Posaffleiffll Sfgflttre 20 vinarje?. Šlev. 141. r mm v soboto, m n Ma m (HlXLTl ■h Valja po poitli aa u oelo leto uprti.. K 40 -u ea mih „ .. „ 3.50 aa Nemčijo oeloietno. „ u aatalo lnosematvo. „ 50 — V Ljabljani na domi la oelo lato naprej.. K 36-— aa ea meaee „ .. K 3-— V ipriTl prejeman aeieftno „ 2-51 B Sobotna izdaja: k la oelo leto.....K «•— aa Nemčijo oeloietno. „ 10'— aa ostalo laoiematre. „ U — JŽlff (JK - 1 ■m 1 h .•> ,v 1 ' C '•' '' ■ 0. ^racSEflS« U ima Inaoratii mmam Kaoatolpla petltvrata <7t ma iiroka la 3 mm visoka ali a|e proater) aa enkrat .... p« Hi aa i?a- ta večkrat . _ 45 „ pri ve(|ik naročilih primere« pepaat po dogovora. 0% sobotah dvojni tarfl. ■Esssa Poslano: cm Kaoetolpna peUtrrata lakaja raak ian li nemil aa. dalja ia praralke, ob 3. nrl pep, Raima le trna priloga voaal rW r Orednlitvo je r Kopitarjevi nlloi Itev. 8/III. »plit ae na vračajo; nefrankirana pisma aa ne > sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 50. « Političen list za slovenski narod. Upravniitvo je v Kepltarjerl allol it 5. - lata Citne hranllnioe avstrijske it 24.707, Ofrake 10 sn.-hero. it 7583. — Opravalikega teletoma it,M. Pretekli teden. Klub deželnih poslancev S. L. S. je 12. fu- »««« U^tV.Hlll ^UJIBUVVT W J-.. I« A*. ,U nlja t. 1. pismeno zahteval, da se mu dovoli vpogled v deželne knjige. S to zahtevo se je pečal dež. odbor 19. t. m. Dr. Triller je pre Jagal, naj se dovolj neomejeni vpogled v deželno gospodarstvo komisiji, v katero nai odpošlje vsak deželnozborski klub po dva poslanca. Namestnik dež. glavarja dr. Lampe pa predloga ni dal niti na glasovanje, češ, da je predlog protiustaven. — Vlada je prepovedala zopet več slovenskih shodov. — Celov-iki kapitelj je uredniku »Mira« Francu Smo-deju, neustrašenemu narodnemu bojevniku koroških Slovencev, odpovedal službo stolnega vikarja. — Nemci se pogajajo s Poljaki, da bi jih pridobili za sestavo protislovanske veČine v parlamentu; njihova prizadevanja z vnemo podpira gališki minister dr. pl. Twar-dowski. Uspeha dosedaj niso dosegli. — Ukrajinski poslanci so vložili protest proti prizadevanju ministra za Galicijo dr. Twardow-skega, ki gre za tem, da se mirovna pogodba S Ukrajino razveljavi in holmska gubernija ter Galicija pridruži Poljski. — Na Dunaju primanjkuje moke ter so morali skrčiti krušne deleže. Vsled tega so se vršile velike poulične demonstracije. Minister za prehrano dr. Paul le osebno odšel v Berlin in dosegel, da je Nemčija nakazala Avstriji 1000 vagonov moke, od katere poide polovica za armado, polovica za Dunaj. Ogrska pošlje Dunaju nekaj moke in veliko zgodnjega krompirja. Vzrok nenadni krušni krizi sta Nemčija in Ogrska, ki nista izpolnili pogodbenim potom sprejetih obveznosti za dobavo žita. -— Na italijanskem bojišču se je 15. t. m. pričela dolgo pričakovana avstrijska ofenziva. Naše čete so prodrle čez Piavo in na visoki planoti Sedmerih občin ter osvojile mnogo važnih italijanskih postojank in gora. Italijane napad ni presenetil ter so takoj uvedli močne protinapade. Naši še vedno napredtrjejc, dasi počasi. Benetkam so se približali na 15 km. Ujeli so doslej nad 30.000 sovražnikov in uplenili nad 120 topov. Na italijanski strani se bore tudi Angleži, Francozi in Američani. — Na za-padnem bojišču izvajajo zavezniki hude protinapade, ki jih Nemci uspešno odbijajo. Po deželi so se zadnji čas dodajale stvari, ki niso bile razveseljive. Sedanja narodno-napredna stranka se reorganizira in si je nadela ime »Jugoslovanske demokratske stranke«. Njeni zaupniki so novo ime zlorabljali in so vabili ljudi, o katerih so vedeli, da so bili in da so pristaši S. L. S., v svoj tabor ter jih pri tem slepili, da podpisujejo isto, kar so že enkrat podpisali (deklaracijo), da srno sedaj vsi eno, da »gre za Jugoslavijo«, Pri tem so v svoje strankarske svrhe zlorabljali tudi ime knezoškofa in Jugoslovanskega kluba. Nasproti temu smo morali zavzeti svoje stališče. Tega nam ne narekuje le dolžnost, da branimo koristi lastne stranke, ampak tudi zavest, da je tak način agitacije zdravemu političnemu življenju naroda škodljiv ter da lahko postane povod, da se strnjene vrste slovenskih strank v najusodnejšem trenutku razbijejo. Želeli smo, naj narodno-napredna stranka svoje zaupnike pouči, da je ta agitacija nedopustna in da jo v prihodnje prepreči. Na to nam je glasilo narodno-napredne stranke odgovorilo, da so se taki slučaji dogodili v dveh krajih in da narodno-napredni zaupniki niso potrebni takega pouka. Žal, da ni resnično ne eno, ne drugo. Taki slučaji so se dogajali na mnogih krajih, in kakor vemo, se dogajajo še vedno na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem in v obmejnih deželah. Za ustanovni občni zbor Jugoslov. dem, stranke se agitira kot za skupen »Jugoslovanski shod«. Ne preostaja nam torej nič drugega, kakor da svojim somišljenikom sporočimo: Življenjski interes S. L. S. in našega ljudstva zahteva, da povsod in takoj ustanovite krajevne odbore S. L. S. Tam, kjer jih ustanavlja Jugoslovanska demokratska stranka, je to še celo potrebno. Ustvarite trdno organizacijo in svoje strankarje poučite, da nas druži z novo Jugoslov. dem. stranko le deklaracija in da se v verskem fer socialnem naziranju bistveno razliku-iemo od nje. Proti nedopustni agitaciji z jugoslovanskim imenom nastopile z odkritim bo-iem! Ljudi, ki se ne sramujejo posluže-ati se takih sredstev, brezobzirno raz-rinkajte! Somišljenikom pojasnite, da jc ^povedani shod Jugoslovanske demokrat-e stranke strankarski shod sedanje na-ino-naoredne stranke. Skupnih manifestacijskih shodov ne prirejajte več in ne snujte zanje pripravljalnih odborov, dokler se niste glede tega domenili z vodstvom S. L. S. To je sklep vodstva S. L, S, z dne 27. marca t. L, ki je za vas merodajen in obvezen! 0 mM. Nemške stranke, ki imajo danes glavno besedo v državi, igrajo s slovansko opozicijo nespodobno igro. Ko so Slovani podali v državni zbornici dne 30. maja 1917 svoje izjave, so se jim Nemci lcroho-tali; smatrali so to resno namero zdravega in modernega preustroja države za humbug. Potem, ko so videli, da stoje slovanski volilci trdno za svojo delegacijo in da se nikakor ne šalijo, so jeli kričati in nas zmerjati z veleizdajalci; če še nismo, da še bomo. Kadar smo rekli, da nismo veleizdajalci, so odgovarjali, da lažemo. Medtem pa so nam nastavljali umetno narejene pasti. Kadar sc jim je zdelo, da potrebujejo slovanskih izjav o zvestobi do države, so jih skušali izzvati. Če smo jih podali, so trdili, da jih je rodila sila in zadrega. Eksperimentirali so z nami in skušajo to še vedno. Glavni cilj jim je, da vzamejo slovanskim strankam svobodo taktike in jih spretno vodijo, kakor sami žele. Ta namen je prozoren in slovanskim strankam zelo tehten razlog, da ne molijo svoje konfesije takrat, kadar Nemci hočejo, ampak tedaj, kadar to same za potrebno smatrajo. A recimo, da je nekaterim, ki nas napadajo, skrb za zvestobo do države vendarle resna zadeva. Recimo, da je deželni odbor, ki je sklenil oster protest proti Trumbiču, ko je prifrčal italijanski zrakoplov z njegovimi letaki nad Ljubljano, hotel res samo odvrniti sum nepatriotizma od kranjske dežele, da ni imel nobenih drugih postranskih namenov. Recimo, da je šop takih letakov zadosten povod za slovesen protest vseh kranjskih občin. Potem se moramo čuditi, da deželni odbor, ki bi moral biti srce Kranjske, tako malo pozna resnično razpoloženje v deželi. Čudimo se njegovemu optimizmu, ki upa, da nam bo kaj pomagano, če protestiramo proti poskusu zapeljati nas v ve-leizdajo — medtem ko se isti čas, ko sklepa deželni odbor svoj protest, neovirano širijo po Koroškem in Štajerskem letaki, ki trdijo, da je majniška deklaracija »sama po sebi veleizdajalska in državi nevarna«. Najbolj se pa čudimo, da ni prišlo deželnemu odboru eno na misel: s takimi protesti zavaja tujo javnost v sum, da na Kranjskem res nekaj ni v redu. In to vendar ni usluga deželi, ki jo deželni odbor upravlja! Kaj ima naše ljudstvo skupnega z velesrbskim imperializmom, kaj s kriškim paktom jugoslovansckga odbora? Ve-lesrbsk.i imperializem je prestal svojo žalostno preskušnjo v Srbiji sami in po tem polomu, ki ga je tam doživel, bi mogel imeti za naše kraje le malo privlačne sile. Krfski pakt je za Slovence nesprejemljiv in bo pač ostal pakt med Trumbičem in Pašičcm, ne pakt jugoslovanskih plemen, ker se niti Hrvatje, niti Slovenci ne morejo razumeti in ne bodo nikdar pritrdili, da bi bil pogoj njihove združitve— dinastija Karadjorajevičev. Kako pridemo mi do tega, da bi nam skušal kdo to dinastijo voktroirati? Naša politika stremi in more stremiti za tem, da rešimo svoje ogroženo narodno življenje, ne za tem, da pomore-mo do večje slave pregnani kraljevski družini srbski. » Slovenci so to svoje mišljenje dovolj jasno pokazali na fronti, izpričali so ga v državni zbornici in po vsej deželi, ko so podpisali majniško deklaracijo. Tam so postavili svoj pozitivni program, ki vse druge izključuje. V majniški deklaraciji je podalo naše ljudstvo nedvoumno izjavo svoje zvestobe do države, : laželni odbor, žal, ni še podal nobene izjave, ki bi pričala o njegovi zvestobi do našega ljudstva: on majniške deklaracije ni podpisal in jc noče podpisati! Pri zadnji seji deželnega cdbora se je odigral zanimiv dogodek. Msgr. dr. Lampč ie predlagal protest vse dežele zoper Trumblčeve poskuse in dr. Triller je ata- I vil dodaten predlog, naj se deželni odbor ' obenem izjavi za majniško deklaracijo. To l se vidi logično; naravna posledica nega- 1 tivnega protesta je pozitiven program, kakršnega predstavlja deklaracija. Pomniti je tudi, da so se za deklaracijo izjavile vse | politične in avtonomne korporacije slovenske in da bi torej bilo tem bolj pričakovati cd najvažnejšega avtonomnega zastopstva, da se izjavi za narodni program. Pomniti je dalje, da je n. pr. štajerski in koroški deželni odbor protestiral zoper majniško deklaracijo, medtem ko je kranjski doslej o njej molčal. Ko se mu je ponudila ugodna prilika, da jo prizna, se je temu s praznim ugovorom — umaknil. S praznim izgovorom, skovanim v zadregi! Msgr. dr. Lampž je predlog, naj se podpiše zahteva po samostojni jugoslovanski državi, odklonil, češ, da mora biti sklep soglasen in da bi za tako izjavo ne mogel glasovati — nemški grof Barbo, da bi zanjo ne mogle glasovati — kočevske občine! S tem je dosegel, da sklep res ni bil soglasno sprejet, a da vendar ni izgubil nič nameravane učinkovitosti, ker je glasoval zanj — grof Barbo! Če bi se izjavili za deklaracijo, bi ne hotel glasovati zanjo nemški deželni odbornik, ker se niso izjavili zanjo, ni hotel glasovati slovenski deželni odbornik. In logika dr. Lampeta je zahtevala, da se umakne deklaracija in reši glas grofa Barba! Največjo važnost je torej deželni odbor polagal na nemške občine okrog Kočevja. Ne vemo, ali mu bodo Kočevarji za to hvaležni, kajti kdo bi si po tem takem utegnil misliti, da so Trumbičevi letaki najbolj omajali zvestobo kranjskih Kočevarjev, Toda to vemo, da v drugih deželah niso bili tako obzirni. Štajerski deželni odbor je protestiral proti naši deklaraciji, dasi je odbornik Verstovšek najodločneje ugovarjal. Tam torej nimajo tako rahle vesli. Na Koroškem je poda! deželni odbor protiizjavo proti deklaraciji in se ni vprašal, ali bodo zanjo mogle glasovati tudi slovenske občine. Torej tudi na Koroškem niso tako nežni do svojih so-deželanov. Deželni odbor kranjski pa ne more podpisati deklaracije, ker so proti njej grof Barbo in Kočevarji? Ob prihodnjih volitvah bodo to najbrže tudi edini volilci sedanjih deželnih odbornikov. Ko je deželni odbor pričeval za zvestobo našega ljudstva do države, jc govoril v smislu našega ljudstva. Ko je zavrnil deklaracijo, je odpovedal zvestobo našemu ljudstvu. Razumljivo je tedaj, da bodo občine, ki bodo podpisavale upravičeni prQ-test zoper Trumbičeve nakane, upravičeno tudi pozvale deželni odbor, naj stori svojo dolžnost in se izjavi za deklaracijo. v Porinem, Senor is cene. Vsak dan prihajajo drugačne vesti o delamožnosti ter o sklicanju parlamenta. Staropolisko plemstvo vit. Korytowsky, vitez Bilinski itd. pritiskajo na poljske poslance, da bi izpremenili ali vsaj ublažili znane krakovske sklepe. Vladni agenti delajo s polno paro, da bi spravili skupaj vsaj provizorično večino, ki bi ji votirala državne potrebnosti. Iz vsega se vidi, da si vlada želi na vsak način vsaj kratko zasedanje parlamenta, da sc obvaruje vsaj ! formeina konstitucija. Da ni vladi prav nič j ležeče na ustavi, da je naša vlada najbolj ; vesela, ako sme gospodariti brez parla- j mentarne kontrole, to je dovolj znano. \ Dejstvo, da pada vrednost aenarja, dela vladi preglavice; tudi vsakdo izmed nas si stavi vprašanje, kako to, da je denar tako- malo vreden, oziroma zakaj je vse blago tako drago, in zakaj postaja od dne do dne vedno bolj dražje. Nekateri pravijo, da zaradi tega, ker ima avstro-ogrska banka v prometu 23 miljard, med tem ko jih je imela Dred vojsko samo 2 do 3 miljarde. Ta okolnost pa ne more biti edini vzrok. Kajti tudi francoska banka ima glasom poročila od 6. junija t. 1. nič manj kakor 28 miljard frankov v prometu; vkljub temu pa jo tam blago jako dober kup v primeri t našimi cenami. Množina papirnatega denarja sicer vpliva na cene, vendar ni nikakor odločilen faktor. Vzemimo si par slučajev: Svinjska mast stane na Hrvatskem okoli Belovara 30 K, v Zagrebu 40 K, v Ljubljani 50 do 60 K, v Trstu 70 do % K, koruzna moka stane v Sremu 2 K, na Dunaju 6 do 8 K, v Trstu 10 do 12 ter v Gorici 12 do 15 K. Vse te kraje zalaga avstro-ogrska banka z bankovci; ako bi bila samo ona mero-dajna oziroma, množina bankovcev, ki jih spravi v promet, bi morale biti cene povsod enake, ker pa niso, morajo biti cene odvisne še od drugih faktorjev. Med temi faktorji zavzema odločilno mesto množina blaga, ki je na razpolago. Ako bi imeli dovolj vsakdanjih potrebščin. dovolj moke, masti, mesa, obleke itd., bi bila njihova cena zmerna, četudi bi bilo ravno toliko bankovcev v prometu, kakor jih je. faktično sedaj. To vidimo na Francoskem, kjer je še več papirnatega denarja v prometu kakor pri nas, vkljub temu pa so cene primerne. Vse kaže, da se bodo razmere razvijale tudi v bodoče v isti smeri kakor do sedaj. Ako bo manj živine, manj prešičev, bo mast, meso, mleko itd, vedno bolj drago. Blago za oblačilo bo postajalo vedno bolj redko, zato bodo njegove cene vedno višje. Kakor s« vidi, nismo prispeli še na vrhunec cenika. Čakajo nas še hujši časi. Peza vojske naa bo še bolj vpognila. In ako dospemo enkrat do konca vojske, ako nam zašije zlata zarja miru, ali bo s tem naš križev pot končan? Ali bodo ccne takoj padle na normalno višino, kakor so bile pred vojsko? Tudi takrat bo merodajna množina blaga, ki nam bo na razpolago. Ako se nam ne odpre kak velik trg, ki nas bo zalagal z vsem potrebnim po zmernih cenah, bodo dosedanje cene sicer nekoliko padle, nikakor pa se ne bodo približale onemu nivoju, ki je bil pred vojsko. Da bo naš denar izgubil tudi po vojski na svoji normalni veljavi, v tem 30 vsi ekonomi edini. Kajti vsi pravijo, da se bo moral izročiti državi del premoženja. Ogrski finančni minister pl. Popovicz je pred kratkim rekel, da bi se to že sedaj zgodilo, ampak da ni možno najti prave modalitete. Nekateri govorijo, da bo treba oddati 20 do 30 odstotkov premoženja. V tem slučaiu bi se odpisal stokron-ski bankovec na 70 do 80 kron. Samo tedaj, ako dobimo veliko odškodnino od sovražnikov, kakih 40 do 50 miljard, nam ne bo treb* uvesti premoženjskega davka, drugače bo neizogiben. Vrednost celega avstrijskega premoženja se je cenila pred vojsko na 90 miliard kron. nai drimvnl dolg pa znaša že sedaj približno 65 miljard. Koliko bo vredno avstrijsko premoženje po vojski, se ne ve, vsekakor pa bi morali odstopiti državi velik del premoženja, ako bi hoteli z njim pokriti ves državni dolg. "Dragi hrane lupini! Na jubilejne slavnosti češkega »Narodnega gledališča« ste poslali v zlato slovansko Prago toliko svojih najboljših si-no*»« kolikor jih naš* stara prestolica že dolgo ni imela priliko pozdraviti v svoji sredi. Proslavili ste z nami naš narodni praznik, prisrčno in bratovsko in v teh zgodovinskih dneh smo se zopet združili v sveti prisegi med seboj tako tesno in ne-razdružljivo, da bo ta dogodek ostal na večne čase vklesan v kamenite anale našega češko-slovanskega naroda. Vaši zastopniki so prinesli seboj v matjuško Prago nešteto srčnih in navdušenih pozdravov od vseh strani Vaše prostrane domovine, in ti pozdravi so našli v naših čeških srcih bratovski odmev; Vaši časopisi so prinesli ob tej priliki toliko krasnih in temeljitih člankov, da. smo čutili, da v teh slavnostnih dneh bije z nami tisoče in ti-soeč bratskih src Vašega naroda. Ni nam mogoče zahvaliti se vsakemu izmed Vas, ki ste dospeli med nas na naše slavlje, in vsem Vam, ki ste se nas doma spominjali in naših skupnih slavnostnih dni. Pozdravljamo Vas v Vaši lepi domovini, toplo se Vam zahvaljujemo za vse, kar nas je tako tesno združilo v teh nepozabljivih dneh: za Vašo bratovsko ljubezen, za vse izraze Vašega zaupanja do nas, za Vaše pozdrave in govore, za obnovljene prisege, da je naš boj Vaš boj in da hočemo zvesto, trdno in nerazdružljivo stati v tem boju za čast in svobodo naše lepe domovine in da hočemo sčasoma popolnoma premagati vse zapreke, ki so nas delile v škodo nam in tujcem na korist. Verujemo, dragi bratje, trdno v Vašo prisego, ki ste nam jo j prisegli: zato smo prepričani, da premaga- j mo skupno vse ovire, ki nam jih naš sku- ( pni nasprotnik stavi na našo pot navzgor. ! Danes vemo mi in Vi, in globoko ver.uje- i mo, da naš čas ni več daleč in čim bolj j gotovo dosežemo svoj cilj. Praga, 10. junija 1918. Češka zveza v parlamentu. — ČeJki narodni svet. — Slavnostni odbor za proslavo »Narodnega gledališča« 1868—1918. flieolo! m ohClne. Deželni glavar vojvodine Kranjske je razposlal kranjskim županstvom naslednje osebno pismo: Deželni glavar vojvodine Kranjske. Županstvo v I. Tekom mojega mnogoletnega javnega delovanja so me imenovale številne občine svojim častnim občanom i. s., kakor so zatrjevali dotični sklepi občinskih odborov, »vsled pridobljenih zaslug«. Jaz te časti nisem nikdar iskal; občine so mi jo podelile iz lastnega nagiba in jaz sem, naprošen, te časti sprejel, kot izraz medsebojnega zaupljivega razmerja. V zadnjem času pa se je pojavila neka nevredna agitacija, zasnovana na otročarijo, laž in obrekovanje, ki meri na to, naj se mi prostovoljno podeljeno častno ob-čanstvo zopet vzame. Nekateri občinski zastopi so že podlegli tej nečedni in otročji gonji in so sklenili, črtati me iz imenika častnih občanov. Vsi ti sklepi so n e -zakoniti, ker nobena občina ni opravičena, pravomočno pridobljeno občanstvo svojevoljno komu odvzeti. Kljub temu nisem ničesar ukrenil zoper te sklepe, ker nisem polagal prav nobene važnosti na to, biti šc nadalje član občine, koje zastop upošteva bolj dnevne hujskarije kot skoraj tridesetletno javno delovanje. S svo- ! jimi sklepi so dali dotični občinski zastopi spričevalo svoji nerazsodnosti. Nikakor pa ne preziram, da je bilo mnogo poštenih mož zapeljanih po okoliščinah, katerih na tem mestu nočem bliže razmotrivati, ki pa so n a j ž a 1 o s t n e j š a prikazen sedanjega časa me d našim narodom. Krivda leži v takem slučaju v posebnih razmerah, ne zadene pa poštenih mož, ki so p oNs t a 1 i njih žrtev. Za te može nimam neprijazne besede. Odločno pa moram v vseh okoliščinah varovati dostojanstvo deželne ga glavarja. Deželni glavar je od N j. Veličanstva cesarja postavljeni načelnik samostojne deželne uprave in stoji kot tak nad vsemi občinami dežele. Omenjeni občinski sklepi, ki .so v stvari sami pravno neveljavni, vsebujejo neumestno demonstracijo zoper dostoj aji stvo deželnega glavarja. Tega pa ne mo- • j • x x n 4 « r e m in ne smem uopusesi*. Da pa se izognem sredstev, ki bi zadela bolj nedolžne zapeljance nego resnične krivce, a da vendar naredimo konec otročji gonji, ki ni v čast naši deželi in na- šemu narodu; da rešim enkrat za vselej občinske zastope neumne agitacije in, slednjič, ker nikakor nočem, da bi moje častno občanstvo dalo povod za otrovanje razmerja občin do vrhovne deželne uprave, — odlagam z današnjim dnem častno občanstvo vseh občin brez izjeme. Županstvo vsake prizadete občine me ima tedaj nemudoma črtati iz imenika častnih občanov, v kar jih s tem nujno poživljam. Le, če bi kaka občina, kljub mojemu v predstoječein jasno označenem stališču, izrecno želela in mi naznanila, da naj njeno častno občanstvo še obdržim, hočem tej želji ustreči, ker namen mojega ukrepa ni žaliti, temuč varovati poverjene mi dolžnosti. Nikdar ni bilo bolj potrebno kot sedaj, da vlada pravo razmerje mej občinsko in vrhovno deželno upravo. Vsako za-strupljenje tega razmerja bi bilo v največjo škodo občinam. Te škode hočem občine obvarovati. Poživljam vse občinske zastope, naj slejkoprej zvesto izvršujejo težke dolžnosti, ki jih jim nalaga sedanji čas. Videti je, da se čas preskušnje in trpljenja vendar le bliža koncu. Treba le še zadnjega napora vstrajnosti, ki sc je doslej tako sijajno obnesla. Nekatera znamenja zadnjega časa kažejo, da morebiti svetovni mir ni več tako daleč. In potem čakajo občinske zastope nove vele-važne naloge. Izvršil se bo prehod od vojnega do mirovnega gospodarstva. Treba bo na novo urediti gospodarske razmere, povzdignili poljedelstvo, urediti živinorejo, popravljati poslopja, nabavljati orodja. Trgovina in obrt se bo morala nanovo oživeti in povzdigniti. Pri vsem tem bo naloga občinskih zastopov pr e v a ž n a. Deželni odbor Vam hoče iti na roko in je s tihim, marljivim delom ter modrim in uspešnim gospodarstvom ustvaril najpotrebnejše predpogoje za nameravano velikopotezno akcijo za ljudski blagor. A vi se že sedaj pripravljajte, da Vas novi čas ne zadene nepripravljene. To so nfloge, ki zahtevajo vso pozornost in vso skrb občinskih zastopov. Ljudstvu ni pomagati s praznimi besedami, bobnečinn frazami, z lažjo in obrekovanjem, temuč le s pametnim, treznim, smotrenim, marljivim in poštenim delom. Naloga občinskih zastopov je, da so v tem oziru, vsak v svoji občini, vodilni in izgledni. Tega se držite in stekli si bodeie novih velikih zaslug za ljudstvo in ljubljeno domovino, V tem znamenju Vas prisrčno pozdravljam I V Ljubljani, 18. junija 1918. Dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar Kranjske vojvodine. Za danes ne bomo pisali nobenega komentarja k temu kurioznernu pismu, s katerim odlaga deželni glavar vsa častna občanstva razen v tistih občinah, kjer mu te časti ne nameravajo vzeti. Omejiti se moramo le na ugotovitev, da je to pismo le neroden poskus, da občine ustrahuje. Neresnična je trditev, da so sklepi občin, po katerih se kdo črta iz imenika častnih članov, nezakoniti. Kakor imajo občine avtonomno pravico imenovati častne občane, tako imajo zakonito pravico imenovanje preklicati. O drugih značilnostih tega zanimivega pisma o priliki več. Avstrije iztrgati hotel. Zdaj pa preglejmo deklaracijo. Po uresničenju jugoslovanske države postane Jugoslovanom le še ena želja. In ta .se glasi: Jugoslovanska država, ki ne stoii več pod žezlom Eabsburžanov. Na ta način bi nain Jugoslovani našega cesarja oropali, in mi, ki se nas hoče ednostavno s kožo in dlako požreti, ki se nas hoče ednostavrto odrezati od domače grude, mi naj Habsburg pozabimo in pred kakšno kraljemorilsko tolpo v Belgradu na trebuhu lazimo... ' Mi nismo poklicani, braniti katoliško vero. Iz prižnic cele Spodnje Koroške se nas je psovalo »brezverce«, ker smo delali razliko med političnim farjem in pravim duhovnikom. 3 vrste zaplenjene! V jugoslovanski državi bi imeli Srbi veliko večino. Samoumevno bi pridobili nadvlado in bi vse, ! ar ni srbsko, uničili. Oj, Srb zna čez mrliče korakati in se v potokih krvi kopati; katoliška vera bi v jugoslovanski državi brez sledu izginila. In Dr. Korošec kakor drugi hujskači bi kot pravoslavni popi _ srbskemu nadpopu po žganju dišečo desnico lizali.. . Tako se nem hoče ljubljenega ccsarja oropali, tako to nam hoče vero naših očetov ukrasti! Ali vroča ieza prime naša koroška srca, ako slišimo o raztrganju naše dežele. Ali je počila na i prvo ob robu večnega snega zato koroška puška, da bi zdaj strahopetni izdajalec edino našo dežclico kakor kup dreka na svoje gnojne vile nataknil in v vse vetrove razpršil? Oho, ta bodemo mi Korošci tudi še eno besedo govorili, naša kri v vojni ui postala hladnejša. Nikdo na svetu, nobena postava, noben čsovek iu soben Bos* ne bode Koroške raztrgal. Naša dežela nam jc danes sveteiša nego kedaj preje. Zibeljka nam je in pokopališče. Pila ie kri naših fantov in mož, nikdar n« bode od nas zapuščena. Delajte vašo ocl Boga prokleto politiko kakor hočete. Ali ne poskusite, da bi toplo koroško srce z nespretnimi surovimi prsti prijeli. Kajti drugače postane iz dežele petja dežela strasti in nepremagljive jeze ... In zdaj eno besedo lugpslpvanskim voditeljem: Zakaj se o temu jugoslovanskemu vprašanju pred vojno ni ničesar slišalo?. Seveda se je pred vojno v Ljubljani in drugih gnezdah naših sovražnikov , posamezne ušivce opazovalo, ki so raje, »živijo naš kral] Peter« upili, kakor da bi našemu monarhu čast izkazali. 3 vrste zaplenjene! Ali to so bili le posamezni pojavi. Sredi v voini šele, ko ie bila.Avstro-Ogrska v največji nevarnosti, prišla je naenkrat izjava Jugoslovanov in je sledeče revo-lucijsko gibanje na celem jugu naše domovine pojavila. Zakr.i? Zakaj ravno sredi v vojni? Morda zato, ker ja država vsled oddaljenosti svojih čet na frontah, v notranjem slabeiša? Ali za.to, ker se med zaostalimi ženskami in otroemi vsako agitacijo uspešnejše širi, nego med odrašenimi možmi? Vsi ti vzroki so deloma pravi. Glavna stvar pa je sledeča: Pred in med vojno je cela vrsta z Avstrijo nezadovoljnih veleizdaialcev čez mejo pobegnila in se jc sovražniku pridružila. Ti zločinci so ustanovili »jugoslovanski klub«. Angliia in Francoska obljubili so jim vsako pomoč in uresničenje njih načrtov na mirovnem kongresu. Ti zločinci, ki bodejo morda prav kmalu vislice kinčali, so imeli zdaj svoje zveze z veleizdajalci v notranjem Avstrije. Vsled te zveze močni, vsled milosti našega cesarja predrzni, vsled slepote oblasti nesramni, prišli _so sedaj ti jugoslovanski volkovi in zahtevali jugoslovansko državo. Jugoslovanska država ni nikdar želja slovenskega ljudstva. Ona ie le po izdajalcih vtihotapljena laž in zahteva entente, katera hoče s tem edinost v Avstriji razbiti! ,, , , „ , _ . Koroški kmet! Ali razumeš zdai ceh iugo-slovanski ropot? Laže se ti, da si boaeš s podpisom za jugoslovansko državo davke olajšal, da si bodeš gospodarske razmere izbolišal. Pri temu se te hoče le kupiti, da bi se Srbstvo pred poginom rešilo. Koroški kmet! Tvoja odkritosrčnost pripeljala te bode tudi čez to nesrečo. Ali vsem onim, ki so jugoslovansko huiskarno v naši lojalni deželi širiti pustili, kličemo svarilno v ušesa: Ne dotaknite se naše Koroške, kajti mi hočemo imeti nerazrušliivo Koroško, ter nerazrušijivo Avstrijo! po kaki dve ali po tri krone na dan, četudi je družina mnogoštevilna. Le nekoliko se zviša, če je več sinov v vojni. V tem smislu tudi komisije večinoma rešujejo prošnje. Sedaj je pa nastala zmeda. Nekaj mesecev so žc dobivali člani družin po vpoklicanem sinu polno podporo. Sedaj so pa dobile stranke od okrajne komisije drugo nakazilo, namreč, da jim pristoja le skrajšana podpora. Davkarije so stare pole odvzele in zahtevale, da se mora ono, kar je bilo preveč izplačanega, povrniti. Nekateri so dobili po 2000 kron in še več. Ustavila se (Im je tedaj vsa podpora, ali vsaj del podpore, za toliko časa, da se vrne vsota, ki se je preveč dvignila. Od česa naj pa med tem časom ubogi ljudje, ako so že vse porabili, žive? In sami tudi niso bili krivi, če se jim je preveč izplačalo, marveč finančno ministrstvo. To je vladi oz. domobranskemu ministrstvu dalo povod, da je dne 14. aprila 1918 ukazalo, naj se od .stranke ne zahteva, da bi morale preveč dvignjene podpore nazaj plačcvai.1. Ako M kaka davlr:- Ija tedaj še hotela kaj od Ležati od or. 'i vsot, katere je preveč izplačevalo, naj sc naredi prošnja na okrajno komisijo za preživljanje, da naj se odtegljaji tudi vsi Splačajo in vračanje sploh spregleda. Seveda od onega časa« ko je davkarija ustavila previsoko izplačevanje podpor, velja nakazilo, kakor je zapisano na plačilni poli okrajne komisije. Neka napaka se pa še vedno ponavlja, Nekatere okrajne komisije se nočejo še ozirati na zakon z dne 30. marca 1918 in sedaj razpošiljajo rešitve prošenj os. nove plačilne pole v smislu zakona z dne 27. julija 1917. Pritisnjeni so tedaj podpi-ranci za gori omenjenih 50 odstotkov, ki so dovoljeni po zadnjem zakonu, od dne 1. aprila 1918. Ker so drugod po Avstriji, zlasti v Nemcih, okrajna glavarstva bol} gibčna in so že davno izšla nakazila podpor po novem zakonu, so naši ljudje prikrajšani za velike vsote. Dolžnost sloven-sirih časnikov je, na škodo ljudi opozarjati, in dolžnost domoljubov, da nemudoma pomagajo ljudem sestavljati prošnje in zahtevati po zakonu utemeljeno pravico do podpore od dne 1. aprila 1918. Pomni na} se pa, da ta zakon velja le za tiste, ki dobivajo skrajšano podporo in ki so večje podpore potrebni ter po zakonu vrednL Kakor so širili pred odhodom Ornigo-ve dsputacije na Dunaj na štajerskem letake proti slovenskim »veleizdajalcem«, tako sc sedaj v strahu pred jugoslovansko povodnjo poslužujejo na Koroškem enakih bojnih sredstev. Nič ne označuje načina nemškega boja bolj jasno, kot ta letak sam. Priobčujemo ga brez komentarja, ki bi mogel vtis tega dokumenta le za-braniti, svojim čitat.eljem v pouk in razvedrilo. Letak, tiskan v Ptu.ju v založbi »Štajerca?, se glasi: Našo Koroško hočejo raztrgati! V službi naših sovražnikov hočejo našo Avstrijo razbiti! Kdo? Veleizdajalski Jugoslovani To so težke trditve, ali dajo s£ dokazati. Pač prihajajo iugoslovanski apostclji s pobožnimi obrazi in patrijotičnimi besedami k nam. Vedo pač, da si Korošec svojo pošteno srce., ki je stokrat za domovino krvavelo, ne pusti od nikogar zastrupiti. Tako, kakor večne skalnate stene v naši prekrasni domovini, taka ie zvestoba koroškega ljudstva... Zato pomagajo lepe besede Vseslovanov le pri onemu malemu delu našega ljudstva, kateri jc davno ! že pokvarjen in taki hujskanji pristopen. Mi pa hočemo nevarnemu nasprotniku j larfo iz obraza iztrgati! Kajti dvanajsta ,ura za odločitev naše stare Avstrije st bliža. Kaj hočejo Jugoslovani? Po njih »majski deklaraciji« zahtevajo ti veleiz-daialci združenje vseh na Avs t r o -Ogrskem živečih Slovencev, Hrvatov in Srbov pod žezlom H a b s -b u r ž a n o v. Ta sama ob sebi zaničl|iva, veleizdaialslca, skoz in skoz državi sovražna izjava pa je tudi velika 1 a ž. Jugoslovani iziavliajo sami očitno, da ta deklaracija, za katero bi se moralo pisatelje po veljavnih kazenskih postavah že davno v ječo vreči, da vsebine ta izjava torej le niih najmanjšo zahtevo. To se pravi, da po izpolnitvi te zebe bi si jugoslovanski »Volk« z požrešno besnostio novi kos mesa iz truda notroežliive mamice Pstttre za pžlviMe. - Komisije za preživljanje svojcev onih, ki so bili vpoklicani v vojno, so se poprej pri določevanju podpor ozirale na zakon z dne 26. decembra 1912 in so nakazovale za nezakonske otroke, katerih očetje so se nahajali v vojni, oni znesek kot za pod-poro za preživljanje, katerega se je bil vpoklicanec kot oče pred sodnijo zavezal plačevati. Po zakonu z dne 27. julija 1917 se k tej podpori dovoljuje 50 odstotkov poviška in po zakonu z dne 30. marca 1918 še 50 odstotkov. Ako je tedaj dajal oče za preživljanje otroka po 15 K na mesec, se sedaj dobi podpore po 30 K. Ta dva zakona, ki dovoljujeta povišanje podpor, pa ne veljata samo za nezakonske otroke, marveč za vse svojce, ki so podpore potrebni in so jo prej dobivali v gotovi meri od onih, ki so zdaj v vojni. Zahteva pa se, f če sc želi dobiti povišek, da so dotičniki odšli v vojno že pred 1. avgustom 1916. Zgodilo se je pri teh podpirancih nekaj posebnega. Ko ie izšel prvi nejasni zakon, ki dovoljuje povišanje podpor, so izdala finančna ravnateljstva davkarijam navodilo, da naj se provizorično, preden komisije določijo, koliko gre komu podpore, izplačuje vsem tistim, ki so z vpoklicanim živeli v skupnem gospodarstvu, naj bo vpoklicanec oče ali sin, podpora v polnem znesku, t. j. na deželi po K 1'60 na dan. Okrajna glavarstva so zakon drugače razlagala, namreč tako, da naj se da, ako je vpoklican oče, ki je dolžan družino vzdrževali, polna podpora, če je družina potrebna, ako je pa vpoklican sin, ki je prej le deloma pomagal družino vzdrževati. naj se da skraišana podpora, tedaj le Iz seje dež. odbora kranjskega. ▼ Ljubljani, dne 15. junija 1918, Navzoči: Kot predsednik deželni odbornik msgr. dr. Evgen Lampe, kot prised-niki deželni odborniki: dr. Vladislav P»« gan, dr. Kari Triller in dr. Ivan Zajec. Draginjske doklade za deželne uslužbence in vpokojence. Deželnim aktivnim uslužbencem in vpokoiencem se dovolijo draginjske doklade v dosedanji izmeri do 31. decembri 1918. Preparatorjem deželnega muzeja se imenuje Viktor Herfort in uvrsti v kategorijo poduradnikov, Deželna zveza za tujski promet ln j turistiko. V glavni odbor Deželne zveze za tujski promet in turistiko na Kranjskem s« imenujejo gg.: dež. odbornik dr. Kari Triller, dr. Janko Benedik, okr. zdravnik na Bledu; Mihael Černe, hotelir na Bledu-, Frančišek Žvan, župnik v Boh. Bistrici) Anton Golf, župnik v Srednji vasi v Bohinju; Ivan Piber, župnik in deželni poslanec v Gorjah; Josip Lavtižar, gerent v Kranjski gori; Andrej Krajec, župnik v Kranjski gori; Andrej Perko, jamski nadzornik v Postojni; Avguštin Zajec, gostilničar v Šiški; dr. Vladislav Pegan, dež. odbornik v Ljubljapik Henrik Lindtner, dež. rač. ravnatelj v Ljubljani, Avgust Maly, župan v Belipcči; Franc Peterca, predsednik st. dr. »Union«; Anton Mayer, c. kr. dež. šolski nadzornik v pokoju in J. Hedžet, hotelir * Ljubljani. Jakoba pl. Schellenburga ustanovno mesto na c. kr. Terezijanski akademiji se podeli Hermanu bar. Rechbachu. Občina Št. Jošt — sprememba imena. Zahteva občine Št. Jošt po spremembi imena se odkloni, ker ni nobene nujne , zahteve za to, da se staro in vkorcninjeno ime odpravi. Ako bi deželna vlada vkljub temu zahtevi ugodila, ugovarja dež. odbor proti temu, da bi se občina po novi oz; načbi razen »Besnica« imenovala tudi »Bessnitz«, ker te.ga imena ljudstvo ne pozna in je povsem neopravičeno uvaia ' take krajevne označbe, ki jih nikdo ne želi. Za obiskovalce navtične šole oziroma akademije v Kotoru eli Bakru se s pridržkom naknadne pritrditve deželnega zbora napravi pet ustanov v letnem znesku po 1000 K. Iz seje deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 19. junija 1918-Navzoči: Kot predsednik dež. odbornik msgr. dr. Evgen Lampe, kot priseči-niki deželni odborniki'. Josin Anton er°< Barbo, dr, Vladislav Pegan, dr. Ivan Zajec in dr. Kari Triller. Predsednik konštatuje sklepčnost ter otvori sejo in predlaga sledečo resolucijo: Deželni odbor kranjski, kot ustavni zastopnik dežele, zavrača z največjo ogorčenostjo nizkotni poizkus veleizdajalca dr. Ante Trumbiča in njegovih sodrugov, zavest iprebivalstvo naše dežele v veleiz-dajstvo in odklanja zlasti nesramno podtikanje, kakor bi izdajalsko in vojsko podaljšujoče početje jugoslovanskih Uskokov našlo kakršnokoli oporo v poštenem, cesarju zvestem prebivalstvu kranjske voj-vodine. Prebivalstvo kranjske dežele želi, da ie čim preje povrne mir in išče svojo srečno bodočnost slejkoprej edino pod žezlom prejasne habsburško-lorenske dinastije. S tistimi pa, ki so v najhujšem času zbežali iz domovine, da spletkarijo s sovražniki našega cesarstva in podaljšujejo vojsko, noče dežela Kranjska nobenega stika in se jah z ogorčenjem otresa kot največjih škodljivcev naroda. Ta resolucija je bila sprejeta z vsemi glasovi razen deželnega odbornika dr. Trillerja. Resolucija se pošlje vsem občinskim zastopom kranjske dežele. Župani se po-zovejo, da takoj skličejo sejo, v kateri predlože resolucijo v sklepanje in o tem sklepu poročajo tekom 14 dni deželnemu odboru. — Draglnjske doklade .za učiteljstvo. Ker je država pripravljena dati deželam 50 odstotni predujem za izplačilo tri četrtine držav, zboru predloženega zneska za draginjsko doklado učiteljem, se načrtu od c. kr. naučnega ministrstva predlaganega sklepa pritrdi, da je mogoče učiteljem vsaj v tem obsegu ustreči še pred ustavno rešitvijo predloženega zakona. — Letna poročila na drž. srerin'ih šolah kranjskih. Na predlog referenta dr. ; > .a i sklene storiti pri pristojnih šolskih oblasteh potrebne korake in uporabi vse vpliv, da se na državnih srednjih šolah kranjskih, ki po razmerju učencev veljajo kot slovenske, izdajajo letna poročila v slovenskem jeziku. Vpogled v deželne knjige po deželnih poslancih. Deželni odbornik dr. Triller predlaga v imenu kluba narodno-naprednih in novoustanovljenega kluba deželnih poslancev S. L. S., da se mešani komisiji de-želnozborskih klubov da vpogled v deželno knjigovodstvo. Predsednik msgr. dr. Lampe je odgovoril, da je to protiustavno in da spadajo vloge deželnozborskih klubov v delokrog predsedstva deželnega zbora ne pa deželnega odbora. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. junija. Uradno se poroča: Sovražnik je svoje napore, da bi nam zahodno od Piave priborjene uspehe zopet iztrgal, nadaljeval tudi včeraj z nezmanjšano silovitostjo. Njegove žrtve so bile vnovič zastonj. Vsi navali so se zrušili ob neomajnem odporu naših junaških čet. Posebno silovito so se borili na kraški visoki planoti Montella, kjer se je ob površno narejenih okopih divizije podmaršala Goi-ginjerja razbijal naval za navalom. Povsod s« je boril mož proti možu. Na širini 2 km je sovražnik zbral 8 polkov, da bi omajal naše vrle čete, Silne zgube so prisilile Italijana, da je metal rezervo za rezervo v bitko. Poleg velikih krvavih zgub se vsak dan viša število ujetnikov. Tako so predzadnji bojni dan samo na Montellu ujeli 3200 mož, 2000 od teh jih je ujel ogrski pešpolk št. 139. Ogrski armadni polki, avstrijski strelci in ogrski honved so v teh vročih, noč in dan trajajočih bojih kot napadalci in kot branilci vdeli v svojo slavno igodovino nov časten list. Na ostali fronti je včeraj prevladoval topniški boj. Načelnik generalnega štaba« Italijansko poročilo. Rim, 20. junija. Na Montellu in ob Piavi se nadaljuje bitka ljuto in brez odmora, Sovražnika smo odbili sinoči severno od železnice pri Monte Belluna in prisilili njegovo napadalno fronto, da se je morala umakniti proti severnovzhodnem vznožju Montella. Ob tej priliki smo ugrabili 1226 ujetnikov in veliko strojnic. Ob Piavi se je bil v prvih črtah ljut boj, ki ga je boril sovražnik odločno in ognjevito in so ga vzdržali naši z veliko žilavostjo in hrabrostjo. Sovražniku, ki je vrgel včeraj popoldne veliko svežih čet v boj, se je po-■rečilo, da je začetkoma pridobil nekaj ozemlja na sronti pri Zensonu, a smo ga hitro zadržali; naše pomožne čete, ki so precej prihitele, so ga prisilile, da se je moral umakniti. Našim četam se je po-»rečilo z energičnimi delnimi napadi močno skrčiti bojni odsek zahodno od San Done; ugrabili smo 513 ujetnikov. Češkoslovaški oddelki so zapečatili junaška načela svobode in neodvisnosti, za katera •• bore na naši strani, hrabro s prvim davkom krvi. Sestrelili smo 14 sovražnih letal. Na Asiaški visoki planoti so vzeli francoski oddelki sovražniku postojanke na Bertigu in na Pennarju in ujeli 102 ujetnika. Naše čete so zopet osvojile Monte Costallunga in ugrabile do 100 ujetnikov. Odbili smo sovražne napade na Monte Corna. Angleško poročilo t italijanskega bojišča. London, 19. junija. Uradno: V angleškem odseku se položaj ni spremenil. Naše topništvo obstreljuje in izvaja presenetljivi ogenj. Sovražno topništvo ni delovalo. Ugrabili smo 7 topov. Ob Piavi so •e bili težki boji, toda sovražnik je včeraj le malo napredoval. Reka narašča in je odnesla več sovražnih mostov. Poročilo vojnega tiskovnega stana. Dunaf, 21. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Ljuti boji na jugozahodni bojni črti, ki požirajo od vseh strani privedene naskakujoče italijanske množice, so, kakor se zdi, dosegli povsod svoj višek, kjer »o napravili naši dosedanji uspehi nevarno vrzel v italijanske obrambne črte. Vsi »unki in napori sovražnika, ki so jih izvajali z brezobzirnim nastopom čet, so se Mi včarai kakor dpzd&j povsod, končali z najtežjimi zgubami in s popolnim neuspehom. Niti koraka priborjenih tal si niso pustile iztrgati čete, ki stoje na južnem krilu naše bojne črte ob Piavi, junaško drže tudi pod slavnim vodstvom generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa na Montellu se boreči polki večkrat preizkušena divizija podmaršala Goigingerja z železno pestjo višine tega kraškega vrha v najneugodnejših vremenskih in bojnih razmerah le za silo izkopane postojanke. Vse podrobnosti, ki jih navaja današnje poročilo generalnega štaba, dokazujejo tako junaštvo naše pehote, ki ji ni enake, kakor tudi obupano ljutost, s katero naskakujejo divizija za divizijo Italijanov brez uspeha naše črte. V frontnem prostoru, ki je širok le dva kilometra, vreči v boj istočasno osem polkov v gostih vrstah pod osredotočenim učinkom daleč streljajočih sovražnih baterij, pomeni, da se stavi vse na en list in da mora vrednost priborjenega uspeha upravičevati vporabo moči, kar dokazuje, kako italijansko vojno vodstvo bole neuspeh in dosedanje izgube, ki se ne čutijo toliko gle.de na izgubljeno ozemlje, kakor z ozirom na strašno izrabo vojne energije, materijala in rezerv. Včeraj smo sestrelili deloma v zračnih bojih, deloma s tal, pet letalcev. XXX Cesar na bojišču. Na bojišču, 20. junija. (K. u.) Nj. Veličanstvo cesar Karel se je pred nekaj dnevi podal k pripravi ofenzive proti Ita-Hji na jugovzhodno bojišče. Tega potovanja se udeležuje tudi maršal nadvojvoda Friderik s svojim krilnim pobočnikom generalnega štaba Heinzem. V cesarjevem spremstvu sta med drugimi tudi načelnik generalnega štaba generalni polkovnik baron Arz in cesarski nemški vojaški pooblaščenec pri c. in kr, vrhovnem armadnem poveljstvu, kraljevi pruski generalni major pl. Cramon. Na bojišču se je pozneje pridružil najvišjemu vojnemu gospodu tudi namestnik načelnika generalnega štaba, generalni major baron Waldstatten. Cesar je pregledal vojne skupine in vsa armadna poveljstva, nekaj zbornih poveljstev in številne čete, med njimi tudi formacije, ki se že vežbajo. Druga poveljstva je po naročilu najvišjega vojnega gospoda obiskal maršal nadvojvoda Friderik, ki je prišel do bojnega ozemlja, da prinese kolikor mogoče mnogim četam, ki jih vladar ni mogel videti, cesarski pozdrav in se prepriča o njihovi pripravljenosti in o njihovem izvrstnem razpoloženju. Vladar se v glavnem razgovarja z višjimi voditelji, pogosto pozno v noč. Cesar ni poznal nobene utrujenosti, niti lakote, niti žeje, če je s poveljniki sedel pred zemljevidom in sprejemal poročila o izbornih uspehih ob začetku našega napada. Cesar se je mudil po visokih gorah naših tirolskih planin in po italijanski nižini, da na terenu samem prouči razmere. Na beneškem bojišču je cesar obiskal tudi ranjenega generala konjen. k i Sch5n-burga. Na fronti je cesar zved udi o poškodbi, ki jo je njegov brat nadvojvoda Maks dobil pri osvojitvi hriba Dosso Alto, 30letni vladarski jubilej cesarja Viljema so tudi pri cesarju Karlu na bojišču preprosto in dostojno prrznovali. Pri večerji je cesar napil svojemu ljubemu prijatelju in zvestemu zavezniku cesarju Viljemu, pri čemur je trčil z nemškim vojaškim pooblaščencem generalnim majorjem pl. Cra- monorn. Pri ooUtdavaniu tfradbe železnice U Landecka v Mals se je cesar peljal tudi ob švicarski meji. pri Martinsbrucku in Tau-ferju. Na mostu čez Ino pri Martinsbrucku je vladarja pozdravil poveljnik švicarske obmejne straže, neki poročnik, s katerim se je cesar razgovarjal o njegovi lepi domovini. Švicarski častnik se je nemalo začudil, ko je pozneje čul, da je govoril s cesarjem Karlom; mislil je, da je polkovnik. Cesar je obiskal tudi slavni benediktinski samostan Maricnburg. Cesarju zvesto prebivalstvo je vladarja povsod po Tirolskem zelo prisrčno sprejemalo. Zadržanje prebivalstva na beneškem ozemlju'tudi zasluži, da ga omenimo. Med tem ko se na zborovanjih, ki jih prirejajo naši vojskujoči se sovražniki, vedno in vedno govori o obupnih klicih Italijanov v od nas zasedenih ozemljih, lahko vsak obiskovalec Benečije ugotovi, da se prebivalstvo pod avstrijsko-ogrsko upravo prav dobro počuti. Tu vladajoče urejene razmere, skrb vojaških oblasti tudi za civilno prebivalstvo, so na to očividno napravile velik vtis. Z avstrijsko-ogrskimi vojaki ob:u- spoštljivo, zaupljivo in odkrito. Izpv ,-ntja Miha nima nič in službe ne more jbiti. Kako naj se v teh hudih časih preživlja z eno keono na dan? Ko bi sam krompir jedel, ni dosti. Kje je državni zbor, ki bi odpravil te krivice in rešil gladu one, ki so se žrtvovali za domovino? — Frischauiov dom na Okrešlju je od 16. junija oskrbovan kakor po navadi. Kruh in meso naj turisti prineso s seboj. — Delo za sirote. Vsak torek in petek od treh do polšestih popoldne se v Alojzišču, 2. nadstropje, prirezuje blago za obleko sirot. Čislane dame, ki so lani pomagale obleko šivati, se tudi letos lepo prosijo, da bi blagovolile sodelovati. Seveda so tudi nove pomočnice dobrodošle. Prosimo lepo, da bi se izvolile oglasiti zgoraj navedene dneve in ure v Alojzišču. — Noblova mirovna nagrada. »Frankfurter Ztg.« poroča: V Vatikanu pričakujejo, da se bo podelila Noblova mirovna nagrada papežu. — Iz Knežaka. Nadučiteljska služba v Knežaku je razpisana do 30. junija. — Za gladno deco. Z ozirom na oklic »Odbora slovenskih, hrvatskih in srbskih žen za sirote«, ki smo ga priobčili v četrtkovi številki, opozarjamo, naj se nabrane vsote odpošljejo neposredno imenovanemu odboru v Zagreb. — Prepovedana češka himna. Iz Prage poročajo: 18. t. m. so predstavljali v gledališču »Uranija« Skroupovo češko opero iz slovaškega življenja. Policija je prepovedala peti pesem »Kde domov muj« ki bi se imela v operi peti. — Prošnja. V Gradcu leži pismo naslovljeno na rodbino nekega Mehilen Andreja iz Serpenice pri Tolminu. Pojasnila daje Žužek Fr., inženir v Gradcu, Lessing-strasse 12. LiubSianske novice. lj Glasbena Matica. Šolski izpiti gojencev Glasbene Matice ob sklepu šolskega leta 1917/18 se vrše v dneh: ponedeljek, torek, sredo in četrtek, 24., 25., 26. in 27. junija, vsaki dan v času od 4. ure popoldne do pol 8. ure zvečer v šolski dvorani Glasbene Matice v II. nadstropju društvene ulice v Vegovi ulici 7 po sledečem sporedu: Prvi dan gojenci gosp. prof. Josipa Vedrala in g. prof. Josipa Pavčiča; drugi dan gojenci gdč. Stanislave Hajkove in gdč. Maste DolejšeVe; tretji dan gojenci gdč, Jare Chlumecke, gdč. Klotilde Pra-protnikove in gdč. Dane Koblerjeve; četrti dan gojenci g. Vaclava Tulacha in gdč. Silve Obrekarjeve. — V petek, dne 28. junija, se sklene šolsko leto 1917/18 in se gojencem izročijo šolska naznanila. lj Gledališki večer priredi gosp. Jos. Povhž, bivši član in režiser slovenskega dež, gledišča, v torek dne 25. junija t. 1. v dvorani hotela »Union« ob 8. uri zvečer v prid vdovam in sirotam padlih c. kr. gor. strel, polka št. ?. Iz posebne prijaznosti sodelujejo: ga. Otahalova, koloratur-ka, ga. Peršlova, altistka, gdč. Potočnikova, spremljevalka na glasovirju, gdč, Vera Danilova, igralka, ter gdč. Mira Danilova, igralka, in gg.: Danilo, igralec, Kovač, tenorist, Debevec, bariton. Vspored: Saint Saens: Arija iz opere Samson in Da-lila, poje ga. Peršlova; Hollander: Severni brzovlak, poje g. Povhfc; Verdi: Arija iz opere Aiida«, poje g. Kovač; Verdi: Duet iz opere Troubadur, pojeta ga. Peršlova in g. Kovač; Meyerbeer: Arija paga iz opere Hugenotti, poje ga. Otahalova; Verdi: Arija grofa Lune iz opere Troubadur, poje g. Debevec; tercet iz opere Troubadur, pojo ga, Otahalova, ga, Peršlova in g. Kovač; DeirActJua: Lastovica, poje ga. Otahalova; Stolz: »Gospodična pred nebeškimi vratmi«, poje g. Povhč| Danilo: Vražja divizija«, burleska v enem deja-igrajo gdč. Vera Danilova, gdč. Mira lova in g. Danilo. — Predprodaja \itopnie v trafiki ge. Dolenčeve v Prešernovi ulici. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Ker se vrši ta večer v prid našim sirotam, pričakujemo kar najobilnejše udeležbe, « lj Jutri v Trnovo! Popoldne ob dveh ondi mobilizacija proti sovragu, ki je začel zopet besneje razsajati po naši domovini. Kateri ste za to, da naša Jugoslavija na bo dežela pijancev, marveč da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož, napravite jutri popoldne kratek sprehod iz mesta, da se dogovorimo, kako za-sigurati naši domovini tudi v tem oziru lepšo bodočnosti — Vodstvo »Svete vojske«. lj Za praporščaka v rezervi sta imenovana enoletnik četovodja Janez Lazar in kadetni aspirant Gvidon Debelak, lj Poročil se je dne 18, t. m. g. nad« poročnik v res. Stanislav Rogl,ič, c. in kr, bos. herc, pp. št, 2 z gospodično Antonijo Wurzbach pl, Tannenberg. lj Pokopali so včeraj dijaka 1. letnika moškega učiteljišča Stanka Grudnika, doma iz Trebelnega. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek ob pol sedmih v cerkvi sv, Jakoba. lj V Ljubljani stanujoče žene ln zakonske sirote ter nezakonske otroke padlih, umrlih in uradno pogrešanih vpokli-cancev, oziroma njihove zakonite zastopnike opozarjamo na uradni razglas koncem lista, glasom katerega se morajo do dne 28. junija 1918 zglasiti na mestnem magistratu v svrho štetja vojnih preostalih, Opustitev zglasitve je kaznjiva. lj Natečaj. Na IV. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 10. junija 1918, štev. 40il, stalno popolniti extra statum službeno mesto voditeljice dnevnega zavetišča s sistemiziranimi službenimi prejemki. Pri podelitvi omenjenega učnega mesta pridejo v poštev zgolj le učiteljice. Rok za vlaganje prošenj je do 30. junija t. 1. lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši v sredo, dne 26. t. m, prostovoljna dražba raznih predmetov od 3. do 6. ure popoldne v uradnih prostorih v Prečni ulici štev. 2. lj Kopališče »Hygieja« je odprto vsako sredo in četrtek od 8. ure dopoldne do 6. ure popoldne. lj Namesto venca na grob svojega pravnega zastopnika g. dr. Frančiška ^v-letiča je darovala Ljudska posojilnica za oslepele vojake 100 K. lj Uradni prostori c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani, oddelek skrb za vojne beguncc, se nahajajo od 26. t. m. dalje v poslopju c. kr. finančnega ravnateljstva, Cesarja Jožefa trg št. 1, II. nadstropje, soba št. 14. Radi preselitve je urad dne 24. in 25. t. m. za stranke zaprt. lj Dekleta se sprejmejo za domača dela v bolnišnici »Ljudski dom« v Ljubljani. š Duhovniška vest. Č. g. Valentin Ml-kuš, župnik v Št. Juriju ob južni železnici, je imenovan za kn. šk. duhovnega svetovalca. ' š častni občan. Občinski odbor občine Sardinje pri Veliki Nedelji je izvolil za častnega občana vlč. Frančiška Mo-ravca, kanonika in stolnega župnkia v Mariboru. , _, š 25 letnico svojega službovanja v Ljutomeru je praznoval šolski ravnatelj g. J. Robič v Ljutomeru. š Na smrt obsojeni — umrl. Iz Maribora poročajo: 68 letni posestnik Anton Topolnik iz Cogetinc, ki je bil 4. t. m. od tukajšnje porote radi umora svoje žene obsojen na smrt na vešalih, je v ječi umrl. k Koroški učitelji so, kakor smo svoj čas poročali, binkoštni ponedeljek sklenili, da bodo po 8. vojnem posojilu štraj-kali. Zdaj so si stvar premislili. Dne 16. > junija so imeli v Celovcu shod, ki se ga je udeležilo 200 učiteljev in na katerem so jim iz Gradca došli učitelji Pochlatko, Otter in Gory na novo zabičali, zakaj in kako morajo delati za 8. vojno posojilo. Pohvalili so se, da noben stan za. vojno-oskrbovalne namene ni storil toliko kot nemško učiteljstvo in da se mora zato šola podržavitil k Št. Pavel v Labudski dolini. V tukai-šnji samostanski cerkvi oo. benediktincev se nahaja velik sarkofag z zemeljskimi ostanki 13 Habsburžanov, med njimi Ape-žene prvega Habsburžana na avstrijskem prestolu, Rudolfa. Do 1. 1770 so počivali v KBnigsfeVden in mestu Baselu v Švici, tega leta pa so jih benediktinci z dovoljenjem cesarice Marije Terezije prenesli v svoj samostan sv. Blaža v Črnemlesu (St. Bla-sien im Schwarzwalde). Ko so menim vsled sekularizacije morali zapustiti svoje bivališče so šli v Avstrijo in dobili 1. 180 ). od cesarja Franca I. benediktinski samostan v Št. Pavlu, gospostvo Dobrlovas in nekdanji frančiškanski samostan v Celovcu, ki jih je bil cesar Jožef II. razpusti-L. 1818. so prenesli v Št. Pavel tudi grobišča Habsburžanov. Zdaj so ostanke preložili v nove skrinjice, iem povodom ic bila v soboto 15. junija v Št, Pavlu posebna slavnost, pri kateri je dež. predsednik grof Lodron zastopal cesarja Karla. Knez in škof dr. Adam Hefter je imel žalno službo božjo, ravnatelj R. Strelli primeren nagovor, na kar so rakve položili na prejšnje mesto. Nato je dež. predsednik v cesarjevem imenu izrekel opatu in kapitlju zahvalo za prirejeno slavnost ter naznanil, da bo cesar o prili' i obiskal samostan. k Kanalska dolina. Po vojni razrušene Kanalske doline še zdaj. ne gradijo. Koliko se je pisalo in zbiralo za revno prebivalstvo, a kako je v resnici? Iz Na-borjeta poročajo, da radi pomanjkanja živil ni dobiti civilnih delavcev, deželni vladi pa je na razpolago samo 35, reci: petintrideset laških ujetnikov za javna delal Begunci, ki so se povrnili, so obupani, ker ne morejo popraviti porušenih domov. Dovoz živil je potreben, drugače morajo ljudje svoja bivališča radi lakote zopet zapustiti. — Tako celovški listi. Primorske novice. p Iz Istre. Glad vlada pri nas povsod, posebno pa po srednji Istri ocl Buzeta do Pulja; bolje je na Kastavščini, kjer tihotapi vsaka hiša kaj iz Hrvatske. Zato so celo imenovali Kastavščino »žitnico Istre«, kajti na Kastavščino so trpini iz srednje Istre hodili peš po 10 do 15 ur hoda sami z oslički ali z vozovi kupovat iz Hrvatske vtihotapljeno žito. Plačevali so grozne svote, a zadovoljni so bili, samo da so dobili. Tedaj pa so Kastavke na zelo od-f ločen način zabranile vsak izvoz iz Hrvatske skozi Kastavščino v srednjo Istro svojim sosedom. Voznikom, celo revnim ženicam so razrezale vreče z moko, če so jih zasule na prehodu skozi Kastavščino. Ubogi ljudje iz srednje Istre si zdaj ne upajo več priti — ter ginejo glada doma. Sicer so oblasti, to se mora priznati, stopile temu novodobnemu rekviriranju takoj na prste, ampak ljudje so vendar opla-šeni. p Dvojna mera za goriške begunce. Pišejo nam: Oni begunci, ki smo se nastanili blizu fronte, t. j. na Krasu in na Vipavskem, smo bili vedno v nevarnosti od topov in zrakoplovov, tako da nismo bili varni ne po dnevu in ne oo noči, Cele noči prebivati po izdolbljenih votlinah ni bilo kaj prijetno, Aproviziranje se pa vrši tako, da smo dobili mi begunci enake odmere kot ostali domači posestniki, ki so vsaj nekaj malega pridelali. Dobivamo po dveh ali treh mesecih celo po 2 dkg špeha na osebo, ravno toliko kakor drugi domačini, ki so celo po dva prešiča doma zaklali. Isto je z drugimi živili. — V drugih deželah so že davno prejeli naknadno begunsko podporo brez ovir, mi pa, posebno pod sežanskim glavarstvom, ne vemo še nič o njej. Pošiljajo nam pole iz enega kraja v drugi, podpore pa le ni. Isto je z begunsko obleko. Popolnoma obupam begunci se ponovno obračamo s prošnjo do naših državnih poslancev, da bi temeljito vzeli vso stvar v roke in preiskali, kje tiči krivda teh nerednosti, p Gosenic na Kastavskem je letos toliko, da tega nihče ne pomni. Vse sadno drevje je oglodano, celo hrasti po več krajih so popolnoma oglodani in molijo gole veje v zrak. Med Jurdanovci in Japja-nenci je moral vlak parkrat ustaviti in ni mogel naprej radi tega, ker je povozil cele trume gosenic po tiru, da je bil tir ves masten in kolesa niso mogla prijeti. Neverjetno, pa resnično! pr Odborova seja Slovenske Matice bo v ponedeljek, dne 24. t. m. ob šesti uri zvečer v društvenih prostorih, — Dnevni red: 1, Poročilo iz gospodarskega odseka, 2, Poročilo iz Leposlovnega odseka. 3, Poročilo iz Narodopisnega odseka. 4. Slučajnosti, — a Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 22. junija 1918. Ljubljani preti največja nevarnost, da ne bo dobila no-bene%moke več. Vse kaže, da bo mestna aprovizacija primorana peko kruha popolnoma ustaviti. Aprovizacija ima danes za peko kruha na razpolago 7 vagonov moke, Aviziranih je še 6 vagonov, kar bi zadostovalo za 14 dni. Kakor zatrjujejo dobavna mesta za moko niti malo ni pričakovati, da bi bilo pozneje upati še kaj moke. Ravnatelj podružnice žitno-prometnega zavoda v Ljubljani bo sicer osebno interveniral pri centralnih oblasteh na Dunaju, vendar je uspeh posredovanja dvomljiv. Mestna aprovizacija opozarja že danes na grozečo katastrofo, Mestni župan opozori urad za ljudsko prehrano na Dunaju lelegrafično na preteče pomanjkanje in zahteva, da se dobave krušne moke nikakor ne ustavijo, Žitno-prometni zavod mora Ljubljani že sedaj zagotoviti nadomestilo, ako bi ven- ■ g* "^f^-^v^Mšm r»/t*-. «r «■• . j> »t* •>_ Ui ii ..-ii..:. o posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani so nadalje podpisali osmega vojnega posojila: Kranjski deželni odbor 500.000 K, Franc Pavčič 3000 K, Janez Kavalar 1000 K, Jakob Nosan 2000 K, Franc Kosec 1000 K, Luka Otoničar 1000 K, Mihael Škrbec 2000 K, Janez Makovec 1000 K, Anton Mehle 1000 K, Matija Kolar 2000 K, Duhovska hiša stolne župnije ljubljanske 3000 K. Janez Volkar 200 K, Župni urad Vranja Peč 200 K, Janez' Krivic 400 K, Franc Lešnjak 1000 K. — Nadaljne prijave sprejema Kranjska deželna banka v Ljubljani, deželni dvorec. g VIII. avstr. vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki je bilo do inkl. 17. junija t. 1. subskribirano 1,733.950 K VIII. avstr. vojnega posojila. Med drugimi so podpisali sledeči: Franjo Žagar, industrijalec, Markovec, 34.000 K; Mestna hranilnica, Kamnik, 100.000 K; J. Samec, vele-tržec, Ljubljana, 10.000 K; Alojzij Vodnik, posestnik in kamnosek, Ljubljana, 40.000 kron; Fr. Tschinkel, Kočevje, 5.000 K; Hanuš Krofta, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, Ljubljana, 2.000 K; Ant,' Pire, Vipava, 1000 K; A. Birolla, apnenice, Zagorje ob Savi, 3000 K; Ivan Pangerc, Selo pri Bledu, 1000 K; — pri podružnici v Celovcu: Anton Lovšin, Celovec, 300 K; Janez Vidovic, stolni kanonik, Celovec. 6000 kron; Ivan Kazaški, Celovec, 6000 kron; Andrej Wieser, kanonik, Gospa Sveta, 1000 K; Hranilnica in posojilnica Št, Jurij ob Žili 30,000 K; — pri podružnici v Sarajevu: Ašer Leon Finzi, Sarajevo, 1000 K; Matej Schleimer, Sarajevo, 1000 K. — Nadaljne prijave sprejema Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani kot oficijelno subskripcijsko mesto in njene podružnice v Snlitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. isxi darie zmanjkalo krušne moke. Prosi se za ješprenj in kaSo. Na grozečo nevarnost se opozori tudi c. kr. deželno vlado v Ljubljani, čc kmihn in tlrudetfa ne bo, mora do- g Drž:%no posojilo ali zakladuicc. Tudi pri 8. vojnem posojilu je podpisova-teliem dano na prosto. da si oridobe za- ž Izobrazba za gospodinjsko stroko. Pri nas je gospodinjska izobrazba še zelo zaostala. A dočim je za bodoče samostojne gospodinje s par gospodinjskimi šolami kolikor toliko preskrbljeno, pa za izobrazb o pomožnih gospodinjskih moči nimamo niti ene ustanrve. Da se bomo naše zaostalosti in nedostatnosti v tem oziru vsaj zavedali, naj navedemo, kako mislijo o strol covni izobrazbi gospodinjskih uslužbenk "a Nemškem in kaj so na tem pc-prišču "kvarili. Izvajanja in podatke posnemamo po knjigi »Die Deutsche Fran im Beruf«, rpisala Jožefina Levy-Rathe-nau, (V, zvezek »Handbuch der Frauen-bevvegung), 5, izdaja 1917. !.: Splošno gospodinjsko znanje mora imeti vsako dekle. To splošno znanje pa ne more veljati kot popolno gospodinjsko strokovno znanje in ne zadostuje za sprejem plačanih mest v tujih gospodinjskih obratih. Vzrok, da domačim hčeram in gospodinjam prehod iz domapega gospodinjstva v gospodinjsko pridobitno delo tolikokrat izpod-lcti, jc v tem, ker jim nc Postaje temeljitega strokovnega znanja, 1 : se more pridobiti le v posebnem strokovnem šolanju. Vsled pomanjkljivega znanja in sposobnosti posameznic trpi tu 'i ugled celega stanu. To velja tako z ■ veliko skupino »hišnih uslužbenk«,.kamer spadajo dekleta za vse, sobarice, kuharice itd., kakor tudi za hišre uradnice«: ključarice, ciru-žabnice, cslcbnice, poti remljevalke-, itd.^ — Delavni čas v gospodinjski stroki i v obče ni urejen. V bodoče se mora sire-mili za tem, da se tudi delo v gospodinj- ! stvih v gotovi meri uredi in razdeli. Splo- ! šno je pogosto menjanje dela v gospodinjskem poklicu zdravejše, nego neprestano enolično delo v drugih poklicih. Vendar je za večino gospodinjskih služb treba telesne sposobnosti in okretnosti; prijetna, snažna zunanjost je dragocena prednost. Gospodinjski poklici so najboljša šola za poznejše vodstvo lastnega gospodinjstva. Vpelje naj se obvezen gospodinjski pouk na ljudskih šolah in obvezna gospodinjska nadaljevalna šola razširi tudi na hi- . šne uslužbenke in vsa dekleta, ki brez poklica žive v domači hiši. Zelo priporočljiva oblika za izučbo hišnih uslužbenk so vajenska mesta v zasebnih družinah ali pa gospodinjskih obratih, Pouk traja za ravno šoli odrasla 14 letna dekleta po 2 leti, za starejša pa 1 leto. Seveda je treba pri izbiri gospodinje biti zelo previden, da se dekle res kaj nauči, da ne trpi njena vzgoja in da je ne izkoriščajo. Po vseh velikih mestih v Nemčiji imajo ženska društva in posredovalnice za delo in službe seznam« takih mest za gospodinjske vajenke. Najboljšo izobrazbo za gospodinjske poklice, pa nudijo z internatom zyezane gospo* dinjske šole, ki se vsaj za svoje gojenk« bavijo tudi s posredovanjem služb. Posredovanje služb bodi povsodi v rokah času primerno organiziranih oblastvenih (mestnih) posredovalnih in ženskih društev. ~< Znati mora: dekle za vse kuhali, prati in snažiti, pospravljati; sobarica vsa hišna dela izvzemši kuhanje; kuharica, ki hoče res umeti svojo stroko, mora po dovršeni kuharski šoli praktično učno dobo nastopiti v velikih gospodinjstvih, gostiščih, hotelih itd. Na Nemškem se izučba kuharid zadnji čas vedno bolj širi v obliki ženskih' kuharskih vajenk; učna doba znaša tri dO štiri leta, vajenke morajo obiskovati tudi dopolnilne strokovne tečaje. Sklepajo se pravilne učne pogodbe, uspehi so izbornij — Za izučbo dobrih otroških odgojiteljia (bonne) skrbi »Deutscher Frobelverband«* ki jc ustanovil v ta namen posebno šolo< Tečaji so enoletni. Sprejemajo dekleta, ki so z uspehom dovršile dobro ljudsko ali srednjo šolo, — Komorna strežajka moral poleg finejših hišnih del znati krojiti in po^' pravljati obleko in perilo, prati čipke druge tanke tkanine, frizirati, polniti kov-čege; zahteva se okretno obnašanje doma in na potovanju, včasih tudi znanje jezi^ kov. Točnost, redoljubnost, molčečnost so' temeljne lastnosti, ki se zahtevajo od vsa-^ ke hišne uslužbenke. Dekleta, ki si ho^ čejo v gospodinjskem poklicu zgraditi obstanek, se morajo zavedati, da so minul| tisti časi, ko so mogla mlada, za nobeno delo sposobna dekleta nastopati .službo hišen, odgojiteljic itd., želeč tako doseči svobodo in samostojnost. Tudi v teh poklicih se bo poslej zahtevalo temeljito stro* kovno znanje. — Za izučbo hišnih urad* nic, predvsem »pomočnic gospodinje^ skrbi v svojih zavodih »Zveza za pospeševanje gospodinjske izobrazbe ženstva«* Berlin-Schonberg, Karl-Schrade*- Strasse štev. 7. Za sprejem v strokovno šolo se zahteva dopolnjeno 17, leto in obisk višja dekliške šole; samo posebno nadarjenim deklicam, ki so dovršile ljudsko ali srednjo šolo, se obisk višje dekliške šole spregleda. Izobrazba traja 1 do poldrugo leto} za gojenke, ki so že izvežbane in potrebujejo samo izpopolnitve, tudi samo pol leta. Šola se zaključi z izkušnjo pred posebno komisijo. Po dovršeni izkušnji mo< rajo gojenke nastopiti 6 mesečno praktično volontersko službo v gospodinjskih obratih, ki jih določi zavod. Še-le potem dobi gojenka izpričevalo »izprašane hišne uradnice«. Gori omenjena zveza skrbi tudi za strokovno izobrazbo »hišnih dam« in gospodinjskih voditeljic v sanatorijih, bolnišnicah, šolah, domovih itd. Znanje, ki se zahteva od teh uradnic, obsega prehrano, upravo, nabavo, izrabo zalog, ravnanje s stanovanjem in opravo, poznavanje bla« ga, denarno upravo, knjigovodstvo itd. Samo krepke, zdrave žene, ki so znajdene in spretne v občevanju z ljudmi, so sposobne za tako službo. Katera svojega lastnega gospodinjstva ni znala dobro voditi ali je vsled nesreč postala nervozna in bolehna, katera še nikoli ni imela v rokah večjega gospodinjstva, naj se tega raje ne loti. Velike posredovalnice -služb pripovedujejo o žalostnem položaju nesposobnih »hišnih dam«, ki neprestano menjavajo službo. Ali so nepraktične, premalo prevdarne ali pa premalo samostojne in razvajene ter- oblastne. Delavne, gospodarsko temeljito izšolane moči pa najdejo kot hišne uradnic? vedno lahko prav dobrega kruha. »Franz Josc'" grenčica poživi zanesljive, milo in naglo delavnost želodca in čreves, čemur se navadno oridruži še blagodejen pečutek in polagava, Izplakovanje vratu r. Fclierjevim bolečine tolaieti.il, razArajajoeim rastlinskim esen enim tluiclom z zn. . .V '•'1 r- p rj, ^ ■ ■;.! $$ '.'• '"ži >-<; V/i oisjjša d I h oi J © 12 ' licr.ic franko 14 K 32 vin. Lckarnai k. \. lcli:r, Stubicn, Elzalrg št. 134 (lir-vaške), C:z 100.000 zahvalnih pisem. VII,-i Zatekel se je pes-ptičar kratke dlake, bel s kostanjevorujavimi pegami; sliši na ime »Lord«. Najditelj naj ga odda proti nagradi 50 K v Linhartovi ulici št. 4 pri ' Praunseisu. Zgubil?, se je danes dopoldne na trgu baržunasta ročna torbica z večimi listinami. Pošten najditelj naj jo odda: Glince 8 ali pa na državno policijo. SDorainifiiic se »Slovenske Straže"! Brez posebnega obvestila. V najgloblji, neizmerni ialosti naznanjata Hans in Mici Krisper v svojem in v imenu svojih otrok Eriha, c. in kr. nadporočnika v drag. polku St. 5, sedaj v vojni, in Roz» pretužno vest, da je njih srčno ljubljena hčerka, oziroma sestra Edeltrauta v torek dne 18. t. m. ob uro zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v cvetoči dobi 19 let na Semmeringu nenadoma preminul«. Pogreb nepozabne pokojnice se vrli v nedeljo, dne 23. junija ob 4. uri popoldne iz pokopališke cerkve pri sv. Krištofu v rodbinsko grobnico. Sv. maše zadušnice »e bodo darovale v več cerkvah. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 21. junija 1918. Plahte, prazne vreče in uinsite sode KUPI v vsaki množini po vsakokratnih na|vlš|ih dnevnih cenah. — Ponudbe se prosijo na: S. N. NEUMANN, Ljubljana, Poljanska cesta 49. se za slovenske igralce s 15. avgustom t, 1, in manjša STANOVANJA s 1. avgustom t. 1. — Ponudbe na Slovenski gledališki konzorcij v Ljubljani. S t. 8643. ItdiZfjlfllS* 2142 C. kr. poduradnik, 35 let star, z letnimi rednimi prispevki 3000 K, se želi poročiti z deklico neoma-deževane preteklosti, nc nad 30 let staro. Deklicc, ki so absolviralc kako gospodinjsko šolo, so muzi-kilično naobražene, imajo posestvo ali kako dobro idočo obrt, imajo prednost. Vdove do dveh otrok niso izključene. Le resne ponudbe z natančnim naslovom in z najmlajšo sliko sprejema iz prijaznosti upravništvo .Slovenca« pod: »MIRNI DOM« 2101. Tajnost častna stvar. PRODA SE VSA wr oprana Prodajalo se bode v sredo ob pol 11. dopoldne. Hotel »JELENIČ«. Selo-Mostc št. 25. Meč -:: želimo takoj kupiti. Prijazne ponudbe z navedbo cene na: National - Registrier - Cassen - Gesellschaft, DUNAJ VI., MariahilfcrstraBe 57—59. Ponudbe r navedbo množine in □Sir KUPUJEJO SE - suhe črešnie, borovnice ter VefsSiife fpil£ na Trdko JOSIPA VARL, :: Ljubljana. :: V smislu § 37. občinskega reda za deželno •tolno rnesto Ljubljano naznanja podpisani mestni magistrat, da so proračuni mestne občine za čas od 1. julija 1918 do 30. junija 1919, in sicer: 1. mestnega zaklada, 2. nbožnega zaklada, 3. zaklada meščanske imovine, 4. ustanovnega zaklada, 5. mestne pehotne vojašnice, 6. mestne klavnice, 7. mestnega vodovoda, 8. amortizačnega zaklada mestnega loterij- skega posojila, 9. mestne elektrarne, 10. mestne plinarne, 11. mestnega pogrebnega zavoda, 12. mestne zastavljalnice in 13. mestne priprege, dogotovljeni ter so občanom Štirinajst dni, to je od 20. junija do 3. julija 1918, v prostorih mestnega knjigovodstva na vpogled. O ugovoiih, ki bi bili glede proračunov pravočasno prijavljeni, bo razsojal občinski svet. mestni magistrat f^nbilanslti dne 19. junija 1918. St. 5970/V. u. 2143 ODDAJA SE, dokler prosto, v vsaki množini krasno lepa, sproti sveže rezana različnih vrst, na vrtu prejšnjega FrShlichovega posestva, Dunajska cesta. — Dobi se še dovolj PARADIŽNIH in drugih ZELENJADNIH SADIK. Vse po nizkih cenah. 2135 Vsakovrstne SLAMNIKE, slamnate torbice (cekarje), predpražnike, slamnate čevlje (šolne) priporočam gospodom trgovcem za obila naročila. 688 FRAN CERAR, tovarna slamnikov ▼ Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani._ :: GORICA :: p RATIFI LJUBLJANA Stolna ul. 2-4 D/l 1 JCL stari trgšt. 28 TRGOVINA IN MEHANIČNA DELAVNICA. Molka In ženska DVOKOLESA ie s staro pneu-matiko, ŠIVALNI in PISALNI STROJI, GRAMOFONI, ELEKRIČNE ŽEPNE SVETILKE. Najboljle BATERIJE. Posebno nizka ccna za preprodajalce. s primerno šolsko izobrazbo, bi se rada Izučila v kaki večji trgovini. — Več pove varuh I. Kralj, Železniki, Gorenjsko. i C. kr. deželna posredovalnica za delo vojnim in validom v Ljubljani iSče Razglas. Uradno itelie vojnih preostal V izvršitev ukaza c. kr. ministrstva za social: Ho skrb z dne 20. aprila 1918, št. 151 drž. zak., ' odreja podpisani mestni magistrat splošno štetje .vdov (žen) in zakonskih ter nezakonskih sirot (otrok) vseh onih pripadnikov oborožene moči, orožništva in na podlagi zakona o vojnih dajatvah v osebno službovanje vpoklicanih ali za prostovoljna dela aH službe uporabljanih oseb, ki so v vojni padli ali umrli vsled ran ali bolezni, dobljenih v vojni, ali ki so uradno proglašeni za pogrešane. V to svrho naj se zglase brez izjeme vse v Ljubljani stanujoče, v poštev prihajajoče vdove (žene) in zakonske ter nezakonske sirote (otroci), oziroma njih zakoniti zastopniki, neglede na to, ali je bil padli, umrli ali uradno pogrešan vpoklicanec častnik ali pa jc spadal k moštvu, do vštetega torka, dne 28. junija 1918, Izvzemši nedeljo, dne 23. junija 1918, od 9. do t. ure na mestnem magistratu, galvne stopnice, levo, vrata št. 2 na hodniku. Vsaka stranka naj prinese s seboj dokazilo o Vpoklicančevi smrti ali uradni pogrešitvi, poročni list, krstne liste vseh preostalih, domovnico ali delavsko knjižico in pri nezakonskih otrocih dokazilo očetovstva; kdor prejema vojaško državno podporo ali vojaško preskrbnino (pokojnino), naj prinese plačilno polo o podpori, oziroma odlok o pre-skrbnini. Zglasiti se ni treba le onim preostalim, ki so )e vsled posebnega vabila zadnje dni že zglasili v svrho štetja. Zglasitev je v javnem interesu in v interesu v poštev prihajajočih preostalih samih dolžnost, ki jo zakon izrečno nalaga. Kdor bi se štetju odtegnil ali se branil dati zahtevana pojasnila ali vedoma napačno izpovedal, tega bo politična oblast kaznovala z denurno kaznijo do 200 K ali z zaporom do 14 dni. Pri obtcževalnih okoliščinah se ga kaznuje lahko obenem z denaroo kaznijo in z zaporom. mestni ma^strat Spbijanski dne 17. junija 1918. Zahteva se primerna splošna in pi?arni.ška izobrazba, poznanje razmer na delavniškem trgu in na gospodarskem polju; znanje obeh deželnih jezikov. Plača po dogovoru, »Vojni invalidi imajo prednost. Prošnje je vložiti do konca junija t. 1. pri podpisanem kuratoriju. — Kuratorij c. kr. deželne posredovalnice za delo vojnim invalidom (na državni obrtni šoli). V Ljubljani, dne 11. junija 1918. Proda se iz proste roke Dr. IVHII HliBHD OKROŽNI ZDRAVNIK IN ZOBOZDRAVNIK V ŠKOFJI LOKI 26. JUNIJA DALJE. ::— Sprejme sc izurjena o J? s» Kupujte le domač izdelek, to je: proti dobri plači in hrani na deželi. One, ki imajo veselje tudi do trgovine, imajo prednost. — Ponudbe se prosi na upravništvo lista pod št. 2121. ucku imiouu M 1 Kongresni trg št. 2, s pravico javnosti vsled odloka c. kr. ministrstva za bogočaslje in nauk z dne 20. avg. 1911, it. 28.837 [PRiZMANO Dobiva se v vsaki prodajalni! Od raznih strani dobivamo poročila, da potniki raznih zavarovalnih družb izrabljajo naš zavod v svoje agitacijske namene pod pretvezo, da so z njim združeni. Proti dotičnim nastopimo z vsemi zakonitimi sredstvi. Naš zavod je popolnoma samostojen in nima za nas nobeden delovati, ki nima našega pooblastila. Zahtevajte tedaj vedno, da se z njim izkaže. Priporočamo pa lahko le »Kranjsko deželno podružnico n. a. deželne življenjske, rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani«, katere petriki tudi za naš zavod delujejo. Vodstvo »VZAJEMNE ZAVAROVALNICE« proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani. Vpisovanje za lolsko leto 1918./19. se vrli 28., 29. in 30. junija od 10. do 12. ure dop, Na deški trgovski loli se sprejemajo: v pripravljalni razred učenci, ki so dopolnili 13. leto starosti ali ga bodo še tekom solarnega leta dopolnili; v I. letnik učenci, ki so: a) dopolnili 14. leto starosti ali ga bodo šc tekom solarnega leta dopolnili in so b) z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje šole ali pa popolno meščansko šolo ali c) uspešno prestali posebno sprejemno izkušnjo. Na dekliški trgovski šoli se sprejemajo: v I. trgovski letnik učenke, ki so: a) dopolnil« 14. leto starosti ali ga bodo dopolnile šc tekom solarnega leta in so b) dovršile meščansko šolo ali pa 8. razred ljudske šole. Vstopnina je 5 K, prispevek k učilom 10 K. K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisuje se tudi lahko pismenim potom. Vsa nadaljna pojasnila daje ravnateljstvo zavoda. 1933 V Ljubljani, 8. junija 1918. Raoaafeijstoo. Ura Z zapestnico * varnostnim sisklom ponikljana; K 30--, 40--, 60-—, 80--, 100--, z varnostnim steklom K 2-—, radij K 10 — več. •Žepne ure K 30--, 40-—, 60 -, 80--, 100-, Budilke K 24-, 30—, 40-, 50—. Pošilja se z Dunaja proti vposlatvi zneska Dunaj, IV. MargareSfcenstrasso 37/32. Tovarniški cenik proti vposlatvi K !•—. Me lili«posojili. c. m. miiii aii u m m sile (Zavarovalni oddelek) deželna posloD&iiiic& o LlraSiSI^nl FranKe®0 rtrežgs f vseh vest za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver iu izdelovatelj kavčuk - šlambilijev Lfublfana, Dvorni trg št. l.| AAn i hvaležnih odjemal. po-SVVaUvV I trdilo da unife veleč korenin „8iabalsjm" v treh dncti brez bolečin odpravi kurja oceia, brailcviee. trdo koio. Uspeh zajamčeni Cena i K, 3 lončki 7 K. 6 lončkov 11 K. ','nnnl'ni odstrania ,,Fld:s" nnjtrdov. revmat. bo-tUUUUUI Icčlne, 1(0 ie že vse odreklo, In pri ollih zobeh. če ni uspeha, denar nazaj Cena 3 K, 3 puSice 7 K, 6 puslc v K. Nlliak. oknm. zobovji), ne nepriietneoa duha I Snežno bele zobe da .,Xlill$", zobna tekočina. Takoi uspeh. Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. - Podgane. Hi rPpott.-S jo — .listtentoir. flko nI uspeha, denar nazaj. 110 ne zahval. Ce- ( na 4 H, 3škati|e8K. Stenice, uši, bolhe, Ščurke uniči z zalego vred rad kalno „THiERA". Cen« 3 K, 3 SltaUie 7 K, prašek za go- d^ffi (Kaisa) 1. poštni predal I2-C-13C, lliriki. Srbečico, Sišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skabolorm" mazilo". Popolnoma brez duha, ne mažp. Poskusni lonček. K 3-— veliki K B — porciju za rodbino K 12-—. Zaloga za Ljubljano iu okolico: Lekarna pri zlaton iolonu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 Pazi t o na varstveno znamko „3fratooi:orm"l sprejema m in vrtom v okolici Ljubljane. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 2036. V Gorici je naprodaj lepa Bočni milni moko) ISV^L.l'1 ca ianu|oii| kuharico enoiiadstropna z vrtom, jako lepa, zdrava lega, za prilično ceno 24.000 kron. Vila je pripravna za stanovanje. Ponudbe naj se pošiljajo na Culot, Gradec, Kaiser Josel-Platz 7. IŠČEM za takojšnji nastop periektno z dobrimi spričevali in veščo nemščine. — Nelly Noot, Javornik (Gorenjsko), grujščina. : Slav. občinstvu naznanjam, da sem svojo ob stari cesti proti kolodvoru stoječo kamnoseško delavnico opustil in se s svojo obrtjo preselil v svojo lastno hišo na Spodnjem trgu štev. 60, kjer Imam tudi zalogo spomenikov in grobnih okvirov. — Za blagol'otna naročila se toplo priporočam. ALOJZIJ FINŽGAR, 2058 kamnosek, Školja Loka it. 60. PRI GRADNJI TOVARNIŠKEGA POSLOPJA blizu kolodvora ▼ TRŽIČU se sprejmo ,«,,,. .. s plačo od K 1'40 iBsSarši in tesarji do k no na uro. * a. a • » plačo od K —80 tezam do K 1°20 na uro. _ , s plačo od K —"60 ŽfcBIS&a do K - 70 na uro. Čezurno delo se plača po dogovoru. — Za dobro prehrano, ki stane 4 do 5 K na dan, |e skrbljeno. Na razpolago brezplačno stanovanje. — Vpraša na; se pri g. Žumer, Ljubljana, Vrhovčeva ulica 3 ali naravnost na stavbiita. 2079 pod najugodnejšimi pogoji. Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osme in prejšnjih izdanj. Pojasnila dajejo naše okrajne poslovalnice v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1/1), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudoliovem in naši pooblaščeni zastopniki, 1915 (mlini za drobljenje in fino mle-tev vseh vrst žita. Enostavna, pa zelo trpežna izvršitev, skoro neporuini, z izmenja jočimi ploščami iz trde kovine. Cene brez podstavka z zavojnino: zzamah-nim kolesom v teži okolu 12 kg 120 K, z ročico v teži okolu 7 kg 100 K. Odpošilja se z Dunaja proti predplačilu ali po povzetju. Dobe se takoj pri: E. Wollsohn, Dunaj II., Obei miillnerstraBe št. 17. Zastopniki se iščejo. ljudska posojilnica ree. zadruga z neont. zavezo v Ljubljani sprsjjema prijjase »a osmo 5V|0 avstrijsko vojno posojilo 55 vjQ oSjjaoHiRMiifa pagtapfo, lake da siane ziomtaaSniSi R IOO'—: 1. davka presto 5 Vb amortizacijsko državno posojilo K II. davka presto 5VI« ^e isepMra 1923 odpovodljivo državno zakladnico K 05*50. Lastniki osmega voiucna posojila bodo imeli prednost pred vsemi drugimi pri nakupa nled meto V7 Kljni bo vojna uprava koncem vojno prodala. Plačalo se bode s tem vojnim posojilom po podplsnl ceni. bet- Vrednostni papirji avstrijska vojnam posajila so spraiine!o v brezplačno shramba In upravo. rnmmnMg BKJBBmiMMBMBMHBBMBi ORM ffSNrft-fl fMf itEoi Mnlska podružnica n. a. dssže!ne žiolfenske in roiine laaaron^mce p LiH&SSani, marije Terezije c. St. 1211 sprejema uoS^g-pgs. zauarouania m S. mim posrašiSo. NašitijpdiigSši postaji! Pojasnila ese^o na razpolago ? "osi mr Išče marljive posredovalce.