I WSSSL f Primorski Poštnina plačana v gotovini .-, t r/v i« Abb. postale I gruppo CjOIcI J.5U lir novink Leto XXXII. St. 254 (9559) TRST, nedelja, 31. oktobra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO NEGATIVNEM ODGOVORU KD NA PISMO BERLINGUERJA ANDREOTTI BO ŠEL PRED ZBORNICI SPLOŠNA OBSODBA IZMIKANJA KI E Zadovoljstvo za navoj D odnosov med državama Tajnik KPI obtožuje voditelje KD, da «ribarijo v kalnem» Socialisti opozarjajo vlado, da v parlamentu nima večine RIM, 30. — Na račun demokristjanov se množijo obtožbe, da se izmikajo lastni odgovornosti s tem, da zavračajo poziv tajnika KPI Berlinguerja na skupno srečanje demokratičnih strank o vladni gospodarski politiki. Na drugi strani Pa se skuša KD izogniti popolni izolaciji in zato predlaga sejo Parlamenta, kjer naj bi razpravljali o celotni strategiji varčevanja in gospodarske obnove. Kajti samo v parlamentu, poudarja Bo-arato (KD) je možen stik s komunisti, izven parlamenta pa za nobeno ceno. Berlinguer je na stališče demokristjanov odgovoril s posegom, ki ga je imel ob zaključku konference partijskih aktivistov Juga v Reggio Calabrii. «Odgovor KD je izmikajoč, ali v najboljšem smislu prehodnega in neobvezujočega značaja», je dejal tajnik KPI m dodal, da «tudi razprava v parlamentu lahko obrodi pozitivne sadove, če bo prišlo do resničnega soočenja in se KD ne bo vedla sramotno, kot tedaj, ko se je izmi- kala razpravi o državnem proračunu». Tudi če bi KD rešila svoja notranja protislovja in vendarle povedala, kaj hoče in kakšne cilje zasleduje, trdi Berlinguer, «bi vseeno ostajalo odprto vprašanje, ki ga postavljamo: dogovor med demokratičnimi strankami, ki ga javno mnenje zahteva in pričakuje». Če se temu kdo hoče izmikati, bo nujno moral voditi računa z reakcijo javnega mnenja, «ki ne more trpeti, da bi kdo v teh časih dajal prednost svojim ozkim strankarskim interesom in prezira! splošne koristi celotne družbe». Komunisti so za «široko ljudsko solidarnost», katero naj «krona, prej ali slej, zavezništvo demokratičnih strank na vodstvu države». Sedaj pa je treba «upoštevajoč parlamentarna ravnotežja in odnose najti skupen jezik vseh demokratičnih strank», ki omogočajo obstoj sedanje vlade. Berlinguer je nato polemiziral z Gallonijem, ki očitno računa na notranje spore med komunisti. «Toda nas take težave jačajo, kajti Viiiiiiiiiiii||,,lm)ll|II||||||||||||tt||I||||(||||I|||im||||I||ltn||||||ll|l|t|ltll|IIMIIII||lllllllllll|IIIIIIIUIII||)|||l|l| Osimski sporazum odločno potrjena obveza Uradno napoved, da se bo parlamentarna ratifikacijska debata o osimskem sporazumu med Italijo ?" JuBoslavijo začela 26. novembra *n končala z glasovanjem o ratifikaciji 4. decembra letos, je javnost pri nas sprejela z zadovoljstvom, saj si od ratifikacije sporazuma in formalnega začetka nje-Oovega izvajanja Trst in celotno 0 mejno področje upravičeno pri-cakujeta novih spodbud za gospo-arski in splošni družbeni demo-ratični napredek in za nadaljnji razvoj dobrososedskih odnosov med °bema državama. Vzporedno s splošnim zadovolj-vom pa je ta napoved sprožila v 1 Povečano reakcijo znanih kon-scvatiynih nacionalističnih, ireden-sičnih in fašističnih krogov, ? ^ka tistih, ki si v vseh povojnih f ‘j1 zuman prizadevajo, da med lu canskima sosedoma ne bi prišlo o končne ureditve vseh odprtih lPrašanj in da bi naše področje Ponovno spremenili v vežbališče za provokacije proti Jugoslaviji na ’ ?" za šovinistično odrekanje rovic slovenski narodnostni skup-‘Cs 1 v Maliji na drugi strani. Toda prav ob tej reakciji se je - enkrat pokazalo, kako sta čas n. demokratična zavest velike ve-r-jne prebivalstva in demokratičnih o učnih sil, izpodrezala korenine' vsakršnemu nacionalistično - faktičnemu rovarjenju proti resnič-interesom Trsta in njegovih antiosimske gonje in '' 0Ve udarne fašistične šlcvadre ? ostali izolirani na nekaj desetin t odmev njihovega nastopa ni se-? , “ost? wen sten gledališča Ros-j Niti nosilec antiosimske goje tržaški italijanski dnevnik — n mogel provokatorskega nastopa * pridom uporabiti za svojo kampa-J° za tako imenovano «integralno Prosto cono» kot protiutež Osimu, ampanjo, ki kljub uporabi velikih je štev, pritiskov in zavajanja Iju-t Z' iluzijami o lahkem življenju, ne žanje takih uspehov, kot so si nieni pobudniki obetali. Nasprotno, kampanja za «intelaino prosto cono>> .e dala prUoi_ -ost tako samemu vsedržavnemu tajniku stranke relativne večine I in italijanskemu gospodarske- II pogajalcu za osimski sporazum, at predstavnikoma obeh največjih mitičnih sil v Trstu, Krščanske asmokracije in Komunistične parti-e. a so prav v Trstu še enkrat odločno pribili, da je ratifikacija ! izvajanje osimskega sporazuma ecana in neodložljiva obveza ita-ijanske vlade, obenem tudi izraz ezenj in interesov prebivalstva Tr-a in vsega obmejnega področja, Plav tako pa tudi vseh demokratičnih sil v državi. Ko je Zaccagnini v gledališču ossetti govoril o tem vprašanju, n namreč izrecno poudaril vlogo mostu naše dežele in našega me-s a pri navezovanju in vzdrževanju stikov, sodelovanja in miroljubnega sožitja med sosednimi državami in narodi in da je dolžnost Italije, da sprejme jasne odločitve v. duhu osimskega sporazuma. Govoriti o miru v nekem abstraktnem smislu, ne pa v globljem smislu sodelovanja med narodi in bodočega razvoja teh krajev — je dejal — bi pomenilo govoriti hinavsko. Gospodarski pogajalec za osimski sporazum Carbone je dejal, da Trst ne more računati niti na razvoj industrije, niti na razmah terciarnih dejavnosti, če ne bo novih pobud, ki bi pritegnile v naše mesto nove dejavnosti in nove prometne tokove. Osimski sporazum je ugodna priložnost za rešitev krize — je dejal in obenem poudaril, da je predvidena industrijska cona na Krasu tudi zadnja priložnost za Trst, saj mu sicer preti nevarnost, da se bosta EGS in SEV medsebojno zbližali mimo tukajšnjih dejavnikov. Predstavnik naše dežele Stopper je prav tako označil osimski sporazum kot edinstveno priložnost za Trst in ga je treba zato čimprej in čimpopolneje izvesti, desničarsko antiosimsko pobudo o integralni prosti coni pa je označil za utopi-stično, torej nerealno, saj ne bi koristila nikomur in tudi nima nobene možnosti za uspeh. Član o-srednjega vodstva KD posl. Belci je poudaril, da EGS ne bi v nobenem primeru dovolila, da bi na Tržaškem nastala potrošniška prosta cona in da se z njo skuša nasprotovati osimskemu sporazumu z o-čilnimi političnimi manevri lažnih branilcev tržaških interesov. Pokrajinski tajnik KD Rinaldi pa je dejal, da za bodoči razvoj našega mesta ni drugih poti razen tiste, ki temelji na utrjevanju miru, prijateljstva med narodi in najširšega mednarodnega sodelovanja. Na drugi strani je prav včeraj pokrajinski tajnik KPI Rossetti med razpravo o gospodarskem položaju in vladnih ukrepih odločno zavrnil politične špekulacije desnice in kampanjo o «integralni prosti coni» in poudaril, da gre zgolj za nasprotovanje vsakršni ureditvi odnosov med Italijo in Jugoslavijo, obenem pa za ustvarjanje osnov za neko skrajno dvomljivo volilno formacijo, s katero naj bi se nekateri politično diskreditirani politiki predstavili na prihodnjih deželnih in občinskih volitvah. Vse navedene izjave in še druge, imajo skupen imenovalec v prepričanju, da predstavlja osimski sporazum vključno z industrijsko cono na Krasu edino konkretno priložnost za gospodarsko Obnovo Trsta in , za nadaljnje utrjevanje sožitja in miru ob meji kot bistven pogoj za vsak družbeni in omikani demokratični napredek. Ta skupni imenovalec pa seveda narekuje tudi skupno zavzemanje za izvajanje sporazuma v njegovi celovitosti. močni smo prav zaradi te naše dialektike z množicami», nadaljuje Berlinguer in dodaja: «Neumno in nesmiselno dela račune tisti, ki bi rad v tem trenutku ribaril v kalnem». KD s tem samo dokazuje, kako je šibka in kako malo zaupa svojemu odnosu z ljudstvom, kako malo ceni lastno vlogo v družbi, ko jo je treba obnavljati in preusmerjati. Zaccagnini in Andreotti medtem pripravljajo svoja odgovora na Berlinguerjevo pismo. Zaccagnini je baje poslal tajniku KPI daljši odgovor, kateremu je dodal še «o-sebni listek», v katerem naj bi bile nekatere zanimive obveze. Drugačno pot je ubral Andreotti. Najprej je zaprosil za sprejem pri predsedniku poslanske zbornice Pietru Ingrau in ga prosil, naj poskrbi za sklic zbomicc prihodnji teden, ker želi «poslancem orisati celotno vladno politiko». Ingrao je zatevo sprejd na znanje in obljubil, da bo v nekaj dneh sklical načelnike parlamentarnih skupin. Zdi se, da bo zbornica sklicana 7. ali 10. novembra. Vsekakor pa je tudi Andreotti obljubil Berlinguerju pismeni odgovor. Takoj po srečanju z In-graom je začel «nov krog» posvetovanj s svojimi finančnimi ministri, ravnateljem državne banke Baffijem in drugimi. Andreotti se zaveda, da je v tem trenutku med dvema ognjema. Na eni strani KD, ki za svojo «apatijo» jasno kaže, kako globoki so notranji spori v stranki. Ni namreč naključje, da je skupina desetih voditeljev strank zahtevala ponoven sklic državnega sveta KD. Na^ drugi strani pa Andreotti ve, koliko tvega. Na to ga opozarja v jutrišnjem uvodniku socialistično glasilo «Avanti!». Da bi se izognila srečanju s komunisti, pravi glasilo PSI, se KD izpostavlja še večjemu tveganju. Andreottija pošilja pred zbornico, kjer nima nobene večine in brez vsakršnega predhodnega dogovora. Demokratične stranke imajo pravico, da v parlamentu izglasujejo obvezujoče dokumente, ki jih bo morala vlada nato izvajati. «Ni čas za čakanje,» poudarja glasilo PSI in dodaja, da bi javno mnenje ne razumelo ali odobravalo «praznega besedičenja». Da bi bilo demokristjanom še bolj jasno, kaj tvegajo, daje «A-vanti» razumeti, da bi se parlamentarna razprava brez predhodnega dogovora lahko zaključila tudi z glasovanjem zaupnice vladi. Rezultat tega glasovanja pa bi bil tvegan, vsekakor pa nevaren za vlado. Zato PSI še enkrat poziva KD, naj se raje premisli in van-darle pristane na srečenja z demokratičnimi strankami. Potem bo lahko že prepozno. CANDIDA CURZI PREDSEDNIK MADŽARSKE VLADE LAZAR V JUGOSLAVIJI Poudarjena velika vloga manjšin pri utrjevanju prijateljskih vezi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Predsednik madžarske vlade Gyeorgy Lazar je danes končal tridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji in iz Novega Sada odpotoval na Madžarsko. Pred odhodom je v krajši izjavi z zadovoljstvom naglasil, da je bil njegov obisk u-spešen in da sta s predsednikom zveznega izvršnega sveta Džema-lom Bijedičem v pogovorih ugotovila, da so odnosi med državama zelo dobri in da se sodelovanje med partijama, vladama, družbenimi, gospodarskimi in kulturnimi organizacijami in ustanovami dobro razvija. Lazar je v izjavi pred odhodom iz Novega Sada še nosebei podčrtal pomen svojega aanašnjega obiska v Vojvodini, s katero Madžarska razvija dobre odnose in v kateri živijo številni pripadniki madžarske narodnosti. Po obisku predsednika madžarskega ministrskega sveta so nocoj objavili skupno sporočilo. V njem je med drugim rečeno, da so v pogovorih poudarili, da imajo veliko vlogo pri utrjevanju prija- teljskih vezi med Jugoslavijo in Madžarsko ter njunimi narodi pripadniki hrvatske, srbske in slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske narodnosti v Jugoslaviji. Kot pravi skupno sporočilo sta predsednika vlad pozitivno ocenila razvoj odnosov in sodelovanja med državama. Posebno pozornost sta namenila gospodarskemu sodelovanju in ugotovila, da se blagovna menjava navzlic težavam v mednarodnih gospodarskih gibanjih uspešno uresničuje. K takšnemu razvoju je precej prispeval tudi nov petletni sporazum o blagovni menjavi do leta 1980. Predsednika vlad Džemal Bije-dič in Gyeorgy Lazar sta, kot je rečeno v skupnem sporočilu, razpravljala tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih in pri tem posvetila največ pozornosti popuščanju napetosti, kriznim žariščem v svetu, položaju v Evropi, konferenci neuvrščenih v Colombu, mednarodnim gospodarskim razmeram, razorožitvi ter vlogi združenih narodov. VLADO BARABAŠ NAJVISJE PRIZNANJE NAŠEMU GLEDALIŠKEMU UMETNIKU RADO NAKRST - DOBITNIK «BORŠTNIKOVEGA PRSTANA» V več kot 50-letni igralski karieri na črti Trst■ Maribor ■ Ljubljana - Trst, je odigral okrog 380 vlog, od teh samo po vojni pri SSG 147 liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii>ii>ii>||I|ilimiI||i|ii11i("iiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniriiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiuiuiu SINDIKALNA FEDERACIJA SE PRIPRAVLJA NA VAŽNE ODLOČITVE Pogovori med sindikati in industrija o vprašanjih večje storiinosii Delavci niso zadovoljni z vladnimi gospodarskimi ukrepi - Priprave na stavko državnih uslužbencev in morebitno splošno vsedržavno stavko RIM, 30. — Sindikalna federacija bo v prihodnjem tednu odločala o uskladitvi boja javnih u-službencev in industrijskih delavcev, v okviru boja za novo delovno pogodbo in boja proti ne- DARUJTE ZA ŽRTVE POTRESA! V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo prejeli: 41.518.021 lir Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu, Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20, v Gorici, Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki. ustreznim vladnim gospodarskim u-krepom. Dokončno besedo bo imel izvršni odbor federacije, ki se bo sestal 9. in 10. novembra. Kljub temu pa ni izključeno, da bodo sindikati javnih uslužbencev, zlasti državnih, ki jim je vlada zavrnila zahtevo po povišanju plač, še pred sestankom izvršnega odbora federacije napovedali stavko. Obenem se sindikalna federacija pripravlja na prihodnji sestanek, ki ga bo imela s Confindustrio 6. novembra. Po zadnjem srečanju med sindikalisti in industrijci so sedaj na delu tri sindikalne komisije, ki se ukvarjajo z vprašanjem cene dela, raznimi dokladami in starostnim povišanjem plače, z vprašanjem produktivnosti in večjega izkoriščanja zmogljivosti industrijskih naprav. Sindikati primerjajo svoje ugotovitve s podatki, ki so jih dobili od ndustrij-cev. čeprav je delo teh komisij tehnične narave, je vendar važno, saj bodo ugotovitve sindikalnih strokovnjakov osnova pogovorov, ki jih bodo imeli sindikalni voditelji z voditelji Confindustrie. Eni in drugi so se prepričali, da je treba vprašanja dela v tovarnah skupno reševati, da ne bo več prišlo do hujših sporov, kot v pretèklosti, ki so po nepotrebnem včasih povzročili slabo kri in celo stavke zaradi nepoznavanja posameznih vprašanj. O teh vprašanjih bodo gotovo razpravljali tudi na prihodnji seji izvršnega odbora. Sindikalne organizacije se pripravljajo tudi na sestanek, ki ga bodo imele, da določijo oblike boja industrijskih delavcev, ki so že izrazili nezadovoljstvo zaradi vladnih gospodarskih ukrepov. V tej zvezi se bo tajništvo federacije sestalo z voditelji sindikatov raznih industrijskih vej. Prav tako ne izključujejo možnosti, da bo izvršni odbor sindikalne federacije odločal celo o napovedi splošne stavke. (Po telefonu) MARIBOR, 30. — Dobitnik «zlatega prstana», najvišjega odličja, ki ga lahko prejme slovenski dramski umetnik v Sloveniji, je letos Rado Nakrst, član Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. Odločitev žirije «Borštnikovega srečanja» je na nocojšnji zaključni slovesnosti letošnjih gledaliških prireditev v Mariboru, prebral podpredsednik glavnega odbora Borštnikovega srečanja prof. Bruno Hartman. Rado Nakrst se je za svoje življenjsko delo tako pridružil dosedanjim petim nagrajencem s tem visokim odličjem in sicer Elviri Kraljevi, Vladi-miru Skrbinšku, Arnoldu Tovorniku, Miri Danilovi in Slavku Janu. Priznanje Radu Nakrstu je posredno tudi priznanje celotnemu Stalnemu slovenskemu gledališču — je rečeno v obrazložitvi — pri katerem je Nakrst v vseh povojnih letih odigral 147 vlog in v katerem je «svoj odnos do umetnosti, omike in naroda, potrjeval desetletja in ga potrjuje še danes. Med drugimi izgrajene! letošnjega Borštnikovega srečanja sta tudi mlada igralca Aleš Valič za vlogo Moritza Stiefla in Stanislava Boninsegna za vlogo Marte v We-dekindovem «Pomladnem prebujenju» v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. Naj iz dolge in izčrpne obrazložitve strokovne komisije Borštnikovega srečanja za podelitev «zlatega prstana» Radu Nakrstu povzamemo samo nekaj odstavkov: Dramski igralec Rado Nakrst je svoje bogato igralsko ustvarjanje skozi več kot 50 let razdajal predvsem na črti Trst - Ljubljana -Maribor in tako čez narodno središče povezoval obodni slovenski kulturni žarišči. Ob tem razdajanju ni samo prečiščeval svojega igralskega izraza, ni samo poglabljal svoje umetniške izpovednosti, marveč je v prelomnih obdobjih slovenskega naroda na izpostavljenih mestih pomembno prispeval v zakladnico slovenske kulture. Naključje je hotelo, da je Rado Nakrst ugledal luč sveta prav v tržaškem Narod- v Ljubljano, kjer je v njenem dramskem gledališču v ustvarjanju z uglednimi kolegi dograjeval svoj igralski izraz. Ko se je ob osvoboditvi leta 1945 v Trstu vnovič porajalo slovensko gledališče, se je Rado Nakrst pri priči odločil, da se vrne v rodno mesto. Od takrat do danes ustvarja v njem že dobrih trideset let kot njegov prvak in z njim doživlja vse stiske, a tudi radosti in uspehe. Gledališka ustvarjalnost Slovencev v Italiji nosi v teh letih trden pečat Nakrstovega umetniškega doneska k njej. Nakrst je umetniško hitro rasel. Razpon Nakrstovih vlog je zelo širok. Igral je lestvico od mladostnih zaljubljencev do karakternih kemičnih vlog. Njegovo igranje je barvito esejistično prikazal Vladimir Bartol. Za Nakrstovo igranje je značilna razsežna igralska zmogljivost in uporabnost, posebni šarm, ki mu omogoča vzpostavljati z občinstvom neposredni stik. Izvrsten ^___ ____________________i je Nakrst kot ironični rezoner, ime- nem domu, kjer se je malo pred niten kot oblikovalec karakterno ko- prvo svetovno vojno razcvetelo slovensko poklicno gledališče. Ko je Milan Skrbinšek pred koncem vojne to gledališče obnovil, je Rado Nakrst spet po naključju, ki se mu pravi inspicientska iznajdljivost, postal Lužaričin otrok v tržaški uprizoritvi Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Nakrst se je od tedaj zapisal gledališki umetnosti. Nekaj mesecev po tem srečanju z odrskimi deskami, je jeseni leta 1919 z materjo zapustil, tako kot tisoči tržaških Slovencev, rodno mesto in se naselil v Mariboru. Zvesto se je držal odra. Sodeloval je pri raznih mariborskih ljubiteljskih skupinah, igral in režiral, predvsem pri mariborskem dramatičnem društvu, ki so ga mladi hoteli oživiti in mu je bil Nakrst tajnik. Zaverovanost v moč gledališča in strast, da bi u-stvaril v njem, sta ga priganjali, da se je tudi gledališko šolal. V dramatični šoli Vaia Bratina, posebno pa Rada Pregarca je dobil formalno osnovo svojega igralstva. Dograjeval si jo je zlasti ob delu režiserja Jožeta Koviča Ob napadu nacistov in fašistov na Jugoslavijo leta 1941, se je Rado Nakrst zatekel iz Maribora, kjer je bilo slovensko gledališče uničeno, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu NAJBOLJ SO PRIZADETI MILAN IN KRAJI V PADSKI NIŽINI Neurja in poplave po vsej Italiji vidimo Benečane s čolnom Marka MILAN, 30. — Italijo je zajel zaskrbljujoč val slabega vremena z neprestanimi nalivi, silnimi vetrovi in nevihtami ter poplavami, ki ogrožajo predvsem Milan in vso Padsko nižino. V Neaplju in na zahodnih obalah Sicilije piha močan veter, ki je presegel sto kilometrov na' uro. Ob obale butajo visoki valovi, ki so povzročili ogromno škodo predvsem ribiškim čolnom. Najbolj dramatično je v Milanu, kjer sta reki Lambro in Seveso ter nekateri manjši vodni tokovi preplavili cele mestne predele okoli Monze, Mede in Seregna. Voda je poplavila ceste, preprečila promet na avtocestah proti Comu in Sondriu, kamor zaradi zemeljskih usadov ne vozijo niti vlaki. Zaskrbljujoč je pojav stalnega naraščanja Pada. Marsikje je že presegel varnostne meje, narašča pa poprečno 5 centimetrov vsako uro. Temu je krivo tudi dejstvo, da ob rečnem ustju pihajo močni vetrovi in morje vrača v delto velike količine vode. Stanje je trenutno pod nadzorstvom, vendar se tehniki boje, ker še vedno dežuje nad celotnim alpskim lokom in iz Piemonta prihajajo ogromne vodne mase v padsko raven. V Benetkah so zabeležili en meter in 25 centimetrov «visoke vode», ki je preplavila zgodovinski Trg sv. Marka in stari mestni center. V bližini Lecca in Coma pa so se zaradi dežja zrušile nekatere stare zgradbe. Povišanje cen naftnih proizvodov RIM, 30. — Ministrstvo za industrijo je danes objavilo nove cene petrolejskih proizvodov. Cene so povišali na včerajšnji seji medministrskega odbora v skladu z znižanjem vrednosti lire do dolarja. Podražitev bo šla v celoti v korist petrolejskih družb, ki uvažajo nafto in ki pravijo, da jih sedaj surova nafta stane dražje zaradi manjše vrednosti lire. Ministrski odbor za cene je sklenil, da ostane «ena bencina super in navadnega bencina nespremenjena. Podražili so se sledeči proizvodi: utekočinjen naftni plin za avtomobile za 4 lire pri litru, plinsko olje za avtomobile za 10 lir liter, ostala plinska olja za 10.300 lir za tono, petrolej 10.300 lir za tono, gosto gorilno olje 6.500 lir za tono, gosto gorilno olje prve vrste 6.500 lir za tono, tekoče gorilno olje 7.650 lir za tono, poltekoče gorilno olje 7.350 lir za tono, Virgin nafta 5.450 lir za tono, bitumen za 7.500 lir za tono, mazilna olja 10.000 lir za tono, u-tekočiujen naftni plin za rafinerije 4.700 lir za tono, utekočinjen naftni plin za domačo uporabo (v jeklenkah po 10 kg.) 50 lir za jeklenko. Volitve v Egiptu KAIRO, 30. — S prodorno zmago «centristov» se je zaključil prvi krog parlamentarnih volitev v E-giptu. Izmed treh zametkov političnih strank, nastalih v okviru bivše Nasserjeve Enotne arabske socialistične zveze je namreč skupina, ki. je na vladi, prejela več kot 80 odstotkov mandatov. Po nekaj mandatov so prejeli tudi predstavniki levice in desnice. mičnih vlog. Značilno za njegovo ustvarjanje je gradnja dramskega značaja po kosih, nato strnitev v enovit organizem, ki ga vseskozi budno a nenasilno kontrolira in-telekt. Nakrst je izoblikoval okrog 380 odrskih likov, nastopal je v slovenskih filmih Tri četrtine sonca, Veselica, Ples v dežju, na tržaškem Radiu pa je ustvaril vrsto karakternih in komičnih vlog. Za svoje ustvaritve je bil dvakrat nagrajen s Prvomajsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, s priznanjem tržaškega slovenskega gledališča, leta 1972 pa z Borštnikovo diplomo in nagrado. Borštnikov prstan je zasluženo priznanje izjemnemu slovenskemu odrskemu umetniku in njegovi ustvarjalnosti, ki jo je podžigala notranja nuja in uravnavala zavest človeka, ki ve za ceno omike in pripadnosti slovenski narodni skupnosti. Nadaljnje nagrade so prejeli: Borštnikovo diplomo in denarno nagrado Majda Potokarjeva za vlogo Rachel v uprizoritvi drame «Živite kot svinje» Johna Ardena in v izvedbi drame SSG v Ljubljani; Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za vlogo gospoda Jacksona v drami Johna Ardena «Živite kot svinje» v izvedbi ljubljanske Drame Danilo Benedičič; Borštnikovo diplomo in denarno nagrado Angelca Jankova za vlogo Klandrove žene v komediji Toneta Partljiča «O ne, ščuke pa ne» v izvedbi Drame SG Maribor; Borštnikovo diplomo in denarno nagrado Mile Korun za režijo Cankarjevega Pohujšanja v dolini Šentflorjanski v slovenskem ljudskem gledališču v Celju; Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za scenografijo v uprizoritvi Arde-nove igre Živite kot svinje v izvedbi Drame SG v Ljubljani Niko Matul; Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za kostume Meta Hočevarjeva za kostumografijo pri u-prizoritvi Pohujšanja v dolini Šentflorjanski v izvedbi slovenskega ljudskega gledališča iz Celja; Borštnikovo diplomo in denarno nagrado ter diplomo RTV Ljubljana za najboljšega mladega igralca Aleš Valič, študent akademije, za vlogo Moritza Stiefla v Pomladnem prebujenju Franka Wedekinda v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta; diplomo Borštnikovega srečanja Stanislava Boninsegna za vlogo Marte v Wedekindovem Pomladnem prebujenju v izvedbi SSG v Trstu; diplomo Borštnikovega srečanja Anica Kumrova za vlogo Ja-cinte v Cankarjevi farsi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski v izvedbi slovenskega ljudskega gledališča v Celju; diplomo Borštnikovega srečanja Niko Goršič za vlogo profesorja v igri Auranda Harrisa «Pavliha in Liza» v izvedbi Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Žirija združenja dramskih umetnikov Slovenije razglaša za najboljšo predstavo Borštnikovega srečanja 1976 Cankarjevo «Pohujšanje v dolini Šentflorjanski» v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Nagrado občinstva prejme Peter Ternovšek za igro Petra, novega direktorja podružnice na po-skušnji, v Partljičevi komediji «O, ne, ščuke pa ne». E? F. Prmìóri&r3névHiic TRŽAŠKI DNEVNIK 31. oktobra 1976 VELIK PREPLAH IN OGROMNO ŠKODE VČERAJ V ZGODNJIH POPOLDANSKIH URAH Silovito neurje prizadelo tržaško pokrajino Zračni vrtinec odkril streho hiše na Greti Veter izruval drevesa na zahodnokraškem področju - Prekinjene telefonske zveze in omejena dobava električnega toka - Voda preplavila kleti - Osp je nevarno narasel Silovito neurje z zračnim vrtincem je včeraj popoldne nepričakovano zajelo tržaško pokrajino. Deževalo je sicer žč ves dan, okoli 15.30 pa se je nebo nenadoma stemnilo, vlila se je gosta ploha in zapihal je izredno močan veter; skratka, prizadel nas je vihar, kakršnega že več let nismo doživeli. Po zraku so leteli strešniki, lomile so se veje, voda je preplavila kleti in številna drevesa so klonila močnemu vetru. V nekaj trenutkih se je del tržaške pokrajine, od Grete preko Proseka, zgoni-ške in devinsko - nabrežinske občine pa do Medje vasi spremenil: debele veje so onemogočile promet po cestah, zmanjkalo je električnega toka in odpovedale so telefonske linije. Največjo škodo je neurje povzročilo na spodnjem delu Ul. Cistemone na Greti, kjer je zračni vrtinec odkril streho enostanovanjske hišice in jo raztreščil po strehah bližnjih hiš, _ Po dvorišču in po ulici. Na kraj so Cvetje otrok v spomin žrtvam Rižarne nemudoma prihiteli gasilci, ki pa so VRSTA KOMEMORACIJ OB DNEVU MRTVIH Cvetje in venci na grobove padlih Pred spomeniki, spominskimi ploščami in grobovi se bodo predstav, miki raznifh ustanov, organizacij in društev poklonili spominu padlih Po naših vaseh so se že včeraj vrstile komemoracije padlih v boju za svobodo. Poleg svečanih proslav, ki so včeraj bile na pokopališču v Dolini, Mačkoljah in Borštu, o katerih pišemo na zadnji strani, moramo zabeležiti, da je ena skupina generalnega konzulata SFRJ položila vence na Goriškem in v Benečiji, skupina predstavnikov jugoslovanskega konzulata pa se je poklonila spominu padlih v Miljah, pri Korošcih, pri Domju, v Mačkoljah, v Prebe-negu, v Dolini, v Boljuncu ter na pokopališču na Katinari. Vence so položili tudi na spomenik na grobu borcev na pokopališču v Mačkoljah, v spominski park pri Dolini ter na novi grob na pokopališču v Dolini. Tretja skupina predstavnikov konzulata SFRJ je vence položila na spomenike in grobove padlih borcev v Gropadi, v Padričah, v Trebčah, na Opčinah, v Repnu in na Re-pentabru ter v Bazovici. Pinka Tomažiča ter na grob bazoviških žrtev, nato še v Rižarni, v Ul. Ghega ter na . Opčinah. Jutri, ob dnevu mrtvih, bodo predstavniki generalnega konzulata SFRJ obiskali Gonars, kjer je med zadnjo vojno umrlo 412 jugoslovanskih internirancev. V Gorici bodo položili' venec na spomenik padlim na pokopališču in zatem bodo venec položili še na grobnico padlih borcev JLA v Trstu. V Rižarni se je padlim včeraj poklonila delegacija šolskih otrok šentjakobskega šoiskega okoliša. V njej so bili otroci iz škedenjske šo- Padlim se bodo poklonili tudi predstavniki vseh občinskih uprav tržaške pokrajine .V zgoniški občini bodo vence položili na spomenik padlim na proseški postaji (ob 8 30), na proseškem pokopališču, v Gabrovcu, v Samatorci, v Saiežu in v Zgoniku. V miljski občini bo jutri tradicionalna komemoracija. Ob 9. uri bodo položili venec pred spominsko obeležje Alme Vivode, ob 10. uri bo podelitev književne nagrade «Fonda - Savio», ob 10.30 bo svečanost pred spomenikom padlim, kjer bodo govorili sen. Sema, občinski od- w UHI UldUCl iz, dlACU'CllJStt.C oU" le, iz šol pri Sv. Ani, Sv. Jakobu I bornik Apostoli in svetovalec Ki- Kot običajno, bodo jutri, ob dne-1 £ Ivečanost^^oko^ališčTTn ob 12.15 bodo položili venec pred vu mrtvih, predstavniki SKGZ polagali vence v Ul. D’Azeglio. v Ul. Ghega. v Rižarni, pri Sv. Justu, pri Sv. Ani na skupnem grobu, na grobu bazoviških žrtev, na grobu I Pinka Tomažiča ter na vojaškem , Danes bodo jugoslovanski funk-1 pokopališču na grobu jugoslovanskih cionarji polagali vence na pokopali-1 partizanov. Zbirališče je ob 10. pred šču pri Sv. Ani in sicer na grob | stavbo ZTT. •lluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuilliiiiiiilliii NA JAVNEM ZBOROVANJU KPI Dl GIULIO O NALOGAH DELAVSKEGA RAZREDA Član vsedržavnega vodstva partije o gospodarski krizi in An-dreottijevi vladi-Tajnik tržaške federacije Rossetti ožigosal reakcionarni značaj pobude za ustanovitev «integralne proste cone» se precej časa zadržali na Greti, kjer so morali odstraniti tudi drevo ki se je zrušilo na cesto. Zračni vrtinec je najhuje poškodoval nenaseljeno hišico, medtem ko je škoda na bližnjih poslopjih nekoliko manjša. Gre za hiše št. 23, 25 in 27, ki so baje last Daria Cecchi-ja, Ul. s. Fortunato 6, ki je tudi lastnik hiše št. 27, ki ji je vrtinec odkril streho. Vsa štiri poslopja so precej stara in baje so najemniki — tam stanuje namreč 11 družin — že nekajkrat opozorili lastnika na nujnost popravil. Vsekakor pa je bil zračni vrtinec tako silovit, da škode ni mogoče pripisati samo slabemu stanju zgradb. Gasilci so imeli pred seboj dokaj žalosten prizor. Ul. Gisternone in Ul. Bonomea sta bili neprevozni, saj je debelo tramovje onemogočalo promet. Kljub močnemu nalivu je stala pred vhodom na skupno dvorišče vseh štirih stavb večja skupina prebivalcev, ki so se bali, da se jim stavba ne zruši na glavo; razbiti strešniki pa so bili razmetani več kot sto metrov naokoli, za nameček pa je odpovedala kanalizacija in je voda v potokih odtekala po strmi u-lioi. Po natančnem pregledu in odstranitvi tramovja, so gasilci ugotovili, da stanje le ni tako kritično. Zračni vrtinec je močno poškodoval le hišico štev. 27, medtem ko so ostale tri hiše še vedno vseljive, čeprav bo treba strehe korenito popraviti. Sprva so sicer govorili, da bodo morali vseh 11 družin izseliti, kasneje pa so strokovnjaki ugotovili, da to ni potrebno, ker ni nobene nevarnosti; kljub temu je nekaj družin raje prespalo pri sorodnikih. Neurje je povzročilo veliko škode tudi po kraških vaseh. V zgoniški občini, na Proseku in Kontovelu, v Križu, v Nabrežini, v Devinu in v Medji vasi je veter izrul več dreves, poškodoval strehe in okrušil dimnike. Stanje je bilo kritični še predvsem v Križu, kjer so morali večkrat poseči gasilci: neurje je izruvalo drevesa pred osnovno šolo in številna drevesa ob cesti k železniški postaji. V vsej vasi je zmanjkalo električnega toka, marsikje pa so odpovedali I tudi telefoni. Elektrike j. zmanjkalo tudi na Kontovelu in v Medji vasi, vsekakor pa so uslužbenci Àcegata v tržaški in družbe ENEL v okoliških občinah nemudoma začeli s popravili. Delo je zelo težavno, ker ves čas dežuje. Naj večje ,na električnemo- miežju je povzročil veter, ki je potrgal žice, v Ul. Cistemcne pa celo zlo-ž^ea?i »vne.. razsvetljav e. Tako je zmanjkalo toka tudi na' Scali santi, v Barkovljah in na Greti, v teh ko je voda preplavila nabrežja in poškodovala številne avtomobile. Slabemu vremenu je treba verjetno pripisati tudi prometno nesrečo, ki se je pripetila včeraj v popoldanskih u-rah na obalni cesti. V bližini naravnega predora pod Nabrežino je avto fiat 124, ki ga je upravljal 26-letni Francesco De Rosa iz Pordenona zaneslo v obecstno ograjo. Hitrost je bila tolikšna, da je avto predrl ograjo in obtičal med drevjem kakih 30 metrov nižje. De Roso so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 20 dni na nevrokirurškem oddelku, gasilci pa so se morali truditi tri ure, da so potegnili razbito vozilo na cesto. predelih pa so bile tudi prekinjene številne telefonske zveze. Zaradi teme v., mestnem središču samem pa je prišlo do dveh . verižnih trčenj, na srečo brez ranjencev. Na Korzu Cavour, kjer so odpovedali tudi semaforji, je verižno trčilo 7 avtomobilov, v Ul. Petronio pa je bilo v podoben karambol vnletenih 6 vozil. Kakšno je bilo stanje v mestu priča že dejstvo, da je v nekaj minutah nad 100 ljudi telefoniralo na številko- 113. Poleg gasilcev so imeli polne roke dela agenti javne varnosti, karabinjerji in mestni redarji. Voda je preplavila številne kleti, zaskrbljujoče pa je narasel tudi Ospi V Miljah je listje zamašilo obtočne kanale; voda je preplavila predor in delno tudi Trg Marconi. Proti vsakemu pričakovanju se je promet, po Miramarskem drevoredu odvijal precej redno, saj voda ni preplavila ceste pod železniškim nadvozom. Obstoji pa resna nevarnost, da se ob plimi ponovi primer izpred nekaj let, liliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuimiiiiuiiiiiìiiuiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiyiii ŠOLSKI SINDIKATI PO PETKOVI STAVKI ZADOVOLJSTVO NAD USPEHOM STAVKE ŠOLSKEGA OSEBJA Učno in neučno osebje slovenskih šol se je stavke udeležilo polnoštevilno ® Deželni svet se bo sestal v torek, 2. novembra. Na dnevnem redu, poleg svetovalskih vprašanj, bo razprava o zakonskem osnutku, ki določa posege v korist industrijskega razvoja. V ta namen zakon predvideva nakazilo več kot 44 milijard lir. Pokrajinska tajništva šolskih sindikatov CGIL, CISL in UIL so izdala daljše skupno poročilo, v katerem izjavljajo, da je petkova vsedržavna stavka učnega in neučnega osebja na vseh italijanskih šolah od otroških vrtcev do univerz popolnoma uspela, saj se je je udeležilo okoli 900.000 oseb. Na vsedržavni ravni so šolniki enotno nastopili proti vladi, da bi od nje zahtevali šolske reforme in pa obnovitev delovne pogodbe. Na Tržaškem se je stavki pridružil tudi Sindikat slo- Združenje staršev osnovne šole Oton Župančič je na občnem zboru dne 23. t.m. izglasovalo resolucijo, ki odraža vso podporo in solidarnost koroškim bratom v boju za njihove narodnostne pravice. Obenem združenje vabi učiteljstvo in učence k navezovanju konkretnih stikov med svetoivansko. šolo in sorodnimi koroškimi šolami. venske šole, ki je poleg skupnih zahtev izražal tudi specifične probleme in zahteve slovenskega šolstva. Gre tu predvsem za zahtevi po u-stanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja in po slovenskih šolah vseh stopenj v videmski pokrajini. Na Tržaškem je stavka zelo dobro uspela, saj se je je udeležilo skoraj polovico univerzitetnega učnega in neučnega osebja, na nekaterih višjih srednjih šolah, še posebno na slovenskih, pa je bila u-deležba praktično stoodstotna. Slabšo udeležbo so zabeležili na osnovnih in nižjih srednjih šolah. Pokrajinska tajništva so v tej zvezi obsodila pisanje tržaškega dnevnika «Il Piccolo», ki je prikazoval stavko kot neuspeh, in sektaško akcijo nekaterih članov sindikata. Pisanje tržaškega italijanskega dnevnika je bila načrtna akcija, ki je težila za tem, da bi zmanjšala pomen stavke same. Pokrajinski,0šolsjQ sindikati odločno protestirajo proti takemu načinu poročanja. ..Član vsedržavnega vodstva KPI Ferdinanda Di Giulio, podpredsednik komunistične skupina v poslanski zbornici, se je udeležil včerajšnje javne razprave o gospodarski krizi, ki je kljub izredno slabemu vremenu privabila v dvorano v Ul. Madonnina veliko število ljudi. Di Giulio je ob zaključku zelo izčrpne razprave poudaril, da je delavsko gibanje že danes vodilna sila v državi in da prav zaradi tega v teh težavnih trenutkih ne sme ostati ob strani in se omejevati le na obsojanje odgovornosti tistih, ki so že trideset let na vladi ir. so glavni krivci današnje krize. Položaj je danes izredno težaven, bi pa utegnil postati še bolj dramatičen, ko bi ne bilo pravočasnih in učinkovitih ukrepov, in sicer ne samo za zajezitev inflacije in stabilizacijo lire, ampak tudi za obnovo celotnega proizvajalnega aparata v državi. Glede fiskalnih ukrepov je Di Giulio poudaril nujnost, da bodo žrtve pravično porazdeljene, opozoril pa je, da bo nujne, da bo moral tudi delavski razred te žrtve prenašati. Po drugi strani pa so potrebne učinkovite reforme, treba je obnoviti celotni upravni aparat, odpraviti pa-razitizem h. uveljaviti davčno pravičnost, saj brez takih ukrepov se bomo v kratkem ponovno znašli v še hujšem položaju. Glede vlade je komunistični predstavnik dejal, da nedvomno obstaja kontradikcija med težavnostjo položaja in šibkostjo Andreottijeve vlade. Zato je potreben boj za spremembo sedanjega položaja in za izhod iz mrtve točke, kar pa ne pomeni povzročiti padca vlade, ker bi to v tem trenutku utegnilo biti nevarno ter . c bi ustvarilo ustreznih pozitivnih možnosti. Pač pa je treba sedaj pritiskati na vlado — je zaključil Di Giulio — ter jo prisiliti, da bo sprejela take ukrepe, ki bodo najbolj učinkoviti in najbolj v skladu z interesi delavskega razreda. Uvod y razpravo je podal tajnik tržaške federacije KPI Giorgio Rossetti, ki se je dotaknil tud. krajevnega političnega položaja in predvsem pobude o zbiranju podpisov za tako imenovano «integralno prosto cono». Ta predlog, s katerim naj bi na mah rešili vse probleme Trsta, ne glede na položaj v vsej državi — je dejal Rossetti — je lažen in neuresničljiv. Njegovim pobudnikom v resnici ne gre toliko za usodo Trsta, kolikor za gonjo proti osimskim spo- razumom in v prvi vrsti proti do brososedskim odnosom med Italijo in Jugoslavijo. Potem ko je poudaril, da so med pobudniki znane reakcionarne organizacije, je Rossetti obsodil početje tistih, ki skušajo vnesti zmedo v javnem mnenju z objavljanjem stališč partije izpred 20 let. Takrat je bil namreč položaj bistveno drugačen, kot je bil povsem drugačen tudi pomen predloga o prosti coni. Tajnik tržaške federacije KPI je tudi dejal, da skušajo pobudniki zbiranja podpisov ustvariti neko dvomljivo volilno bazo v pričakovanju občinskih .1 deželnih volitev. V tem položaju oživljanja reakcionarnih sil, bi mesto potrebovalo toliko bolj močno politično vodstvo, ne pa majava enobarvna odbora na občini in pokrajini, zaradi katerih je bilo delovanje obeh svetov skoraj štiri mesece paralizirano. Zaradi tega pa je toliko hujša odgovornost krajevne krščanske demokracije, ki se ne zna otresti preživelih shem in s svojim stališčem onemogoča ustvarjanje najširše koalicije, ki bi bila sposobna reševati pereče probleme Trsta, je zaključil Rossetti. Spremembe v vodstvu federacije KPI Na zadnji seji komiteja in nadzorne komisije tržaške federacije KPI so vnesli nekatere spremembe v sestavo vodilnih organov partije, ki so bile nujne zaradi novih dolžnosti, ki so jih sprejeli sen. Jelka Gerbec, deželni svetovalec Claudio Tonel in odgovoren za tisk in propagando Nicola De Cesare, ki bo več časa zaposlen v Furlaniji s problemi po potresu. Sklenili so, da za sedaj ne bodo preosnovali tajništva, pač pa, da vanj vključijo nove moči. Tajništvo je po novem takole sestavljeno: tajnik ostane Giorgio Rossetti, za organizacijo odgovarja Giorgio Canciani, kateremu pomaga Boris Iskra, za probleme dela in za tisk in propagando pa odgovarja Ugo Poli s pomočjo Giorgia Pasija za dejavnost v tovarnah in Paola Gerija za tisk in propagando. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI spomenik padlim pri Korošcih. Dolinska občinska uprava bo vence polagala ob 12. uri pred osrednjim spomenikom padlim v Dolini. V občini Devin-Nabrežina bodo vence položili pred občinsko hišo, na trgu v Nabrežini in pred spomeniki padlim v raznih vaseh občine. Repentabrska občina bo ob 11. uri položila venec pred spomenik padlim v Repnu, nato pa še na re-pentabrskem pokopališču. Tržaška občinska uprava in na -, čelniki svetovalskih skupin bodo po-! lagali vence na Trgu Unità, v Ul. Imbriani, v Ul. D’Azeglio, v Dre-1 voredu D’Annunzio, v Ul. Ghega, na bivšem openskem strelišču, v Rižarni, na pokopališču pri Sv. Ani! in pri Sv. Justu. Openski partizani bodo položili vence na grobove in spomenike pa-: dlim. Pri spominski svečanosti bo j sodeloval tudi moški pevski zbor Tabor. Ob 10. uri bo polaganje vencev, temu pa bo sledil priložnostni govor. Spominska svečanost se bo popoldne nadaljevala na openskem pokopališču. V počastitev spomina mrtvih in padlih vaščanov bodo na nabrežin-skem pokopališču (ob 14.30), pred nabrežinskim spomenikom (ob 14.45), pred spomenikom v šempo-laju in pred spomenikom v Praprotu (ob 15.30 komemoracije, ki se jih bo udeležil moški pevski zbor Igo Gruden. Na spominsko ploščo padlim Sve-toivančanom na Vrdelski cesti 25 bo jutri ob 9.30 položilo venec PD Škamperle. Spominska svečanost bo tudi na pokopališču na Katinari (ob 15. uri): prirejajo jo partizani iz Lo-njerja in s Katinare ter vaščani. Gasilci se mimo tramov utirajo pot k poško dovani hiši ...'""“'"iiiiiiiiiiiiiiiiiiiim.....................................immillili...............................................imiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmmmiiimimii.. Danes, NEDELJA, 31. oktobra BOLFENK Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 16.53. — Dolžina dneva 10.09. — Luna vzide ob 13.49 in zatone ob 0.09. Jutri, PONEDELJEK, 1. novembra Vprašanje sen. Jelke Gerbec o tržaškem šolskem skrbništvu Sen. Jelka Gerbec je naslovila na ministra za šolstvo nujno vprašanje z zahtevo po pismenem odgovoru v zvezi s položajem v tržaškem šolskem skrbništvu. Slovenska senatorka v svojem vprašanju ugotavlja, da mora tržaški šolski skrbnik opravljati tudi funkcijo šolskega skrbnika Pordenonu, zaradi česar se pojavljajo zamude in pomanjkljivosti v delovanju tako v Trstu kot v Pordenonu. Tako prihaja na primer do zamud pri imenovanju neučnega osebja, pri uvedbi tečaja s slovenskim učnim jezikom na industrijskem tehničnem zavodu «Volta», pri izvajanju zakona Belci Škerk za slovensko šolo. Podobne težave imajo tudi v Pordenonu, še po sebno glede na hude in delikatne probleme tudi na šolskem področju, ki jih je povzročil nedavni potres. Zato sen. Gerbec predlaga, naj bi bil se danji šolski skrbnik zadolžen samo za tržaško področje, za Pordenon pa naj bi imenovali novega skrbnika. Ministroma za kmetijstvo in za okolje pa je sen. Gerbec, skupno sen. Ciaccijem, tajnikom senatne ko misije za higieno in zdravstvo, predložil vprašanje v zvezi s pojavom parazitov na tržaškem Krasu, ki so že povzročili ogromno škodo gozdovom. Senatorka opozarja pristojni ministrstvi na potrebo nujnih ukrepov, da bi zajezili ta pojav, ki se širi zelo hitro in grozi, da bo zajel tudi gozdove v bližnjih pokrajinah in onkraj meje. Gledališča Sestanek Cociannija z ministrom za pošto Deželni odbornik Cocianni se v Rimu sestal z ministrom za šte Vittorinom Colombom, kateremu je poročal o problemih radiotelevizijskega sektorja v deželi Furlaniji - Julijski krajini, tudi v zvezi zaključki nedavnega posveta i Dolini Aoste na temo «Radiotelevizij ski sistem in dežele». Minister je pokazal zanimanje za potrebe informacijskega sektorja naše dežele in priznal upravičenost zahtev po potenciranju tržaškega sedeža RAI. Govor je bil tudi o potrebi po zapolnitvi vrzeli v sedanjem omrežju re-petitorjev za drugi televizijski kanal, še posebno v manjših goratih predelih na meji z Jugoslavijo. Prikolica za Subid Slovenska zamejska skavtska organizacija poroča, da je z zneskom, ki ga je imela na razpolago, nakupila dve prikolici za potresence v Benečiji, od katerih odpeljejo skavti danes v Subid že drugo. Ob tej priliki se skavti in skavtinje zahvaljujejo v imenu potresencev samih vsem dobrotnikom v Trstu in Gorici, ki so neposredno ali prek/ Slovenske skupnosti. Dobrodelnega društva v Trstu ali Katoliškega doma v Gorici poslali svoje prispevke. • Tržaška občina je razpisala javni natečaj za dve mesti ravnatelja rekreatorijev za naslednje leto. Kdor se hoče udeležiti natečaja, mora i-meti vsaj pet let tudi ne zaporedne službene dobe na področju občinskih rekreatorijev. Nepodaljšljiv rok za predstavitev prošenj zapade 15. novembra ob 14. uri. Zainteresirani lahko dobijo vse informacije na oddelku XV tržaške občine (oddelek za mladino šport in prosti čas) v Ul. del Teatro 4 ob delavnikih od do 12. ure. • Tržaška občina sporoča, da bo od petka, 5. novembra dalje, bazen B. Bianchi zopet odprt za občinstvo. Včeraj - danes VSI SVETI Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 17.9 stopinje, najnižja 12.2, ob 19. uri 12.3, zračni pritisk 997.2 mb pada, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno, padlo je 48 mm dežja, veter sever 32 km/h s sunki 77 km/h na uro, morje zelo razgibano, temperatura morja 17.5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. oktobra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 73-letna Angelina Za-molo por. Stanissa, 81-letni Carlo Dussich, 75-letni Ubaldo Tomadin, 93-letni Rodolfo Pison, 58-letna Paola Stok por. Fidestri, 80-letni Riccardo Lussi, 65-letna Iolanda Bu- KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELi VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠ1VK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 1G/III bich por. Angelini, 64-letna Anna Maria Savi por. Zajc, 87-letni Alberto Melani, 75-letni Giuseppe Du-bricich, OKLICI: zapriseženi čuvaj Bruno Babic in kuharica Sonja Dekleva, upokojenec Ernesto Visintin in gospodinja Vera Miljevic, trgovec Gianfranco Bottai in študentka Rosamaria Muscolo, uradnik Rodolfo Edera in uradnica Liliana Colautti, mizar Umberto Candotti in bolniška pomočnica Rainelda Parovel, študent Vincenzo Coslovich in učiteljica Maria Luisa Gallopin, vojaški podčastnik Giuseppe Nappi in uradnica Fernanda Scalfaro, vojaški podčastnik Sabato Liquori in gospodinja Rosa Mauro, pomožni kuhar Ariano Sgual-dini in bolniška pomočnica Liliana Delben, stražnik javne varnosti Angelo Palmisano in trg. pomočnica Antonietta Lombardi, mehanik Roberto Schrott in trg. pomočnica Luisa Serdoz, študent Rocco Colavito in otroška negovalka Daniela Goich, uradnik Ubaldo Sincovich in uradnica Gioia Moroni, uradnik Antonino Napoli in gospodinja Tiziana Ruggiero, uradnik Luigi De Dominicis in uradnica Alida D’Alesio, geometer Giulio Rumaz in knjigvodkinja E-lena Blocca, uradnik Gino Marzi in študentka Biserka Novak, zdravnik Alessandro Alù in učiteljica Luciana Innocente. LEKARNE v OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tei. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. FOTO - KINO MATERIAL S&te&ttéi&k trST - Ul /m6/ DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Alabarda, Ul. deilTstria 7; Gri-goion - Alla Minerva, Trg Giotti 1, Ai Due Mori, frg Unità 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku, To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LOTERIJA BARI 31 H 68 2 10 CAGLIARI 5 72 71 22 10 FIRENCE 1 46 73 43 78 GENOVA 87 60 81 32 46 MILAN 7 80 51 8 1 NEAPELJ 39 25 28 47 62 PALERMO 66 7 39 47 86 RIM 1 12 82 58 36 TURIN 66 40 73 46 12 BENETKE 44 41 89 10 29 ENALOTTO XII 2 1 X 2 1 2 X 1 1 KVOTE: 12 točk — 10.930.000; 11 ričk — 356.400; 10 točk - 32.100 lir Mali oglasi AVDITORIJ Teatro Stabile. 5. novembra Italo Svevo «Le cugine». Režija Massimo de Francovieh. Abonmajska predstava. S prvim odrezkom lahko abonenti izberejo ogled tega dela ali naslednjih dveh, ki bosta v Avditoriju: Ermanno-vega «Il mandato» ali Bondovega «Leara». Rezervacija mest in prodaja vstopnic pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti, tel. 36372 in 38547. A-bonmajska služba tel. 69406. Razna obvestila Vodstvo TPPZ vabi člane pevskega zbora in orkestra, da se gotovo javijo jutri, 1. novembra, ob 8. uri v Bazoviškem domu zaradi snemanja. Kino La Cappella Danes in jutri zaprto. Ariston 15.30 «Andrò come un cavallo pazzo». Režiser D'Arrabal. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «Nina». V glavnih vlogah Liza Minnelli in Ingrid Bergman. Barvni film. Nazionale 15.00 «Mary Poppins», Julie Andrews in Dick Van Dyke. Grattacielo 15.00 «Oh, Serafina», R. Pozzetto, D. Di Lazzaro, A. Ippolito. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice ob 10.00 ir. 11.30 «Jimpen il goleador». 15.00 «Tutti gli uomini del presidente», Robert Redford in Du-stin Hoffman. Exceìsior ob 10.00 in 11.30 «I viaggi di Gulliver». 15.30 «Cattivi pensieri», Ugo tognazzi in Edwige Fenech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 15.30 «Taxi driver». Barvni film Igra Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 15.00 «Missouri», Marion Brando in Jack Nicholson Aurora 14.30 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nicholson. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 15.00 «Invito a cena con delitto». David Niven in Peter Sellers. Cristallo 15.00 «Luna di miele in tre», Renato Pozzetto in Stefania Casini. Moderno 15.30 «Novecento» I. del. Prepovedano mladini pod 14. letom. V glavni vlogi Robert De Niro. Filodrammatico 14.30 «Gola profonda». Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.30 «Operazione Ozerov», Roger Moore in Tony Curtis. Vittorio Veneto 14.00 «Un genio, due compari, un pollo», Patrick McGoan, Raimund Harmstorf . Ideale 15.00 «L’eroe della strada». Igra Charles Brenson. Barvni film. Abbazia 15.00 «L’uomo che cadde sulla terra». Igra David Bowie. Znanstveno fantastični film v barvah. Radio 14.30 «Il giustiziere della notte», Charles Bronson. Barvni film. Astra 15.00 «L’uomo dalle due ombre», Charles Bronson in Jill Ireland. Volta 15.00 «Il piatto piange», Agostina Belli, Aldo Macione in Macario. Komični film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Izleti SPDT sporoča, da bo odhod na izlet v Lošinj 3. novembra ob 6.20 izpred sodnijske palače na Foro Ulpiano. Prosi, da vsi vpisani poravnajo vpisnino. Na razpolago je še nekaj mest. Za dvodnevni izlet v Firence, 3. in novembra t.l„ je na razpolago še nekaj mest. Informacije in prijave pri združenju UNION v Ul. Valdirivo 30 (tel. 64459 )od 17.30 do 19.30. Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju priredi v nedeljo, 7. novembra, izlet v Škofjo Loko, Poljane in Cerkno. Vpisovanje za izlet bo v društvenih prostorih ob delavnikih (razen srede in sobote) od 17. do 18. ure. «CITROEN» -• mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v UL Rittmayer 4/a. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6. Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65-923. CARLI VIRGILIO vas vabi, da obiščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 68 , 70, 850 coupé 69, 127 71, 75, 128 71, 72, o-Pel 1000 71, 1300 66, 124 69, simca 1000 70, mercedes 220 D 69, capri 1500 71, 124 coupé 69. Obiščite nas v Ul. Giulia 10. ZAHVALA Ganjeni ob izrazih sočutja ob izgubi našega dragega Bruna Zlobca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin, posebno kolegom tržaškega arzenala sv. Marka. SVOJCI Trst, 31. oktobra 1976 Pogrebno podjetje Zirnolo ZAHVALA Ob izgubi našega dragega VIKTORJA MARTELANCA se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru Tabor za ganljivo petje. Družine Martelanc, Brus in Mosetti Trst, 31. oktobra 1976 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, izgubi naše predrage ki smo ga bili deležni ob MARIJE SORČ vd. ZIDARIČ se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala 6. g. župniku, sorodnikom, vaščanom, darovalcem dtetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Družina Zidarič in Gherlani Pwtprot, Cerovljc, 31. oktobra 1976 ***** ; * * . OB PODPORI ČLANSTVA Modernizirani uradi SGZ Elektronski računalnik bo omogočal boljše usluge Slovensko gospodarsko združenje vrši med slovenskimi podjetniki neprecenljivo delo. Razen osnovne funkcije, da združuje na gospodarskem področju slovenske podjetnice ter jih zastopa pred oblastmi W drugimi organizacijami, vrši združenje za svoje članstvo važno ^formativno službo, ter pomoč za vse zadeve, kjer samo poklicno zna uje ne zadošča več. V glavnem gre za knjigovodsko službo, knjige pač. davčni sistem IVA, neposredni davki IRPEF, itd. V podjetjih je potreba po nasvetih in uslugah stalna in razvejana in jim podjetniki sami niso koš. Zato se vedno češče obračajo na svojo organizacijo. Sedanja poplava zakonov, norm, pojasnil, obvestil in drugo pa je postavila tudi slovensko organizacijo v kritičen položaj. S tradicionalnim Urnik trgovin za praznike Tržaška občina sporoča, da bodo jutri, 1. novembra, v sredo, 3., in v četrtek, 4. novembra, zaprte vse trgovine razen naslednjih: Mlekarne bodo danes zaprte, v sredo, 3. novembra, pa odprte od 7.40 do 13. ure. P.ekarne bodo odprte jutri, L novembra, in v sredo, 3. nov., od 7.40 do 13. ure. Trgovine z jestvinami, mesni-ce, ribarnice, trgovine s sadjem in zelenjavo, drogerije, branjevci in krošnjarji ter živilski trgi bodo odprti v sre-oo, 3. nov., po običajnem jutra-njem urniku do 13. ure. Cvetličarne bodo odprte jutri, 1. novembra, v sredo, 3., in v četrtek, 4. nov., od 8. do 13. ure. Slaščičarne in trgovine s vri-pravljenimi jedmi bodo lahko odprte ob prazničnih dneh od 8- do 20. ure, ne glede na običajni dan tedenske zapore. Cvetličarne v bližini pokopališč bodo lahko odprte po urniku, ki je sicer v veljavi ob delavnikih. Brivnice in jrizerski saloni bodo v torek, 2. nov., odprti neprekinjeno do 19.30. Ta urnik velja tudi v okoliških občinah z izjemo srede, 3. novembra, ko bodo okoliških občinah odprti vsi trgovski o-brati im rednem urniku; tržaškega patrona sv. Justa praznujejo namreč samo v tržaški občini. načinom dela nikakor ni bilo mogoče članstvu pošteno ustreči in pravočasno nuditi usluge, ki jih je potrebovalo. Zato se je vodstvo SGZ po posvetu z raznimi podjetniki in organizacijami, ki so svoje delo že predčasno posodobili, odločilo, da nabavi moderen elektronski računalnik, ki bi delo olajšal in izbolj šal. Izbira je padla na ustrezen stroj, ki je tudi že na tržaškem trgu precej preizkušen in ki, je doslej dal dobre rezultate. Odlično se je obnesel zlasti pri knjigovodstvu IVA in plačah, kar je tudi najobsežnejše delo pri SGZ. Seveda elektronski računalnik sam ni še vse, saj je treba tudi ustrezno osebje, da zapleteni sistemi dela stečejo. Toda osebje SGZ se je lotilo tudi tega problema temeljito in bo tudi ta problem z lastnimi silami v kratkem premoščen. člani Slovenskega gospodarskega združenja bodo lahko deležni ka kovostnih uslug, ki so danes še toliko bolj potrebne, ker vsako najmanjšo knjigovodsko napako kaznujejo s hudimi globami, zlasti kadar gre za IVA. Ročno delo pa vseeno prinese, kljub pazljivosti, določen odstotek napak, kar bo z mehaničnim sistemom v celoti odpravljeno. Sami člani pa so se tega problema dobro zavedali, saj so pobudo odločno podprli in sad njihovih prizadevanj je sedaj viden. Dobra organizacija pomeni tudi jamstvo za gotovo in brezskrbno delo. Vzporedno z osebjem pa je treba tudi člane seznaniti z novim načinom delovanja in poslovanja. Zato bo vodstvo združenja ponovno organiziralo vrsto informativnih se Stankov, na katere so vabljeni tudi nečlani, člani bodo poleg tega prejemali še nadalje domov obvestila in okrožnice za vse tekoče probleme, z nujnejšimi problemi pa bodo seznanjeni s članki v dnevnem tisku. S samim nakupom elektronskega računalnika seveda še ni končano preurejevanje na sedežu združenja. Uradi so postali pretesni in bo treba v kratkem najti primerno rešitev. Prav tako je premalo specializiranih služb za vse zahteve članstva in teh ne bo rešil niti računalnik, temveč samo specializirano osebje. Vseeno no. je najtežje že premeščeno in Slovensko gospodarsko združenje je naredilo odločen korak naprej. Z nakupom računalnika so bili postavljeni krepki temelji za nadaljnji razvoj. Temelji, ki so o-snovani na resničnih potrebah članstva in zato toliko bolj občuteni. O Tržaška občina sporoča, da bo jutri, 1. nov., v sredo, 3. in v četrtek, 4. novembra anagrafški in' matični u-rad zaprt. Danes in v četrtek pa bo odprt urad za prijave smrti in izdajo dovoljenj za pokope, in sicer v palači Costanzi, 2. nadstr. soba štev. 213 od 8. do 10. ure. V torek, 2. novembra, pa bosta anagrafski in matični urad odprta od 9. do 11.30. Po istem urniku bodo odprti tudi uradi odborništva za higieno in zdravstvo. Rižarna odprta 1. in 2. novembra Tržaška občina obvešča, da bo v dneh 1. in 2. novembra državni spomenik, Rižarna pri Sv. Soboti, odprt za občinstvo cel dan od 9. do 19.30. V počastitev spomina mrtvih vaščanov in vseh padlih bo jutri, 1. novembra moški pevski zbor Igo Gruden zapel nekaj pesmi in položil vence na na-brežinsko pokopališče ob 14.30, pred nabrežinskim -spomenikom ob 14.45, pred spomenikom v Šempolaju ob 15.15 in pred spomenikom v Praprotu ob 15.30. V TRŽIČU 50 let skupnega življenja Antonije in Antona Rijavca Antonija Štrukelj in Anton Rijavec sta včeraj v krogu svojih dragih praznovala zlato poroko. Poročila sta se 30. oktobra 1926 v Šempasu in šla stanovat v Tržič, kjer živita še danes. Njuna življenjska pot je bila večkrat trda, saj sta delila u-sodo, trpljenje in tudi upe primorskih Slovencev. Tončka se je rodila 14. januarja 1903 v Šmihelu pri Šempasu. Med prvo svetovno vojno je morala z družino v begunstvo. Po vojni je služila kruh s trdim delom na kmetiji. Konec tedna so fantje in dekleta šteli žulje na rokah, večkrat jim je bilo edino razvedrilo petje. Tudi Tončka je rada pela in bila članica cerkvenega pevskega zbora. Nato se je poročila z Antonom. Njun zakon sta razveselili dve hčerki, ki sta sedaj poročeni; ena živi z družino v Trstu, druga v Kopru. Srečni zakon Tončke in Antona sta močno razburila fašizem in nato vojna. Vsa Tončkina družina je sodelovala v NOB in bila hudo prizadeta. Anton Rijavec je bil ponosen mož in zaveden Slovenec. Rodil se je v Krminu, 6. decembra 1901. Bil je sin železničarja. Tudi on je moral med prvo svetovno vojno v begunstvo na Štajersko. Bil je delavec in se je na Štajerskem pridružil boju železničarjev. Med fašizmom je ostal Slovenec in ni hotel sprejeti izkaznice fascia. V NOB je bil borec in postal tajnik OF v Tržiču, po vojni pa član NOO v istem mestu. Tončka in Anton sta morala zakonski mir večkrat žrtvovati za skupnost, borba primorskih Slovencev je zahtevala od obeh marsikatero žrtev. Zato danes lahko z veseljem in tudi ponosom dvigneta čašo na dolga leta in trdno zdravje. UNA TANTUM - SAMO ŠE DD TORKA V torek zapade rok za vplačilo izrednega davka na motorna vozila — una tantum — ki so jo uvedb za pomoč potresnih področij in ki bo v državi zadela nad 10 milijonov avtomobilov ter okoli 25u.000 motociklov. Kdor ne bo davščine vplačal pravočasno, bo imel možnost, da poravna svojo obvezo do 17. novembra, moral pa bo dolgovani znesek podvojiti. Možnost poravnave z enako kaznijo bo ostala še naprej, vendar bo voznik (oziroma lastnik) vozila podvržen kazni od dva do štirikrat izvirnega zneska v primeru, da ga bodo kontrolni organi zasačili pri kroženju. Prejšnjemu «una tantum» se ni odzvalo nad pol milijona obvezan-cev, državne blagajne pa so bile prikrajšane kot menijo, za 40 milijard lir. Kot vedno smo priča, zlasti na jugu, pravi industriji utajevanj. Pod zapahe so spravili že nekatere ponarejevalce poštnih potrdil. Na dan so prišle neverjetne goljufije ob zadnjem pobiranju davščine, ki o njej govorimo. Med temi so poštni pologi v dobrodelne namene nekaterim ustanovam (tudi izmišljenim), ki imajo v poimenovanju začetne črke ACI (n.pr. Azione Cattolica Italiana); na dveh potrdilih, ki so ostale pri poštnem uradu, so goljufi napisali naslovljenca s polnim poimenovanjem; na potrdilu, ki je ostalo prizadetim, pa so napisali na kratko ACI (namesto Auto1 mobile Club d’Italia) ; namesto dol- ...1..........................................................»milil»'»»!.................................................................................m.......n.......... V ZGONISKEM OBČINSKEM SVETU Resolucija solidarnosti s koroškimi Slovenci Solidarnost tudi z Dolharjem, s Pahorjem in Predanom Na četrtkovem zasedanju zgoni-škega občinskega sveta je župan J. Guštin v uvodnem poročilu seznanil svetovalce o delovanju in o pobudah odbora v zvezi s šolo s celodnevnim poukom, o prevozih s šolabusom, ki so lansko leto terjali izdatek 11 milijonov lir, o pobudah za razvoj kmetijstva in o ponovnih posvetovanjih na deželnem odborništvu v zvezi z napovedano namestitvijo novega ben-cinovoda družbe Aquila - Total. Pod. župan B. Simoneta pa je orisal sta nje javnih prevozov pod okriljem konzorcialne ustanove in težko finančno breme za to socialno u-slugo. V vprašanjih in odgovorih je odbornik M. Budin obrazložil Rebuli, zakaj ni prišlo do običajnega posvetovanja med svetovalci za namesti tev kuhinjske pomočnice pri šolski refekciji, župan pa je objasnil še nekatere druge zadeve. Svet je opravil vrsto upravnih sklepov, iri‘ sicer je bila na dnevnem redu odobritev 18 odborovih sklepov ter odobritev obračunov za 1974 in 1975/ Pregledniki računov za leto 1976 bodo isti kot doslej (S. Budin, Hrovatin in J. Gruden iz Sa leža), za šolskega zdravnika pa je dobil imenovanje dr. Simunič. Občinski svet je že na začetku soglasno izglasoval solidarnostno resolucijo proti jezikovnemu preštevanju slovenske in hrvaške narodnostne manjšine na Koroškem, ob sodil protidemokratično ravnanje avstrijskih oblasti. Na predlog svetovalca V. Rebule je svet izrekel solidarnostno izjavo tudi s tremi zamejskimi Slovenci na Tržaškem in Benečiji (Dolhar, Pahor in Predan), ki imajo zaradi svoje narodnostne pripadnosti opravka s pravico, kar pomeni, da ni stanje Slovencev v I-taliji, kljub navidezni strpnosti, prav tako rožnato in zahteva budnost vsega slovenskega prebivalstva, ne glede na politično prepričanje. —bs— Napovedani predavanji o vinogradništvu in kletarstvu v Zgoniku Tik pred trgatvijo je zgoniška občinska uprava priredila koristno predavanje izvedenca inž. Simčiča, ki je dal prisotnim vinogradnikom strokovne nasvete o trgatvi in kletarstvu sploh, že tedaj je prišlo do dogovo- .....»milni iiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umi iiiiini » iiiiiiiiiiiiim m m.■immillimi............n.......... Zanjo računalnik ni več skrivnost ................... REFORMA IN RADIO TRST A Primer dobre in slabe oddaje Trst a g'asubenih oddajali na radiu v. dnio-P eh je nič kobko posebno Ha nr-fo-111 P3SU <>iiiiiiiiiiiiiiiiii,ii|l,|||lll|l||lll||lllll|ll VARNO IN TOPLO HIŠO ŽRTVAM POTRESA Dežela včeraj Izročila občinam 484 stanovanj v montažnih hišah V naslednjih dneh še 534 stanovanj - Vselitev v tem tednu Deželno odborništvo za programiranje, ki je prevzelo skrb za dobavo montažnih hiš žrtvam potresa v Furlaniji, je včeraj izročilo občinskim upravam 484 stanovanj v šestih občinah. V naslednjih dneh bodo občinske uprave prevzele še 534 stanovanj v barakah, ki so prav tako že dograjene in pripravljene za vselitev. Izročitev prvega obroka dograjenih lesenjač s površino 37.000 kv. metrov, v katerih bo našlo varno in teplo streho 3.700 oseb, je potekala brez svečanosti in na zelo hiter in praktičen način. V Nemah, kjer smo prisostvovali temu dogodku, si je deželni odbornik za programiranje Fabio Mauro v spremstvu svojih so- delavcev ogledal naselje Valle, kjer je lesenjač za 24 stanovanj, potem pa je župan Giovanni Mattiusi podpisal listino o prevzemu nepremičnine. Na prav tako enostaven in hiter način bo občinska uprava izročila stanovanje prvim najemnikom. Vsakršen drugačen način ne bi bil v skladu z razmerami in pričakovanju ljudi, ki živijo pod šotori in v zasilnih bivališčih in ki pričakujejo, da bodo čimprej prišli pod suho in toplo streho. V Nemah so včeraj izročili 82 stanovanj v naseljih Valle, Ramandolo in Torlano. Skupno je v tej občini v gradnji 290 stanovanj v 11 krajih. Vse lesenjače so dobavila in tudi montirala jugoslovanska lesna pod- jetja. Kakor nam je povedal deželni odbornik Mauro, bodo jugoslovanska podjetja dobavila za potresno področje v Furlaniji 62.000 kv. metrov pokritega prostora v lesenih montažnih hišah. V teku včerajšnjega dne so izročili še naslednja stanovanja: 128 v Huminu, 48 v Bardu, 112 v Klužah, 62 v Tablju in 52 Villi Santini. Vselitev je predvidena v nekaj dneh. Dežela bo v ta stanovanja, ki imajo po eno ali po dve spalnici, veliko dnevno sobo in sanitarije, namestila električne grelce, če vreme ne bo tako nagajalo kot doslej, bodo v nekaj dneh med barakami položili asfalt. ^ industrijskim potencialom, namesto da bi ta sredstva ostala v krajih, kjer so bila zbrana. Prav v zvezi s takimi investicijami, pa je trèba opozoriti na neskladje, odnosno na težave pri podeljevanju kreditov. Po eni strani je bila sprejeta vrsta ukrepov za posebne posege na prizadetem področju in za gospodarsko preosnovo, po drugi strani pa se morajo banke spoprijemati z ukrepi, ki imajo za cilj zmanjšanje kreditnih možnosti. Ob upoštevanju sedanjega kritičnega položaja ter za čimboljšo koordinacijo pri razdeljevanju razpoložljivih sredstev za obnovo, predlagajo sindikalni predstavniki ustanovitev posebnega Dezelnèga kreditnega odbora. Prihodnji sestanek bo v torek 2. novembra. znane mešetarske Južineve družine iz Doberdoba na očetov dom na Poljanah. Stenarjevi so se že od nekdaj preživljali s kmetijstvom zato jim je bila nevesta nujno potrebna, posebno tako marljiva kot Marija, ki je bila že vajena težkih del, saj je ostala sirota ko je imela samo 15 let. Tistih nekaj lestov kraške gmajne, ki so jo posedovali Stenarjevi, ni zadostovalo za preživljanje rastoče družine, zato se je Alojz zaposlil v industriji. Vendar tudi tega dela je kmalu zmanjkalo in brezposelnost je bila običajen gost pri Stenarjevih. Po vrnitvi iz begunstva, so to bila ponovno leta bede in st:ske. Življenje je zakoncema dalo šest sinov in eno hčerkico. Sin Stanko je padel v partizani l blizu Komna. Pripadal je Kosovelovi brigadi. Ko je nekega dne izvrševal svoj kurirski posel je zašel v zasedo okupatorja in tam našel smrt. Zaradi odhoda sina v partizane sta bila oba zakonca odpeljana v zapor. Alojz v Trstu, žena Marija pa v Fresinone. Po vrnitvi na dom se je družina ponovno posvetila pomaganju partizanom s terenskim delom in tudi v organiziranih edinicah. Alojz je bil tudi odbornik OF za doberdobski okraj. Stiska po kruhu je botrovala starejšemu sinu Alojzu, da se je po vojni izselil v Argentino. Pred nekaj leti je oče Alojz obiskal nov sinov dom v Buenos Airesu. Sedaj je sin prišel ponovno na obisk na Poljane, kjer je v krogu svojcev praznoval zlato poreko uglednih Stenarjevih gospodarjev. Umrl zaradi poškodb v prometni nesreči Za posledicami poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči, je včeraj umrl 83-letni Giovanni Paulin iz Ul. P. Diacono, 36 v Gorici. Nesreča se je zgodila v petek zvečer. Paulina je pri prečkanju ceste zbil 34-letni Guerrino Nardin iz Gorice, ki je vozil avto bmw 2200 Go 80494. Trčenje je bilo silovito, saj je pešec zadobil hude poškodbe na nogah in glavi, zaradi česar so si zdravniki ob sprejemu v bolnišnico pridržali prognozo. Včeraj zjutraj pa je Paulin podlegel. Nobenih sprememb na občini v Tržiča Več kot pet ur je trajala včerajšnja seja občinskega sveta v Tržiču. Na dnevnem redu je bila zahteva krščanske demokracije, da mora levičarski odbor odstopiti, ker nima absolutne večine. Resolucije krščanske demokracije pa ni predrla, ker je dobila le 14 glasov, proti jih je bilo 15, neodvisnež Labile pa se je vzdržal. Sicer pa ni prodrla niti druga, levičarska resolucija v podporo odboru, ki so jo predlagali svetovalci KPI in PSI. Ta resolucija je dobila 15 glasov, proti jih je bilo prav tako 15. Župan dr. Maiani je dejal, da bo sklical ponovno sejo sveta takoj po praznikih tega tedna. Martinovanje v Prosvetni dvorani Novembra se bo za številna prosvetna društva, ki delujejo na Goriškem pričelo novo delovno obdobje. Skoraj povsod so za bližnjo prihodnost napovedani kulturni večeri ter druge prireditve rekreacijskega značaja. Ena med slednjimi je martinovanje, ki ga bodo člani prosvetnega društva Naš prapor iz Pevme, Štmavra in z Oslavja pripravili v prosvetni dvorani na Verdijevem kor-zu 13 v soboto, 6. novembra. Čeprav društvo razpolaga z dvorano v Pevmi, je prostor na Verdijevem korzu izbralo iz dveh razlogov. Dvorana v Gorici je namreč večja in bolj primerna za podobne prireditve. Drugi razlog pa je, da hočejo člani briškega društva vriniti Zlatemu pajku nekdanji pomen, ko se je v njem zbiralo veliko ljudi iz mesta in okolice. V zadnjih letih, na žalost, je ob takih priložnostih dvorana izgubila . ekdanjo vlogo, saj se je v njej, zbiralo tudi večje število takih ljudi, , so z njihovim obnašanjem večkrat spravljcli v zadrego ostale goste. Pozabljali so namreč, da plesni večer n. pomeni razgrajanje in motenje ostalih ljudi, ki so na prireditev prišli, da bi se srečali s prijatelji ter preživel; nekaj ur v veseli družbi. Da bi odpravili nekatere nevšečnosti, ki so se pojavile v zadnjih letih ob takih priložnostih, je prosvetno društvo sklenilo, da je vstop v dvorano dovoljen le z vabili. Zato vabimo vse, ki se nameravajo udeležiti martinovanja, naj si predčasno poskrbijo vabila. tiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiuimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii S POSVETA V AW/ C0RI£ DR. ŠIŠKOVIČ PRIKAZAL DELOVANJE SLORI Nakazane tudi konkretne možnosti sodelovanja na področju raziskav med obmejnimi občinami V petek dopoldne je bil v stavbi Ljubljanske banke v Novi Gorici delovni posvet o načrtovanju raziskovalne dejavnosti v odnosu do družbenoekonomskega razvoja severnoprimorske regije in o usklajevanju raziskovalnih programov na obmejnem območju, ki ga je organizirala raziskovalna skupnost občine Nova Gorica, skupaj z raziskovalno skupnostjo Slovenije in Geografskim inštitutom iz Ljubljane. Posveta so se udeležili dr. Pirkmajer, glavni tajnik raziskovalne skupnosti Slovenije, člana predsedstva RS dr. Klemenčič in inž. Cigler, predsednik občinske skupnosti Nova Gorica, predstavniki občinskih raziskovalnih skupnosti občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Idrija, dr. šiškovič, ravnatelj SLORI in sodelavci v Trstu. V uvodu je dr. Klemenčič nakazal splošno problematiko razvoja obmejnega območja in med drugim poudaril pomen in možnosti sodelovanja med raziskovalnimi inštitucijami v obmejnih krajih Slovenije in slovenskim raziskovalnim inštitutom v Italiji predvsem zaradi enotne funkcije prostora, ki se razvija ob odprti meji in pa zaradi specifičnosti položaja manjšinskega prebivalstva v procesih, ki se pri tem odvijajo. Dr. šiškovič je govoril o dosedanji dejavnosti in o smernicah raziskovalnega dela SLORI v odnosu do aktualnih problemov Slovencev v Italiji in nakazal konkretne možnosti sodelovanja na področju raziskav med obmejnimi občinami. Člani SLORI so popoldne povabili udeležence posveta v novi kulturni dom v Štandrežu, kjer so jih se-znalili s potekom in rezultati raziskave o urbanističnem in družbenoekonomskem razvoju vasi. Smučarski tečaj pri SPD Gorica Slovensko planinsko društvo Gorica bo tudi letos priredilo smučarski tečaj za mladino. Da bi se izognili že nekaj let trajajočim nevšečnosti v zvezi s pomanjkanjem snega, je društveni odbor letos poiskal ustrezno rešitev. Tečaj bo potekal na smučiščih na Nevejskem sedlu, otroci in spremljevalci pa se bodo tja vozili s posebnim avtobusom. Začetek je predviden za nedeljo 21. novembra, zaključek pa 12. decembra. Torej bodo otroci lahko vadili kar pet dni. Vpisovanje je že v teku na sedežu društva v jutranjem in popoldanskem času, zaključilo pa se bo v petek 5. novembra. Na društvu dajejo tudi podrobne informacije glede cene prevoza, tečaja, urnikov itd. Ker so prejšnja leta nekateri starejši člani izrazil; željo, da bi se radi naučili smučanja, se je planinsko društvo pozanimalo tudi za tako možnost. Če se jih bo prijavilo vsaj deset, bodo tudi zanje organizirali poseben tečaj. In še zadnja vest, ki utegne za nimati predvsem mlajše smučarje. V soboto, 6. novembra, bo v društvenih prostorih sejem rabljene smučarske opreme. 0 Pokrajinski svet v Gorici se bo sestal v sredo, 3. novembra. Na seji bodo izvolili dva namsstnika, nato se bodo svetovalci spoprijeli s točkami običajnega dnevnega reda. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio — Ulica Romana 147, tel. 40-497. PD NAŠ PRAPOR PEVMA - ŠTMAVER OSLAVJE vabi na MARTINOVANJE ki bo v soboto, 6. novembra, ob 20. uri v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13. Vstop izključno z vabili. Za veselo razpoloženje bo igral priznani ansambel TONETA ŽAGARJA iz Ljubljane Vabila prodajajo: Lilijana Semolič (Jamije), Dolores Bensa (trgovska šola), Elijana Bensa (sedež SPZ), bar Doma Andrej Budal v štandrežu, Saverij Rožič (Podgora), Mario Žagar (Pev-ma), Jožko Figelj (Oslavje), Miro Kuzmin (Sovodnje), Janko Gergo-let (Doberdob). Rezervacije miz sprejema Elijana Bensa na sedežu SPZ, Ul. Malta 2 (tel. 24-95). Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 «Il grande racket», F. Testi m R. Palmer. Barvni film; prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.00—22.00 «L'innocente». Barvni film; prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 15.20—22.00 «Le due sorelle». M. Kidder, J. Salt. Mladim pod 14. letom prepovedan. Barvni film. CENTRALE 14.30—21.30 «Per qualche dollaro in più». VITTORIA 15.00—22.00 «Emanuelle nera numero 2» Barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 «La vendetta dell’uomo chiamato cavallo». PRINCIPE 14.00—22.00 «Affittaca- Nova Gorica in okolica SOČA «Reka brez vrnitve» ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20-00. SVOBODA «Izgubljeni», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DFSKLE «Misija Batangos», Ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30 TVRDKA v v KLANJŠČEK V. G O R I C A — UL. DUCA D'AOSTA 35 — TEL. 22-58 Prodajamo po zelo ugodnih cenah gorilce, pumpe, ventile, radiatorje in vse ostalo za centralno kurjavo Priporočamo novost: štedilnik na drva z možnostjo priključka več radiatorjev ter nemško trajno žarečo pečko na premog POZOR! Kupcem s potresnih področij nudimo dodaten popust. Prmorsfci^evmfc * ' *■ ,...ve- MEBNMOBNO SREČANJE GLASBENIH AKADEMIJ IN KONSERVATORIJEV V ROVINJU RAZPRAVE 0 GLASBENI VZGOJI DANES IN VISOKA KONCERTANTNA PRODUKCIJA Italijanski prsi. Montanari iz Bologne kritiziral zastarel način glasbene vzgoje na italijanskih šolah - Odmevnost naše Glasbene matice Radiotelevizija Zagreb je s sodelovanjem skupščine občine Rovinj in podjetja «Jadran» v dneh od 22. do 24. t.m. letos že šestič organizirala Mednarodno srečanje glasbenih akademij in konservatorijev v Rovinju. Ta, danes že tradicionalna prireditev, ki obsega simpozij z referati in diskusijo o «Glasbeni vzgoji danes» ter koncerte študentov, se uvršča med najpomemebnejše glasbeno-pedagoške manifestacije v Jugo-, slaviji. V prejšnjih letih so sodelovali le visoki glasbeni zavodi iz Evrope, letos pa je rovinjsko srečanje prvič privabilo tudi goste iz Afrike in Azije. Tako je istrsko mestece Rovinj postalo privlačna glasbena tribuna, na kateri mladi glasbeni talenti iz vseh delov sveta na javnih koncertih prikazujejo dosežke glasbenega šolanja svoje domovine. Srečanja so se letos udeležili pedagogi in dijaki 20 glasbenih visokih šol iz naslednjih mest: Ankara, Beograd, Bologna, Bruselj, Dunaj, Hamburg, Kairo, Manchester, Moskva, Novi Sad, Ljubljana, Priština, Praga, Sarajevo, Weimar, Zagreb, Ženeva, Trst, Kopenhagen in Milan. Poleg solistov so nastopali na koncertih tudi komorni ansambli. Referate na temo «Integracija teoretskih in praktičnih predmetov» so pripravili prof. dr. Slom-ma iz Weimarja, prof. E. Ovčin-nikov iz Moskve in dr. J. D. Wray iz Manchestra. O «Improvizaciji v razvoju glasbene vzgoje» pa je govoril dr. W. Fleischmann z Dunaja ob sodelovanju pianista R. Batika. Poleg omenjenih referatov in diskusij je obsegal simpozij še nekatere zanimive informacije o organizaciji glasbene vzgoje na visokih šolah, ki so jih posredovali profesorji glasbenih akademij iz Ankare, Bruslja, Bologne in Kopenhagna. Zanimiv je bil posebno poseg prof. G. Montanarija iz Bologne. Po uvodnih besedah, s katerimi je prikazal ureditev italijanskega konservatorija na splošno, je Montanari podal nekaj zanimivih, kritičnih pripomb o zastarelem načinu glasbene vzgoje ter je orisal nekatere posege, s katerimi je konservatorij v Bologni, ki nudi pouk 824 dijakom, posodobil ne katere norme danes že povsem zastarelega italijanskega glasbenega šolstva, ki je obstalo negibno na programih iz leta 1930. Naj omenimo le eno izmed nalog, ki s0 si jih zadali v Bologni — nuditi dijaku vsestransko, temeljito poznavanje glasbene kulture, kajti še vedno veljaven učni sistem v večini primerov «producira» diplomante, ki so tudi v literaturi svojega instrumenta pravi ana'fateti, saj ne študirajo drugo kot predpisuje izpitna snov in pa skladbe za javni nastop. Med drugim je prof. Montanari poudaril plodno sodelovanje bolonjskega glasbenega zavoda z drugimi u-stanovami, tako z občinskim od-borništvom za kulturo, z drugimi konservatoriji itd. Na konservatoriju v Bologni delujejo večji in majši (polifonski) pevski zbor, komorni orkester, kvintet pihal ter različni dueti in trii. Na treh koncertnih večerih, ki so se zvrstili v prijetni in akustične* primerni dvorani hotela Eden, so svoje dijake predstavile glasbene akademije in konservatoriji iz Ankare, Beograda, Bruslja, Hamburga, Kaira, Kopenhagna, Manchestra, Milana, Moskve, Novega Sada, Prage, Sarajeva, Weimarja, Zagreba, Ženeve in Glasbena matica iz Trsta. Težko je podati povsem objektivno sodbo o posameznih nastopih dijakov, saj so jih pogojevale tudi povsem subjektivne okolnosti (starost, doba študija, koncertna dejavnost, sodelovanje na mednarodnih glasbenih tekmovanjih in festivalih itd.) moramo pa reči, da je srečanje v Rovinju s temi koncerti dokazalo in povsem upravičilo svoje plemenito poslanstvo. Na prvem koncertnem večeru, ki ga je v celoti direktno prenašal Radio Zagreb, so poleg Tomaža Simčiča iz Trsta, nastopili še 4 solisti in kvartet pozavn. O Simčiču, dijaku šole Glasbene matice iz Trsta, ki je imel nehvaležno nalogo, da se je prvi predstavil na odru, od vseh strani osvetljenem za televizijsko snemanje, je Primorski dnevnik že poročal. Če je bila njegova igra v začetku pri Brahmsu še delno nesproščena, se je mladi pianist že pri Chopinu občutno sprostil in zlasti pri Ravnikovi Groteskni koračnici poleg solidne tehnike pokazal muzikalno občutljivo interpretacijo. Naj se ob tej priložnosti spomnimo tudi njegovega mentorja pok. prof. Erminija Ambro-zeta, ki je dolgo vrsto let vzgajal mladi rod pianistov v šoli Glasbene matice. Lanskoletni nastop violinista Čr-tomira šiškoviča in letošnji pianista Simčiča v Rovinju, sta velikega pomena za uveljavitev zamejske slovenske glasbene kulture, pa tudi našega kulturnega življenja na splošno. Glasbeni strokovnjaki, zastopniki visokih glasbenih šol iz raznih kulturnih središč, so se ob nastopih naših študentov seznanili z glasbeno kulturo Slovencev v Italiji in s slovensko glasbeno ustanovo v Trstu. Na prvem koncertu sta nastopila še dva pianista. Oya Uenler iz Ankare je, čeprav še zelo mlada, pi’esenetila z virtuoznim a o-benem muzikalno prežetim podajanjem Ravelove skladbe «Igra vode». Mojstrsko in prav bravurozno je oblikoval Ravelovo skladbo «Gaspar de la nuit» pianist Rolf Piagge iz Hamburga. Tudi violinist Vojkan Lazarevič iz Novega Sada, ki je predstavil Ysayevo Sonato št. 3 in Sarasa-tejevo Andaluzijsko romanco, je že rutiniran virtuozen tehnik, vendar smo v njegovi igri mestoma pogrešali večjo spevnost. Sopranistka Paša Gackič iz Sarajeva je prepričala predvsem s Drugi koncertni večer je sestavljal pestrejše izbran spored. Najprej smo slišali pianista Petra Waasa iz Weimarja, ki je v Thilmannovih Preludijih in obeh Brahmsovih Rapsodijah op. 79 predstavil zares kultivirano in virtuozno klavirsko igro. Mladi u-metnik je že dobitnik številnih inozemskih priznanj in sodeluje kot asistent na visoki glasbeni šoli «Franz Liszt» v Weimarju. Milanski konservatorij je dostojno zastopal violinist Gabriele Baf-fero z zahtevnima stavkoma (Grave in fuga) iz Bachove Suite v a molu za violino solo in efektno Ravelovo skladbo «Tzigan». G. D. * 1 * * * * 6 BORŠTNIKOV PRSTAN kultiviranim, čustvenim oblikovanjem dveh Berliozovih pesmi «Ab-sence» in «L’ile inconnue» in dveh pesmi jugoslovanskega skladatelja M. Špilerja «Omega» in «Zašlo je sunce», katerih interpretacija pa bi ob večji sproščenosti pevke lepše prišla do izraza. Prvi koncertni večer je zaključil nastop kvarteta pozavn, (Lue Stroeykens, Bernard Cosaert, Jožef Janssens, Johan van Iseghem) iz Bruslja s sporedom Jacobove Sonate za 4 pozavne in Beethovnove skladbe 3 Equale. Mladi u-metniki, ki se posvečajo muziciranju v sestavi, ki jo pri nas le redko srečujemo, so se predstavili kot izredno homogena skupina in povsem prepričali s tehnično brezhibnim podajanjem. (Nadaljevanje na 6. strani) POGOVOR Z ZOLTANOM CSUKO Ambasador jugoslovanske književnosti Petdeset let prevajalstva v madžarščino iz vseh jugoslovanskih jezikov-Madžari spoznavajo Cankarja - 3000 verzov o Jadranskem morju Zoltan Csuka Vse tisto, kar mi je maja letos na vrtu Zlate ladjice ob Ljubljanici pripovedoval madžarski pesnik in prevajalec Zoltan Csuka, se je že zgodilo: v Erdu, nedaleč od Budimpešte, je za svojo petinse-demdesetletnicoT oktobra letos svečano izročil javnosti knjižnico «dobrega sosedstva». Za to knjižnico je naš prijatelj in prevajalec Csuka poleg svoje hiše s svojimi sredstvi, s pomočjo madžarskega ministrstva za kulturo in krajevne skupnosti, dozidal še drugo hišo, ki je zdaj s knjižnico «dobrega sosedstva» postala javna last. «Veste, Erd je velika vas v o-kolici Budimpešte, saj šteje kar 40.000 prebivalcev in tu živim že štirideset let. In prav zato sem v svojem testamentu svojo drugo hišo, kjer je knjižnica, zapustil svoji občini.» «In kaj, oziroma kakšne knjige so v tej vaši, v nekem smislu že javni knjižnici?» «Tu ne boste našli samo tistega, kar sem sam in ostali odlični graditelji kulturnih mostov med Madžarsko in Jugoslavijo, kot so to Stojan D. Vujičič, Kalman Du-dasz ali Avgust Pavel, izročili madžarskemu bralcu, temveč tudi originale jugoslovanskih avtorjev kot tudi madžarska dela v jezikih narodov Jugoslavije.» «Kot je znano ste v skoraj polstoletnem naporu, ki ne pozna premora, premostili obale kultur dveh dežel na najboljši mogoči način, začenši s prvimi verzi Tina Uje-viča "Vsakodnevna tožba” pa tja do najnovejše knjige "Muza Jadranskega morja", v kateri ste zbrali 5.000 verzov, ki so jih bili kdajkoli napisali naši pesniku o Jadranu?» «Imate prav, ko trdite, da sem skoraj pol stoletja posvetil prevajanju iz jugoslovanskih književnosti. Lahko rečem, da moja prevajalska bibliografija del iz vseh jugoslovanskih književnosti znaša doslej natančno 107 naslovov, če tako, bežno in površno, naštejem dela, kar enajst Krleževih del, da sem prevedel štiri Nušičeva dela, kar enajst Krleževih del šest del Andrica, tri dela Marjana Matkoviča, tri dela Ivana Cankarja, potem pa se vrstijo imena Prešerna, Mateja Bora, Prežihovega Voranca, Bore Stankoviča, Avgusta Cesarea, Vladana Desnice, Hamze Huma, Miloša Crnjanske-ga, Meše Selimoviča... Potem so tu tudi razne pesniške antologije, med njimi sem izdal tudi prvi madžarski izbor iz sodobne slovenske poezije, ki je izšel pred tremi ....„„„„„„......m..................mn...,...... V SPOMIN POK. SREČKA VILHARJA IN OB DVEH OBLETNICAH «TERST NE 26 OKTOBRA 1816 OKULIHODNO POVELJE O ŠOLAH» «DOLINA na lóti Februarja 1816: SAMERKVANJE OD DOLSHNIKU» Pokojni Srečko Vilhar je bil pred 25 leti ustanovitelj tedanjega ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA JUGOSLOVANSKE CONE STO, bil va je hkrati duša uredniškega odbora prvega letnika ISTRSKEGA ZGODOVINSKEGA ZBORNIKA, ki ga je leta 1953 to društvo izdalo. V spomin nanj, ki je bil od vsega začetka naš sotrud-nik, in ob 160-letnici dveh slovenskih dokumentov, ki jih je pokojni Srečko objavil v ZBORNIKU, ponatiskujemo njuni izredno zanimivi in zelo važni besedili. Original prvega — o ustanovitvi šol v Trstu pred 160 leti — ki nosi datum 26. oktobra 1815. hrani župnijski arhiv v Krkavčah. Naš ponatis letos pa sovpada istočasno s petdesetletnico dokončne fašistične ukinitve slovenskih in hrvaških šol v vsej Julijski krajini leta 1926. Takrat je bila razpuščena tudi ZVEZA JUGOSLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V JULIJSKI KRAJINI, posl. E. Besednjak je v svojem znamenitem govoru v rimskem parlamentu zaman protestirali. Besedilo je v ZBORNIKU objavljeno pod naslovom, ODLOK O U-STANOV1TVI IN POPRAVILU ŠOL NA PODROČJU TRSTA. Drugi dokument iz Doline pa hrani koprski sodnijski arhiv. P. G. ODLOK O USTANOVITVI IN POPRAVILU ŠOL NA PODROČJU TRSTA OKULIHODNO - POVELJE Te ga Ces, Krak Vishanja permurske ®ejc u Terstu. Katira amtizhe, Kaj imajo ti Katiri lasno semlu-vanje inu hishtvo posedejo, kohar tudi od nih Kohar tudi nih koloni zahiste shulskiga Sidanja, inu po-praulanja pomagat. U tem deshelskem vishanju teh nemshkih shul ns 19 Post. §. 18. »je sapopadeno: de sa Sidanje (shulskiga prebivanja) imajo Gra-shinski Lastniky, patroni, nam rezh taisti, katiri imajo prauizo duhoune slushbe talat, inu sause-ske pomagat, natovisho, de Gra-shinski Lastniky so doshno uso potrebo sa sidanje, (patroni) ali ti katiri pravizo imajo duhoune slushbe talat, morejo delauze pla-zhati, Sauseske pak imajo dat uso potrebno zhloueshko, inu shivinsko raboto, zhe med taistimi, katiri so h temu del doshni pomagat, seni kakshena, posebna glihinga sgodila. Suo j a Ces. Kral. Svetlost so sklenili, de sa naprej u tuisteh kra-jeh' te permurske meje, u kate-reh se ne snaidejo Gosposky Lastniky inu Hmetje sa sidanje inu popraulanje teh shulsbeh hish, po sapovadi sgorei imenuvane 19 postave, pomagat. More ta postava shlushit, tudi sa vse katiri lastne semle inu hišne posedajo kokar tudi sa nih kolone, na to visho de ti pervi buado daushni dat tulkain kolku je po postavi she Grashinskam Lastnikam na-losheno, ti drugi pak, buodo da-ushr.i dat Zhloveshko inu shivin-sko raboto. Tu Zesarsku visokosklenanje je pershlo skusj eno povejile od zhastitliviga Zesarskiga Kraleviga Centralskiga Comisiona na dan 7. tezhejozhiga mesiza N. 36733 sa sploh nasnanje dat. Terst ne 26 oktobra 1816. In Abwesenheit Sr. Excellenz des Herrn Gouverneurs Karl Graf v. Thotek, k. k. Hofrath. Joh, Paul v. Radieucig, k. k. Gubernial Sekrater als Referent. SAMERKVANJE OD DOLSHNIKU Kar sem jest Miha Sanz.n is Krogel tim sdolei imenvanem Du-shnikam posodu. k’ imam she od nih nasaij vlezh. Pa savol moje starosti inu bovnih novg nemorem hodit Dolshnike sam tir jet: toku dam vso oblast mojmi brati Luki Sanzini inu Antoni Paulouzhizhi de bosta ona dva namesti mene ali sleipa ali skusi viksho Pravizo s tirjet mogla. To oblast dam na dnashni sdolei deven dan, pred dvema sproshenma Prizhama ko-ker Anton Strain saseiki Rihtar, Mattia kozh: Sanzin oba s’Doline; re-Gl. Kr. 1. Martin Biernik is Mihel ali is Drage, mu je dolshan v dobrih 20. — inu od 10 leit Fitt 2. Johann Kosina s’Beche mu je dolshan v dobrih Dnarjah 12. 48. inu Fitt od 18 leit, Enkrat sem dobiv Frodle, 3. Anton Miholizh shemle s’Ozisle mu je dolshan v dobrih 15. — inu Fitt od 12 leit. 4. Anton Bernie s’Ozisle 12. — inu Fitt od leit 5. Johann N set od ran-zga Miklava Kermon s’ Ózisle 10. — inu od 10 leit Fitt 6. Juri Kermez s Sazier-ha, 10 petiz po 17 Kr. ali 2. 50. inu od 19 leit Fitt mu shenkam 7. Luka Kermez s’Sazirba 8. — 8. Blash Strain s’ Doline je dolshan 10 siati po Gl. 1 Kr. 8 pride 11. 20. 9. Luka Mejak s’Doline je dolshan 6 Siati po Gl. 1 Kr. 8 pride 6. 48. 12. 13. Summa 98 46 Prenesi Gl. Kr. Preneshena Summa 98. 46. Sa Fitt sem vdobiv od Martina Majaka en klebuk sa Gl. 2 Kr. —, inu ta drugi Fitt je ostau dolshan. Serbe Jerzok s’Krogel 30 Slatih po Gl. 1 Kr. 8 pride 17. inu od 12 leit Fitt. inu Fitt od 20 leit. Johanz Jerzog od Petra 15 Siati po Gl. 1 Kr. 8 pride 17. Juri Otta s'Krogel 7. Iuri Montarne s’Balun-za 5 Siati po Gl. 1 Kr. 8 pride 17. inu od 12 leit Fitt. Moj sternizh Joseph Sanzin mu je dolshan 6 Siati po Gl. 1 Kr. 8 6. 48. Od ranzga Matheusha Otta semimu 40 Siati vlezh na Dolgi, inu jih je sapustu niegovmi brati virbi Antoni Otti ktiere je verb v hisho ponuzou pride 45. 20. Summa 214. 34. Ktemu dobru snaniu se jest, inu moje sproshene Prizhe, s'la' snimi Rokami podpishemo, inu Krisbam potertmo. Dolina na lGti Februarja 1816. f Mihael Sanzin f Anton Strain Prizhe f Mattia Sanzin Anton Paulouzhizh sproshen imen’ Podpissauz inu Prizha leti in je v njem zastopanih okrog 40 vaših pesnikov. Med prvimi deli, ki sem jih prevedel takoj po vojni, sta bili Jama Ivana Gorana Kovačiča in Njegošev Gorski venec.» «Vsekakor ste opravili doslej zares velikansko delo. Kako pa ste vse to zmogli, saj končno govorimo v Jugoslaviji več jezikov?» Poglejte, rojen sem bili na vaših tleh, v Klandištu v Banatu kot sin financarja, delal in živel sem dvanajst let v Novem Sadu in se tako dobro naučil srbohrvaškega jezika. Makedonščine se nisem, na primer, naučil samo iz slovarja, temveč tudi iz resničnega življenja, saj sem pogosto bival v Skopju in Strugi. Da bi se, na primer seznanil s filozofskimi tokovi črnogorskega vladike in prevedel njegovo «Lučo mikrokozma», ki je doslej, kot mi je znano, še nihče ni poskušal prevesti v kak drug jezik, sem preživel nekaj tednov v najavtentičnejšem okolju — na Cetinju.» «Prej ste omenili, da ste prevedli kar enajst del Miroslava Krleže, àli so med njimi tudi Balade Petriče Kerempuha?» «Da, tudi Balade sem prevedel. In da bi čim bolj zvesto tolmačil sporočila, ki jih je bil Miroslav Krleža zapisal v Baladah, napisanih v kajkavskem narečju, sem se redno dopisoval z avtorjem. In končno, ko je prevod teh balad ugledal luč dneva, je iz Zagreba prispela pohvala, ki je zame v toliko vrednejša, ker zna tudi sam Krleža zelo dobro madžarsko. Takole mi je odpisal Krleža: "Lahko vam rečem jaz, kot rojen skeptik, da ste sc se, dragi Csuka, spustili v najbolj avanturistični podvig v prevajalski karieri, toda sodim, da je oportuno povedati tudi naslednje: v vašem jeziku, v vaših madžarskih stavkih, v dinamiki vašega govora, v prepričljivi sličnosti rim je veliko e-lementov, ki tako frapantno in presenetljivo vplivajo, da tekst teh krvavih balad delno človek bere, kot da bi bral neposredno orkestracijo originala...”» «Prevajali ste tudi Andriča...» «Da. Andričev "Most na Drini" je doživel pri nas na Madžarskem, na primer, že tretjo izdajo in je bil doslej natisnjen v 136.000 izvodih. Morda je pri tem mojem prevodu še pomembneje to, da je bil prav prvi prevod tega dela v tuj jezik madžarščina, ker je ta prevod prebral neki miinchenski založnik, sicer po rodu Madžar, v svojem materinem jeziku in s tem takoj odprl vrata temu dragulju Andričevega opusa v široko območje nemškega govornega jezika, s tem pa mu je odprl tudi vrata sveta.» «Pa se povrniva spet malce k naši, slovenski književnosti. Semkaj, v Ljubljano ste prišli na znanstveno posvetovanje ob stoletnici Cankarjevega rojstva. Na posvetovanju ste tudi spregovorili v slovenščini. Kaj ste torej povedali nam na temo Cankar in Madžari?» «Če v madžarski prevodni književnosti odjekne ime Ivana Cankarja, ga še v istem trenutku povežemo z imenom madžarskega književnega prevajalca Avgusta Pavla, ki je že v tridesetih letih pogumno stopil v pionirsko vrsto takratnega meščanskega snobovskega sveta in terjal, da se je treba seznaniti s književnostjo sosednega slovenskega naroda, predvsem pa s sodobnikom (takrat je bil tudi Ivan Cankar sodobnik) in socialistom Ivanom Cankarjem. Danes, ko se priklanjam spominu resnično modernega in socialističnega Cankarja, naj torej omenim tudi Avgusta Pavla, ki je v tistem brezbarvnem in pustem svetu stopil na plan z željo, da bi se tudi pri nas seznanili z Ivanom Cankarjem. Že v tridesetih letih je naša slovita literarna revija Nyugat (Zahod) odstopila prostor Hlapcu Jerneju in njegovi pravici ter Potepuhu Marku in Kralju Matjažu, medtem ko je njegov roman Na klancu izšel leta 1941 pri Univerzitetnem tisku — izšel je hkrati s srbskim in hrvatskim romanom Miloša Crnjanskega Selitve in novelami Slavka Kolarja, ki jih je prevedel Laszlo Hadrovics. In pri tem se moram za trenutek ustaviti ter se spomniti, da je bil to tisti čas, ki je prvič tragično pretrgal delo, ki sem ga v tridesetih letih v reviji Obzorje skoraj desetletje opravljal z roko v roki z Avgustom Pavlom z željo, da bi se na Madžarskem seznanili z južnoslovansko književnostjo. Avgust Pavel je bil namreč eden izmed vodilnih sodelavcev omenjene revije. In komaj je bilo delo leta 1941 kronano z izidom slovenskih, srbskih in hrvaških književnih del, je že napočilo razdiralno zlo: izbruh druge svetovne vojne. Tako so omenjene tri knjige ostale en sam teden na knjižnem trgu — vojna je poteptala začetno in pionirsko delo, plod dolgoletnih prizadevanj. Osvoboditev in velika socialistična perspektiva sta vnesli v najino delo val novega poleta, toda Avgust Pavel se ga je pravzaprav komajda le lotil: usoda ga je bila pahnila v smrt. Potem pa je vse naše delo na tem področju pobil nov, močan udarec znanih dogodkov, ki so spat za več kot pol desetletja pretrgali prevajalsko delo, posredovanje južnoslovanske književnosti, toda brž ko se je pojavila nova priložnost, to je bilo leta 1956, so se že pojavili trije prvi madžarski prevodi slovenskih avtorjev, med njimi pa ponovno ime prevajalca Avgusta Pavla s prevodi omenjenih v dveh romanov. V knjigi jugoslovanskih klasikov pa sta izšli črtici Ivana Cankarja Skodelica kave in Lepa naša domovina. Leta 1956, torej skoraj dvajset let pozneje, sem se duhovno spet srečal s svetom Ivana Cankarja — srečanje, ki ni bilo niti tako kratko: trajalo je, od srede oktobra do decembra. Komaj nekaj deset kilometrov od mojega doma v Erdu pri Budimpešti so grmeli topovi, vlaki so se za več tednov zaustavili, telefonske zveze so bile pretrgane in v tem nenavadnem «viharnem» zatišju (vem, da sem pravkar izustil kontradikcijo) sem se lotil prevajanja treh Cankarjevih dram: Kralja na Betajnovi, Hlapcev in Za narodov blagor Pri tem pa sem se hkrati tudi prepričal, kako zelo resničen je rek: habent sua fata libelli, ali povedano z besedami Nikole Zrinjskega: sors bona, nihil aliud —, da tudi nekateri prevodi prav tako nosijo pečat svoje usode: dvajset let že hranim te prevode v svojem predalu, a vendar ne najdejo poti do založnika. Upal sem, da jih bo vsaj stoletnica spravila na svetlo — toda tudi to so bile naivne sanje. Pa tudi gledališča ni bilo mogoče najti, ki bi jih bi lo voljno uprizoriti. Bil pa je nekdo, ki se je postavil obme in me razumel: madžarski radio, ki je bil 16. maja letos ob 19,10 začel oddaju o Ivanu Cankarju in je trajala celo uro ter je predstavil odlomke iz njegovih Hlapcev, tem Cankarjeva stoletnica tudi pri nas ni šla mimo ir v prazno Vendar pa mi dosedanje izkušnje vlivajo vero, da tudi te Can karjeve drame ne bodo ostale večno v predalu, da bodo nekoč natisnjene in tudi uprizorjene na madžarskih gledališčnih deskah. Prav je tudi, da sta budim-peštanska založba Europa in Pomurska založba iz Murske Sobote ponovno izdali Pavlove prevode nekaterih Cankarjevih del, vendar bo treba storiti še več. In za konec bi rad povedal še tole: zdaj, ko se ob stoletnici Ivana Cankarja, pionirja slovenske socialistične književnosti, klanjam njegovemu spominu, naj mi bo v imenu madžarskih prevajalcev dovoljeno obljubiti, da ne bomo mirovali, dokler Cankar ne bo tudi v madžarskem prevodnem literarnem svetu dobil svojega primernega prostora, ki ga nedvomno zasluži,» je končal najin razgovor madžarski pesnik in prevajalec, ambasador jugoslovanskih književnosti na Madžarskem, dobri, pošteni, ljubeznivi in sivolasi Zoltan Csuka, s katerim se je bilo tako prijetna pomenkovati tistega zlatega majskega dopoldne v Ljubljani Dušan Željeznov Borštnikov prstan je najvišje odličje, ki ga lahko prejme slovenski gledališki igralec za svoje življenjsko delo. Ime nosi po u-temeljitelju slovenske gledališke i-gralske omike Ignaciju Borštniku (1858-1918). Podeljuje ga predsednik glavnega odbora Borštnikovega srečanja po sklepu strokovne žirije in potrditvi glavnega odbora Borštnikovega srečanja. Prstan je iz zlata in tehta 24 gramov in je veliko vreden ne le kot priznanje, ampak tudi kot zlatarski izdelek. Seveda je njegova najvišja cena vendarle simbolna, saj je potrdilo umetniškega delovanja in zaslug posameznega umetnika. Vrednost mu daje tudi estetska oblika, saj idejna rešitev prstana simbolizira gledališko umetnost s tremi maskami, izdelanimi na odebeljenem delu. Na glavni ploščici je antična maska, ki ponazarja gledališko umetnost, ob njeni strani pa sta vgravirani Cankarjeva in Shakespearova maska, ki simbolizirata umetnikov delež v slovenskem in svetovnem repertoarju. Borštnikov prstan podeljujejo od leta 1970 dalje, in do letos so ga prejeli Elvira Kraljeva, Vladimir Skrbinšek, Arnold Tovornik, Mira Danilova in Slavko Jan. Tem velikim imenom slovenskega gledališča se je včeraj kot šesti pridružil član Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Rado Nakrst, o čemer poročamo na drugem mestu današnjega dnevnika. revij e DAN št. 9 Izšla je septembrska - oktobrska številka mesečnica Dan. Če revijo prelistamo, ne da bi se spustili v natančnejše branje, se nam zdi, da ima v bistvu še premalo člankov in da bi lahko obravnavala več naših problemov. Mislim, da bi se moralo za Dan zavzeti večje število pišočih ljudi, zanjo bi se morali bolj navdušiti mladi. Dan bo konec koncev tak, kakršnega bomo skupno ustvarili. Ta zavest se mi zdi potrebna, ker vem, da glavni urednik in uredniški odbor ne moreta z izključno lastnimi močmi zagotoviti reviji vedno večjo uspešnost. Moj uvod naj torej služi kot vabilo k sodelovanju. Preidimo na vsebino zadnje številke. Miroslav Košuta je napisal uvodni članek «Začetek pouka». V njem z ostrino analizira dejstvo, da moramo Slovenci najdlje čakati, da se rešujejo pereči problemi naših šol. Franc Udovič je o koroški stvarnosti napisal članek «Proti preštevanju». V njem govori o zaskrbljujočem dejstvu, da se avstrijska vlada stalno uklanja zahtevam Heimatdiensta. Udovič piše tudi o srečanju predstavnikov narodnih manjšin in manjšinskih organizacij sosednih dežel, ki sta ga sklicali krovni organizaciji koroških Slovencev v dneh od 24. do 26. septembra v Sekiri ob Vrbskem jezeru. Vojmir Tavčar piše o ponovnem potresu, ki je prizadel furlansko ravnino in beneške hribe. Vsebina članka je jasna; deželni odbor je veliko sklepal, konkretnega pa je naredil malo. Drago Pahor je prispeval članek «Cankarja sploh ne». V njem govori o tem, kako so pred vojno in po njej Cankarja sprejemali. Pahor se opira na lastne izkušnje, ki pa precej povedo. Zanimiva je pripoved o tem, kako je igralec Justo Košuta skušal leta 1947 vriniti Cankarjevo delo v program tržaškega slovenskega radia. Seveda mu takrat to ni uspelo. DP piše o Cankarjevih stikih s Karlom Ši-rokom, objavlja tudi nekaj dokumentarnega gradiva. Kritično o-pazko bi lahko dali stalni rubriki Globus. Zdi se nam. da bi morali rubriko nekako deliti, ni simpatično. da je poročilo Maove storti na isti strani s kakim frivolnim dogodkom. Vlado Turina piše o potovanju v Liechtenstein. Posebno poglavje bi zaslužili snisi beneških otrok, ki so nastali v okviru natečaja Moja vas in poletne šole Mlada brieza. V spisih je izredno pristno zabeležen marsikak pereč problem Beneške Slovenije. Stavki kot «čeglih tle nie dela» dajo misliti. Lado Premru nadaljuje simpatično pripoved o zsodovi-ni Slovencev v Trstu, Sergij Grmek pa svoje razmišljanje o televizijski politični propagandi,„ ^ A. M. ■■■munì,■„.„,1,ii,ilil|IIImil.imH>.muiMi»»iMBmmntiirtiHnirt»iiiniiiimmimi"iiim"Mm.m,mn OB DEVETDESETLETNICI ROJSTVA Janko Samec šolnik in pesnik Med tržaškimi Slovenci, ki so javno delovali na kulturnem področju in se trudili, da bi na tem ozemlju slovenska beseda živela in uspevala, še zlasti med mladim rodom — je bil zelo požrtvovalen prosvetni delavec, šolnik in pesnik — Janko Samec, ki je posvetil prav tej plemeniti dejavnosti mnogo svojega časa in truda, ter se tako uvrstil v krog zaslužnih mož naše tukajšnje slovenske skupnosti, čeprav je preživel del svojega življenja izven Trsta. Janko Samec se je rodil v Trstu leta 1886, torej točno pred devetdesetimi leti. Njegov oče, ki je bil v našem mestu za višjega jet-niškega paznika, je bil doma blizu Kanala ob Soči, mati pa Kraševka iz Povirja pri Sežani. Šolal se je v Kopru, kjer je končal učiteljišče in leta 1905 opravil zrelostni izpit za pouk v slovenščini in tudi v italijanščini ir nemščini. Prvo službeno mesto je dobil v Barkovljah, kjer je poučeval do leta 1912; od tam je bil premeščen v Rojan in ostal na tej šoli vse do leta 1926, ko se je moral pod pritiskom italijanskih fašističnih oblasti, kot mnogi drugi, izseliti v Jugoslavijo. Zatekel se je v Maribor in tam živel do leta 1933, nakar se je preselil v Ljubljano. Poučeval je na šoli v Mostah ter bil tam tudi za šolskega nadzornika. Umrl je v Ljubljani 15. oktobra 1945. O Samcu piše Karel Širok med drugim, da je bil v svojem zasebnem življenju zelo preprost, naravnost enoličen, Hodil je od doma v šolo, od tam v kavarno in obratno, vsak dan točno, kot po urniku. V kavarni, bodisi v Trstu kot v Mariboru in Ljubljani, se je vedno družil s pesniki, pisatelji, slikarji in drugimi umetniki; njegovo omizje je bilo vedno najglasnejše in skoro vedno je imel on glavno besedo... Pesniti je Samec začel že precej zgodaj, še kot dijak in mlad učitelj. Pisal je v razne časopise in revije, koledarje in drugam. Bil je tudi, kot pišejo, dober organizator. ter je takoj po prvi svetovni vojni dal pobudo, da se je v okviru Zveze učiteljskih društev v Trstu ustanovil in izdajal «Učiteljski list» in mladinski mesečnik «Novi rod», pri katerih je bil za sourednika. Nekaj časa je bil tudi jezikovni urednik pri odboru za sestavo učbenikov za slovenske šole v Italiji. Tudi v Sloveniji, kamor se je izselil leta 1926, je nadaljeval svoje plodovito in koristno kulturno delovanje; pisal je v mnoge mariborske in ljubljanske časopise in književne publikacije. Poznal je dobro tudi tuje slovstvo in rad prevajal, zlasti italijanske moderne pesnike. Teda č?prav je mnogo napisal, je izdal samo dve knjigi svojih del in sicer pesniški zbirki «Življenje» (1924) in «Za naše male» (1927). V zbirki «Življenje» je zbral kakih sto pesmi, ter jih porazdelil v štiri skupine: Žarki ljubezni. Ritmi življenja, Tihi bregovi n Pota v naravo. O tej je ob njenem izidu pisal Miran Jarc, da so pesmi nekaka verzificir ma povest pesnikove Odisejade... Izražanje, ki ga je vklenil v zelo uglajene, vsem lahko razumljive verze in pesmi, je polno lepih misli, nežnega ljubezenskega hrepenenja, narodnostnih in družbenih problemov, slik in prirode in tako naprej. Velika zasluga Janka Samca je tudi, da je ob pravem času, to je takoj po prvi svetovni vojni posvetil mnogo truda mladinski književnosti. Namreč ko je začel izhajati mladinski list «Novi rod», je Samec pritegnil k sodelovanju odlične mlade književnike vseh vrst, kot so bili n. pr. Bevk, Gruden, Golar, Meško, Sardenko, Milčinski, Ribičič in še drugi in tako oskrbel našim mladim priljubljeno in poučno branje, iz katerega je mladina črpala poleg koristnega znanja in lepote, tudi ljubezen do sočloveka in do svojega naroda. Za vse to plemenito delo smo dolžni našemu tržaškemu rojaku, Janku Samcu, res hvaležen spomin. Lado Premru Spet sva _ tu, točna kot vsak teden, da vam poveva, kaj se je zgodilo novega v tem tednu v svetu lahke glasbe. Kot lahko opazite, uporabljava tu dvojino, pri presoji posameznih plošč pa ednino, ker vsak od naju pač ocenjuje tiste plošče, ki bodo prišle v poštev v oddaji, katero vodi sam. Naslednji teden bo stvar bolj zapletena. V torek bo oddaja «Glasba na našem valu» odpadla, zato bodo vse štiri današnje plošče na sporedu v ponedeljek, se pravi že jutri. Še nekaj, potem pa k ploščam: prjatelj naju je opozoril, da je morda bolj kot naslov albuma zanimiv izvajalec. Dala sva mu prav. Rečeno-torjeno: od današnje rubrike dalje bo z debelejšimi črkami najprej zapisan izvajalec, pod tem pa bo naveden naslov albuma. GRAHAM PARKER Howling Wind (VERTIGO 6310 013A) Znano je, da manjka Veliki Britaniji novih idolov; takih, ki bi bili del nove gonilne glasbene sile, kot sta bila svojčas «beat» in pozneje «impresionistični rock». Po žalostnem in neplodovitem obdobju, v katerem sta kraljevala «metal rock» in v zadnjih časih «revival», se pojavlja predvsem v Veliki Britaniji novo gibanje. Pravijo mu «pub rock». Gre pravzaprav za novo obliko «blues revivala», ki je bil strogo britanski pojav. Res je prišlo na površje nekaj zanimivih imen, o-menil bom le ansambel Dr. Feel-gold, ki žanje vedno večje priznanje in uspeh. Zadnje ime. ki se je priključilo tej še majhni množici, je ima komponista, pevca ter kitarista Grahama Parker-ja. Avtor je pripravil ta svoj prvenec v' družbi petčlanskega ansambla The Rumor. Ta šteje v svojih vrstah samo nova imena, z izjemo Brinsleya Schivar-za, ki je 'že uveljavljen kitarist. Ob poslušanju plošče občuti poslušalec prefinjenost, uigranost in agresivnost. Vse te lastnosti, če jih lahko tako imanujemo, lahko pripišemo delno Grahamu, v večji meri pa njegovim sodelavcem. Vse posnete skladbe nosijo podpis Grahama Parkerja in če bi hoteli podčrtani vrednost kakega motiva, bi to zaslužila predvsem petminutna «Don’t ask me guestions». STREETWALKERS Red card (VERTIGO 6360 133A) «Dober in prepričljiv ansambel, o katerem bomo še veliko slišali govoriti», tako bi moral začeti z oceno tega albuma, če bi bila skupina Streetwalkers nova in neizkušena. Pa ni tako: Roger Chap-mah in Charlie Whitney sta stara mačka. Nastopala sta že z znano skupino Family, ki nas je do zadnjega stalno presenečala z od- ličnimi albumi. Zato si ne morem kaj, da ne bi zapisal, da so Streetwalkers le slaba kopija tistega, kar so bili nekoč Family. Glasbeno se le malo povzdigujejo nad ostalo kopico hard-rock skupin. Njihov način igranja je res bolj prefinjen, vsekakor pa brez idej. Edino, kar bi jih lahko rešilo pred negativno oceno, je izviren način petja Rogerja Chapmana, ki še vedno poje s tresočim in rezkim glasom. Toda je originalen način petja dovolj, da lahko glasbo kakega ansambla označimo kot dobro? FRANCESCO GUCCINI Via Paolo Fabbri, 43 (EMI 3C 064 18188) Verjetno ste opazili, da obravnava naša rubrika v večji meri ameriško in britansko proizvodnjo. Danes je prišlo do prve izjeme, tretja obravnavana plošča je italijanska in pripada pevcu (ali kantavtorju. če že hočete) Fran-cescu Gucciniju. Govoriti, ali bolje pisati o tem pevcu, je res težko. O njegovih pesmih lahko trdimo, da se najbolj osredotočijo na besedilo in na njegov učinek pri poslušalcu. S tem pa še ni rečeno, da je glasba zanič, nasprotno. Ena dopolnjuje drugo, tako da je celotni učinek res dober. Guccinija poslušajo z zanimanjem vsi. Najmlajši vidijo v njem idola, sovrstniki se mu z ironičnim, toda vdanim nasmeškom prMa-njajo. Kaj nudi Guccini v svojih skladbah? Odgovor je preprost: osebnost, brez krink, brez nalepk, brez obotavljanj. Svetujem vam, da si priskrbite njegov zadnji album, ki je tudi zelo lepo opremljen z besedili in osebnimi opozorili. Ne bom omenil nobene skladbe, saj so vse (šest jih je) vredne pozornosti. FOOLS GOLD Fools Gold (ARISTA 3C 064 97586) Ljubitelji west coast glasbe ter kalifornijskih sladkih in medenih motivov, veselite se! Če imate radi popevke, v kateri se neprestano oglaša «steel guitar» (saj veste, to je tisto tipično glasbilo kalifornijske obale, ki ima zelo sladek in skoraj jokajoč glas), je skupina Fools Gold kot nalašč za vaš okus. Ni moja naloga presojati, če so ti okusi slabi in zastareti. Lahko pa povem vsem ostalim, ki ne ljubijo omenjenega načina izvajanja, da jim skupina Fools Gold ne bo povedala več od ostalih podobnih skupin. Pomirile se torej, še enkrat smo bili priča napačnemu alarmu. Takim zadevam pa smo se že navadili. Kaj torej storiti, če bi radi poslušati nekaj dobre west coast glasbe? Na žalost mi zdaj ne pride na misel nič boljšega kot slednji nasvet: še enkrat potegnite iz zaprašenega kotička •plošče odlične skupine Crosby. Stills, Nash & Young in jih poslušajte v pričakovanju ugodnejših časov , za tovrstno zvrst glasbe. Sandi Pertot in Pavel Ugrin PRUSNIK • GAŠPER mi plaza ss. IZ KRVI RDEČE MLADIH PARTIZANOV Povsod smo že imeli organizirane odbore Osvobodilne fronte. Formirali smo okrajne in okrožne odbore. Največji naš uspeh pa je bil Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Zato pa je bil tudi sovražni pritisk iz dneva v dan hujši. Padale, so naše najboljše postojanke. Izselili so naše najboljše družine. Samo v Rutah, kjer je v začetku vojne živelo petinsedemdeset Slovencev, jih je ostalo le še petnajst. 'Novi in mladi pogumni partizani so dajali svoja življenja. . . " Naši kurirji, ki so vzdrževali zvezo med političnimi organizacijami in vojsko, so bili najhuje prizadeti. Zlasti težka je bila pot od velikovškega okraja do Pokrajinskega odbora, ki je imel svoj sedež nad Mačami v Rožu. Ozka dolina med pogorjem Košute in Dravo je bila tako rekoč smrtonosna. Neštetokrat so kurirji preplezali strme pečine Košute. To, skoraj neprehodno gorovje hi biK nič manj nevarno kot sovražna zaseda. Kolikokrat so kurirja na taki poti ranili drobci skal. Celo gamsi so se v času ko je bila nevarnost plazov, umaknili v varnejše kraje. Nas kurir pa je vendarle odhajal na pot. Tako je nekoč v ESTELI PERON BODO SODILI ZARADI VELIKIH PONEVERB Razprave o glasbeni vzgoji BUENOS AIRES, 30. — Maria Estela Peron ni več daleč v gorah, v Andih, ker so jo sedaj pripeljali k morju in sicer v Azopardo, to se pravi v vojaško oporišče. kjer ima argentinska mornarica svojo veliko bazo in velika skladišča streliva. Azopardo je kakih 290 km južno od Buenos Airesa in so jo vojaške oblasti pripeljale sem zato, da bo «bolj pri roki», ko ji bodo sodili zaradi velikih poneverb, ki ji jih sedaj očitajo. Maria Estela Peron je bila predsednica republike do 24. marca, ko so v Argentini prevzele obiast vojaške sile z državnim udarom. Koj po1 državnem udaru so gospo Peron odpeljali v gorate predele dežele, nekam v bližino gorskih jezer, kakih 1600 km od Buenos Airesa, kjer je živela v neki re-zidenčni, rekli bi razkošni palači, kjer je imela na voljo vse, kar je hotela, saj je mogla v svoj «hišni pripor» vzeti tudi že nekakšen trop psov in, seveda, svojo osebno strežnico. Včeraj pa so prišli ponjo in jo preko jezera Nahuel Huapi pripeljali do letališča Bariloche, odtod pa z letalom v Azul, oziroma v Azopardo, kjer so jo namestili v isto «stanovanje», kjer so leta 1972. imeli zaprtega admirala Isaaca Roja-sa, torej tistega Peronovega nasprotnika, ki je leta 1955 zrušil Perona in njegovo vlado. Leta 1972 pa so Rojasa zaprli ali bolje priprli zato, ker je kritiziral tedanjega predsednika Alejandra La-nussa. Ta je namreč razpisal volitve, na katerih je Peron zmagal in se nato vrnil ne le v deželo, kamor se je že nekajkrat pritihotapil, pač pa tudi na oblast. Kot je znano, je leta 1973 prevzel v deželi ponovno oblast peronizem. Maria Estela Peron je bila tretja Peronova žena. Kmalu po ponovni zmagi peronizma je bila imenovana za podpredsednico, 1. julija 1974 pa je postala kar predsednica republike in sicer brž po smrti Juana Perona. Maria Estela Peron je «vodila» deželo nič manj kot 21 mesecev, torej skoraj dve leti. Bila pa je to najbolj razgibana, najbolj burna doba te južnoameriške dežele, ki je že dolgo prej poznala burno življenje. V času njenega predsedovanja je Argentina doživela strahotno ' inflacijo, velikansko brezposelnost, politično nasilje, ki se ne da opisati, in, končno, ne-sluteno korupcijo. * To pa je bilo kot naročeno za desničarske sile, ki so v tem stanju našle izgovor za svoj državni udar. Izvedle so ga, seveda, vojaške sile, ki so prevzele tudi vso oblast. Toda Maria Estela Peron ni sedaj obtožena slabega vodenja dežele ali česa podobnega. Njej sedaj očitajo, da je poneverila velikanske vsote. In dokazov za to imajo na pretek. Pravzaprav je ona le ena izmed žrtev določenega sistema,- ki ga je. sama o-mogočila in ki se ga je tudi «posluževala». Obtožnica ji sedaj prti krivdo, ki jo lahko stane 15 let življenja za zapahi. Očitajo ji, da je na svoj bančni račun prepisala velikansko vsoto, ki je bila namenjena dobrodelnim namenom. To se pravi, da je ona kot predsednica republike sodelovala z ministrstvom za socialno politiko in celo osebno z ministrom za socialno politiko, ki je bil že obtožen zadevne malverzacije. Ob času je bila imenovana ustrezna državna komisija, ki naj zadevo razčisti in ob tej komisiji je delovalo tudi, redno sodišče, ki je sedaj izročilo vojaškim oblastem zaporni nalog za bivšo predsednico in ukazalo, naj jo pripeljejo nekoliko bliže, da bo bolj «pri roki». Hkrati pa so sodne oblasti imenovale tudi «uradnega zagovornika». X Preiskovalni sodnik Nino Garcia Moritan zatrjuje, da je Maria E-stela ogoljufala ministrstvo za socialno politiko za najmanj doI milijona dolarjev, kolikor je namreč prepisala iz sklada za dobrodelne namene na svoj bančni račun. Toda to ni vse. Bivša nred-sednica se je skušala polastiti nadaljnjih 80Ó tisoč dolarjev, ki so bili last pokojnega generala Juana Dominga. iiiimiHiiiimiimiiiHniiimiiiiiimmiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiuiiiimmiiiiiiiimiiiiHiimiiiiiiimimuiiiiii KRIŽANKA... z našim krajem .... ... ■ ■ 1 - •■■■ .■ . 1 2 3 "4 5 B B 6 7 8 9 10 ■ Ti 12 13 B uT~ 15 H 16 B 17 18 19 B a 20 i B 21 ■ 22 23 B 24 25 B 26 M 27 BB 28 ■ 2ŠT~ B 30 I 31 32 B 33 • r B 34 B 35 □ 36 | 37 38 — B 39 40 B 41 42 B 43 44 B 45 46 B 47 48 B 49 L £ 50 B B 51 1 (Rešitev križanke v sredo) VODORAVNO: 1. ital. nogometaš (Gianni), 6. orožje, 11. kdor je prijet, 14. Peter Sellers, 16. vi-sokošolec, 17. Paul Ehrlich, 18. srednje visok ženski glas, 20. 0-blak Polde, ' 21. zamejska vas, 22. nealkoholna pijača, 24. ime dveh norveških kraljev, 26. afriški veletok, 27. kričeč, 28. sam sin, 29. predpona v tujkah za na, nad, vrh, 30. razprava, 33. znamka pralnega praška, 34. zagrizena, 35. Tom Robertson, 36. jug. košarkarski trener (Lazar), 38. povsem enaka. 39. moško ime, 41. kraj pri Portorožu, 42. tuje ime za smučanje, 43. mesto ob jug. meji, 45. dotik mreže v odbojki, 46. Lev Ivanov, 47. grški polkovniki, 49. nikalnica, 50. važna hrana, 51. jugoslovanski vodja. NAVPIČNO: 1. «naš kraj», 2. Varese, 3. daljše obdobje, vek, 4. pristanišče v Kvarnerskem zalivu, 5. očka, 6. moško amer. ime, 7. angleška enota, 8. slov. farmacevtska tovarna, 9. Ivan Cankar, 10. Kajnova žrtev, 12. malik, 13. živilska krma, 15. je naš jezik, 17. bojevit, napadalen, zbadljiv, 19. treme, bojazni, 21. nesramen, predrzen, 23. ime film. igralke Ekberg, 24. ožji sorodnik, 25. medmet gnusa, 26. tuje žensko ime, 31. že obrobljeno, 32. tuje moško ime, 34. poljska reka, 37. kraj v Sloveniji, 39. ital. popevkar (Bob-by), 40. kis, 43. domača žival iz vrste plovcev, 44. (Cassius) Clay, 44. Karl Escherich, 48. Ivan Tavčar. (lako) Vsota pol milijona dolarjev je prihajala iz sklada «solidarnostne kampanje», ki jo je vodila neka napol državna ustanova, ki pa je bila pod nadzorstvom ministrstva za socialno politiko. V ta sklad so se stekala sredstva iz državne loterije. Zaporni nalog, ki ga je sodišče podpisalo v ponedeljek, pa se ne tiče le bivše predsednice, pač pa tudi njenega svetnika Joseja Lo-peza Rege. Ta mož pa je že dol go znan iz dnevne kronike, saj se je o njem veliko govorilo tudi v dobi, ko je delovala tako znana «argentinska protikomunistična zveza», ki jo je on vodil. Bila je to desničarska organizacija, ki je izvajala v deželi teror in so ga v času drugega peronizma odstranili, ker je to zahtevalo javno mnenje. V filmskih krožkih Miklos Janc so: «Szerelmem, Elektra» «Szerelmem. Elektra» (Elettra timore mio, 1975; igrajo Mari Tb-rbesik, Jozsef Madaras, Lajos Ba-làzsovits idr.) je zadnji film, ki ga je Madžar Miklós Jancsó režiral v domovini. Kot smo že večkrat omeniti, je ta režiser posebno vezan bodisi na madžarsko zgodovinsko realnost, kot tudi na proizvodne pogoje madžarskega filma; zato so njegovi italijanski filmi vedno tako razočarali. Poseb-njo zadnji, «Vizi privati, pubbliche virtù», ki mu pa vendar voščimo, da se čimprej reši zaplembe, pod katero je že več tednov. Pred sabo imamo torej režiserjevo delo. posneto v domovini. Vtis pa imamo, da se tokrat tudi v domovini posneti film režiserju ni povsem posrečil, čeprav je še vedno bližji prejšnjim madžarskim kot pa njegovim italijanskim filmom. Film «Szerelmem. Elektra» morda najjasneje pokaže, katera nevarnost najbolj grozi Jancsójevim delom: nevarnost, da se metaforičnost in simbolika sprevržeta v neproduktivne stereotipe. Ati je le naključje, da smo temu najbliže prav v tem filmu, ki je glede na večino prejšnjih bolj optimistično poudarjen? To je res veljalo tudi za «Rdeči psalm», vendar je Jan-esóju tam uspelo to, kar se tu ne uresniči povsem. Tam je iznajdljivost vsilila povsem fantastični «optimistični» konec, tu nam jo vsili ideološko preračunan simbol. (Nadaljevanje s 5. strani) Z mehko, prefinjeno, muzikalno poglobljeno tonsko igro, je interpretiral Osghianovo Suito in Ca-sellovo «Sicilienne et burlesque» flavtist Den Beovič iz Ljubljane. Dubravka Jovičič, pianistka iz Beograda, je z izvedbo zahtevne Lisztove skladbe Mefisto - valzer pokazala predvsem tehnično bravuro. Povsem v drugo smer je bila naravnana klavirska igra dunajskega pianista Rolanda Batika, ki je prepričal s svežo, individualno izrazno interpretacijo čerepni-liovih Bagatel op. 5. Nastop Tomeš tria iz Prage —• Jan Tomeš violina, Tomas Bria-sky viola, Josef Dvorak violončelo — nedvomno predstavlja višek obeh koncertnih večerov. Trio. ki je svojimi koncerti že dober znanec čeških koncertnih odrov, je pokazal ne samo tehnično izvrstno, prefinjeno skupinsko muziciranje, temveč tudi zrelo interpretacijo pri izvedbi Beethovnovega tria op. 9 v G duru. Drugi koncertni večer je zaključil 15-članski godalni orkester konservatorija iz Kaira. Ansambel, ki deluje šele dve leti in v katerem sodelujejo dijaki srednje in visoke stopnje ter , diplomant/ konservatorija, se je predstavil z. vrsto krajših skladb pod vodstvom Hassana Sharare in s sodelovanjem flavtista Ibrahima Khalifa. Egiptovski ansambel je s svojim nastopom izkazal soliden študij ter je prepričal predvsem z mladostno zagnanostjo in temperamentom, kar je dobra osnova, da se razvije v izvrstno glasbeno skupino. Na tretjem koncertu so nastopili: pianista Gui-Michel Caillat iz Ženeve in Anatolij Šeludiakov iz Moskve, flavtistka Ana Doman-čič iz Zagreba, baritonist Mikael Melbye iz Kopenhagna ter klavirski trio iz Manchestra. Solistom sta bili v odlično oporo izvrstni klavirski spremljevalki Mira Flis - Šimatovič in Mirna Nochta. Tako simpozij kakor koncerte dijakov sta snemala radio in televizija Zagreb. Organizatorji, med njimi zlasti prof. Vojko Kiš, animator in u-metniški vodja rovinjskega srečanja, so se zares potrudili, da je to potekalo brezhibno ter je predstavljalo za vse udeležence tudi prijeten glasbeni sestanek. Srečanja se je udeležilo veliko domačih in inozemskih glasbenikov ter drugih uglednih osebnosti kulturnega in političnega življenja. Koncertne .v-ecere pa je spremljalo številno občinstvo, ki ni štedilo s priznanjem mladim glasbenim umetnikom.. • Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne kdo računa z vašim neuspehom in je zato vaša dolžnost, da se zganete in prekrižate tuje račune. Pridobili boste na prestižu in tudi v ljubezni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Čeprav boste veliko prispevali k nekemu rezultatu, boste pri materialnih uspehih le malo soudeleženi. Ne rinite v ospredje. Zelo boste ljubosumni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pravočasno boste postavili svoje nasprotnike pred izvršeno dejstvo. Drugič se ne vežite z ljudmi, ki jih ne poznate. Isto velja tudi za ljubezen. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Več konkretnega dela in manj besedičenja. Nekdo, ki se vam ponuja, ima kaj drugega za bregom. Prijetno razpoloženje in odlično vzdušje v družini. DVOJČKA (od 21. 5. do 22 6.) Neki obiski vam bodo odprli oči in rezultati vašega dela bodo veliko boljši. Delali boste načrte za daljše potovanje. Neka oseba se vam bo približala. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne dogovarjajte se o resnih stvareh z ljudmi, ki resnosti ne poznajo. Boljši so pičli a sigurni uspehi. Nekje bo treba sprejeti kompromis. Prehladili se boste STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Malomarnost ali pozabljivost se vam lahko hudo maščujeta. Bodite iskreni z ljudmi, ki so vam bili doslej na roko. Otresite se ljubosumnosti. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) S svojo osebno1 zavzetostjo boste pomagali nekomu, ki je opore zares potreben. Ne pozabite pa na lastne interese. Družinske razmere se bodo uravnale. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pretehtajte vsak svoj ukrep, preračunajte vsak svoj korak, kajti grozijo vam nevšečnosti. Ob tednu boste vendarle zadovoljni. Burno vzdušje v družini. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite bolj praktični in vsako zadevo rešite sproti, da se vam ne nakopiči gora nerešenih problemov. Z neko osebo se boste hudo sprli, nato pobotali. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bodite sproščeni in dobre volje tudi če kaj ne bo šlo prav. Znašli se boste: v zelo prijetni družbi. Malenkostni spori naj ne motijo razpoloženja. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Okrepili boste svojo dejavnost, vendar rezultati dela ne bodo najboljši. S svojo zavzetostjo in sposobnostjo boste v pomoč tudi drugim. Glavobol. plazu izgubil življenje tudi Zadnikarjev Toni iz Bele. Fašistom so bila znana vsa pota, vse steze, vse lovske koče. Grajski lovci pa so bili njihovi psi gonjači. Zaradi izdaje so v koči pod Malo Košuto, ki so jo grajski krstili za Hierschhiitte, policisti obkolili osem kurirjev. V kočo so streljali s strojnicami in minometi tako dolgo, da se je vnela in da je v njej zgorelo vseh osem junaških branilcev. Okrajni odbor OF Velikovec je imel svoj sedež nad Globasnico, sam pa sem bil tiste dni pri Jerini v Suhi. Z menoj so bili Krištof, Štefan, Jožko in Domen, kajti imeli smo sestanek z delavci celulozne tovarne v Reberci. Naslednjega dne nas je obiskal fotograf Schvvarz, ki je vzdrževal zvezo med nami in rebrškimi delavci. Sporočil nam je bridko vest : pri Št. Lenartu na Šertelem vrhu je padel Vladimir Letonja - Janez Pohorc. Nisem mogel verjeti. Janez je bil ne le moj tovariš, temveč tudi osebni prijatelj. Zdelo se mi je, da sva si po značajih skoraj enaka. Nanj me je vezalo toliko skupnih doživetij ! Bil je vodja okrajne obveščevalne službe, kar je bilo tisti čas težko in odgovorno delo. S svojo enoto je bil v Lobniku in pravkar je na Šertelem vrhu čakal ilegalca Joža iz Železne Kaple. Nenadoma jih je obkolila policija; v borbi je bil ranjen v noge, vendar se je s prestreljenimi nogami še pognal po strmini. Omahnil je in fašisti so ga ujeli. Zvezali so ga in ga pol živega vlekli po skalnati poti do Šertelove bajte. Izkrvavel je na poti, ki vodi po grapi proti Železni Kapli. Izguba Janeza Pohorca je bila težak udarec. Bil je drzen in srčen borec ter spreten organizator. Koliko mladih kadrov je vzgojil ta stari pohorski partizan. Kolikokrat jim je vztrajno govoril: «Pobi, če hočemo uspeti, moramo biti odločni in samozavestni!» — Na sestankih nam je vlival zaupanje v ljudstvo. Njegova krilatica je bila: «Devetindevetdeset odstotkov je poštenih ljudi.» Rad nas je tudi opozarjal- «Ne bodimo malenkostni in osebni Besedice ’'jaz” ne smemo poznati, imejmo vedno v mislih besede: ”Naša” osvobodilna borba.» Janez Pohorc je pokopan na pokopališču v železni Kapli v skupnem grobu, kjer počiva sto dvajset partizanov. Vsa skrb in odgovornost za velikovški okraj je padla na moje rame. Kako težko sem pogrešal starega, zvestega Janeza! Rasli so novi kadri. Na delo so odšli sveži tovariši. Trije so naskočili Svinsko planino. Morali so najprej premagati Dravo, nato se prebiti čez ravnico, posejano s sovražnimi postojankami, od tam pa se povzpeti na visoko, zasneženo Svinško planino. Toda zapadel je nov sneg morali so se umakniti. Drugič pa so zmagali. Krištofova trojka je tedaj razorožila stražo na dravskem mostu v Tinjah. Policisti so jim sledili, jih našli in vnela se je borba. Toda imeli so srečo. Fašisti so odnesli krvave betice, naši pa so se brez izgub prebili na Svinško planino. Osnovali so odbore Osvobodilne fronte v Velikovcu, na Djekšah, na Svinski planini in v Golovici. To je bila pomembna zmaga. Vzhodno od Topiče, pod Gladko pečjo pa je imela svojo tehniko Mira. Rad sem zahajal tja, kajti z njo me je vezalo mnogo doživetij. V tej tehniki smo že prevajali v nemščino naše politične knjižice. Natisnili smo v nemščini Dimitrova «Fašizem in delavski razred». Kot^ sekretar okraja sem imel vpogled tudi v dejav-nost našega mladega rodu, ki so ga v šolah posiljevali v nemščino, doma pa so ga matere vztrajno učile materinega jezika. Koliko težkih ur so tisti čas preživeli naši naj mlajši Kolikokrat sem se spominjal usode lastnega sina, ki so mi ga odvlekli v tujino. In ko sem prebiral poročila naših mladih sodelavcev, mi je lebdela pred očmi podoba mojega Vladimirčka. (Nadaljevanje sledi) Nedelja, 31. oktobra 1976 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Maša m V nedeljo ob 12.00 13.00 Nedeljske novosti 13.30 DNEVNIK 14.05 in 15.15 Športne vesti 14.10 in 17.00 KDO ? - Kviz 15.30 TV film - STARO MESTO 16.35 Ital. nogometno prvenstvo 18.15 O. Welles: TRENUTEK, KI SI GA JE VREDNO ZAPOMNITI 19.00 Polčas nogometne tekme 20.00 DNEVNIK 20.45 La vedova Fioravanti 22.05 Športna nedelja Drugi kanal 12.30 Kralj Artu - risanka 13.00 DNEVNIK 14.00 Ona druga nedelja 18.15 Polčas nogometne tekme 19.00 TV priredba - PREPOVEDAN SVET 19.50 DNEVNIK - Odprti studio 20.00 Športna nedelja 20.45 Neke lepe septembrske nedelje... 21.50 DNEVNIK - Zadnje vesti 22.00 Civilizacije sonca JUGOSLOVANSKA TV 8.15 DNEVNIK 8.20 Ljudske žalostinke 9.20 A. Diklič: SALAŠ V MALEM RITU - nadaljevanka 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 POROČILA 14.40 Festival zabavnih melodij 16.05 TV žehtnik 16.35 DNEVNIK 16.40 Košarka: Bosna - Partizan 18.25 W._ Holtby : SIVA OBALA - 19.30 DNEVNIK 20.00 S. Matavulj: BEOGRAJSKE POVESTI - nadaljevanka 21.05 Ruske romance 21.35 DNEVNIK 21.45 Beograjski jazz orkester 21.55 Športni pregled in reportaže Koprska barvna TV 20.15 WICHITA - celovečerni film 21.50 SALAŠ V MALEM RITU 22.40 Košarka: Bosna - Partizan Zagreb 15.10 Nedeljsko popoldne 20.05 Odličnjaki TRST A 8.00, 12.00, 14.00, 19.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.00 — 13.00 Dom in izročilo: Praznična matineja; Nedeljski sestanek z orkestrom; Mladinski o-der; Glasba po željah; 13.00 -*• 15.00 Kultura in delo; Ljudje pred mikrofonom: Slovenske narodne; Orkestri; Klasična glasba; 15.00 — 19.00 Program za mlade: Šport in glasba; Odskočna deska. KOPER 7.30, 8.30, 12.30; 14.30. 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.15 Poskočne; 10.30 Dogodki in odmevi: 11.30 La vera Romagna: 12.10 Glasba po željah; 14.00 Najbolj popularne popevke; 15.00 Koncert na trgu; 16.00 Beseda dve o umetnosti; 16.10 Anna Sforzini; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 18.00 Od Triglava do Jadrana: 18.30 Na športnih igriščih: 1.9.30 Lahka glasba; 20.00 Orkestri. RADIO i 8.00, 13.00. 19.00 Poročila: 8.40 Kmetijska oddaja: 10.05 Repor- taža; 10.25 Srečanje z današnjo žensko; 11.30 Glasbeno govorni spored; 12.00 Najnovejše plošče: 13.30 Glasbeno govorn- spored; 14.50 Zanimivost sveta; 15.20 Športna oddaja: Nogomet od minute do minute: 16.30 Mille bolle blu: 18.20 Športne vesti in razprave; 19.30 Pollini igra Chopina, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Vojaki, zdravo!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Veseli tobogan: 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Karavana melodij: 11.00 Pogovor s poslušalci: 13.20 Nedeljska reportaža ; 13 45 Orkester Ter-ry Snyder: 14.05 Nedeljsko joopol-dne: Prenosi športnih dogodkov: Goste nedeljskega popoldneva in Humoreska tega tedna; 17.50 Radijska igra — Manfred Bieler: Missa; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer. Ponedeljek 1. novembra 1976 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Maša in Nabožna oddaja 12.30 Poljudna znanost: Insekti 13.30 DNEVNIK 14.00 Tuja zemlja - dokumentarec 15.25 Prigode Sherlocka Holmesa 18.30 Poljudna znanost: Podlistek 19.20 Ljubezen na podstrešju. 20. C0 DNEVNIK 20.45 HOMBRE - film 22.40 Srečanje s sodobniki in DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Avtobiografija Uga Mulasa 13.00 DNEVNIK 13.30 Mikroplankton in nekton 14.00 Srečanje z Edoardom Ben natom 14.25 V 80 DNEH OKOLI SVEr TA - film 17.00 Program za najmlajše 17.45 Odkrivanje živali 18.25 Rubrike Dnevnika št. 2 18.45 Prigode Simona Templarja 19.45 DNEVNIK - Odprti studio 20.45 BEDNIKI - nadaljevanka 21.40 Človek in znanost 22.40 NOČ, KI GOVORI - film Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TV 17.40 žuželke 18.05 Obzornik 18.25 Nega bolnika - tretji de! 18.45 D. Žebre: Žalna glasba 19.00 A. Lajovic: Adagio 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Messner: VRNITEV 21.05 Kitaristka Alice Artzt 21.20 Kulturne diagonale 22.00 Memento mori IZ RODA V ROD DUH IŠČE POT 22.40 DNEVNIK Koprska barvna TV 20.15 DNEVNIK 20.35 Smrt Djurice Paur 21.05 Beethovnova « EROICA » 21.55 Baletni večer Zagreb 20.00 M. Vučetič: Otroci rasiejo ponoči 21.10 Kulturna oddaja 21.55 Dokumentarni film TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 19.15 Poročila; 9.00 Maša: 8.15 — 13.00 Dom in izročilo, Glasba in kramljanje, Obletnica tedna, J_el-kina bolečina: 11.05 Glasbena šahovnica; Naši kraji in ljudje; 13.00 — 15.30 Program za mlade: Kulturna beležnica, Roman, Gornje mesto; Glasba; 15.30 — 19.00 Kultura in delo. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20:3tf 'Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Glasbeni album; 9.30 Slovenski avtorji; 10.ID Življenje v šoli; 12.05 Glasba joo željah; 14.00 Plošče;. 14.40 Melodije; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Koncert; 16.45 Moški zbor RTV Ljubljana; 17.00 Športni pregled; 17.10 Dva orkestra, 18.00 Spominjamo se vas, tovariši: 18.30 Orkestri jug. radijskih postaj, RADIO 1 8.00, 13.00, 19.00 . Poročila: 8.40 Popevka ob kavi; 10.10 Vi in jaz; 11.30 Prosta izbira: 12.05 Italijanska folklorna glasba; 13.30 Ital. in tuje plošče; 14.05 Čudna potovanja; 14.30 Strnjena komedija: 15.35 Glasbeno govorni sjrored: ,19.30 Zdravniške novosti; 19.50 Filmska glasba; SLOVENIJA 7.00, 8 00, 12 00, 13.00 19.00 Poročila: 6.50 Na današnji dan; 8.07 Marodič: Smeh in solze — igra za otroke; 8.47 «Umrl je listek iz drevesa»; 9.05 Spomini, spoznanja...; 10.05 Jesenski akordi: 11 05 «Počiva jezero v tihoti»: 11.30 Minuta tišine: 12.10 Veliki orkestri: 12 40 Ponosni smo na tvoje ime: 13 30 Mrzel veter tebe žene; 14.05 Iz opernega sveta; 15.00 Posebna oddaja za Dan mrtvih; 15.20 Skladbe, naših skladateljev: 16.00 F. G. Lorča: Žalosti nka ; 16.40 Zvoki violin: 17 05 Klici samote...: 18 05 Ivan Potrč: Na verne duše radijska igra: 18.35 F. Schubert: Sonata v a-molu: 19.35 Lahko noč. otroci!: 19.45 Minute z...; 20.00 Dvorak: Rusalka. JU«. TELEVIZIJA OD 2. DO 6. NOVEMBRA 1976 TOREK, Z. novembra 14.00 TV v šoli; 16.05 Šolska TV - Življenjski prostor koroških Slovencev; 17.15 Vrtec: 17.30 Pa vel se igra - film; 18.00 Obzornik; 18.15 Ne prezrite: Baletni plesalec; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Socializem v svetu; 20.55 Grimmelshausen: Pustolovski Sim-plicissimus; 21.55 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik, 20.35 Beg iz Mauthausna film- 22.05 Aktualna tema; 22.55 Naši zbori. SREDA, 3. novembra 8.10, 9.00, 14.10 TV šola: 17.05 E Peroci: Nina in Ivo; 17.20 Ruski muzej: 17.50 Obzornik. 18.05 Življenje Zofke Kvedrove; 18.45 Stare pesmi; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Rdeče jabolko; 21.20 Miniature. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.30 Festival gorskih filmov: 21.35 Jazz festival Ljubljana ’76: 22.25 Zanikrni tiger - nadaljev. ČETRTEK, 4. novembra 8.00. 9.00, 14.00, 15.00 TV šola 17.05 Beli delfin; 17.25 Obzornik 17.40 Zadnji iz plemena Kuiva 18.45 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.00 Ch. Frv: Brontejevi iz Hawortha; 20.55 Kam in kako na oddih; 21.05 čas, ki živi, 21.40 Giselle; 23.00 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček: 20.15 Dnev nik; 20.35 Pokol pri velikem izviru - film; 22.05 Zabavno glasbena oddaja: 22.35 Samoupravljanje PETEK, 5 nnvembra 8.10. 10.00, 14.10, 16.00 TV šola: 17.10 Križem, kražem: 17.20 Pi sani svet, 18.10 Zbori sveta: 18.45 Družbeno politične organizacije: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.65 Notranjepolitični komentar, 20.05 A. Popovič: Vzpon in padec Žike Proje; 20.40 Italijanski fašizem; 21.25 Buldožer - film; 22.35 Dnev nik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnev nik; 20.35 La famiglia assassina di M. Barker - film; 22.20 Likovni nokturno. SOBOTA, 6. novembra 10.00, 11.05, 12.05 TV šola; 13.55 Nogomet: Rijeka Sarajevo; 17.3« Pisani svet; 18.10 Obzornik: 18.30 T. Hughes: šolanje Toma Brovv-na: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 19.50 Zunanjepolitični pregled; 20.00 Radio in televizija: 20.30 Moda; 20.40 Pomlad in portsko vino; 22.15 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 13.55 Nogomet: Rijeka - Sarajevo; 19.30 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik: 20,35 Maščevalci: Nenavaden poskus; 21.15 Veliki raziskovalci, 22.15 Črna zemlja - film. PnmorškTSnevmfc SPORT SPORT SPORT 31. oktobra 1976 NOGOMET V 8. KOLU 3. ITALIJANSKE LICE Triestina doma proti Piacenzi Tagliavini v težavah s postavo Gostje bodo danes v Trstu skušali osvojiti vsaj točko ■ Videmčani pred težko nalogo Osmo tekmo tretjeligaškega prvenstva bo Triestina odigrala na domačem igrišču proti Piacenzi. Gostje so prvenstvo začeli zelo uspešno, zadnjih kolih pa so dosegli slabše rezultate, saj so v nedeljo celo izgubili doma proti Juniorcasaleju, ki ga je Triestina srečala v prvi tekmi. Nedeljski spodrsljaj je verjetno spodbudil goste, ki bodo v Trstu skušali osvojiti vsaj točko. Triestina pa, ki v zadnjih kolih igra vse bolj koristno, računa zmago. Kot običajno pa ima trener Tagliavini velike težave s postavo, saj je poškodovanih cela vrsta ključnih igralcev. Poleg' Lucchette, Pe-ressina in Goffija je onesposobljen tudi Andreis, ki je v Mestrah proti Venezii zapustil igrišče po prvem polčasu. Vsi ti igralci pa bodo verjetno okrevali kmalu. Proti Piacenzi bo ponovno nastopil Politti, k: je po enotedenskem premoru ponovno začel s pripravo. Triestina bo tako po daljšem času ponovno nastopila s popolno vezno linijo. An-dreisa bo zamenjal Marcato. Postava bo torej naslednja: Valsecela; Berti, Zanini; Politti, De Luca, Montiralo; Marcato, Fontana, Furlan, Trainini in Dri. Nov nakup Triestine 27-letni vratar Bardolini, ki je lani nastopal v vrstah Padove, že trenira v Trstu. Bartolini je že igral v «B» ligi z Reggiano. Današnja tekma se bo začela kot običajno ob 14.30. Udinese v gosteh Udinese gostuje danes v Cremoni. Videmčane čaka torej težka preizkušnja, od katere bo odvisen tudi nadaljnji potek prvenstva. Pravzaprav je to ena izmed redkih tekem, v kateri bi lahko Udinese bil poražen, saj je Cremonese tradicionalno težek nasprotnik, ki je na domačem terenu vedno zelo nevaren. Če bi Udinese premostil uspešno tud; to oviro, bi verjetno postala pot do končne zmage znatno lažja. V PETEK V DOLINI Tesen poraz Jadrana 71:77 Jadran — Servolana (38:40) J ADRAN : Tavčar 6, A. Sosič 10, Zavadlal 2, Starc 16, Klobas 12 (2:4), Lisjak 7 (5:8), Ražem 6, Kraus 10, Koren, Vitez 4, Pertot, Francia. SERVOLANA: Ponton 6 (2:2), De-pase 29 (3:3), Barbotti 8 (2:5), Clemente 10, Rupena 4, Fabris 8 (2:3), Redolfi 1 (1:3), Ritossa 11 (3:6). SODNIK: Valter Vatovec. Prosti meti: Jadran 7:12, Servolana 13:22; Osebne napake: Jadran 9, Servolana 7. Jadran je v petek v Dolini odigral svojo tretjo prijateljsko trening tekmo, v okviru priprav za bližnje prvenstvo v promocijski ligi, ki se bo pričelo 28. novembra. Košarkarji Jadrana so tudi v tej svoji tretji tekmi imeli za izključno nalogo elemente v obrambi. Trener Peter Brumen torej daje izredno važnost obrambi in naši košar- karji so že delno asimilirali več o-brambnih elementov, pa čeprav bo potrebno še marsikaj popraviti. Servolana, ki igra v 4. italijanski ligi, je zasluženo zmagala. Pri tem pa se je morala pošteno potruditi, da je strla odpor slovenskih košarkarjev, ki iz tedna v teden kažejo večji napredek. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo odhod na Koroško danes ob 6. uri iz Trsta ob 6.15 z Opčin, ob 6.25 s Proseka, ob 6.30 iz Križa, ob 6.35 iz Nabrežine in ob 7.15 iz Gorice na Travniku. Troboj VARESE 1976 T. PETROSJAN — L. PORTISCH Damino indijska obramba 1. d4 Sf6 2. Sf3 e6 3. g3 b5!? Portiseli je očitno želel v tej mirni otvoritvi presenetiti nasprotnika in je odigral to dvorezno potezo. Normalno se igra 3. . . . b6 4. g3 Lb7 5. Lg2 Le7 6. d4 0—0 7. Dc2 c5 8. d5 ed5 9. Sg5 g6 kot v peti partiji dvoboja KORČNOJ - KARPOV Moskva 1974 in črni nima težav. 4. Lg2 Lb7 5. 0—0 c5 6. Lg5 Le7 7. c3 Skromna, vendar pa solidna poteza, ki nazorno pokaže način igre bivšega svetovnega prvaka Tigrana Petrosjana, ki gradi stabilno pozicijo, tako da ne dovoli nasprotniku nobenih presenečenj. 7. .. Sa6 8. e3 Tb8 Trdnjava tako brani lovca na b7, indirektno pa se na b liniji vključuje v obrambo kmeta na polju b5. 9. Sbd2 0-0 10. a3 Se4 11. Le7: De7: 12. De2 Sc7 Portiseli je po zamenjavi lovcev le navidezno razbremenil porcijo, saj mu je nasprotnik že začel napadati njegove slabe točke. Ženska mladinska odbojkarska reprezentanca, s trenerjem Ivanom Peterlinom, ki je v četrtek igrala proti Obalni reprezentanci ODBOJKA PRED ZAČETKOM MOŠKE B LIGE Stiri prvenstva, štiri napredovanja Borovi odbojkarji bodo letos pred dokaj zahtevno nalogo - Potrebno je načrtno delo z mladimi silami in tesno sodelovanje z ostalimi slovenskimi društvi Nova odbojkarska sezona je v polnem razmahu. Prvoligaši in mladinske ekipe so že startali v oktobru, za slovenske ljubitelje cdbojke pa je prav gotovo najpomembnejši datum 13. november, ko se bo pričelo tekmovanje v B ligi, tako v moški kot v ženski konkurenci. Pri članih bomo zamejci končno spet imeli po premoru štirih let svojega predstavnika. Kot je znano si je to pravico priboril tržaški Bor. Zato menimo, da je prav, če si nekoliko osvežimo spomin na sicer ne tako davno preteklost in na hitro pregledamo pot, ki so jo borovci prehodili od zadnjega nastopa v B ligi. Kot se večina ljubiteljev odbojke spominja, je pomenila sezona 1970 -71 doslej največji uspeh Borovih fantov. Tedaj so «plavi» osvojili drugo mesto v B ligi in za malenkost zamudili prestop v prvo ligo. Ob tedanjem odličnem dosežku, ki je kronal dolgoletno serijo uspešnih nastopov v 2. ligi, je le malokdo slutil, da bo ta ekipa, ki je vrsto let predstavljala ponos vsega slovenskega zamejskega športa, že. ge? leto dni Kriška Vesna je tudi v minulem kolu osvojila dve dragoceni točki. Na sliki: posnetek tekme v Križu med Vesno in S. Marcom razpuščena. Po sezoni 1971 - 72, v kateri so borovci dosegli še vedno zelo dobro četrto mesto, je bilo namreč društvo prisiljeno odpovedati se nadaljnjemu nastopanju v B ligi. Vzroki te odločitve so javnosti že znani, v skopih besedah pa jih lahko strnemo v tri točke:.finančne težave, premajhna pozornost na naraščaj, neuspelo sodelovanje s sorodnimi društvi. Moške odbojke pa pri Boru niso opustili, ampak so pričeli vse na novo. Ekipo so vpisali v prvenstvo prvih devet ekip prestopilo v 2. divizije. Od moštva, ki je prej ligo. kakor ta, da se je od prve ekipe poslovil Plesničar, prav gotovo eden najboljših tržaških (in to ne samo slovenskih) odbojkarjev vseh časov. To vrzel so pri Boru zamašili s prihodi Zadnika od Sokola in Špacapana od geriške Olympie. Ekipa je v prvenstvu zaigrala s spremenljivo srečo, na koncu pa je obtičala na solidnem petem mestu. Sicer pa je prvenstvo služilo pretežno za uigra-vanje moštva, saj je zaradi spremembe v tekmovalnem sistemu kar B Pri Boru so torej uresničili veliko željo, da bi se vrnili spet na nekdanjo raven, v najkrajšem možnem nastopalo v drugi ligi, sta ostala le Plesničar in Može; njima so se pridružili še nekateri mladinci, ki so gojili odbojko šele leto dni. Tre-1 času: štiri sezone — štiri napredo-nerske posle je prevzel Vodopivec, I vanja, od 2. divizije do B lige. Se-ki pa je kot igralec prestopil k Slogi daj j® najvažnejše poskrbeti za to, skupaj z Neubauerjem in Fučko. 1 da bi ta podvig ne bil zaman. Tre-«Plavi» so v novi postavi zaigrali i ha je pričeti načrtno delo z mladimi uspešno nad vsakim pričakovanjem in so brez poraza zasedli prvo mesto v tržaški skupini, nato pa so si na kvalifikacijah priborili še prestop v višjo ligo. V sezoni 1973 - 74 so se k Boru vrnili igralci, ki so bili leto prej na posodo pri Slogi. Od istega društva so v vrste «plavih» prestopili tudi mladinca B. in E. Kralj. Slednji se je izkazal kot izredno talentiran i-gralec in je v peka j letih postal e-den najboljših «režiserjev» v deželi. Tako ojačeni so slovenski odbojkarji premočno zmagali v 1. diviziji, saj so v 18 srečanjih nasprotnikom prepustili le pet setov. Moštvo je treniral Neubauer, ki še danes u-spešno vodi «plave». V praktično nespremenjeni postavi so leto kasneje «plavi» zaigrali v D ligi. Tudi tu so dokazali, da je njihova prava moč precej večja od tiste, ki je potrebna za uspešno na-stonje med četrtoligaši. Zabeležili so izredno serijo uspehov in prav v zadnjem kolu, ko so imeli napredovanje že v žepu, so klonili Ginnastici iz Pordenona. S tem porazom se je tudi prekinila njihova rekordna serija 43 zaporednih prvenstvenih zmag. Pred lanskim prvenstvom C lige so nastale v Borovi šesterki precejšnje spremembe. Najvažnejša je vse- silami in tesno sodelovati z drugimi društvi: če bi se ponovile napake iz preteklosti, bi naša odbojka zdrknila v poprečje, iz katerega bi se le težko še kdaj dvignila. Mig NAMIZNI TENIS V ŽENSKI A LIGI Mmmvu dekkia bodo skušala obdržati lanskoletne položaje Trener Miha Derganc: «Naš cilj je uvrstitev na sredini lestvice» Namiznoteniške igralke ŠK Kras so komaj pred kratkim pričele z intenzivnim treniranjem in pripravami na novo tekmovalno sezono, ki bo obsegala poleg nastopov na prvenstvu A lige in na državnem prvenstvu za posameznice še sodelovanje na važnejših državnih in deželnih turnirjih. Referentu namiznoteniškega odseka ŠK Kras Zvonku Simoneti, ki že. od vsega začetka neutrudno zastavlja vse' svoje moči za čim širši razvoj te športne zvrsti, smo zastavili nekaj vprašanj. Vpr.: «Mar niso priprave prve e-kipe letos pričele nekam pozno?» «Res je, z uradnimi treningi po strokovnem konceptu, smo letos pričeli s skoraj poldrugim mesecem zamude. Vzroka, ki sta do tega privedla, sta bila kar dva: težave z avtorizacijo pri dodelitvi šolskih prostorov za odvijanje treningov in študijske obveznosti trenerja Mihe Derganca iz Ljubljane, ki je komaj ii Umilili iiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiii im iiitiiniiurtiiiifiiuimtiiiiiiiiiii ODBOJKA? lUHiiitiiiuiiiimiiiiiimiitiii ir V ‘S050T0-IN NEDiHO Bor bo priredil mednarodni turnir Poleg Borove ženske šesterke bodo igrale šs naslednje ekipe: Fužinar iz Raven na Koroškem, Ljubljana in AGI iz Gorice Do pričetka italijanskega odbojkarskega prvenstva B lige manjka še dobrih dvanajst dni. Pred pričetkom bojev za točke bo ŠZ Bor organiziralo mednarodni turnir, ki bo obenem tudi zadnja preizkušnja pred prvim uradnim nastopon v novi sezoni. Turnir bo veljal za nagiado «Edi pohištvo», za kar gre velika zahvala lastniku prodajalne Ediju Nuss dorferju, ki je priskočil tržaškemu ■liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOMENTAR PETRA BRUMNA PO PRVEM CIKLUSU PREGLEDNIH KOŠARKARSKIH TRENINGOV Z delavnostjo košarkarjev smo lahko zadovoljni Žal, pa tudi v tej športni panogi primanjkuje pri nas mladih ljudi, ki bi se navdušeno lotili trenerstva Svoje poročilo bi začel z nekaj številkami, ki včasih lahko zelo jasno Prikažejo predmet, o katerem želimo Pisati. Mladi košarkarji in trenerji smo žrtvovali štiri sobote in nedelje, da smo lahko pregledali trenutno stanje kvalitete. Prvi vikend smo uporabili za delo z igralci letnika 1958 in 1959, tem so sledili fantje rojeni 1960, naslednji so bili na vrsti tisti iz generacije 1962, zaključili pa smo s skupino letnika 1961. Na treninge je bite poklicanih 65 igralcev (16-17-17-te), udeležilo se jih je 59. Odsotnost ie bila v nekaterih primerih opravičljiva, v drugih pa ne. Tisti, ki so manjka/ na treningih zaradi svoje neresnosti, so si na ta način za-Prli vrata v reprezentančne vrste, ah pa bodo me .ali biti zelo delavni, da bodo popravili storjeno napako. Dve skupini starejših igralcev sta opravili v dveh dneh tri treninge in tekmo, mlajši pa dva treninga in tekmo. Vadba je trajala po uro in Pol, kar je od igralcev zahtevalo dokajšnjo fizično in psihično preizkušajo. Vsebina treningov je bila za vse kategorije podobna, le da se je PD starejših polagalo več pozornosti teoči, skoku in preciznosti izvedbe. Predvsem je nas trenerje zanimala obrambna plat košarkarske igre, ker se zavedamo, da so tu skrite velike rezerve. Zato so bile vaju sestavljene iz elementov obrambe (posamične m tudi 2:2), skoka na odbito žogo 111 razvoja hitrega nasprotnega na-Pada. Vsaka skupina je odigrala tekmo za trening in to proti enakovrednemu ali močnejšemu nasprotniku. Te smo izbrali iz naših zamejskih ko- šarkarskih društev pa tudi iz italijanskih. Dosegli smo dve zmagi, dvakrat pa smo bili poraženi. Kakor na treningu, tako je bila tudi na tekmah pozornost posvečena o-brambi svojega koša, v napadu pa so nas zanimali samo določeni elementi (hiter prenos žoge, odkrivanje, domiselne podaje, skok na odbito žogo). Marsikatere stvari, ki so jih i-gralci tedaj le s težavo izpeljali, so po dveh treningih — delno osvojili in jih na tekmi že s pridom uporabljali. Kakovostna raven igralcev Dovolil si bom vrh zamejskih perspektivnih košarkarjev primerjati z njihovimi vrstniki v jugoslovanskih klubih. Veliki večini primanjkuje splošne telesne izurjenosti. To gre verjetno prip:sati pomanjkljivi telesni vzgoji na osnovnih šolah in športnih društvih, ki prezgodaj usmerjajo otroka v posamezne športne panoge. Pozna se, da ti fantje niso imeli dosti stikov z orodno in talno telovadbo, pa tudi z atletskimi disciplinami se niso. ukvarjali. Te vrzeli se jim poznajo danes, ko so se že usmerili v določeno panogo, konkretno košarko. Biti hiter, spreten, visoko ali daleč skočiti, zadeti cilj, močno podati žogo, obvladati telo v prostoru, to so pomanjkljivosti in obenem potrebe današnjega mladega košarkarja. Pri igralcih v slovenskih klubih so prav tako opazne te pomanjkljivosti vendar v manjši meri. šolska telesna vzgoja in sekcije pri TVD «Partizan» nudijo mladincu dokajšnjo mero tovrstne izobrazbe. Poglejmo še, kako obvladajo do- ločene košarkarske prvine eni drugi. Slovenski vrstniki imajo veliko prednost pri obvladanju elementov obrambe in metov na koš. Predvsem jim je met iz skoka možno orožje, v individualni obrambi pa se bolje znajdejo vsled tega. ker jim je kot pionirjem, po dogo voru trenerjev, prepovedano igrati conske obrambe. Pri vodenju bi imeli zamejski košarkarji nekaj prednosti, kar gre verjetno pripisati šoli minibasketa, pri obojih pa je zelo slabo gibanje brez žoge Še ena primerjava se mi vsiljuje. Slovenci z ene in druge strani meje zelo čutimo pomanjkanje visokih i-gralcev. Zamejska košarka, ki že tako razpolaga z majhnim številom aktivnih igralcev, čuti ta problem še močneje. V vseh mladinskih kategorijah sta le dva, ki presegata 195 cm, nekaj jih jè okoli 190 en, vsi ostali pa imajo dispozicije, ki ne obetajo presenetljivih višin. Potemtakem nas dejstv« sama prisiljujejo igrati posamično obrambo vseh vrst. Jeprav je v vsaki starostni skupini nekaj razvajencev, sem z delavnostjo zadovoljen. Večini se pozna dobra domača in klubska vzgoja, ker verjetno od tam iz varajo moralno voljne kvalitete. Tovarištvo je prisotno v veliki meri in tudi medsebojni odnosi so zelo zdravi. Namen Določitev v izbrano vrsto svoje kategorije, bi moralo vsakemu mlademu človeku dati polet za dosego višjih ciljev, obenem pa ga obvezuje, da služi kot vzor vrstnikom in mlaj- šim igralcem. Ti igralci morajo biti nosilci prizadevnejšega in kvalitetnejšega dela v svojih sredinah. S tem se bo večala konkurenca in, če bo ta zdrava, bo nedvomno pripeljala do uspehov. Ker so bili na treninge poklicani igralci v nekoliko večjem številu, tekmovalna ekipa pa jih sestavlja od deset do dvanajst, smo s tem dali e-nakovredno možnost vsem pri sestavi reprezentance ZSŠDI v določeni kategoriji. Te reprezentance bodo i-stopale zamejsko košarkarsko dejavnost tudi izven meja in kot take služile kot prikaz dela in zanosa zamejskega športa. Ta pa mora vsakemu športniku predstavljati čast, dolžnost in zadovoljstvo. In še en namen so imeli ti košarkarski vikendi. Zbranim trenerjem vseh društev, ki gojijo košarkarsko panogo so bila odprta vrata prisostvovati, pomagati in sodelovati. Nekateri od njih so ta moment izrabili za svoje izpopolnjevanje in to večinoma tisti, ki že tako nosijo vse breme dela v svoji sredini. Manjka pa novih, svežih obrazov, predvsem mlajših, ki se ne smejo pustiti prositi, da sodelujejo na takšnih in podobnih delovnih prireditvah. V .aslednjih mesecih bomo nadaljevali z začetim delom. Delno nas bodo ovirale težave, ki nastopijo z začetkom ligaških tekmovanj, šolskim obveznostim je tudi potrebno posvetiti določen čas. Upam le, da bomo s kančkom dobre volje in sa-moodpovedovanja uresničili zastavljene načrte, ker le vestnejše delo pelje k boljšim uspehom v šoli, športu in zasebnem življenju. Peter .. rumen združenju na pomoč in tako omogočil organizacijo tega mednarodnega turnirja. Poleg organizatorja bodo igrale še naslednje šesterke: Fužinar iz Raven na Koroškem, Ljubljana ter Agi iz Gorice. Vse omenjene šesterke so več ali manj že dobro poznane. Zastopnice iz. Raven na Koroškem so že vrsto let najboljša ženska ekipa v Sloveniji. V enotni slovenski od bojkarski ligi bo igrala tudi Ljubljana, saj je bila v preteklem prvenstvu tudi med najboljšimi tekmeci. Resnici na ljubo je potrebno omeniti, da zadnji dve leti naše ekipe niso veliko igrale z goričkim drugoligašem Agi in to iz več razlogov. Iz tehničnih razlogov se bo turnir igral v dveh dvoranah. Sobotni izločilni tekmi bosta v Ul. Della Valle, nedeljski mali in veliki finale pa bosta na stadionu «1. maj». Turnir bo 6. in 7. novembra. Glede na izbiro tekmecev bo turnir izenačen in s tem so možna presenečenja. V soboto se bosta najprej spoprijela Fužinar in Agi, potem pa Bor in Ljubljana. V prvem srečanju je vsaj na papirju velik favorit večkratni slovenski prvah. V drugi izločilni tekmi je rahla prednost na strani Bora. Tržačanke so v zadnjih dveh prijateljskih srečanjih dvakrat premagale ekipo Ljubljane, toda vse to pa ni noben porok, da so že vnaprej finalistke tega turnirja. Naj bo tako ali drugače obeta se nam zanimiva in privlačna odbojka, saj so vse ekipe odlično pripravljene in prvenstvo je tudi v slovenski ligi pred skorajšnjim začetkom. G. F. DANES V KRIŽU Ustanovni občni zbor ŠD Mladina Danes ob 11. uri bo v dvorani Ljudskega doma v Križu ustanovni občni zbor ŠD Mladina, na katerem bo pripravljalni odbor seznanil vaščane o raznih pobudah v preteklem letu in orisal razloge, ki so privedli do ustanovitve novega športnega društva v vasi in to v sklopu sodelovanja med nekaterimi vaškimi organizacijami. Zatem pa bodo izvolili prvi društveni odbor, ki bo imel nalogo koordinirati delovanje v novi športni sezoni po smernicah, ki jih bodo začrtali na današnjem ustanovnem občnem zboru, ki predstavlja vsekakor korak naprej pri razvoju našega zamejskega športa. nedavno lahko pristal, da bo letos že tretjo sezono zapored vodil našo dejavnost.» Vpr.: «Start prvoligaškega prvenstva je določen že za prihodnjo nedeljo. So dekleta pripravljena na to težko preizkušnjo in kakšna je njihova trenutna forma?-» «V nekaj tednih je bilo pač nemogoče nadomestiti zamujeno, tako da je praktično odpadla prva faza programnih treningov za utrjevanje odpornosti in atletske vitalnosti. Čeprav njihova trenutna forma res ni še najboljša, pa ima Kras v prvih dveh kolih A lige relativno lažja nasprotnika, dekleta pa so po drugi strani v vseh teh letih dosegla že tako stopnjo izkušenosti in .igralske rutine, da zaigrajo tudi brez optimalne priprave na zadovoljivi tehnični ravni.» Vpr.: «Koliko igralk trenutno trenira?» «Prvo ekipo sestavlja petčlanska skupina: poleg absolutne državne prvakinje Sonje Miliče ve,, lahko trener tudi letos računa, še na Dragico Blažino, Nevo Rebulo; Silvano Ves-naver.in Anico Žigon. Pod vodstvom Derganca in članic prve ekipe ter Roberta Miliča pa trenirajo 3 mladinke, 4 naraščajnice in 2 dečka, v Repnu pa obiskuje treninge po 8 - 9 igralcev. Če bomo uredili problem prostora, bomo lahko razširili zaledje, saj je že veliko deklic, ki čakajo na pričetek uvajanja v novo dejavnost.» Vpr.: «Katere so letošnje društvene ambicije?» «V glavnem si bomo prizadevali, da obdržimo lanske pozicije, ojačiti pa moramo zaledje, da odkrijemo čim boljši igralski kader, ki bo podedoval težko dediščino sedanje «pet-peresne deteljice» (prve ekipe).» Miha Derganc bo tudi; letos prihajal po dvakrat tedensko iz slovenske prestolnice, da z modernimi o-prijemi pripravi Krasove igralke na težke preizkušnje, ki jih čakajo. Vpr.: «Kakšno vsebino ste določili svojim treningom?» «Najprej naj omenim, da mi je bilo letos težko uskladiti študij in treniranje, vendar sem se le odločil, da sprejmem to obveznost s Krasom, ker so mi dekleta in društvo samo dali doslej velika zadoščenja. Za prvo ekipo sem izdelal komplek- Pagnossin se bo spoprijel z rimsko peterko IBP. Goričani bodo skušali osvojiti tudi prvi par točk v tem prvenstvu. Tržačani pa bodo, po izrednem podvigu v Genovi, kjer so premagali ekipo Emerson, skušali pospraviti nov par točk, tokrat doma na račun Scavolinija, ki je doslej v dveh kolih zbral 4 točke. PARI DANAŠNJEGA, 3. KOLA A -1 LIGA Pagnossin Gorica - IBP Rim; Alco Bologna - Mobilgirgi Varese; Brili Cagliari - Xerox Milan: Canon Benetke - Sapori Siena; Forst Cantù - Snaidero Videm; Jolly Forlì - Sinudvne Bologna. A - 2 LIGA Pallacanestro Trst - Scavolini Pesaro; Libertas Brindisi - Emerson Genova; Chinamartini Turin - Fernet Tonic Bologna; Cinzano Milan -Brina Rieti; GBC Lazio Rim - Co-sattO' Neapelj; Olimpia Firence -Vidal Mestre. 13. Tfdl TfdS 14. Se5 Sd2: 15. Td2: Lg2: 16. Kg2: Sd5 17. e4 Petrosjan je v pravem trenutku zasedel središčna polja, katera poleg kmetov nadzorujejo tudi ostale njegove težke figure. 17____S/6 18. Sg4 Sg4: 19. Dg4: d5 20. dc5 Je4? 21. Tadl! Izredno fina poteza! Črni je pričakoval, da bo beli nadaljeval 21. Td8: + Td8: 22. De4: Dc5: in Portiseli ne bi imel težav. Igr«na poteza pa omogoča belemu kontrolo po odprti d liniji. Petrosjan je tako dosegel položaj, ki najbolj ugaja njegovemu pozicijskemu stilu igre. Minimalno pozicijsko prednost lx, posk :šal uveljaviti, to pa ne bo težko, saj nasprotnik praktično nima nobene protiigre. 21____Td2: 22. Td2: Dc5: 23. De4: Sedaj je velika razlik« v poziciji, kot pa bi nastala ob 21. potezi, saj ima sedaj Petrosjan kontrolo po d liniji in entralizirano damo. 23----Dc7 24. Dd3 h6 25. Dd7 Črni ne sme zamenjati dam, ker bi bela trdnjava na sedmi vrsti zapirala črnemu kralju prihod na damsko krilo, ijer bi se odigralo zadnje dejanje končnice, saj bi beli kralj odigral važno vlogo. 25----Dc5 26. Td‘. a5 27. T}3 TJ8 28. T}4 e5 29. Te4 KhS Portisch umika kralja z diagonale a2 - g8. da bi lahko z f kmetom zavaroval kmeta na e5. 30. Te3 f6 31. Td3 Tb8 32. Ddt Da7 33. Dc6 Df7 34. Td5 Dg6? Portisch se je v tem trenutku nahajal v časovni stiski in v težkem položaju je napravil veliko napako, po kateri je izgubil kmeta. 35. Te5: 35----Dd3 36. Tc5 b4 37. cb4 abi 38. a4 38____Db3 39. Tc2 Da2 40. Te2 Kh7 41. h4 b3 To je bila poteza, ki jo je Portisch zaupal v kuverto. Veliko večje težave pri realizaciji prednosti bi i-mel Petrosjan •. nadaljevanju 41..,. f5. Tako pa je črna dama povsem izven igre in belemu ne bo težko u-veljaviti materialne prednosti. 42. Dd7 Kh8 43. Te7 Tg8 Na 43----Db2: bi sledilo 44. Tg7: Dc2 in beli kralj je varen pred šahi črne dame, medtem > j. njego/ črni kolega nemočan pred grožnjami Tg6 ali Df6:. 44. Dd4 Ta8 45. Tb7 Te8 Seveda Portisch ne sme vzeti kmeta 45----Ta4: zaradi 46. Tb8+ Kh7 47. Dd3+ gl 48. Dd7 mat. Na 45______ Da4: pa sle Ji 46. Tb8+ Kh7 47. Dd3 + g6 48. Tb7+ Kh8 49. Dg6: in črni je pred materi na sedmi vrsti. 45. Tb5 Tc8 47. Tb4 Tg8 48. Dc3 Ta8 49. Dj3 in črni se vda. Sedaj je tudi kmet na polju b3 izgubljen in črni je pravilno ugotovil, da je materialna prednost belega prevelika in je upravičeno podpisal predajo. Komentar : SILVO KOVAČ LIPICA POČITNICE V SEDLU LIPICANCEV V neposredni bližini Trsta leži vas Lipica, ki s svojo skoraj 400 let staro kobilarno in znamenitimi konji lipicanci, iz leta v leto od povsod privablja ljubitelje konjeniškega športa. PONUDBO ZA SEZONO JESEN -ZIMA V ČASU OD 1. oktobra 1976 do 31. maja 1977 Hotel MAESTOSO Lipica 170 postelj, tuš, WC, restavracija, Kobilarno je ustanovil leta 1580 snack bar, klubski prostori, keglji- avstrijski nadvojvode Karel, sin ce sarja Kerdinanda. Zvesta svoji 400-letn■ tradiciji nočni bar. vzgaja danes kobilarna čistokrvnega lipicanca za potrebe dresure, vožnje in turističnega jahanja. Kobilarna razpolaga s 50 jahalnimi konji čistokrvne lipicanske pasme, ki jih vsak dan izposoja za jahanje svojim gostom. Za začetnike in jahanja nevešče goste organizira kobilarne, jahalno šolo pod vodstvom jahalnega u-čitelja. šče. trgovina s spominki, frizer, pokrit plavalni bazen s savnami, KOBILARNA LIPICA Jahanje Sprehodi Vožnja s kočijo Šola jahanja Vikend paketi (ob sobotah in nedeljah) sen program dela ki temei ii na teh Lipica ima tudi P°krito iahalni' mčnf priprTvf Sn Sa gofitvi ^stoS- > C-° °lim™skih 65x20 loške trdnosti. Lani so se dekleta že malce psihično popravila in so se borile za sleherno točko bolj požrtvovalno, so «grizle», kot temu pravimo v žargonu.» Vpr.: «A liga je pred vrati...» «Naša skupina ni prav tako izredno težka (Kras, Regaldi Novara, CSI Milan, Esperia Como in Cagliari), ekipe pa so si precej enakovredne in vsaka šteje na dve dobri igralki. Naš cilj je zlata sredina, se pravi obstanek v ligi, saj nazadujeta kar po dve ekipi iz vsake izmed dveh skupin. Če bo naša uvrstitev boljša, potem tem bolje. Sestava ekipe ni še povsem znana, saj nisem odločil, katera bo tretja igralka, poleg Miličeve in Vesna-verjeve. Vse tri igralke (Blažinova, Rebulova, in Žigonova) imajo enake možnosti in iz srečanja v srečanje bom izbral tisto, ki bo v boljši formi». Vpr.:«V čem bi letos radi uspeli?» «Lanske dosežke bo težko ponoviti, saj nimamo več mladink, ki so osvojile kar 3 državne naslove. Posebno pozornost nameravam posvetiti tehnični pripravi ekipe, tako da bi prva postava postala čimbolj homogena, praktično brez šibkih točk, od igralk pa si pričakujem, da bodo pokazale še večjo borbenost.» Prva prvenstvena obveznost kra-sovk bo že v nedeljo, 7. nov., ko bodo gostile novinca v ligi — Regaldi Novara, zato si lahko pričakujemo, da bodo lanskoletne državne podprvakinje startale s prepričljivo in dobro obetajočo zmago. -bs- KOŠARKA V 3. kolu prvih dveh italijanskih košarkarskih lig bosta tako goriški Pagnossin kot tržaški Pallacanestro igrala pred lastnim občinstvom. Obe ekipi bosta tudi startali na zmago. Za otroke gostov so v Lipici na ....... razpolago mali konji in ponyji, ki Ocetni tečaj si jih lahko izposodijo za jahanje. Obiskovalce Lipice b„ prav gotovo zanimal program dresurnega jahanja, v katerem nastopajo dresirani lipiški žrebci, ki prikazujejo vse veščine stare jahalne umetnosti in španske šole jahanja ter vožnje. Da bi omogočili čim širšemu krogu ljubiteljev tega športa, preživeti nekaj časa v Lipici, smo pripravili naslednje URNIK JAHANJA Jahanje brez učitelja — vsak torek — psak dan JAHALNA ŠOLA — sreda — vsak dan NADALJEVALNI TEČAu — sreda — vsak dan OGLED KOBILARNE 16. 4. do M. 10.: 8.30, 9.30, 10.30, 11.00, 13.30, 14.30, 15.30, 17.00; 1. 11. do 15. 4.: 9.00, 11.00, 13.00, 15.00 DRESURNI PROGRAM Sobota ob 11.00 in nedelja ob 15.00 INFORMACIJE IN REZERVACIJE «KRAS» Sežana n.sol. o., TOZD Hoteli in gostinstvo. Partizanska 1, tel. 067/73-361 Hotel MAESTOSO Lipica, tel. 067/73-009 ali 73-541 TOZD Kobilarna Lipica, tel. 067/73008 V TRSTU - CIT, Trg Unità 6, tel. 62-621 PnmorsfcFcìfnevmfc g 31. oktobra 1976 52. SVETOVNI DAN VARČEVANJA C vetovni dan varčevanja proslav- ' ljamo tudi letos, kakor že vrsto let, z mešanimi in nekoliko nasprotujočimi si občutki. Po eni strani smo namreč trdno prepričani v veljavnost osnovne ekonomske premise, da ni mogoče pričakovati gospodarskega in socialnega napredka, če ne štedimo, se pravi, če se danes ne odrekamo določenim dobrinam, ki so nam trenutno dosegljive, da bi privarčevana sredstva lahko koristneje in smotrneje uporabili jutri, ko bo naša delovna zmožnost morda manjša od današnje ali ko bodo naše družinske razmere zahtevale nepričakovane denarne izdatke. Po drugi strani pa tudi ne moremo spregledati, da je razvoj vsakdanjega življenja nekoliko zrahljal enostavnost klasične enačbe varčevanje = naložba = blaginja, ter da sa se med njene člene vrinili nekateri dejavniki, s katerir i je treba v danem času in v danem gospodarskem sistemu zatrdno računati. Da preidemo h konkretnemu pri meru: neposredna in klasična soodvisnost med členi omenjene enač be je danes v Evropi nesporna samo menda v treh državah, in sicer v Švici, Zahodni Nemčiji in Avstriji, kjer znašajo uradne eskomptne mere — od Katerih sta odvisni renu-meracija in predvsem jutrišnja vred nost privarčevani sredstev — 2,5, 3,5 oziroma 4 od sto V vseh drugih državah pa se v denarna dogajanja vrinja zavajalni vpliv inflacije. In fiacija se posebno naglo širi v treh državah s trenutno najšibkejšo valu to. to je v Franciji, Veliki B"itaniji in Italiji. Italiji pripada v tem po gledu nezavidljivo prvo mesto, saj opazovalci menijo, da stopnja inflacije do konca letošnjega leta do segla 20 od sto. To je konkretna realnost, v kateri se nahajamo v trenutKU, ko proslav ljamo svetovni dan varčevanja. Jasno je, da je v takem položaju omenjena klasična enačba vsaj za malega varčevalca malodane postavljena na glavo: ne le da varčevanje ne vodi zanesljivo k pozitivnim rezultatom (blaginji), temveč preti resna nevarnost, da se bo varčevanje sprevrglo v manjšo ali večjo izgubo. Če se inflacija širi s «hitrostjo» 20 od sto na leto. mora namreč varčevalec tako obrniti svoje prihranke, da se bodo obrestovali vsaj v razmerju 20“o, sicer bo r_alna vrednost privarčevanih sredstev ob letu celo manjša od današnje. Naložbe, ki so dosegljive poprečnemu varčevalcu, pa še zdaleč ne do- \ segajo te ravni. Kaj namreč nudi današnje tržišč-' varčevalcu, ki ne razpolaga z velikimi vsotami in ki nima možnosti, pa tudi ča „ ne, da bi stalno sledil ustreznim gibanjem na tržišču? Možen je na primer nakup delnic. Toda vredno:1, teh vred-nfttnic zlasti v zadnjem času naglo pada in tudi dividende so postale prava redkost. Ena tretjina VŠŠh 171 družb, katerih delnice notirajo na i-talijanskih borzah, ni v letošnjem letu izplačala nobene dividende. Tiste družbe pa. ki so dividende le izplačale, so izročile delničarjem le polovično vsoto, saj je preostalih 50°/o pobrala davkarija. 'nflacija je torej t!sti dejavnik, ki ne dopušča, da bi drobni varčevalci lahko mirno računal, na oporo — denimo na stara leta — o< denarnih sredstev, privarčevanih z odpovedovanjem v mladostnih in zrelih letih. Strokovnjaki niso zaman skovali re-čenico, da je inflacij- najbolj nepravičen davek na svetu. Prav zaradi tega. ker inflacija spodkopava same temelje narodnega gospodarstva, je boj proti njej najnujnejši imperativ sedanjega časa, kar velja prvenstveno za Itali.o. Pri tem pa se ne moremo strinjati s tistimi krogi, ki vi- _ dijo najboij uspešno sredstvo za za- -, jezite, inflacije v zamrznjenju premične lestvice oziroma draginjskih doklad k prejemkom odvisnih delavcev. Premično lestvico so po zahtevi sindikalnih organizacij uvedli za to, da bi delavske plače (v prvih letih samo v industrijskih, pozneje pa tu-d v drugih gospodarski dejavnostih) vsaj za silo dohitevale naraščajoče življenjske stroške. Ne glede na to. Ti deluje premična lestvica bolj «radodarno» na nekaterih področjih (pri I ančni' uradnikih) in manj radodarno na drugih (na primer pri dninarjih v kmetijstvu), je njena struktura že od vsega začetka zamišljena tako, da lestvica reagira na naraščajočo draginjo le, z večmesečno zamudo, pol-'1 lega pa zagotavlja kritje največ v razmerju 80" » ..r.stale inflacijske z_,ube pri no-minalni1' nlačah in mezdah, da o pokojninah sploh ne govorimo. Enostavna zamrznitev premieri : lestvice bi v tem trenutku in v sedanjem gospodarskem ustroju v Italiji pomenila enostaven prenos vseh žrtev. ..i jih zahtevajo prizadevanja za izhod iz gospodarske krize, tiste sloje domačega prebivalstva, predvsem na odvisne delavce in nameščence, ki predstavljajo glavni steber državne gospodarsKe strukture, saj jo sproti krepijo z vsa..danjim delom, hkrati s tem pa ji s svojim drobnim, a vztrajnim varčevanjem u-stvarjaj ) podlago za nadaljnji na p edek v prihodnosti. ŠOLA IN VARČEVANJE RAZREDNE POBUDE 1976-77 PRAVILNIK: 1. Didaktična ravnateljstva Tržaške pokrajine, občin Tržič in Gradež ter tržaški občinski rekreatoriji lahko sodelujejo pri pobudi «Šola in varčevanje — Razredne pobude 1976-77», ki jo razpisuje hranilnica, tako da so pobudniki pri realizaciji posebnih didaktičnih dejavnosti — imenovanih pobude. Te naj se uresničijo v raziskavah, v izdelovanju predmetov ali izdelkov likovnega značaja itd. 2. Pobudo bodo lahko realizirali posamezni razredi z najmanj 10 učenci ali več razredov skupaj, združenih v delovno skupino. Razredi z manj kot 10 učenci se bodo lahko združili v večrazredno skupino. Večrazredne skupine bodo upoštevane kot en sam razred. Sekcije občinskih rekreatorijev z vsaj 10 vpisanimi se istovetijo z razredi. 3. Vsak razred, večrazredna skupina ali delovna skupina bo moral sestaviti načrt pobude, katero namerava realizirati. V njem bo navedel vrsto in smisel pobude, potreben material za uresničenje iste in proračun stroškov. Načrt bo moral biti čimprej predložen lastnemu ravnateljstvu. 4. Tržaška hranilnica bo preko šolskih ravnateljstev in občinskih rekreatorijev finančno prispevala pri nakupu potrebnega materiala za uresničenje posamezne pobude v znesku 10.000 lir za vsak razred z vsaj 10 učenci, ki se udeležuje samostojno ali v delovnih skupinah. 5. Ravnateljstva bodo sporočila hranilnici realizirane pobude do 31. marca 1977. 6. Vsi sodelujoči razredi bodo dobili diplomo, najboljšim pa bo podeljena spominska plaketa preko ravnateljstva. 7. Med vsemi pobudami bo izbrana tudi ena za vsak šolski okoliš in med sodelujočimi občinskimi rekreatoriji ter ustreznim ravnateljstvom bo podeljena nagrada Tržaške hranilnice za nakup učnih pripomočkov. 8. Na koncu bo Združenje italijanskih hranilnic podelilo enemu izmed ravnateljstev državno nagrado na podlagi predloženih pobud. } rara CASSA DIRISRARMIO Dl TRIESTE banka tvoje družine in tvojega mesta Temu drugemu momentu, namreč varčevanju, bi morale pristojne oblasti nasprotno posvečati največjo pozornost. Zlasti drobne varčevalce bi morale zavarovati pred naraščajočo inflacijo. Kako? S klasičnimi prijemi. kot so zmanjšanje primanjkljaja v plačilni .bilanci, omejitev izdatkov javne uprave, odprava davčnih u-taj, preusmeritev vseh razpoložljivih sredstev v produktivne namene itd. Predvsem po. s prehodom na nov način gospodarjenja, ki t.aj enkrat za vselej obračuna z vsemi oblikami pa-ra-sitizma v državi in ki naj ponovno utrdi zaupanje malega varčevalca. Dokler to osnovno vprašanje ne bo rešeno, bo vsak izhod iz krize, tudi ob zunanji podpori, le začasen in navidezen pojav, kateremu bo nujno sledila nova faza potapljanja. E. F. Kako velik je vaš problem? Kako važen je? Kje ste? Mi od zavoda Banca Cattolica del Veneto se bomo prilagodili obsegu vašega problema, kjerkoli boste. Dobro se zavedamo, da vi od neke banke zahtevate, naj bo prožna. In mi smo prožni. Razpolagamo s 180 bančnimi okenci v 11 pokrajinah Veneta ter Furlanije - Julijske krajine ... in s svojimi inozemskimi korespondencami pa operiramo po vsem svetu! Banca Cattolica del \feneto VARČEVANJE po naše se pravi ALTURA ALTURA je rezidenčni center, ki veliko pomeni: pomeni živeti med zelenjem in nasproti morju, pomeni uživati mir in čist zrak, pomeni stanovati v modernih stanovanjih z vsem udobjem ter v dimenzijah, ki so primerne našim zahtevam, da i-mamo v bližini trgovski center, šolo, športni klub in samo 10 minut do mesta, s katerim smo povezani z redno avtobusno progo. Toda ALTURA pomeni še nekaj več: varčevanje in naložbo, in to ne le zaradi cene njenih stanovanj, ki so med najnižjimi na trgu, pač pa predvsem zaradi tega, ker je za nakup stanovanja na razpolago DVAISETLETNO 5,5% POSOJILO posojilo, ki ima stalni zajamčeni prispevek države in za katerega boste vračali le 7.000 lir mesečno za vsak dobljeni milijon lir. ALTURA rezidenčni center, ki pomeni nekaj več Telefon 823271 gi.ii«(li POHIŠTVO ZA ORADI ČEDAD PRODAJNA SLUŽBA: TRST - Ul. Machiavelli 20, tel. 37881 VIDEM - Ul. Ungheria 61, tel. 207138 sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS PRAZARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 • Tel. 820-747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29-210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - TEL. 793-735 - 750-575 31. OKTOBER 1976 ! il:::::::::::;::::::::::::::::::::: Hranilnica in Posojilnica na Opčinald OPČINE • TRST Bazoviška 2 • Tel. 211120 - 212494 Na današnji dan že vrsto let proslavljamo «Svetovni dan varčevanja». Tudi openska Hranilnica in posojilnica je uvedla običaj, da se priložnostno pomudi z nekaj besedami o pomenu in važnosti varčevanja. Četudi neustavljiva inflacija izpodjeda kupno moč denarja, je treba vendar vztrajati v prepričanju, da sloni varčevanje na trdnih temeljih, ki so vzdržali v še hujših časih kot so današnji in ki so še vedno temeljni kamen za gospodarski in družbeni razvoj. Velika večina drobnih varčevalcev — in le-teh se še posebej spominja na današnji dan openska Hranilnica in posojilnica — še vedno veruje v koristnost varčevanja in to ne samo glede na možnost izrednih potreb v domačem krogu, ampak tudi in predvsem ker verujejo, da varčevalna krepost ustvarja in utemeljuje družbeno napredovanje. Razvili smo se in se še razvijamo zlasti in predvsem ob opori našega malega človeka,. našega drobnega varčevalca. S svojimi koristnimi posegi pa openska Hranilnica in posojilnica omogoča našim ljudem, da uživajo mnoge storitve in usluge, ki bi jih sicer sploh ne mogli ali kvečjemu z mnogimi težavami in sitnostmi. Vsem nudimo bančno tradicijo varnosti in ozračje vljudnosti ter naglo konkretizacijo bančnih operacij. Zavod pa zmore vse to zaradi zaupanja, ki ga uživa med varčevalci, zaupanja, ki ga že leta vrača v dobro posameznikov in vsega prebivalstva. Tudi ob letošnji priliki je Odbor Hranilnice in Posojilnice sklenil obdariti s hranilnimi knjižicami po 50.000.—, 30.000.— in 20.000,— lir najpridnejše dijake in učence iz šolskega leta 1975/76: DAVOR PEČENKO Znanstveni licej «France Prešeren»; VILMA KJUDER Klasični licej «France Prešeren»; DAVID STEPANČIČ Trgovski tehnični zavod «Žiga Zois»; IRENA TAVČAR Učiteljišče «Anton Martin Slomšek»; ALESSANDRO PAOLI Strokovni zavod za obrt in industrijo; RENATO KNEIPP Strokovni zavod za obrt in industrijo; Mira štor Srednja šola «Srečko Kosovel», Opčine; MASSIMO MAGRIS » « . Srednja šola «Muzio de Tommasini», Opčine; ZORKA DANIELI Srednja šola «Fran Levstik», Prosek; DAMIANA OTA Srednja šola «Simon Gregorčič», Dolina; FABIO MALALAN Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom, Opčine; LUCA TOMASI Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom, Opčine; SONJA GUŠTIN Osnovna šola «Alojz Gradnik», Repentabor; MAJA ŠTOKA Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom, Prosek;' ERIK ZOBEC Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom, Dolina; tvoji prihranki bodo na varnem v jeklenem kontejnerju naložba, ki so si jo doslej privoščili le redki eksperti (in ki zagotavlja že v prvem letu donos v višini 15%) Nov preverjen način za investiranje Vašega denarja, ki bo zaščiten pred razvrednotenjem lire. Z nekaj milijoni lahko Postanete lastniki kontejnerjev, kateri bodo služili v mednarodnem prometu blancne usluge: BANCA NAZIONALE del LAVORO z donosom, ki bo vezan z najbolj trdnimi valutami v svetu. 15-letno upravljanje. Za pogoje in pogodbene roke se obrnite na nas. COMPAGNIA ITALIANA CONTAINERS spa-trst Ul. Valdirivo, 19 Telefon (040) 6 12 31 ICCU zavarovanje: LLOYD ADRIATICO r»Yn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000 TRST, Ul. F. Filzi 10 - Tel. 61-446 - Telex 46264 - Brzojavni naslov: Bankred Razvoj porasta vlog: 1965 846.717.397 1970 1.814.501.201 1975 7.304.343.710 ,1976 (30, sept.) 8.510.391.634 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA VAM NUDI ZANESLJIVOST V DOMAČNOSTI UČINKOVITOST V POSLOVNOSTI KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNA V NABREŽINI ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM Telefon 200-186 hi ir1 ZERIAL! KVALITETNA OPREMA IN DARILA TRST - DREVORED XX SEPTEMBRA 36 • TEL, 79.39.10 KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA Ulica Morelli št. 14 - Tel. 2206 - 2207 Glavnica in rezerve 296300.000 Ur Hranilne vloge - preko 5 milijard lir VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA URAD ZA IZVOZ - UVOZ Simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost, natančnost in ekspeditivnost ljubljanska banka podružnica KOPER S POSLOVNIMI ENOTAMI PORTOROŽ - PIRAN - BERNARDIN Dober nakup=var čevan je ! l’u-tèci'anìe malega varčevalca Za svoje prihranke se obrnite na naše Supercoop in prodajalne ali pa neposredno na odsek za varčevanje COOPERATIVE OPERAIE DELAVSKE ZADRUGE TRST - TRG S. GIOVANNI 6 - TEL. 794-275 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20,500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Liubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglas! Trgovski 1 moduluš (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 31. oktobra 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H Član italijanske ZTT zveze časopisnih Trst založnikov FIEG OB VČERAJŠNJIH SPOMINSKIH SVEČANOSTIH V BREGU OB GROBOVIH PADLIH BORCEV POTRDITEV ZVESTOBE IDEALOM NOB Počastitev spomina jugoslovanskih partizanov - Komemoracije v Dolini, Mačkoljah in Borštu - Navzoči tudi predstavniki z onstran meje Na raznih pokopališčih v Bregu so bile včeraj svečanosti ob obnovitvi nagrobnih spomenikov padlim partiza-skim borcem. Številno občinstvo se je zbralo pred pokopališčem v Dolini, nakar so položili vence vaščanov, Zveze borcev obalno-kraškega odbora iz Kopra in občine Dolina. Pevski zbor Valentin Vodnik je zapel Žrtvam, nakar je spregovoril župan Edvin Švab. Dejal je, da sta bila ideal in cilj V naših krajih pokopanih borcev ista za katera so se žrtvovali in u-mirali naši občani. Podčrtal je. da so se v osvobodilni boj vključili vsi občani ,ki so še vedno aktivni in delujejo z namenom, da se ohranijo te tako težke pridobitve in da se ne bi ponovili časi nacifašizma. Zaključil je z obvezo, da bomo za te spomenike skrbeli in jih čuvali. Dolinski pevci so zapeli še eno pesem, otroci so položili cvetje na grob, hud naliv pa je nato pregnal prisotne in onemogočil recitacije o-trok. V Mačkoljah je naliv le za nekaj minut popustil, da so lahko bivši borci položili vence, ki so jih poklonili vaščani. Zveza borcev obalno-kraškega odbora iz Kopra in občine Dolina. Domačin Idle Tul je v svojem govoru poudaril, da sta pokopana borca, čeprav neznanca, neločljivo povezana z našimi ljudmi v svojem idealu. Združevala jih je vera v boljši svet in bodočnost v miru, svobodi in pravični enakopravnosti. Zaključil je, da nismo pozabili na gorje in žrtve in smo zato dolžni bedeti nad njimi in jih braniti ter ne dopustiti, da bi se tisti časi spet ponovili. Mešani zbor iz Ma-čkolj je zapel žrtvam, osnovnošolski otroci pa so ob hudem dežju recitirali par pesmi. V Borštu se je vreme še poslabša- lo in onemogočilo svečanost na pokopališču. Delegacija je ponesla vence vaščanov, občine Dolina in Zveze borcev obalno - kraškega odbora iz Kopra na grob Štefana Kozloviča in venec vaščanov na spomenik padlim Borštanov v NOB. Ostali spored se je odvijal v prenovljeni občinski hiši. Ob prisotnosti župana in občinskih svetovalcev, konzula SFRJ Kovačiča, članov odbora nekdanjih aktivistov OF za južno primorsko območje, delegacije Zveze borcev obalno - kraškega odbora, predstavnikov borčevskih organizacij in številnih občanov je zadonela pesem Žrtvam, ki jo je izvajal zbor Slovenec. Prisotni so nato počastili spomin padlega Kozloviča z enominutnim molkom. Emil Petaros je v svojem govoru omenil številne žrtve za svobodo in nadaljeval, da slovenski narod ni velik, a složen, in prav ta sloga je pripomogla, da smo še tu, da slovenska beseda ni še izumrla. Nato je v imenu republiškega odbora Zveze borcev Slovenije sp"egovoril Miro Škapin - Nanos, ki je poudaril da je prav, da tudi mladi sočustvujejo nad žrtvami, da se jih bodo spominjali, spoštovali in gojili njihove ideale. Nadaljeval ie. naj bodo spomeniki temeljni kamni mosta, po katerem naj hodijo mladi v boljše življenje, katero naj veže bratstvo in enotnost in po katerem naj mladi rod razvija bratstvo, enotnost in mir. Nato je Alfonz Grmek - Izidor spregovoril o liku Štefana Kozloviča. Domačin Emil Petaros je še. dodal, da moramo v prihodnosti ostati zvesti načelom, za katere so naši borci dali svoja mlada življenja, saj mi uživamo tisto svobodo, katere oni niso bili deležni. Pevski zbor je zapel še dve pesmi, vmes pa so osnovnošolski otroci podali priložnostno recitacijo. Svečanost je zaključil žu pan Švab, ki je izrazil zadovoljstvo VESTI Z ONSTRAN MEJE Spominske svečanosti imi partizani za padli Delegacija obalno kraškega odbora Zveze združenj borcev bo obiskala tudi Rižarno KOPER, 30. — Tudi letos so na vsej slovenski obali organizirali številne priložnostne komemoracije v počastitev spomina padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Take prireditve so bile v Izoli pred spomenikom padlih, v Kopru pred šolama Jenka Premrla in Pinka Tomažiča in v številnih podeželskih krajih. Tudi letos je mladina lepo okrasila grobove padlih in spominska obeležja iz NOB z jesenskim cvetjem. Posebna delegacija obalno - kraškega odbora Zveze združenj borcev bo položila vence na grob Pinka Tomažiča in na grobove drugih zavednih Slovencev v zamejstvu, obiskala pa bo tudi Rižarno. Komemoracije se bodo nadaljevale na obali tudi v nedeljo in v ponedeljek. MILIJONTO MOTORNO KOLO TOVARNE TOMOS V koprski tovarni motornih koles Tomos so zabeležili pomembno delovno zmago. Na montažnem traku se je namreč pojavilo milijonto motorno kolo, ki ga po domače imenujemo moped. Ob tej priložnosti je bila krajša slovesnost, na kateri je govoril predsednik tovarniškega sindikata Metod Jazbec. Poudaril je sloves, ki ga uživajo Temosovi proizvodi doma in v svetu ter. stalna prizadevanja kolektiva, da bi razširili asortiman izdelkov ii. se še bolj prilagajali zahtevam trga. Milijonto motorno kolo bodo izročili Tomosovemu muzeju. NOVA ČITALNICA V BERTOKIH V Bertokih pri Kopru so odprli novo čitalnico, in sicer v prostorih osnovne šole s poukom v italijanščini. V čitalnici se bodo zbirali krajani Bertokov in okoliških krajev, spremljali pisanje dnevnega tiska in se tudi posluževali knjig bogato založene knjižnice. Čitalnica je namenjena tudi za razne sestanke. V kratkem bodo podobno čitalnico. odprli tudi v Hrvatinih pri Kopru. in zadoščenje, da so v dolinski občini ponovno potrdili, da znajo u-stvarjati vzdušje, ki nas je združevalo v časih NOB. Vsi, od šole do prosvetnih organizacij, od občine do partizanov, so se znašli angažirani tem plemenitem proslavljanju. Končal je z izrazom ponosa, da stopamo po poti milijonov ljudi, ki se borijo za boljši svet, za svobodo in enakopravnost. V. L. Na sliki: prizor s spominske svečanosti na dolinskem pokopališču. Ministrsko dovolj en] e za dodatne gospodarske izmenjave z Jugoslavijo Po pogovorih s predstavniki jugoslovanskih oblasti je italijanski minister za trgovino s tujino izdal dovoljenje za dodatne izmenjave med jugoslovanskimi in italijanskimi proizvodi. O tem obvešča urad za trgovino s tujino pri vladnem komisariatu naše dežele, ki dodaja, da izmenjava ne bo smela preseči vsote 3.025.000.000 lir uvoženih proizvodov iz Jugoslavije ter iste vsote izvoženih proizvodov v Jugoslavijo. Omenjeno operacijo bo koordiniral urad za trgovino s tujino pri vladnem komisariatu. Prošnje lahko najkasneje do 20. novembra pošljejo podjetja, ki imajo legalni sedež v tržaški, goriški, videmski ali pordenonski pokrajini. Rojaki iz Benečije na obisku pri rojakih v Belgiji (Po telefonu) SERAING (Belgija), 30. — Danes ob 14. uri so z avtobusom prispeli semkaj izletniki iz Beneške Slovenije. Z njimi so prišli tudi člani vodstva Združenj,., slovenskih emigrantov iz Čedada, člana videmskega pokrajinskega sveta Giuseppe Chiabu-dini in prof. Paolo Petričič ter predstavnik deželnega sveta Furlanije -Julijske krajine Dušan Lovriha. Do prvega srečanja med beneškimi rojaki doma in onimi, ki si še zmeraj služijo trdi kruh v Belgiji, je prišlo v gostišču «Casa, nostra» Snidenje med rojaki, ki živijo v tolikšni medsebojni oddaljenosti, je bilo nadvse ganljivo. Društvo beneškoslovenskih emigrantov iz Čedad:, je podoben izlet organiziralo tudi lani oktobra, ko je bil v Taminesu evropski kongres beneških izseljencev. Tajnik društva iz Čedada Ado Kont nam je povedal, da bo obisk trajal tri dni in da bo potekal v znamenju aktivnega kulturnega in socialnega povezovanja z rojaki, ki živijo in delajo v Belgiji. Anton Birtič SPORT SPORT SPORT ATLETIKA NA OBČINSKEM STADIONU V TRSTU Atletsko tekmovanje Bora prenesli na danes in jutri Včeraj ga je preprečil dež - Danes sestanek Borovih atletov Včerajšnje atletsko tekmovanje Bora kot tudi troboj za dečke in deklice sta zaradi obilnega dežja odpadla. Ob predvidenem času sicer ni bilo tako hudega dežja, ta pa je malo prej preplavil vse atletske naprave na občinskem stadionu. Tekmovanje Bora je bilo v upanju na vremensko izboljšanje preneseno na današnji in jutrišnji dan. Atletska sekcija Bora medtem obvešča vse svoje atletinje in atlete, da bo danes ob 16. uri na štadionu «1. maj» v Trstu delovni sestanek celotnega atletskega kolektiva. Aktivni člani in vodstvo sekcije se bodo pogovorili o letošnji sezoni in o načrtih za prihodnje leto. K. B. TEL AVIV, 30. — Po štirih odigranih kolih šahovske olimpiade v Haifi je lestvica taka: 1. Zahodna Nemčija 12,0 2. Filipini 11,5 3. ZDA, Vel. Britanija, Italija 11,0 6. Nizozemska, Švica in Norveška 10,5 9. Argentina, Izrael, Španija in Venezuela 10,0 KOŠARKA V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Ljubljanski Brest tudi tokrat ostal brez točk V Jugoslaviji so sinoči odigrali prve tekme 4. kola državnega košarkarskega prvenstva 1. moške lige. Ljubljanski Brest (bivša Olimpija) tudi tokrat ni imel sreče, saj ga je doma premagala splitska Jugopla-stika. TENIS NA TURNIRJU ČETVERICE Panatta tretji v Buenos Airesu Zmagal je Romun lile Nastase Izidi včeraj odigranih tekem so bili taki: Brest - Jugoplastika 91:106 Kvarner - Cibona 95:71 Crvena zvezda - Metalac 108:102 Rabotnički - Zadar 98:97 Ostale današnje tekme: Bosna - Partizan; Beko - Igman; Industromontaža - Radnički FOB. MLADINCI Italcantieri — Bor Zaradi pomanjkanja razsvetljave tekme niso odigrali. Vodstvi ekip sta se domenili, da bo tekma jutri (v ponedeljek) ob 18.30 v Tržiču. BUENOS AIRES, 30. — Italijan Adriano Panatta je na mednarodnem teniškem turnirju četverice v Buenos Airesu zasedel šele 3. mesto. Priboril si ga je danes z zmago nad 36-letnim Romunom Ronom Tiria-com, katerega je premagal s 3:6, 7:6 in 6:4. Za tretje mesto je prejel denarno nagrado 1.700.000 lir. Turnir je osvojil Romun Rie Nastase, ki je danes odpravil Argentinca Vilasa s 7:5 in 7:6. Nastase je prejel za prvo mesto skoraj 9 milijonov lir, Vilas pa za drugo 3 milijone in pol. Vsi štirje igralci so zdaj odpotovali v Montevideo, kjer bodo tudi nastopili na podobnem turnirju. Tudi tržaška ekipa na državnem šahovskem prvenstvu Tržaška šahovska ekipa se bo u-deležila državnega šahovskega prvenstva, ki bo v Benetkah od nedelje, 31. oktobra do četrtka, 4. novembra. Ekipa se bo udeležila najmočnejše jakostne skupine, saj ima v svoji sredi tri mojstre in enega mojstrskega kandidata. Tržaško ekipo sestavljajo na prvi deski mojster Olivotto, ki je tudi državni univerzitetni prvak, na drugi deski mojster Staldi, na tretji mojster Filipovič, ki je že celo vrsto let najmočnejši danes ob obali m KINO Koper: ob 10.00 ameriški UŽIVAJ ŽIVLJENJE, JERRY! ; ob 15.00 in 17.00 ameriški DOKLER ŠE TEBE NE UBIJEM; ob 19.00 in 21.00 ameriški LJUBIM LUCIE. Izola; ob 10.00 nemški KRVAVI JASTREBI ALJASKE; ob 16.00 in 18.00 ital.-jug. VOHUNKA BREZ IMENA, ob 20.00 italijanski NEZVESTA ZAROČENKA. škofije- ob 17.00 in 20.00 ameriški S.O.S. IZ BOEINGA 747. Piran- ob 10.00 domači VRHOVI ZELENGORE; ob 16.00. 18.00 in 20.00 kanadski NEMIRNA NEDELJA. Portorož: ob 20.00 japonski VOJNA IN LJUDJE. DEŽURNE TRGOVINE V Piranu Koloniale in Sadje zelenjava na Trgu bratstva in A. Muženič v Ul. A. Vivode, V Portorožu Koloniale, Sadje zelenjava KZ in mesnica Emona. V Luciji market Nanos. V ponedeljek bodo vse trgovine na obali zaprte. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez oba praznična dneva bo organizirana v vseh treh obalnih mestih nočna in dnevna zdravniška služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. DELOVANJE ZSŠDI Zdravniška služba za športnike Kot je bilo že najavljeno pred tednom dni, je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji stopilo v stik z dr. Borutom Spacalom, da bi organiziralo zdravniško službo za naše športnike. Dr. Spacal, ki je bil sam aktiven športnik, se je takoj navdušeno vrgel na delo in pripravil načrt, kako naj bi potekala ta služba. Bolj kot zdravljenje samo bo-, do prišli v poštev preventivni pregledi športnikov in športnic, nasveti, ne pa direktno zdravljenje. Spacal bo na razpolago športnikom vsak ponedeljek od 19. ure dalje v ambulanti Kmečke zveze v Ulici Cicerone, organizirane preglede pa bo opravljal tudi po društvih, tako na Tržaškem kot tudi na Goriškem. Zaradi boljše organiziranosti pa se bodo morala društva prej domeniti za urnik pregledov s tajništvom Združenja v Trstu. Spacal je tudi izrazil pripravljenost, da bi priredil vrsto predavanj za člane slovenskih športnih društev o preventivni medicini, o potrebi športa in rekreacije za vse ljudi, na razpolago pa bo tudi za vse možne nasvete trenerjem pri njihovem delu. Zato bo tudi sodelovanje med njim in trenersko organizacijo združenja neobhod-no in koristno predvsem za boljši razvoj športnikov. Ambulanta v Ul. Cicerone bo začela delovati 8. novembra, društva pa bi morala priti čim-prej v stik s tajništvom ZSŠDI, da bi se domenili zaradi pregledov, da ne bi prišlo pri o-pravljanju te službe do zastojev in preobremenjenosti. R. Pečar tržaški šahist ter na četrti mojstrski kandidat Rupeni, ki je znan po svoji odprti in napadalni igri. Rezerva bo MK Jasnig. Favorit za osvojitev ekipnega državnega naslova je ekipa Banco di Roma, ki uvršča v svoji sredi najmočnejšega italijanskega šahista, velemojstra Mariottija. D. J. ALPINIZEM Danes ob 10.30 bo nad Napoleonsko cesto pri Proseku plezalni tečaj SPDT. Vodil ga bo Janko Furlan. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 31. oktobra 1976 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14 30 v Žavljah Zaule — Vesna * * * 14.30 ma Proseku Primorje — Costalunga * * * 14.30 v Dolini Bieg — Zarja * * # 14.30 v Štandrežu Juventina — Zuglianese * * * 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Padričah Esperia Pio XII — Kras » * * 10.30 v Nabrežini Cave Vaipadana — Primorec ZAČETNIKI 11.00 v Gorici, Baiamonti Audax — Juventina * * « 13.30 v Trstu, Ul, Carsia Soncini — Kilas NARAŠČAJNIKI 8.45 v Dolini Breg — Muggesana * * * PRIJATELJSKO SREČANJE 8.30 na Padričah Gaja — Mod:)ano ATLETIKA palača TEKMOVANJE BORA 9.00 v Trstu, «Grezar» Nastopa tudi Bor KOLESARSTVO VETERANI 10.00 v Tržiču Sodeluje tudi Adria KOŠARKA NARAŠČAJNIK! 11.00 v Trstu, Športna Ricreatori — Bor ODBOJKA mladinke 11.00 v Trstu, šola Petrarca Julia — Sloga * # * DEČKI 10.00 na Proseku Kras — Novalinea JUTRI PONEDELJEK, 1. novembra 1976 košarka mladinci 13.30 v Tržiču Italcantieri — Bor atletika TEKMOVANJE BORA 9.30 v Trstu, «Grezar» Nastopata tudi Boi in Adria Slovenska nogometna liga Pohorje - Kladivar Rudar (T) - Šmartno Mura - Ilirija Izola - Primorje Litija - Rudar (V) Slavija - Železničar 1:1 4:2 0:0 2:1 1:1 1:0 OBVESTILA Z dokončno odobrenim urnikom nabrežinske občinske telovadnice, javlja ŠD Sokol, da se s petkom, 5. novembra začnejo naslednje dejavnosti: OTROŠKA TELOVADBA: ob torkih in petkih od 15. do 17. ure; MINIBASKET: ob ponedeljkih od 15. do 17. ure in ob četrtkih od 15. do 17.30; REKREACIJSKA TELOVADBA ZA ODRASLE: ob sredah od 21. do 22. ure. Vpisovanje v tečaj otroške telovadbe bo v telovadnici v petek, 5. novembra, ob 15. uri. Športno združenje Bor vabi mladince letnika 1961 in mlajše, ki bi radi gojili odbojko, da se javijo na stadionu «1. maj» v petek, 5. novembra ob 17.30. SPECIALIZIRAN TEHNIČNI SERVIS ZA POPRAVILA PRALNIH IN POMIVALNIH STROJEV — HLADILNIKOV IN ŠTEDILNIKOV TELEFON: 763-663 Ul. Molino a Vento 10/B — TRST S kreditno karto "BANKAMERIČARD » v vseh trgovinah’club-a„ Jtrez gotovine ali tekočega računa, idestuje le tvoje ime AUTORALLY • Nadomestni deli za: fiat • austin - renault - peugeot • ford • Volkswagen • nsu ■ opel • Oprema za rally • Gume: Michelin - Uniroya) - Kleber - Dunlop • Originalni nadomestni deli: Lucas • Marelli • Ferodo • Abarth • VIDO PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250 POHIŠTVO S. SERGIO UL. MAOVAZ 46 (Zgornje naselje S. Sergio) TELEFON 82 66 25 - TRST Zakonska spalnica model «LUCA» 6-delna omara — zunanji predali, postelja z vgrajenima svetilkama — toaletna mizica — ogledalo — pouff 790.000 lir B Dnevna soba model «MEARI» visoka, 4 elementi — zaključek -mizainst0li 720.000 lir Sedežna garnitura «BOY» — trodelni kavč — dva fotelja v blagu kategorije super 400.000 lir SALON POHIŠTVA CERKNICA tel. 791529 UGODNI KREDITNI POGOJI — POTROŠNIŠKO POSOJILO DO 30.000 DIN — 10% POLOG — ZA DEVIZE 5% POPUST — DOSTAVA POHIŠTVA BREZPLAČNA NE GLEDE NA ODDALJENOST KRAJA — ODPRTO VSAK DAN OD 7. DO 19., OB SOBOTAH OD 8. DO 12. ■ . - * - - Kunmja Dresi