Ali napredujerao? Avstrijska država je v vsek stvareb med evropskimi državami nekak unikum. Nikjer ne vidimo nikakršneganapredka, držimo 8e kakor pravi konservativni Kranjci svojih zastarelih, predpotopnih tradicij z vao energijo mladostnih let. Napredka ne opazimo nikjer! In vodilne oaebe, ki ao nekdaj bile prepojene z naprednim duhom, postanejo v teh pozicijah konservativne v polni meri, zakaj to zahteva baje interes države! In kakor ni nikakega napredka opaziti na uobenem polju, takisto ga ni opaziti na šolskem polju, in aicer v materijalnem oziru. Tu ni nikake krepke vodilne rokc, tu ni nikakega pravega smisla za napredek, za razvoj šolstva; ne, solstvo se mora i nadalje razvijati v avojih pred deset in desetietji izdanih okvirih, v onih teanih mejab, ki ga obkrožajo kroginkrog. Vodilne osebe z nekako malomarnostjo opaznjejo boj, ki ga bijejo napredni elementi z nazadnjaškimi, in najčešče se se celo pripeti, da — četudi natihoma — odobravajo razne nazadnjaške naklepe, ki jih kujejo razni nprijatelji" šolstva. RavnoduSno gledamo velikanski napredek drugih držav posebno na Solskem polju, a pri nas se držimo starih, nepravičnih razmer, ker ne kaže novih uvajati. V Avatriji smo prijadrali celo tako daleč, da dovoljujemo po8ameznim zakonodajstvom sprejemati take šolake zakone, ki diametralno nasprotujejo — da, celo teptajo! — sankcijonirane državne šolske zakone. Pri nas ne vidimo onih naklepov, ki jih kuje ravno nazadnjaška stranka v pogibelj obstoječih šolskih zakonov, ker to ao avtonomne oblasti, in tem je vse dovoljeno, poaebno to, kar 8e tesno druži s šolo in učiteljstvom. In slednjie, ali niso posamezne dežele, v katerih vladajo uprav tnrške šolske razmere, avstrijske kronovine? Veljajo li za dežele, v katerih stanujejo Slovenci — kakor Istra, Goriško, Koroško, Štajersko — tudi oni Solski državni zakoni, kakor za ostale kronovine, v katerib bivajo Nemci? AH so Slovenci v istini tudi v oeeh vlade nminderwertig" ? Kako pa je z ljudsko Solo v Galiciji, Bukovini? Ali niata tudi ti dve deželi pod avstrijskim orlom? Naš parlament za to nima časa in tudi ne one energije, da bi zaklical ministrom: Do tn, a nadalje — dragače! In naši poslanci? Za one kričeče razmere, ki jih vidimo ravno na šolskem polju v Trtu, v Gorici, v Istri, na Koroškem in deloma na .Štajerskera, imajo naši državni poslanci — zaraaSena ušesa in zavezane oči. Kakor na vsakem polju — izvzemši vojaštva — tako pogrešamo tudi na šolskem polju krepkega, razmere poznavajočega in raznim zahtevam ustrezajočega krmarja. Ministri prihajajo in ministri odhajajo. A pravib ministrov vendar ne more dobiti avstrijski parlament. Posebno šolstvo ima smolo pri izbiri ministrov. Tu ni moža, ki bi stal na svojem mestu, moža, ki bi dobro poznal razmere in potrebe avstrijskih narodov in ki bi imel srce za — avatrijske Slovane. Šolstvo v Avstriji je in bo ono preporno jabolko, kjer si je že marsikak minister pobabil zobe. Šolp naj ostane šola, namenjena svojemu vzvišenemu namenu — izobrazbi ljudstva — a ne sme biti nekaka — poizkusevalnica za razne nazadnjaske elemente in eksperimente. Dokler pa ne pride na krmilo šolstva jeklen mož, ki ga bo vodil po pravični poti oni tako krasni, a žalibože le na papirju se nabajajoči člen XIX. — toliko žasa ne pride narodna blaginja avstrijskih poliglotnih narodov niti za korak naprej!