni proti Rusiji. To bi bila general Muno? Grandes. kot minister Za vojsko in Fer-nando Castiella, minister za vzgojo. Grandesa je odOikoval Hitler, Castiella pa je napisal knjigo. v kateri je zahteval Gibraltar. Lansko leto ga Angliia nj hotela sprejeti za španskega poslanika v Londonu. V novi vladi bi bil' tudi tri j ^ monarhisti.
Med svojo tiskovno konfe-
te! 14.30 Lahka slovenska orne- na glasba (plošče). 15.15 renco je omenil Acheson tudi [	n»S$i
V 1'BSTll
Rossetti. Zaprto zaradi poletnti1 odmora.
Excelsior. 16.30: ({Razkošna K' žarka«, G. Brent, J. Power ,i, Nazionale. 17.00: «D^e sestri V* bita« J. Solinas, E. Rossi.
Fenice. 16.30: «Neprijenljivi sl<11 B. VVilliams.
Filodrammatico. 16.30: «Cetv<P slepila« E. Flynn, R. Russel,"' Connelly,	„,
Arcobaleno. 16.30: ((MiUjon&Tfla New Yorku», Marjorje Percy Kilbride.	„
Astra Rojan. 16.45: ((Nocoj & ka» C. Croccolo in Riento. ■ Alabarda. 16.00: ((Žrtvujemo S*
J. Wayne.
Azzurro. 16.00: ((Sužnji tajne*'
S. Tracy, K. Hepburn. . jt Garibaldi. 15.30:	((Patrulja ’
ustrašnih« J. Cagney, A. v rak, R. Armstrong.	*
Ideale. 16,30: «Teror na erjr morju« J. Cotten, O. j Impero. 16.45: ((Pojte z menoj« , Lugo.	m	„
Italia. 16.00: «Tri deklice ^ setnik« L. Bali, V. Mature-Kino ob morju. Zaprto žaram r letnega odmora.	.
Marconi. 16.30 :	((Razdvojen^
A. Nazzari. J. Šanson.
9;
k
n
m
ki
v
o)
n
z<
n
ti
n
rt
Massšmo. 16.00: «Vrnil se je R. Skelton, A. Ruther. ^ Novo Cine. 16,30: »Atomska F nja«.	.„(»
Odeon. 16.00: «Ziva zakopa'
M. Vitale, P. Muller. vi(| Radio. 16.00: «Prekleti» H, Delio, F. Marlay. . Savcna. 16.00: «Lloydi >z Jl.fei na» Tyrone Povver, M. io Viale. 16.00: «Zorrovo znamei" T. Povver. L. Darnell. vrtii Vittorio Veneto. 16.30: pekla« D. Andrews, F. ’ POLETNI KINO:	j
Vittoria. 20.30: ((Nevidni Praf‘*rl H. Bogart, G. Raft, J. jr Javni vrt. 20.45: «Ura, kraj M j, klica*, D. Morgan. J. CarW
Ro^an!e'20.45: «Rdeči čevelj^ F. Severo. 21.00: «Tajfun na
siji*, D. Lamour, J. Mara • ^ Skoljet. 21.00: «Idealni Gcddard.
Brocchetta. 20.45: «Cezmerno ja« B. Davis, P. Henrei"* Ralns.
RADIO
.UKiOSI^OVASS#®
C O K TR S TA ČETRTEK 19.7.1951. Oddaja v slovenščini:	.»A
Poročila ob 7.00,	j3.4J
23.05 — 7.15 Jutranja glaS“ „V0s)f Plesni ritmi, 14.00 Za vS8jan«S nekaj. 14.30 Od včeraj no “ ^ 14.35 Iz del Modesta Petrovič*^ sorgskega 18.00 Samospevl Tr}j' IljiCa Čajkovskega. 18.15 Iz jjS-škega ozemlja. 18.30 Filmska ba. 19.00 Lahka orkestralna* ba, 23.10 Glasba za lahko not.
»I, O V K X 1 J A
13.00 Želeli ste
*.°S!
atlantski pakt. Pozdravi] je no- 1 Siavne melodije v ((moderni 5 vo angleško stališče, ki se s! leki*. 19.10 Iz komičnih tem končno le strinja. Vends
MILAN, 18. — Rezultati boksanja v hipodromu Vigorelli: Petelinja teža: Zudas (54 kg.) je premagal na točke v desetih rundah Medino (54-600) Francija. V welter kategoriji sta Palermo in črnec Womber Bang Bang ob sojenju Raya Robinsona pokazala nekaj eksihibidj-skega boksanja. Srednja kategorija: Tiberio Mitri iz Trsta f73.400 kg) je porazil v desetih rundah na točke Francoza De-gouba (72.800 kg). Z močnejšimi udarci bi Mitri lahko svojega nasprotnika tudi uspaval. Tržačan je bil zelo hiter in je pokazal brezhibno delo nog. V tretji rundi je Degouve bil na tleh, v nadaljevanju smo lahko občudo-valinekaj učinkovitih bombardiranj. Crochet v čeljust je spravil Francoza v sedmi rundi v veliko zadrego; tedaj bi Mitri moral napadati. Tiberio pa )e skrbel samo, da privleče do kon-
ca svojo prednost v točkah in da se obvaruje nevarnih levih di-rektov nasprotnika.
NEW YORK, 18. — Gospa Betty Cohn ima že 51 let. Vendar se je vkrcala v letalo, ki naj bi jo prepeljalo v London. Iz Francije misli namreč preplavat; Rokavski preliv. In to 20. avgusta. Kljub svoji metu-zalemski starosti (za Športnico) je ta stara mati plavanja izjavila, da bo zdržala napor zahvaljujoč posebnemu stilu, pri katerem se vodo odriva s komolci in pestmi. Tudi v mokrem elementu se torej s takimi manirami dosežejo uspehi.
STOCKHOLM, 18. — Z zmago v dvojicah se je Švedska plasirala v evropski finale Davisovega pokala. Bergelin in Davidsson sta porazila Ampona in Camono v samih treh setih: 6—3, 8—6, 6—4.
r
ni povedal, če so glede tega zadovoljne vse atlantske države.
Med svojim današnjim govorom v spodnji zbornici je zunanji minister Anglije, Herbert Morrison povedal, da je najboljša rešitev "nrašanja obrambe Vzhodnega Sredozemlja vključitev teh dveh držav v pakt. Vendar, zaradi stališč drugih držav, ni mogoče vedeti, kdaj bo mogoče doseči sporazum o tem vprašanju.
Glede skorajšnje ali nekaj poznejše vključitve Turčije in Grčije v atlantsko zvezo, so d&-nes ponoči izjavili v Parizu, da o tem ničesar ne vedo. Pripomnili so, da je potrebna za vklju-čenje novih članic popolna soglasnost v atlantskem svetu. Zaenkrat še nič ne kaže, da bi se prenehalo nasprotovanje skandinavskih držav glede teh morebitnih novih članic.
7.30 Jutranja vsakega nekaj.
12.10 Odlomki skladb. 12.33 Rossini:
TRST II.
glasba, l1:3 ,V(i 12.00 Novi *v., iz Brann)5® | ,
siuauu. 1*5.00 mučilni:	^	,
baleta Viljem Tell. 13.00	.	J
za popoldanski počitek. l’.“T,nov1 ni solisti. 13.45 Dve SchUHtfjifl) , skladbi. 17.30 Plesna glasb*; Li« < Glas Amerike, -18.15	G}3 m? j
predavanje. 18.45 Podeželsk*. JojO ba. 19.20 Operni motivi,, ftjd Lahki in zabavni orkestri, 'ji s Okno v svet, 20,45 Razni -".st* j
21.00 Radijski oder - SotflltfU Maugham: Viktorija, igra v Nato: Priljubljene melodije-Schubertove skladbe, 23.35 nočna glasba.
TRST I.	0(-
7.45 Jutranja glasba, 1}-^ (j kester modernih ritmov. perna glasba. 13.25 Orkester (U t mi. 14.15 Ritmi latinske An* s|i j 14,30 Orkester C. Savine. r Spored BBC, 18,00 Ena	t
be: Boccherlnl, Haydn,	«'
19.00 Glas Amerike1. 19.15 ”	1
NOVE
SLOVENSKE KNJtOt
Lir 1000'"
Turgenjev: IZBRANI SPISI I. del Senoa : KMEČKI PUNT Voštetou« : UPOR Novak : SOCIALNE PODOBE Avsenek : BOHOR 2ARI
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH IN GORICI
platno polplatno polplatno broširana polplatno
400-"
480-"
130"
220-"
trs
•iiiiiiiHiiiliftiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiuiiiii
					
s
Zagrabil sem za to besedo in stavil sem naravnost interpelacijo, zakaj ga ni poslal.
PriJel se je malomarno o-pravičevati, da se ni nobeden ujel, ~ da Jim je sicer nastavil, pa je prišla velika voda, ki je pobrala vse tiste zanke in limanice in vabnl-k« ali vrag vedi kakega hudiča, ki se sulcem nastavlja.
Prazen izgovor! Tako ne umen vendar ni nikdo — niti dr. Tarča ne, da bi nastavljal sulcem na takih krajih koder pride lahko voda zraven!
Pogrelo me je in povedal sem mu, da nam ni prav niC za njegovega sulca; z eno besedico namignemo kramarju, pa nam preskrbi v štiri in dvajsetih urah lepih, pitanih sulcev, če hočemo poln kumlk. A tu gre za disciplino v strank}! «M1-slim», sem rekel, «da smem pa£ v imenu cele družbe najodločneje-zavrniti vaso po-
zornost In tako cinično dom-nevo, da je volivce laže loviti nego sulce. — Sulec je bil obljubljen! Dobro! Sulec je bil torej na programu «meSčanske stranke*, -- tega se ne da utajiti. Ce pa «me-šCanska stranka* ne kani izpolnjevati svojega programa, revidirali bomo nekoliko ta njen program, hkratu pa tudi glave okoli tega programa!»
To ga je razjezilo; lzpil je, plačal in sel.
Jaz pa sem se dal drugi dan obriti in ostriči, kupi! si nov klobuk in storil svoje korake k odličnim možem, ki so na vrsti in tudi zaslužijo, da slednjlJ že postanejo prvaki Itd. itd. In o-snovala se je nova stranka, kar je itak vsem znano. Poudarjam le, da pri nadaljnjem razvoju razpora nisem bil več udeležen. In zavoljo tega tako sovraštvo, da se mi podtika naravnost smrt gospice A. P., to je one Ane Poč, ki jo Je videti zdravo
MOJA ZADEVA Z ANO POC
in polno Življenja vsak večer od pol sedme do sedme ure na Glavnem trgu, vznemirjajočo s svojimi rdečimi lici, črnimi očmi in nafrfia-nlmi lasmi vesoljno srednješolsko dijastvo!
podpisani Je dosegel ča-stltljlvo starost osem ta trideset let in lahko se mu sme brez prisege verjeti, da se ne peha več za krasnim spolom in tako zvano ljubeznijo’ saj posebno sijajnih uspehov menda itak ne bi mogel pričakovati, prvič, ker je, kakor trdi ves svet, izvzemal njegovo mater, izdatno grd. drugič, ker se v damski družbi baje ne zna dovolj porlkupljlvo vesti ln se mu je 2e ob raznih prilikah namignilo, naj si omisli no-vega «KniggeJa», «es da v oni stari izdaji, iz katere menda zajema pravila svo.
NAPISAL FRAN MILČINSKI ■ FRIDOL1N ŽOLNA
jemu vedenju v družbi, gotovo kar mrgoli zelo neljubih tiskovnih pogreškov, kateri namigi so pa zelo neumestni, ker Je domneva, da poseduje podpisanec sploh kakega «Knlggeja», docela neutemeljena.
Oženiti se tudi ne namerava, deloma iz prejšnjih razlogov, tretjič pa, ker mu ne gre v glavo, zakaj dobi za vsako uro, ki jo kupi, In za vsak blcikelj vsaj enolet-no garancijo, ženo pa naj bi vzel kar na dobro vero ln jo moral obdržati, makar da je ob njeni nabavi nad polovico oškodovan. Podpisanec Je že marsikaj pil, tinte pa Se ne!
Toda poudarjati sem hotel zgolj, da nimam niti nag-
njenja niti sposobnosti za vlogo Don Juana. Gospica Ana Poč — pa brez zamere — tudi nima onih izrednih lastnosti duha ali telesa, ka. tere bi mogle resno omajati moje razpoloženje napram ženstvu. Ana Poi je taka, kakršne so druge ženske, -kvečjemu da ima, jaz ne vem, za par milimetrov več-jo glavo, kar Je pa, rad priznavam, nikakor ne kazi Nasprotno! Kaj da ima znotraj v tej glavi, je seveda drugo vprašanje; — Ce bi bil količkaj hudoben, bi ji lahko svetoval, naj se z njo nikar ne suče preblizu ognja.,.
Seznanil sem se z njo čl. sto slučajno na koncertu. Se. dela je poleg mene in me, oprezno me premotrivSi od
pet do glave, vprašala kje m kdaj se bo prikazala «dlv-ja žena»; godba je namreč baS svirala Dvorakovo skladbo tega imena. Moje pojasnilo, da je v nocojšnjem koncertu ne bo videti, Jo je raz. očaralo in po končanem komadu je dala duska svoji slabi volji z opazko, da sploh ta godba ., to tudi ta kapelnik... zakaj kaže hrbet tako odlični gospodi, ki posluSa, ln da se JI zdi, da je v Kamniku to vse bolj tako,
Celih stavkov menda ni posebno ljubila to njen predolgi jeziček se ji je pri sl-kavčih zadeval ob zobke. BI. la Je zelo živahna in podobna «dakeljnu» mojega prijatelja Kostima.
Na poti proti domu se m!
je brez ceremonij pridruži, la; — ona stanuje v Rebri, Jaz pa v Florjanskih ulicah; vso pot Je migala z Jezikom in pravila o teti, ki ima v Kamniku ali pri Kamniku stacuno, ~ o čudnih oblekah in frizurah dam pri koncertu, — potem, da imam jaz tako znan obraz in da sem podoben, ne vem, ali rajnkemu njenemu očetu ali rajnki materi -- ta Se petnajst drugih zabavnih reči. No. spanja ml ni motila, in ko me je zjutraj zbudilo bingljanje in brenčanje tramvaja, je bila že pozabljena
Pa mi jo prinese opoldne, iz pisarne idočemu po Starem trgu, sam vrag nasproti, zročo me z velikimi svojimi očmi tako zaupljivo, da sem se nehote ustavil, očetovsko ji pokimal z glavo ta
jo dobrohotno pač vprašal, kako Je kaj spala po koncertu ta če se ji je kaj le-pega sanjčkalo. Kaj bolj ne-dolžnega in praznega je pač nisem mogel vprašati — ne? Dakelj ste v. 2 pa je zardel noter v lase, mi pogledal z nekakim svetim strahom v oči, rekel, da sploh... in da doma kosilo... in da pride zvečer ob petih v drevored, se zasukal in urno odsto-pical.
V drevored pa zahajam pozimi redno vsak večer, si-cer ne ob petih, pač pa po pisarniških urah ob šestih, ker ondu ni gneče in se mi ni bati, da stopim kaki dami na krilo ali se lzpodtak-nem ob kako častniško sabljo. kar se mi včasih pripeti.
Ta sprehod sem si privoščil. nič hudega sluteč, tudi oni večer ob svoji običajni uri in že sem, dospevM do parka, se bil obrnil ln se vračal proti železniškemu ti. ru. kar prisopiha — seveda
naravnost proti meni " šaljiva prikazen, ml poda
ko, kakor da sva bog ve ko stara znanca, me vpT*j , ‘'e že dolgo čakam nanjo i sploh nisem čakal nanj0^ | nasprotno!) in pove, d*
Je spomnila, da v pls®rj| ln snloh... to zato je Sla ^ ob šestih z doma. ,,
Ob količkaj gorkejse«1 *!/! menu bi bil skočil Iz -Njej pa se je videl vse ? iožaj popolnoma Pra,v pl kakor da sploh druga^11 bi mogel biti.
Stopicala je poleg skušala ubrati z menoj korak, včasih pa se olA s celim obrazom proti , stisnila ustnici to mi hipov nepremično pogle^j, ' v oči, kakor da hoče «a	J
hu moje du?e brati n&J . nejSe moje misli.
Zakaj da sem Jo
opoldne vprašal sanjah?
po
(Nadaljevanje sl*&'
,	.. MllNTRTrui « H III nad — Telelon štev 93-808 ln 94-638 — PoStm predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. KRANCISKA
URKDNISTVOi: ULICA MUNTfc CHl « 6. III. n	•	oglasov;	Za	vsak	rrvm	višine	v	Sirim	1	stolpca:	trgovski	60. flnantno-
It. JO. - Telefonska «.73^	ftVaFLR	J: Za‘vesak mm Širin. 1 »tolpea za vse vrste o«';TiVM’ u, H.ttt«, soi-t Te, 70
Od*, urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski r.avod. - Podruž.; Gorica, »1. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 ■ Koper. Ul. BattUtt 301» I, Tel 7
NAROČNINA: Con* A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 8, mesečno 150 din. FLRJ izvod 6, mesečno 150 din- ^ Postni tekoči račun za STO - ZVU: Zaloinlitvo tržaikega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo:	Agencija demokratičnega inozemskega
Ljubljana, TyrJeva 34 . tel. 30-09, teko«! račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo frJaSkega tiska n 7,0 7, - TR ^