w*.k <U»	80b0t' Ded#IJ
^ ifl pr.xnikof.
, ^ d»iiy	Sstunlaj«.
^Jli/. •*» HoUdaj..
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški in upmvnitki _ 2067 S. Lawud*lo Avc.
Offico of PublicaUun; South I^awn«Ut« A v«. Tdophone, Rockwoll 4lH)4
AR XXV1U.
Cena liita je 16.00
BaUrml m aeroad-cUaa m »t Ur Januar; lt. IIU, at U* poa<-offl«a 1 OH——. llllaoie, und«r U. Aet of Coograa of March I. In.
CHKAGO, 1LL.. PONDKUKK. 11. MAKI'A (MAKCII 11), 1935.
Subacription ffl.OO Y«*rly.
&TKV.—NUMHKR 49
AccepUnce for mailinjr at apecial raU of postagc pmvided for in i^ction 1203, Act of Oct. 8, M?, authorised on Jun» 14. 1018.
Mussolini podpira grško vstajo, F pravijo v Jugoslaviji
Visoki uradniki zunanjega ministrstva sumijo, da je Italija sklenila tajni sporazum z veneze-litti in Bolgarijo z namenom, da zavlada nad južno Evropo. Diktator Mussolini sugestiral, naj italijanske, angleške in francoske čete zasedejo strategične pozicije ob Egejskem morju
London. 10. marca. — Nocoj-„je vesti iz Aten in z Dunaja 'ripovedujejo, da so gr6ke lojal-čete naletele na hud rebelni .tpor v Maoedoniji. V silnih ojih ob reki Strumi je bilo ubi-ih 1 (MM) mož na obeh straneh. Druua vest se Klasi, da so se tiri podmornice in 20 drugih rških ladij pridružilo uporni-om.
Anglija. Francija in Italija so *lale šest križark pred luko v
tenah. _
prva vest, da so komunisti idele/eni pri revoluciji na Grd-lem, je prišla danes z Dunaja. )krog sto komunistu je bilo istreljenih v Kavali.
Solun, 9. marca. — Bombar-liranje pozicij, ki so jih zasedli evolucionarji. se je danes ob-lovilo z vso srditostjo v grški Uatedoniji. Poveljniki lojalne-a vojaštva hočejo na vsak na-in ustaviti prodiranje revolu-ionarjev. katere vodi sin bivše-a premier j a Venizelosa, proti iolunu.
London. 0. marca. — Kljub trotfi cenzuri, ki jo izvaja gr-ka vlada, so dospela »em poro-
ila, da revolucionarji še vedno Irie svoje pozicije in da so od->ili vse napade lojalnega voja-tva, ki je skušalo prekoračiti
ko Strumo. Vse kaže, da vlada h* zaznamuje nobenega napred-a v zatiranju revolucije, ki je zbruhnila pred enim tednom. Crvave bitke so v teku v raznih rajih Macedonije. Jugoslovanska vlada je alar-lirana in je odprto obdolžila tfussolinija. da on podpira biv-jra premierja Venizelosa, vo-Utelja revolte. Odgovorni urad-iki jugoslovanskega zunanjega njnistrstva sumijo, da je Mus-»lini sklenil tajni dogovor z re-olucionarji in Bolgarijo. V smi-lu tega dogovora bo Bolgarija »bila dostop do Egejskega mor-» v slučaju Venizelosove zmage, •»ratno pa lx> Bolgarija podpi-ala formacijo grško-bolgarsko-l^nske antante, ki naj bi bila ""I protekcijo Italije. Ako pride ■ ho Mussolini dobil kon-rolo nad južno Evropo. Mgradska vlada je tudi vzne-Mrjina zaradi Ribanja bolgar-kih (Vt ob jfrski meji. Naznani-* J**- da ne bo dopustila vkora-»nj«1 bolgarskega vojaštva v 'rtijo Jugoslavija je na podla-f' balkansko ga pakta obvezana ^ ' "tegralnost Grčije tudi : >ro/jem, a|<0 vidi, da je Uka ak
' V SV««i s tem je riMnln«. tO, da je uradni organ ut"-*J,,v«»»»skega zunanjega mi-|J*,rs,v» Novosti objavil uvod-i katerem pravi, "da bo r*k, ki ogroža integral-i" ali katere druge dr-1 1" Mpisala balkanski '"ati z enotno front/) "•»J«, Turčije in Rumu* r « no oboroženo silo." mednarodnih kom->J je [H»\ečala, ko je dik-•■"linl včeraj predla-11 1'njmmondu. britske-'	v Kimu. naj An-
( 'jn in Italija (»ošlje-'»morVake v Atene, drujf« strategu na ' Kjf« jKkem morju.
't-, jarinkih, angle-rrtf««»kih lojnih ladij.
\ zaliv u Phaleron, "" ■ -»-"tali na briuki ' > »| S/^ereign in niiuafljl, ■ ■'11 r \f i
4 \<<rttj ' Udje. kriiarko
- l>amn»tr> in i' I^Klekaneškim
otokom, da bodo protektirali italijanske interese.
Nacionalistični krogi v Jugoslaviji so izjavili, da bo jugoslovansko vojaštvo v interesu lastne varnosti zasedlo Solun, a-ko bodo bolgarske čete prestopile grško mejo.
Bolgarija je včeraj pozvala vojake in častnike, ki se nahajajo na dopustu, naj se takoj javijo pri svojih polkih. Slično akcijo je podvzela tudi Turčija. Armadni in mornari&ki častniki, ki so imeli dobiti dopust, bodo morali ostati na svojih pozicijah. Vlada je tudi prevzela kontrolo nad premogovniki, da si zasigu-ra zadostno zalogo premoga za svoje bojne ladje.
London, 9. marca. — Poročilo, ki ga je poslal listu "Exchange Telegraph" njegov reporter v Sofiji, Bolgarija, javlja, da je bilo v bitkah med grškimi četami in revolucionarji tisoče mož ubitih in ranjenih. Solun je bil bombardiran iz zraka in z morja in med prebivalstvom vlada velika panika. Vroče bitke se nadaljujejo. Revolucionarji so zgradili močne utrdbe na levem bregu reke Strume, njih ladje pa so izkrcale veliko število mož v zalivu Orfani. V Egejakem morju so revolucionarji okupirali mnogo otokov in zasegli nekaj trgovskih ladij. Sodi se, da revolucionarna armada šteje nad 100,000 mož.
Bolgarija in Turčija v sporu
Bolgarija opozorila Ligo narodov na koncentracijo turških čet
fr><ir*|
lir.

Ni
Ženeva, 9. marca. — Bolgarija in Turčija sta obdolžili druga drugo vojnih priprav in a tem izzvali novo balkansko krizo, iz katere se lahko izcimi krvavi konflikt. Predstavniki Bolgari-, je v Ženevi so opozorili Ligo narodov na napeto situacijo in izjavili, da Turčija koncentrira svoje čete ob bolgarski meji. Turški delegat je na to obdolži-tev odgovoril, da njegova država ne more biti indKerentna, ker Bolgarija pošilja svoje vojaštvo proti grški meji.
Kemal Husni, reprezentant Turčije v Ženevi, je obdolžil Bolgarijo, da skuša izkoristiti revol-to v Grčiji v svoj prid in s pro-testom, ki ga je naslovila Ligi narodov, naprtiti odgovornost za situacijo Turčiji. Dejal je, da sta Turčija in Grčija v prijateljskih odnošajih in da ni nobenega vzroka za vznemirjenje.
Spor med Turčijo in Bolgarijo je alarmiral . Ligo narodov, ker je priAel v momentu, ko sta Anglija in Nemčija prekinili pogajanja glede sklenitve varnostnega pakta, ko Italija nadaljuje z mobilizacijo svojih čet v zvezi z njeno Vontroverzo s Abe-*inijo in ko vse evropske države ojačujejo svoje armade.
Bolgaraki delegat Atnonov je dejal, da bo njegova vlada prisiljena apelirati na Ligo narodov, če Im Turčija nadaljevala s koncentracijo vojaštva ob bolgarski m*jl. Rekel je, da je Turčija v zadnjem času povečala svojo oboroženo silo v vzhodni Trariji, in ko je Bolgarija protestirala, je Turčija odgovorila, da je to gibanje vojaštva potrebno z« obrambo Dardanei
Domače vesti
Pionir umrl na zapadu
Crested Butte, Colo. — Tu je umrl Anton Fister, ki je bil med najstarejšimi naseljenci v tej naselbini. Star je bil 89 let in doma od Ljubljane. Tu je živel 42 let, ni pa zapustil nobenih sc£ rodnikov in tudi ni bil pri nobenem podpornem društvu.
Nov grob v starem kraju
Cleveland. — Mary Hrastar je prejela žalostno vest, da je v Prapročah pri Vavtavasi na Dolenjskem umrla njena mati Uršula Golob v starosti 80 let. V Ameriki zapušča dva sinova in dve hčeri.
Novi grobovi v Clevelandu
Clevelanld. — Zadnje dni je u-mrl Peter Vrtačnik, star 30 let in doma iz Pirnič pri Medvodah na Gorenjskem. V Ameriki je bil 22 let in tu zapušča ženo in pet otrok. — Dalje je umrl John Gorše, star 71 let, eden najstarejših naseljencev v takozvanem elevelandskem Žužemberku.
Rojak pogorel
East Norwalk, Conn. — Zadnji teden je do tal zgorela hiša rojaka Mirka Premruja z vsem imetjem vred. Premru, njegova žena in dva otroka so si komaj rešili golo življenje. Družina je v velikem pomanjkanju in potrebuje pomoči. Naslov: Mirko Premru, 63 Winfield St., E. Nor-walk, Conn.
Nov grob v Kansasu
Yale, Kans. Tu je umrl Peter Hofer, star 55 let in doma iz Avstrije. Bil je član 9NPJ, v katero je prišel z združenjem društva Barbare. Zapušča ženo, tri sinove in hčer.
Nov jrrob v Penni
Dunlo, 'Pa. — Tu je umrl Andrej Zupan, star 73 let in doma iz Hrvaške. 'V tej naselbini je živel 20 let in bil je vedno dober član SNPJ.
Nov grob v Wisconslnu
Sheboygan, Wis. — Te dni je umrl Paul Schuster, star 52 let in doma iz ljubljanske okolice. Tu je bival 27 let in zapušča ženo in sedem otrok.
fte en grob v starem kraju
Milvvaukee, — Anton Ermenc je .prejel žalostno vest, da je na Ljubnem v Savinjski dolini na Štajerskem umrl za srčno kapjo njegov oče France Ermenc v starosti 73 let.
Operacija
Strabane, Pa. — Zadnje dni je bil John Progar, član društva 188 SNPJ, operiran na vratu (golša) v Canonsburg General bolnišnici.
Dva grobova v Pueblu
Pueblo, Colo. — Tu sta umrla Barn<»y Papež, doma iz Sel pri Hinju, in Barbara .Jakljevič.
Zadrugarji dobili nad $30,000 popusta
Watertown, S. I). — VVatrr-town Community Oll Co„ ki je zadružno podjetje, je za lansko leto razdelila med člane-odjemalce $80,106.96 zadružnih di-vidend ali popusta. Zadruga je lansko leto prodala 152 vagonov gasolina. olja, kerozina, koloma« za in tekočine proti zmrznjenju.
V osmih letih in pol je zadruga razdelila med od jemale $193,71)7 v obliki popusta.
pred sovrnžnih napadom. V vzhodni Traciji ima Turčija 24,-000 mož b roječ o armado, ki je pripravljena na okupacijo Bolgarije ob prvi priložnosti. D« ne Turčija aktualno pripravlja, da iszove krvavi konflikt t Bolgarijo, dokazujejo tudi velike zaloge municfje in orožja, ki jih ima v »kladiščih ob bolgarski mf ji.
KUBA JE DOBILA DIKTATURO; STAV. K A SE RAZŠIRJA
Havana, Kuba, 9. marca. — Kubanska vlada je danes proglasila diktaturo, ko «ta kabinet in državni svet na skupnem zasedanju suspendirala vae ustavne zakone rasen tistih, ki se nanašajo na zunanje pogodbe in mednarodne obveznosti.
Kabinet je imenoval polkovni-ka Joseja Pedrazo za vojaškega governerja havanske province in ponovno uveljavil zakone, ki določajo smrtne kasni. Pedraza bo sedaj imenoval militaristične governerje sa vse ostale kubanske province. Havanska univerza je izgubila avtonomijo in vlada je zajamčila imuniteto stav-kolomcem v slučaju, da koga u-bijejo v napadih.
Streli is pušk in eksplozije bomb odmevajo v rezidenčnem distriktu Vedado, ki se nfchaja par milj od središča Havane. V distriktu Cuatro Caminos, ki meji na trgovski del mesta, je izbruhnil požar.
Razen dveh vladnih depart-mentov so vsi drugI paralizirani zaradi stavke nameščencev. Sinoči so se pridružili stavkarjem uslužbenci državnega depart-menta. Promet na cestni železnici v Havani je ustavljen in časopisi so prenehali izhajati, ker je osobje zaatavkalo, da tako protestira proti ceozuri tiska.
Okrog 400,000 učiteljev, profesorjev in dijakov je aktivnih v gibanju, čigar cilj je strmo-glavljenje vlade ' predsednika Mendiete.
AMERIKA PO DVEH LETIH NOVEC A DE AL A"

Chicago. — Ko je bil zadnje dni tukaj relifni administrator Harry L. Hopkins, je v svojem govoru podal tole sliko Amerike:
1.	Ena šestina vsega prebivalstva Združenih držav je na relifu.
2.	Ena petina nekdaj uposle-n i h delavcev je brez dela.
3.	Ena tretjina vseh starHi ljudi je med ubožci.
4.	Dve petini vseh relifnih "klientov" so otroci.
5.	Skoraj polovica ameriškega prebivalstva nima zadostne zdravniške oskrbe.
6.	Milijoni žive v stanovanjih, ki niso dosti boljša od brlogov.
7.'Leta	1921), ko je "prosperi-teta" plavala nad deželo, je znašal povprečni letni zaslužek le $1475.
8.	Istega leta je 18 milijonov delavcev zaslužilo manj ko en tisočak vsak.
9.	Istega leta je tudi 28 milijonov delavcev zaslužilo manj ko po $1500.
Ma§arykova 85-letnica
1'rniin, 9. marcji. — Tomaž G. Masaryk, predsednik Cehoslova-ške republike, je včoraj slavil (»etinosemdesetlctnico svojega rojstva. Masaryk je veliki ljubitelj demokracije in C/ehoslova-kija je dane* še edina država v centralni in vzhodni Evropi, v kateri s«- živi politična demokracija. ,
f
$25 do $100 kazni,
c f b o I pijan
Springfitld. III__V MlinoUki
zbornici je bil zadnji teden predložen zakonski načrt, ki določa $26 za prvi pr*»*topek do najvišje denarne kazni $100 ca vsako | osebo, ki bo aretirana pijana.
RICHBERG PREDLAGA REVIZIJO USTROJA NRAt
Načrt predviduje kodi-fikacijo samo tistih industrij, ki so udeležene v meddržavni trgovini
"TOČKA 7 A MRTVA"
JE
WaMhington. I). C.. 9. marca. — Donald R. Richberg, član odbora NRA, je predložil kongresu načrt za revizijo NRA, ki predviduje dalekosežne spremembe, z namenom, da utihne kritike Mnewdealske" politike v kongresu in zunaj kongresa. Ta nadrt je odobril tudi predsednik Roosevelt.
Ako bo kongrus »prejel načrt, kar pa je dvomljivo, bo razveljavljenih skoro polovico industrijskih pravilnikov, ki krijejo 3,500,000 delavcev. Richberg je nastopil pred senatnim finančnim odsekom, ki mu je stavil veliko število vprašanj, nanašajočih se na ogromno oblast, ki bi jo imela Rooseveltova administracija nad industrijami tudi v slučaju sprejetja novega načrta.
Odsek priporočil
Lundeenov načrt!
NAČRT ZA POVEČA-NJE KREDITA VLAD-NE KORPORACIJE
Washlngton, D. <\, 9. marca. — V nižji kongresni zbornici se je otvorila debata o načrtu, ki določa, da se sklad Home Own-ers' Loan Corp. poveča za poldrugo milijardo dolarjev, da bo lahko posojala malim hišnim posestnikom, ki so v nevarnosti, da isgube svoje domove. Načrt uključuje tudi provizije za zaščito tistih posestnikov, ki so že prejeli |xisojila od to vludno kor-poracije in ne morejo smagovati obveznosti. Za zaostala plačila obresti in kapitala naj se razglasi moratorij, du se prepreči prodaja hiš malih posestnikov na javni dražbi.
Republikanska manjšina so jo izrekla proti povečanju kredita vladno korporacijo in obdolžila administracijo, da je rabila denar iz sklada kor|x>racijo sa kupovanje glasov. B. 11, Sneli, vodja republikanske manjšino, je rekel, da so zadolženi posestniki v njegovem distriktu dobili pomoč ud vladne korporacijo tri tedne pred zadnjimi kongresnimi
Opozicija se organizira, da potlači najboljši načrt zavarovanja proti brezposelnosti
PRITISK ZA NAČRT JE VELIK
Francis Biddle, načelnik federalnega delavskega odbora, kil volitvami, ko pa so bilo volitvo je tudi nastopil pred senatnim končane, so vsa posojila prene
odsekom, je dejal, da njegov odbor ne more izvajati točke 7 A zakona obnove, ki garantira delavcem pravico kolektivnega pogajanja. "Ta točka je mrtva in je ni mogoče oživeti s podaljšanjem veljavnosti zakona obnove," je dejal Biddle. On Je zahteval sprejetje VVagnerjevega zakonskega osnutka, ki določa odpravo kompanijskih unij, v o-bratnem slučaju pa jo najbolje, da se federalni delavski odbor razpusti, ker ne more enforsira-ti svojih odlokov.
Rii'hl>erg je predlagal podaljšanje NRA za nadaljnje dve leti in odpravo pravilnikov za industrije, ki uposlujejo 5000 ali manj delavcev. V to kategorijo spadajo hoteli, pralnice, čistilnice oblek in nekatere druge industrije. Pravilniki naj bi veljali le za tiste industrije, ki so u-deležene v meddržavni trgovini. Kongres naj določi minimalne mezde in maksimalni delo v-nik v teh industrijah, predsedniku pa naj da oblast, da bo lahko1 kontroliral produkcijo, stabiliziral zaposlenost in ščitil ljudstvo pred navijale! cen.
Fasištični a hod
razbit v Angliji
Manchester, Anglija, 9. marca. — Marksisti so »inoči razbili tukajšnji fašistični shod, na katerem Je govoril Oswald Mo-sley, vodja angleških faaistov. Pretep, ki »e Je začel v dvorani, se je riad*IJe\al na ulici, dokler ni policija rarprAiia izgrednikov.
Sodnik šankcioniral pobijanje btavkarjev
Pittsburgh. — V očeh tukaj-šnjegu federalnega sodnika imajo deputišerifi vso pravico streljati rudarje, ki so na stavki, <v to dftlajo v "službenih urah". Tako je razsodil v zadevi Johna Mattyja i t Hrovvnsvilla, ki je tožil II. C. Frlck Coke kompanljo za odšk'*!riirio, ker je bil obutre-Ijen v stavki lansko leto. I/ku-bil pa je tfržbo.
Državni ligislaturi je )>ilo predloženih več osnutkov za <sl-pravo privatne industrijski' policije in privatno plačanih depu* t i šerifov.
Governer pomiloatil
relifne štaukurje
Denver, Colo, - Governer Je
hala. Nad 400,000 prosilcev, ki mo vprašali za posojilo, jo bilo obveščenih, da korporacija nima denarja. V volilni kampanji so demokratski politiki zatrjevali, da denar prihaja od predsednika Roosevelta in governerja U»hmana in priporočali posestnikom, ki so vprašali za posojila, naj glasujejo za demokratske kandidate.
Waahlngt<»n, 1). C., 9. marca. — Odsek sa delo v nitji zbornici kongresa je včeraj odglasoval, da priporoči slatrnicl v sprejetje Uindeenov načrt hros|HN«elnnst-noga zavarovanja. Glasovanje j« upadlo ti za načrt in ti proti, nakar je predsednik odseka, Wil-liani P. Coanery, demokrat is Masaachusottsa. odločil v prid načrtu.
Zmaga v odseku je rezultat silnega pritiska s strani ameriškega delavstva; vso delavske stranko In unijo v Združenih državah (izvzemši oksekutivo A-meriške delavske federacije, ki Je nasprotna) so poplavile kongres z brzojavkami, ki zahtovs-jo sprejetje tega načrta.
Lundeenov načrt določa $10 minimalno tedensko podpore sa vsakega brezposelnega delavca In |N>leg tega zneska šo tri dolarje za vsako osebo (ženo, mladoletne otroke, starše Itd,), ki so (slvisne od delavca: zavarovanje jo federalna zadeva In financira se z davki na veliko dohodke in ilodščlne.
Opozicija proti temu načrtu je seveda ogromna —- in takoj sinoči jo bil organiziran koncentriran napad na Lundeenov načrt. Skušali ga bodo ubiti že v odseku s ponovnim glasovanjem, ako pa tu propadejo, tedaj pride naval nanj v zbornici, ko bo načrt predmet debate in končnega glasovanja.
€onnery, predsednik odseka >za delo, je sam rekel, da nima najmanjšega upanja, da bi bil Lundeenov načrt sprejet.
To pa ne sine optašltl delavstva, ki mora neprestano bombardirati kongres z brzojavkami za Lundeenov načrt.
Kontrola nad premogovno industrijo
-mmmmmmmm^	«
Lewis in Green zahtevata »prejetje Guf-feyjevega zakonskega načrta
Waahington, D. Ci — John L. U**is, predsednik unij« United Mine VVorkers, Je "informiral kongres, da bo delo v Industriji mehkega premoga ustavljeno L aprila, ako ne bo do tega časa kongres sprejel načrta, ki ga Je predložil senator Guffey in kateri določa federalno kontrolo nad to Industrijo, Dne L aprila bo namreč potekla olmtoječa pogodba mod rudarji in o|s«ratorJI, in ker slednji odlašajo s |siga-janji glede sklenitve nove godl>e, bo delo v premogovnikih avtomatično ustavljeno.
I/«*Is, ki je nastopil pred w iiatnim odsekom za meddržavno trgovino, sicer nI zapreti! s stavko, pač pa Je poudarjal, da pol milijona rudarjev ne bo 1-melo pravice vstopa v premo govnike. (e ne ImhIo operatorji l>od|asall pogi>dt>e pred I aprilom. Lewis je tudi obdolžil run gnate, da namenom« zavlačujejo pogajanju z rudarsko unijo In zato Je jiotrebno takojšnje u-veljavijenje Ouffeyjevega ZM
konskega načrta, kar bo pobižaj I Altimic«*. -o dobili svišanje pla-temeljito spremenilo	(Mj 10 riM eentov ns uro.
Wiifiam tfreen, predsednik A jkar o- "običajna^' phua Za to meriške delavske fnderaelje. je ' Izboljšali je je delovala tudi cen-
Montanško delavstvo v defenzivi
Helena, Molit. — "Novi dea-lerjl" v Montani skušajo osrečiti organizirano delavstvo z državno policijo. Proti temu so pred zborničnim odsekom na* stopile unije in dobile to koncesijo, da je odbor pripravljen modificirati osnutek v toliko, da bi prepovedoval rabo državne policije proti stavkarjem.
Nekateri linijski zastopniki so se m tem zadovoljili, drugI, bolj dalekovidnl pa pravijo, da tudi ta koncesija ni dosti vredna, k«r izkušnje kažejo, da se državna policija prej ali slej rabi proti stavka rjem.
Zakonik! osnutek za minimalno plato, delavkam je bil jHirs-Ze»».
Reli/ni delavci
dobili zviianje
Deiatur. III. Relifni delavci, ki delajo modrine in so organizirani v Illinois VVorkers
pomilostll štiri <d šestih brez podprl Iin izjavil, da se tralna delavska unija.
1 poslecev, ki'so dobili »<•*! me-I Mt ev zapora radi "Izgredov" v . znani n lifni stavki zadnjo je< sen.
Avstrijski naciji spet navalili v Jugoslavijo
Maribor, 9 marca — Ne*'iJ« : skl begu rte i i> Avstrije »fiH |»fl-hajajo v Jugoslavijo v velikih I skupinah.
bo tudi njegova organizacija te»-rila za sprejet j« Guffey jevega osnutka.
Ih
ftoprezentarrtje vseh vt | Jeklarskih kompanij so na za slišan ju pred senatnim odsekom Mtt protestirali proti uklju/ltvi ta kozvaiilh "captlve" premogovni k<»\ v <#uffeyje\ na^rt, Je pa na te proteste odgovrril da morajo biti tudi ti ukljulen
Ceuhe natakarice mora jo biti stare mame!
I'rai
in priti pod vladno kontrolo, i
i, 0 mana — X Hrumo« fVškem j« mestni svet k Ijuol, da noltena natakarica, ki utre/4' v g.Mtiinah in kavar-nalj, ne «me idil manj ko 60 lat »taia Ta določba valja tudi sa "gostiteljice" V nočnih klubih In
plesnih dvoranah,
PONDELJEK.il
Glasovi iz natelbin
PROSVETA
TIIE BNLIGIITENMENT
SUIILO IN LASTNINA »LOVEN«* NAJM>ONB JBONOTB
Org+m wt mmd |i*M*U fcr Uw »i—m* N«ll>—I B«M*M (MMT
NtMtlui m Urnimi drUr« (lim CkU*c«) I* N* M M«. MM M *A Mft. M M Um M*l M OlM— i* cw« «74« h	m«, mh u h mt; |t towh»
HM .
Bvkmcrtptivn r«u«t trn* tk« II..ju* fflaUa <•■■»«« C**«#b> •M CammdM K M |»r r**r. Uh.c««« aud Cfcwfo |7 M par tiiO« wwUM NN i« r«»
• 4**<jyui < IVukupM <□»<>>» i« rwft«r'»4«»lk M M *rm*»i». Uukm>i»i hfrmr— vaafciu« MU, 4r*m«. »»■«■! tu > •»	|»«4I|J»UU« to « aiutaju. št
>• priUAil tMM
A4v*rtt*f*c ml« •/» ur«««i*»l M**iwrlpU «f •ommui.l-MUMi »n4 UMolleiUri *ntclM »tli Ml k« raturttd Oth*r MUMtniiU. •«*«>■ m Mortaa. plar*. |mw, «U.. wU1 U r*turi*4 U a*n4rf ui.lf wk*>, trromptritod lijr wlf-i«r>m4 a«4 >UaH
_ t
Naato« m »m, ha/ i«« atifc •
PKOHVKTA
III14I »a.	Affc, Ctod«. Illlmto.
ITKO r
• 13«
UalnM •	Ju. m	O*. t«. I»l»>.	'«»•»•
I«hm na i.a*lo.g (xxn«i<i. da vam to • Um <la(ufr>«m	n*-
rulftlM Fu»<*IU to Krav.,*a.i.u, >U a« vam llat M« UtUvl.
Drobiž
Ameriki' burbonske cunje poročajo v nekakem tonu ponosa, da nt* je pred kratkim v cerkvi »v. Ignacija v Kimu poročil don Jalme, drugi Min bivava španskega kralja Alfonza, z Kmmanuelo de Dampi« rre, ki je "U. S. girl". Nevesta je vnukinja Američanke Joaephlne Curtis it Bostona.
Dejstvo, da ne je potomec pravega Burbonca in Hin propadlega vladarja gnile španake monarhije oženil a potomko bogate Američanke, ki n( je za kup dolarjev kupila gnilega plemiča in Ne uvrNtila v gnilo družbo evropNkih "plemenitih" trotov, to dejstvo navdaja a ponosom gnile ekonomNke burbonce v Ameriki, ki a« vNak čaN trkajo na prsi, kako demokratični da ao!
Tako nizko no padli!
• * •
Iz Moskve poročajo, da se je zadnje dni 200 NovjeUkih učenjakov poNvetovalo glede proble-ma, kako doneči medplanetarno zvezo a planetom Marsom.
Sovjetski učenjaki — in v tem oziru učenjaki vaeh drugih dežel — bi bolje storili, če bi ae poNVetovali o problemu, kako Industrializirati produkcijo kruha in drugih živil na znanstve-ni način, da KuMiji ne bo treba izvažati žita v tujino v zameno za industrijski kapital, ko ga krvavo potrebuje doma! To je najvetji pro-blem, ki zapira človeštvu pot do prave socializacije in kolektivizma.
Zveza z Marnom je abstraktnost, ki lahko počaka. Ko bodo enkrat znanNtveno releni največji problemi, fundamentalni problemi človeškega obNtanka in Mocialne pravičnoNti na zemlji, tedaj šele se znanoNt lahko zanima za razmere na MarNU.
• • #
"Kolumbovi vitezi", organizacija klerikalne propagande v Združenih državah, napovedujejo veliko kampanjo proti "vsem formam" ao-vjetlzma. Martin H. Carmody, "najviAjl vitez", je izjavil, da njegovi "vitezi" Nmatrajo Mehiko za središče komunizma na ameriškem kontinentu.
Daru* je navada, da je "komunizem" vae, kar je protfklerikalnega., Vča*i no atrašili z lu-t< ranizmom in liberalizmom, daneN pa strašijo n komunizmom. Mehiški režim je protiklerlka-len. zato mora biti "komuniNtičen", čeprav U režim nima že več let nobenih oftclelnlh Mtikov z KuNijo.
• . • •
V	Penn«ylvanljl je še daneN v veljavi zakon iz leta 1794, ki določa kazen za VNakega moža. kateri bi poljubil avojo ženo ob nedeljah. To je takozvani "višnjevi zakon", ki zapoveduje, da ob nedeljah mora počivati vnako delo, vnuka igru In v na k a zabava ter ljubez«n»-le moliti In č«pttl v cerkvi je bilo dovoljeno. V Harriabur-fu je rde j v teku akcija, da ne ta zakon vrte ia zakonika, ker xa nihče več no -Izpolnjuje
Zakaj ne Mkušnjo enfor^lrati tega zakona? To bi bito zanimivo. Saj nam rHigkmiatl večkrat zabruNljo, da "razmerje človeka do starega KogH Je v vh čaNih enako" . . , Zakaj Je
torej ta zakon nekoč bil do»>er, danes pa nI več? • • •
I>r Millikan A. Roberta > dober učenjak v fiziki, toda v politiki, aockiloflJI In ekonomiji Je b ur bone« rred nekaj dnevi je svaril v Call-fornijl pre<1 "Neblčniml manjšinami", ki zahtevajo Ntarontno |»okojnino in bonua. Ampak pred najNebii nejšo manjšino, ki »talno živi od bonu»o\ ^hI delu in znoja drugih !—nima »varila.
Z ameriškimi znanstveniki—ne t vmjml, a prrcvj ji- takih—je ta križ, ker ni» tvoj« plače in vvoje I Nin ime investirali v privatne kor{H>ra-ci|* v veri. «1« lk«to prejemali atalue dlvlde;. le in obrefti. Te inventicije no v teku kri*- v čjeir delu tmrtnile—učenjaki no .iuUj rat-burjem, begajo aem in tja kakor br*a glave in dajejo "utatc" naavete ti |M»liUki in gt>ap«»4ar-4v4i, o kat« rem ur razomeju nnVnar razen
kar |x>ti«re|0 |»ripravljeno I/ burlMinakih virov • • •
V	»Urem kraju nam v«* krat pravijo, da no ve«ti it Jugoalavije, jMMnHe n amrriškMi vlro%, imMirane Hotno \koliko pretirana Nledeča vem, katero mi prtne»li umerišlii liati it VUlgrad«. datirano'.1! mana:
Pet na j M |«-in i deček v Ljubljani >e Ml operi* ran tn tdrauilk je našel v njegm*m lelodru—
M žebljičkov in vljačkov ratnih velikoeti. Fant
>• omdravel	- ***** •» ■ •
One v ne beležke Milnaukee, Wia. — Tukajšnji
katoliški nadškof al je dovolil z ljudmi, ki ao priip^rtni živeti na okrajnem relifu, nealano pred-puatno šalo. Na puatno nedeljo je namreč dal oznaniti po vaeh cerkvah ter objaviti tudi v ča-Nopiaih, da "miloHtno odvezuje" vae one. ki šive na relifu—od po-Ntenja v teh tednih zapovedanega poNta. Kolika miloat! Mar ae je nadškof bal, da bi ae k^
Url od teh revnih prenajedel? * • •
Pod vplivom aociaiiatične atranke in glavnega ur«4a Ameriške delavake federacije za dr žavo Wiaconain bo predložen \ državni poatavodajl prihodnji teden zakonNki načrt ta trida-aeturni tednik za to državo. Obenem bodo predloženi tudi za-konaki načrti za odpravo zaprek glede meatnega obratovanja in laatnlštva mlekarn, električnih central, trgovine a premogom itd., kar doaedanji zakoni ovirajo ali pa direktno onemogočajo. Ti poatavni načrti bodo apra-jeti in odobreni. Ča bo dovol; pritiaka od atrani ljudatva. Pod-pome organizacije imajo tudi tedaj lepo priliko, da atore potrebne korake ter pomagajo pri akupnem delu organiziranega delavatva. Ali pa še mogoče zme-i raj preveč bolehamo na tleti bolezni, ki ae ji pravi: nt politike v naših društvih ? Mogoče pa j«, da naa je kriza že kaj naučila.
1 Če napiše urednik Proavete članek o kakem raketiratvu, jf to nekaj eaipoumevnega; ukore vaak dan piše take Članke. So-cialiat je, čuti z delavatvom, ker je aam del naa; je borec, zato pobija vae krivičnoati tega ne-amiaelnega aiatema, ki je končno edini vir vaega raketiratva, za katerim gnije ta lepa družba
Toda, če ponatlane tak članek človek, kateri nima nikdar kri-| tlčne beaede ali tudi najmllejše obaodbe proti obatoječim razmeram ter molče odobrava ne aa-mo raketlratvo, temveč tudi vae zločine obatoječega družabnega reda, pa je pri tem nekaj gnilega.
Ce pa še poleg taga ponatiane tak članek aamo v toliko, v kolikor njemu ne škoduje, drugo pa zaradi par dolarjev, ki jih prinašajo gotovi oglaai, izpuatl, je pa to falotatvo. Namen je za mlalečega vaekakor prejaacn.
Pa (»oglejmo nekoliko globoke je v te vrate raket, Na primer: Pogreb atane $1:<0, oglaa "naznanilo in zahvala" pa $8.1— kje pa je tukaj raket?
In če zna kdo Itkoriščati ne-rnsaodnoNt gotovih ljudi in njih napačno NentimentalnoNt in na-liane celo atran čaaopiNa n tako "zahvalo", ki mu prineae 9100 In tudi več, je tudi to avoje vr-Nte raket—raket na račun nevednih.
človek z zdravim razumom bi mialil, da kdor žaluje. noNi to žalovanje tiho v avojem *rcu ter tega ne naznanja t velikimi črkami vaemu avetu. Gotovo p« taki bombaatični izrazi "žalova-| nja" ne (aičaate prav nič |iokoj-( ne oN4»l>e, zadovolijo pa mogoče ( one, ki radi vidijo tlakano avoje čaatitljivo ime.
' To je bilo enkrat treba |»ove-dati, ker anio poatali v tem po-gledu prav amešnl . . .
Toda še druge vrate raket je pri tem„ ki pa je manj znan Ijudatvu v Nplošnem To bi imenoval "oderuštvo po smrti".
Pred nekaj meeevi je NiM-iali-| ulični odvetnik K. K priolalil v našem Uelavakem dnevniku Mil-wauk*c l.eadeiju zanimiv članek o raketiratvu t grobovi. Na ktatko luij bo povedano nledeče: Neka druiba je kupila «al far-j marja gotovo parcelo zemlje. To , u-mljišce je namenila za poktv , pajišče. V teku )>etih let je druš-ba napravila pri tej kupčiji tri , in pol milijona člatega dobička in ima še več ko p«4oviro pokopali, šča praznega
Katoliška hierarhija laNtuJe v tem okraju večje število poko-' jaillAč V enem tlučaju je škofijski uiad plačal farmo, name-* njeno ta novo pokopališče. 910,.
|N»«ametne parrele u Ne«t
grobov pa prodaja že K) let po : 9300 ali v«č,
V»ako teh iMikopahši prinaša
atotiaoče dolarjev čiatega dobička na leto. Ali je potem čndno, da znala premoženje katoliške cerkve v našem okraju okrog 20 milijonov dolarjev in ae atal-no dviga? In to vae brez davkov . ,y ,
Pa še nekaj: Tudi pri kopanju grobov vlada oderuštvo, pravo ktščanako oderuštvo. Delavec, ki kopa grobove, dobi dva d/>-larja od vaakega groba; izkopa-tj mora jp> dva na dan. Toda kdor kupi grob, torej "žalujoči oatali", pa plačajo 917 za to delo, kar znaša pri vaakem grobu 916 čiatega dobička.
Ni čudno torej, da je ta črna goapoda tako proti ae&iganju mrličev, ki ae čedalje bolj uvaja
tudi med nami.
» • •
V četrtek zvečer 14. marca «e jo vršil v apodnjih proatorih S. S. Turn dvorane javen politični ahod. Govoril bo aodrug Ben-aon' bivši šerif in organizator aoc. atranke za državo Wiacon-iln. Tema govora bo: "Zakaj je baš sedaj potrebno, da ae delav-tvo organizira politično in go-jpodarako." Po govorih bo dia-kuzija p raznih perečih dnevnih vprašanjih našega javnega življenja. Vstopnina proata.
Fr. Novak, (16).
tako tudi člani oatalih podpornih organizacij, katere bf morale v tem pogledu podvzeti »kupne korake, da ae kaj ukrene za preprečitev tako nesramnega izkoriščanja.
Pogrebniški trusti 'pograbijo vae, kar le morejo; za avoje delo računajo trikrat več kot bi morali. Resnica pri tem je, da v takih slučajih trpi članatvo naših podpornih organizacij največ, posebno pa v sedanjih časih, ko le a težavo zmaguje svoj asesment.
Ko umrje ta ali oni, recimo o-če malih otrok, je aeveda vdova vsa zmedena ob velikem udarcu. Pogrebnik jo zlahka pregovori za drago krsto in drag pogreb. Saj ga je rada im^la in dolžna mu je, da mu preakrbi lep pogreb, pa tudi radi ljudi mora to storiti, da ne bodo rekli, dg ae ga je "komaj čakala iznebiti". Kar mu bo izkazala sedaj, bo to vae in zadnje. — Ip tako ae da vdova premnegokrat pregovoriti. Ko ji pogrebnik predlo!! celoten račun, revi od posmrtnine ostane prav malo aH pa nič. In mnogo takih družin, ki jim je amrt vzela očeta, trpi pomanj kanje in bedo.
V tem oziru je naše društvo št. 147 8NPJ na tvoji prošli seji pod vzelo prvi korak a tem, da ae potom resolucije zadeva za-neae na federacijo 8NPJ in od tam na federacije in diuštva vaeh oatalih podpornih organizacij, z namenom, da ae med seboj dogovorijo, kako se bi dalo tej atvari efektivno odpomoči, namreč proti te vrate izkorišča-
na srednjem za padu. Valed tega ae mora a tem za letos preki nl|i,
i me vprašujejo, kako je tukaj a kopališčem, naj jim tudi o tem kaj povem. To drage volje storim oa tem mestu.
Meatece Caliatoga ae nahaja med hribovjem in je majhno.
Njegova glavna ulica je kakih	mKKKU^fB
deaet blokov dolga. Ob ceatl '*nkse lanske vstaje je pri aVeteni šJr' je nekaj hiš, ki na ao sedaj po- dunajski kardinal avečano pontifikato prazne. Vaaj one meje | 24 Policaje in heimwehrovce, ki
večini
Dimajiki mmrkiuti povzr^ avstrijski vladi vedno v^
Ves teror zadnjega leta jih ni m^i in na oUetnico lanske revolucij, 23 rdečo zaatavo na ulico. Vodja te je raje sam uatrelil, kakor da b^J retirati, kar priča o visokem duhu i„ sti, ki vlada v delavskih vrstah \flT letnice lanske vstaje je pri s mM dunajski kardinal avečano
bišiee ali kabine, ki se odd%j%jo I*dih ubiti. Tej maši to prlsoatvovali v xn ^	i viaie in v»a dunajaka plutokraciia i.!'^
je bilo pa deisvatvulStpgo pre^dl ^
Poročilo iz metropole
Clovekuid, O. — Udeležba na
prošlih dveh aejah elevelandske	nju. Tu ne gre za posamezne po-federacije društev SNPJ je Ki-'grebnike, kar se mora razumeti,
la nepričakovano dobra in veli-	temveč proti pogrebniškemu tru
ka. Kazmotrivala in rešetala so	stu kot takemu, ki na debelo iz-
vpra4anje o raznih za drunt-	korišča revno ljudstvo. Tu gre
va In jednoto koristnih zadevah. Sprejetih je bilo več zaključkov.
Sklenjeno je bilo, da se naša federacija udeleži proslave brat-akega društva "Postojnska Jama" št. 138 8NPJ _v Canonrf-burgu, Pa., dne 4. julija. V ta namen naj se preskrbi poseben avtobua.
Nadalje je bilo sklenjeno in potrjeno, da naša federacija priredi velik izlet ali proslavo v dneh 31. avgusta in 1. in 2. septembra (delavski praznik)'. Ta naj ae vrši v SNI), izlet p« zunaj na kakšnem pikniškem prostoru.	+
Na tej tridnevni proslavi društev SN«PJ ae bo izvajal obširen program, predvaem pa športne točke: baseballske tekme, dirke in slično. Lani je gostovala naša federacija v Chicagu na velikem letnem izletu društva "Pioneer" št. Gfin SNPJ, pri sprejemu elevelandskrh izletnikov pa
torej proti sistemu kot takemu, ne proti posameznim podjetnikom, ki se bavijo s pogrebi. Anton Jankovich. 147.
8mrt pionirja
Created Butte, Colo. — Tukaj je umrl Anton Fister, eden najstarejših naseljencev v tej na selbini, v visoki starosti 89 let. Doma ie bil blizu Ljubljane. Tu je bival 42 let. Okrog svoje hiše je imel lep vrt, katerega je obdeloval vedno sam do svoje smrti. Tu ni imel nobenih sorodnikov, v starem kraju pa zapušča eno točer. Bil ni v nobenem podpornem društvu. Lahka mu ameriška gruda!
V Proaveti čitam, da zastopniki hodijo po naselbinah za Pro-aveto in Proletarca. Cemu se o-gi bi je jo naše naselbine? Gotovo bi imeli boljši uspeh kakor domači zastopniki.
ie uomairala i vkaška federadia', Mul° b°,jAih krajov V po" 1	kot je baš ta kraj.
a avojimi odbori v dvorani SNPJ, ki ao poakrbeli. da so bili vsi izletniki zadovoljivo noatrežuni.
Kot ae razvidi iz poročil, nam bodo Cikažani letos vrnili obisk ob priliki naše velike prireditvi. Pride velika skupina. Pa ludi druge naselbine bodo zastopane s številnimi skupinami, ki se bodo zbrale ob tej priliki v naši metropoli.
Podrobnosti o tej
Tu ni ne vročine ne zime. Tu je tudi eden najboljših ribolovov v tukajšnjih vodah, Sem prihajajo milijonarji in bogataši iz drugih krajev Amerike v poli t nem Času.	John Sukle.
bodo objavljene pravočasno.
Pred dvemi tedni smo čitali v Proaveti uredniški članek, ki se je nanašal na izkoriščanje naših ljudi v urah žalosti. Takrat požanjejo jw»grebniki in pogreb-
Matija piše iz Californije
C aliatoga. Callf.—Ko sem pred par meseci piaal v Proaveti o
prireditvi! c*plJ®nju divjih orehov in dru-
gih sadežev, sem od takrat od rojakov prejel že več pisem in jim na njihove prošnje mladike za cepljenje že preskrbel. To omonjam rato, ker nameravam v par tednih odpotovati od tu-
niški trusti kar pač morejo. Ve- kuj. Valed tega mi ne bo mo čina pogrebnikov tako dela. O- K«če nadaljnim prošnjam ustre-menieni članek je vrini en vsega či. vrhu tega pa bo za cepljenje priznanja, ker je reaničen. Zatoikma'u p r »potno, kajti tukaj Je bi ga moral prečitati vsak član, pomlad mnogo bolj tgodna ko
tujcem, so prazne. Prazne ao zato, ker pozimi ni sezona za le-tovftčarje, dati smo v CSHfor-niji. Bolniki grelo pozimi v druge kraje, če morajo, to pa radi bolezni, ki se v mrzlih krajih med hribi nsvadiu) pogjgbša. Plačevati viaOke cene za kopeli v teh kopališčih pozimi ae torej ne izplača,
Dasi je Califomija mnogo opevana kot dežejia zlatega aon-ca, večne pomladi fn večnega cvetja, človeka pozimi v njenih hribih prav tako mraz stresa kot kje drugje. Neprijetno ^e posebno v meglenih in mračnih dneh. Tudi v deževnih dneh ni bolje. Mnogokrat ae zjutraj op*zi led na plitvi vodi.
Prava aezona za one, ki prihajajo aem le radi lepote narave, ae tukaj prične z aprilom.
Kopališča ao precej dobra, zlasti pa je dobro naravno blato v njih. Zato slovijo tukajšnja "blatna 'kopališča" ali "mud batha," tako pa tudi naravni vr^tei, ki dajejo prijetno sopa ro, katera prihaja iz vulkaničnih globin.
Kakor že omenjeno, so cene kopališčem precej visoke. Za enkratno kopel računajo 91- To je najnižja cena, ali šest kopeli za 95. Navadna kopel, ki se vzame le v vroči vodi, atane 56c vaaka. Toliko glede kopališč in kopeli onim, ki ao me o tem vprašali.
Mestece Caliatoga je oddaljeno od San Francisca 72 milj. V San Franciscu, kakor znano, je največja slovenska naselbina ob obali Tihega oceana. Tam imajo avojo lično dvorano, ki ae i menuje Slovenski narodni dom, ki je, kakor aem slišal, deloma plačan. Tamkajšnji zavedni in polteni rojaki ao tekom svojega bivanja v San Franciscu izvršili že veliko pohvalnega dela.
Slovenaka dvorana v San Franciscu stoji na tako zvanem "alovenakem hribčku", ki je zgodovinskega pomena. Imenoval se je, in baje se še vedno imenuje "Ruski hrib". To pa zato, ker so se na njem in okrog njega pred flaljnjimi leti najprej tam naselili ruski priseljenci, ki ao prišli iz Rusije čez Sibirijo in A-lasko v Californijo. Na več mestih, v raznih podrtijah in starih zgradbah, ae še aedaj dobijo ruski aledovi. Precej zanimivo.
In tam, blizu San Francisca, ae razprostira za Slovence zgodovinskega pomena "Rajska dolina", zvana tudi "Jermanova dolina". Tam teče tudi precej velika reka, ki se imenuje Ruska reka. Kakor več drugtti lokalnih in okoliških krajev, se tu di ta reka imenuje po Rusib.
Kjer to pišem, v Calistogi, se nahajamo pod goro 8t. Helena, ki se dviga 4,343 čevljev nad morako gladino. Ta visoka gora je dobila avoje ime leta 1841 po Ruaih, ki ao jo tako Imenovali v spomin svoje carice HHene.
Letos za avoi god aem prejel od aktivne članice 8NPJ mrs. J. M. S. iz Chisholma, Minn., lepo okinčan kolač, okusno pecivo in druge dobrote. Poleg tega aem letos za imendan dobil mnogo pozdravov in godovnlh voAčll iz naše mile domovine Alovenije In širne Amerike. Vsem lakrena zahvala!
Matija Pogorele.
pe a pomnijo stoterih žrlev ST' * avojcev, ki so jih [lanskega februar?. blagoslovljeni topoli. Centra n ( l ^ kjer počivajo te žrt Je v nezaznan o a ' *
nem grobu, je bjtf ta dan še ■ ■m ^
,1	j* ia aan ae posetai ^
lavcev proti položiti na grob
£ romalo veliko At*vi|0<_ pokopali^ ^
"kttl/u Ol..	1
vsakogar, ki je prišel pSblizu, aretiral, ^
ntlfrii +iwii	r. __i-	. u,dla. Hfl
4opke. Straža w blizu, aretiraln » njimi tudi žene in sirote ubitih žrtev v 2 ae je zopet zrcalila morala katolicizma w med mrtvimi dela razliko.	'
Zadnjič ao neko nedeljo posebni oddelki m cije aretirali v Dunajakem gozdu nad 300S čarjev, Češ, da ao to bili aami markiuti ki ae pod pretvezo zimakaga športa tam idai in imeli avoja zborovanja.
Sedaj ao ae združeni marksisti začeli noš ževati na Dunaju nove taktike. Prireji«! kozvana "bliskovita zborovanja". Kar 1X1 ma se pojavi v kaki ulici marksistični n nik in takoj se zbere krog njega več sta šahev. Govori dve, tri minute in vrže množico kopico radikalnih gesel in predao" pojavi prvi stražnik, je že končal in izginil čez nekaj časa v drugi ulici ponovi isto P, cija je proti tem "letečim zborovalcem" moči. Ce ujanfe enega, nastopi mesto njen set drugih. Isto je « tajnimi tiskarnami ki L plavljajo Dunaj z ilegalnimi letaki. Nekaj jih že odkrili, a letakov in brošur kljub | ne zmanjka. Marksizem je mrtev, pravijo marksizem živi, pravimo mi! "
Črnci proti belokožcem
Italijanska ekspedicija v Abesinijo je zbudi la, kakor poroča pariški "Excelsior", v sev Afriki veliko razburjenje, ki je zavzelo feka kretne oblike. Tako je v Bel Abbesu na alža skem ozemlju prišlo do krvavih nemirov, drobnosti še niso znane. Položaj pa mora kakor biti zelo resen, kajti predsednik A. mije za kolonialno znanost Pierre Mille up tavlja v citiranem listu, da je opaziti sirom verne Afrike val revolucijskega razpolofci V Fezu si je dalo prebivalstvo duška na r ki kaže prav malo spoštovanja do belih gospi darjev dežele. Položaj je tam opasnejii, ker zdi, da soglaša z mržnjo proti milijonu bdi kožcev, ki so naseljeni na ozemlju severu frlke, celih štirinajst milijonov domači Panislamska agitacija raste iz dneva v dan ae je bati, da nastanejo zaradi tega zapletlja z dalekosežnimi posledicami.
Čeprav ae je Abesinija izrekla za nevtrik pas, ki naj loči njeno poseat od italijanske! lonijalne posesti, Italija doslej Ae ni usti* svojih vojaških transportov v Afriko. Todi vkrcanjem in prevozom italijanskih čet « odprlo rimski vladi novo vprašanje, prol prevoznih stroškov za vojaške kontingent«. 0 prava Sueškega prekopa namreč zahtevi vsako osebo, 1(j de pelje skozi prekop, «><UW ni no v znesku gfl zlatih frankov. Ce vsa« da namerava Italija izkrcati v bližini nI ske meje več divizij, bodo ti stroški naraili prav okroglo vaoto. Nastaja pa še drug* piikacija s tem, da je treba to vsoto plačati egiptakih funtih, t. j. v devišah, s katerimi« polaga italijanska vlada le v omejenem ofci gu. Italijanske finance stoje torej pred obremenitvijo, zlasti če ne bo vlada sprem« svojega sklepa, da aa pošlje na abesiiuko toliko in toliko mož. Poznavalci razmeri vijo, da bo ravno to vprašanje odločilno valo na značaj in obaeg abesinske ek-j>edidjt
Beraiki časnik
LISTNICA UREDNIŠTVA
Pod imenom "Journal des Med ingot'' ja v Parizu originalen čaanik, ki je namrn* beračem. Urejuje ga bivši nameščenec P^ kem notarju in uredništvo je v neki r« Ta liat je urejen kakor vsi drugi liati: uvodne članke, korespondenco in cek> V uvodnih člankih zahteva sistemiziranjet^ atva po nekih določenih principih. biio odpraviti umazano konkun u bi vsak berač dobil svoj rajon; »•«' " itven njega, naj bi ga »odi	""fP
sodišče. List pravi, da beračev ni progl**y lenuhe in občeatvu škodljive elemente rtr i>erač ne bo nikoli kradel ali goljufal Med oglasi bereš takšne: "V maihnem
Umrli MaMHi <de«n») in «e«ator Williaai Klng.
21 ur
Ameriški Domovini v Cleve-landu v informacije:	»
1. Vaše pojasnilo ima luknje kakor po navadi, Primarno, da pri vas ni kulturnega boja, šk ker brm kulturnceti ni kulturelU"?1! ? na l>r(H,fj dornoMn f^i 1 :». Značaj pogreba še nI dokazf	Povprečni dnjv
pokojnikovega praprlčanji; vemo za alučaje, ko je član hotel imeti civilni pogreb, žena mu je pa na pritisk od zunaj naroČila1 verski pogreb zaradi propagan- j de. 4. Vaš« oglašanje kaloljš-tva je buainesa (to vam Je ja-nno povedal dušni paatir James <Vrne)! I. Praktično katollštvo je buftinasa (pni in zadnji Idealni kristjan je umrl pred 1900 j Mi!) 6. Vou are old enodgti to' knonr l>etter!	I
poJrf


Krvoločnost v.Španiji
V procesu proti a*tur*Jnm * ol»toŽena tudi dva zdravnika — v tavni pravdnik predlaga »mrtn< ^nclatlatična poalanca Menendei Že obsojena na smrt. V ječi ** štirje poslanci. Skoraj goto*
eiii um -mrt — Vlada Uilaii noat, da Ih» potem izdala spk»<«n< politična zl^ine.
J*
šk i
Jl t r
.aia^
MARCA.
Vesti it Jugoslavije

na
binju
12 kmetov ubitih, ve* ranjenih. 'Njenih tudi več orožnikov, ki sT* streljanjem napravili
rrd v vasi
Kakor poroč-a uradna tiskov-aKencija, je prišlo v vasi Siju v okolici Slavonskega Zia do težkih izgredov, in si-
erdne 17. in 20. febr. Pri obeh izgredih so orožniki streljali na kmete ter jih prvič sedem, dru-ni pet ubili, več pa ranili. Ranjenih pa je tudi več orožnikov, kateri nevarno.
Kako je prišlo do incidentov, .ega uradno poročilo ne pripo-eduje. Kakor kaže, gre za po-itične stvari, ker pravi poroči-da »o kmete ščuvali že od rej znani izzivalci, med njimi ,eki duhovnik, ki je bil že več-rat kaznovan zaradi proti-ržavnega delovanja. Dejstvo e, da so orožniki 17. t. m. are-irali v Sibinju več kmetov, kar vse vaščane daleč naokoli raz-urilo.' Skupina kmetov, ki so zbrali od blizu in bolj odda-
(IivirM p»rs«la i« Jugoslavije.)
I/(;KKD1 V SI-AVON- so oblasti osumile glavnega na-^ •sKI VASI	padalca Franceta Avaeca iz Pu-
doba, ki pa je po dejanju odšel zdoma ter so domnevali, da je pobegnil v Italijo. Toda Avsec se je klatil nekaj časa po Notranjskem in Dolenjski ter se pred časom sam javil oblastem v Ljubljani. Razen njega so v zaporu še dva posestniška sinova iz Podgore in Pudoba ter neki posestnik in trgovec iz Sma-rate. Andjelkovič je skoral popolnoma okreval, le aradi hudega udarca po glavi ga še zmerom boli glava, in tudi vid mu je o-pešal zaradi udarcev. V kratkem bo razprava pa sodišču.
Krvnik pride v Maribor. — V Mariboru bo te dni jugoslovanski krvnik Hart obesil na smrt
obsojenega Laknerja in Pančur-'se je nahajal v bližnjem gozdu ja. Oba ta dva sta se nahajala v i tik pred požarom pa je odšel mariborski kaznilnici zaradi ro-'klet in jo najbrže sam zažgal parskega umora in tatvin. Lak-1 ker je v svoji slaboumnosti že ner je v Mengšu z nožem zaklal1 pred meseci govoril, da hoče u-župnika Kuščerja, a je bil zaradi mladoletnosti obsojen le na zaporno kazen. V kaznilnici pa so se Lakner, Pančur in Lombar (ta je bil kaznovati zaradi uboja bosenskega krošnjarja v Si-ienih vasi, je zahtevala od o-|ški) dogovorili, da pobegnejo iz ožnikov, da morajo aretirane kaznilnice. Res so vdrli iz celic, mete izpustiti. Orožniki seve-|na kaznilniškem hodniku pa so a se niso udali tej zahtevi, pač naleteli na paznika Peterina.
red do Beograda je stal 2M.50 Din, poslej pa bo stal 286 Din. Tudi na krajše proge se znižanje mnogo potna. Iz Ljubljane do Litije si plačal 16 Din, poslej bo le 10 Din, do Maribora doslej 67.50, poslej pa samo 48.50 Din. Razlika je torej velika in tolikšna, da bo promet gotovo oživel, ter je torej z znižanjem ustreženo prebivalstvu in držav ni blagajni, ki ji bodo dohodk s tem gotovo narasli.
. Zgorel v goreči kleti. Posestnik Alojz Cvelbar iz Dolenje Prekope (okolica Kostanj vice) je imel vinsko klet v Zavodih, ki je bila nekoč last dr Oražna. Pred dvema letoma j* požar klet uničil, pa jo je posestnik spet zgradil, te dni pa je tpet pogorela. Gasilci so poskr-beli, da ni ogenj uničil vsega okolici. Ko so razdirali streho kleti. so našli zoglenelo truplo posestnikovega očeta, slaboumnega Matija Cvelbarja. S sinom
ho aretirali tiste kmete, o aterih mislijo, da so vodili ta gred. To je kmete še bolj raz-zilo in čez dva dni so se spet brali in sli k orožniškemu po-Ijstvu, zahtevajoč, da takoj puste areti ranče. Orožniki tega niso hoteli sto-iti, njih oficir je stopil naprej er dejal kmetom, naj se razi-ejo, ker morajo krivci pač red sodnike in jih bo že sodišče li oprostilo ali obsodilo. Kmet-e .so bili oboroženi s koli, neka-eri so imeli baje tudi revolver-t. Ko je nekdo od kmetov pla-il naprej s kolom v roki (v rugi roki je imel baje revol-er). Tedaj so orožniki tega meta ustrelili. Kmetje so pla-orožnikl pa so namerili naje puške in jih s streli razgna-. Obležalo je mrtvih sedem metov, ranjenih kmetov in o-otnikov pa šest.
Sprijeli so se z njirfi in Lakner je s pomočjo tovarišev Peterina ubil. Zaradi tega sta bila Lakner in Pančur obsojena na smrt na vešalih. Pančur se je pritožil, Lakner pa se ni maral, češ, vseeno mi je, ali me obesijo uli ne. Najvišja instanca je te dni obe smrtni obsodbi potrdilu in mariborsko sodišče je takoj poklicalo iz Zenice krvnika Harta, da izvrši smrtno obsodbo. Na dvorišču moške kaznilnice so že postavili dvoje vešal. Krvnik bi moral že priti, a ga doslej še ni. Imel je posla na Cetinju. Seveda se je našlo v Mariboru takoj mnogo radovednežev, ki bi radi gledali justifikacijo kakor kak-fcno igro v teatru in nešteto ljudi je oblegalo sodnike za dovoljenje, da prisostvujejo usmrtitvi. Toda sodišče ne bo dovolilo nikomur prisostvovati razen o-nim, ki morajo. Niti žurnalistom
mreti v kleti in da bo tamkaj še gorelo. Najbrže je torej stan Cvelbar sam zažgal klet. Zavarovalnina krije precejšen de škode.
SPET UMOR. SIN DAL U " MORITI SVOJO MATER
V Kalobju pri Št. Jurju ob juž ni železnici je dal Adam Repec umoriti svojo 69 letno mater preužitkarico
Na kraj dogodka je prišla*ne 1,0 vatop nu dvorišče dovoljen, »dna komisija in odposlanca I Znižanje železniške tarife. — anske uprave in notranjega Heči je treba, da je šolanju vla-liaistrfttva. Okrajni glavar v da izvršila že nekaj stvari, ki jih lav. Brodu pa je bil takoj su-|je V8a država sprejela z vese-
|*ndiran.
Ihie 20. t. m. pa so se izgredi oriovili, torej takoj naslednji an. Kakor hitro so namreč po koliških vaseh zvedeli, da je
ljem, kar utegne tudi vplivati pri volitvah. Takoj po nastopu sedanje vlade je prometni mini- na posrednega storilca. On sam ster (novi) vrnil železničarjem sicer umora ni mogel izvršiti, ker
V Kalobju pri St. Jurju ob južni železnici so v gozdu našli pred nekaj dnevi ubito 69 letno preužitkarico Elizabeto Repec. Udarci na glavi so pričali, da je bila napudena in s kolom pobita na tla.
Preužitkurica je živela pri svojem sinu Adamu Repcu v Kalobju, a se sin in mati nista dobro razumela že več let. 2e pred leti se je hotel Adam odkrižati svoje matere ter ji je začel me šati v jed strupa, da bi polagoma mati shirala in umrla za posledicami zaatrupljenja. Vendar pa so prišli temu postopanju na sled in Repec je bil obsojen na 3 leta robije, ki jih je tudi pre sedel. Toda to ga še ni s pa meto valo. Se zmerom je sovražil svojo mater ter ji stregel po življenju. Na dan umora njegove matere je bil sicer Adam Repec z vozom v Savinjski dolini, pa vendar je kljub temu alibiju pokazal ljudski sum spet nanj kot
^ prejšnje vozne ugodnosti, ki jim dem kmetov" ubitihTse je"čez!j,h Je Preii*1ii minister vzel. organizirala velika skupina'ZdaJ Pa Je Prom«tni minister
napravil novo dejanje, ki ga po-
ak,h 200 kmetov iz več vasi ter odšla v Slavonski Brod spet zahtevo, da izpuste iz zaporov * aretirane kmete. Oblasti so »ivale kmete, naj se razidejo "aj se nikar ne poslužujejo Milja. Toda kmetje, ki so v trnjeni povorki prikorakali iz v mesto, se niso hoteli u-pakniti. Kmetje so vztrajali " svoji zahtevi. Orožništvo je streljalo in obležalo je spet H k,n«'tov mrtvih in več ra-J"!,h, h,r"<il<> pravi, da so . ,J lU(,i kmetje in da so ' streljati. Od orož-p J" bilo v obeh incidenteh nj"r,lh nekaj orožnikov, a " [»vidno iz I)oro£i,( a„ Qd
*h kolov. Mrtev ni noto orožnik.___—--
,f)r"i"/it naglo preiskujejo.
^Mno, da bo veliko Atevilo
: u "»oral« v beograjske za-
fci* Jih »h, sodilo sodišče 1 iafM • i i *» države.
" M,;,«la na Kraničar>a.
' v" *mo, da J§ b|| ,)red BH 'talijun^ko slovenski 1 it. Hakeku. skoraj do smr-' ' »rani.ar Andjelkovtf, ^"»•to zasledoval tiho-J j»"»i in tudi izven služ-'ihuta|»e»»m mno-pra v dan poprej, pre-' • l^ot. je zasegel tiho-Ko jih je dru-* "« Kakek — tiho-' fw»»taiM' državna last '■ -•"••r vračal, je več
MV 17. Pinlobg in
'i ••''•o AndjHkoviča
lH''»ilo. M i»lilj mh ^
'""•o K« | jK)»k(Mi-
" »j tolfko, da ' • li<an nu nodniji
tk< i. ^""frontiran z ' r««ali nrruj tudi. da
zdravi ja vsa javnost: znižal je namreč železniško tarifo za 28% znižal tudi prevoznino za brzo-vozno blago in prtljago ter ceno mesečnih kart za delavce, dijake itd. Prejšnja vlada je pred nekaj leti zvišala vse tarife in seveda v prvi vrsti voznino III. razreda, kjer se vozijo mani premožni. Da je sedanji prometni minister znižal tarifo, je storil v glavnem pač zaradi tega, ker je promet na železnicah zadnja leta padel in kljub povišanju vozni ne pred nekaj leti ni bilo več takega denarnega prometa. Dohodki državnih železnic so padali, in to prav zaradi poviAanja tarife. Zdaj je gotovo, da bo promet narastel, ker so cene res znatno znižane, ter bo mogoče tudi manj premožnim potovati na daljie proge. Do Beograda si plačal doslej vožnjo III. razreda potniikcga vlaka £16.50 Din, po 1. marcu pa bo stala ta vožnja le 180 Din, torej je za nad 60 Din ceneje. Brzi vlak III. raz-
ni bil doma, a verjetno je, da j« koga najel za to — tako so govorili ljudje. Hkrati je bilo znano, da sta se sin in mati nekaj tožila, in da je ravno nekaj dni pred umorom bila razprava v Celju in je sin izgubil pravdo materi v prid. Vse to je obremenjevalo Adama Repca in so ga zato orožniki aretirali. Z njim vred so odvedli tudi njegovo ženo Krančiiko. Adam je nekaj Časa tajil, nazadnje pa je le priznal, da je naprosil svojega hlapca Janeza Polenika, naj iz-vrši umor, on sam pa m je od-peljal v Savinjsko dolino prav zato, da bi imel alibi. Ko se je naslednji dan zvečer vrnil domov, mu je Polenik povedal, da je umor izvršil. Adam jn njegova žena se sploh nista zmenila za mater, da bi jo šla iskat, dasi je že vsa vaa vedela, da »o naili staro Repčevo ubito v gozdu. Njuno obnašanje je potrjevalo sum. Aretirani Repec je torej priznal svoje dejanje, morilec Polenik. s katerim se je Repec seznanil v zaporu, pa je po u-moru kmalu |>ot>eg!iil in ga doslej še niso prijeli.
PROfiVETA
Stara mati v grobu, poatstnik in žena v zaporu, doma pa so oatali trije otroci, stari 11 do 18 let t*r jih jt sprejela v oskrbo njih teta.
Uivfti minister aretiran. — O-
sješko sodišče vodi preiskavo zoper mnoge odlične člane velike tvrdke "Našička" zaradi raznih velikih afer, zaradi katerih je bila oškodovana država. "Nafti-čka" je tvrdka, ki ima svoje fi-lialke po vsej državi in so v njenem vodstvu sami visoki gospodje, ki s« vsi udejstvujejo v politiki. Preiskava je dozorela tako daleč, da so zdaj aretirali v zvezi a tam tudi bivšega ministru dr. Nikola Nikiča ter ga prepeljali v Osjek v zapor. Seveda ni mogoča izvedeti natanko, česa vajega so oaumljenci krivi.
KULTURNO VARUSTVO
(Opombe k volitvi ljubljanskega rektorja)
Zaradi zanimivih številk o tem, kako Jugoslavija podpira univerze, objavljamo odstavek iz nekega Članka znanega slovenskega kulturnega delavca rn publicista.
MAko je ''Jutro" (26. januarja) dejalo, da je ljubljanska u-ni verza slovenska tudi po jeziku, je to v veliki večini res, a ne izključno. Kar velja za Slovenca na zagrebški ali beograjski univerzi, to bi moralo biti obratno umevno tudi za Hrvate in Srbe na ljubljanski ali pa svobodno načelo, ki se zdi ie najbolj pravilno: vsak v svojem jeziku povsod, a terminologija v obeh jezikih. Vsaka druga rešitev ni prava, ker je enostranska.
Bolj kot jezikovno vprašanje potrebuje brezpogojne izpre-membe način državnega podpiranja naših vseučilišč. Ljubljansko je mlado in bi zato morala zanj biti državna dotacija sorazmerno večja kakor pri ostalih dveh, ki sta starejši. Slovenija ima okrog 8% vsega prebivalstva v državi, a plačuje vseh davkov letno nekako 13%; razmerje pri direktnih davkih n. pr. je približno 260 enot (pri nas) proti 100 (drugod) letno za osebo. Pri davčnih zaostankih, ki so znašali 1080-81 leta 2 milijardi in čez, je bila Slovenija udeležena samo a 40 milijoni dinarjev. V letu 1084-85 so znašali za vseučilišča stvarni izdat-(i (profesorske i>f«če ao pose-t>ej) v Beogradu 7,926,808 Din, Zagrebu &,6G9,706 Dfn In v Ljubljani 1,260,264 Din. Izrednih kreditov je beograjska univerza prejela samo od 1924-26 eta dalje 70,940,000 Din, za kar si je sezidala tehnično fakulteto, vseučiliško knjižnico, medicinsko fakulteto ter si napravi-a botanični vrt. V istem času e dobilo zagrebško vseučilišče 31,348,000 Din, a ljubljansko— 4,786,601 Din (glavno za izpopolnitev tehnične fakultete) . . .
S tem aem v glavnih obrisih označil razmere, o katerih aem dejal spredaj, da niso normalne. A ko to upoštevamo, moremo potem tudi razumeti, da vprašanje jubljanskega rektorja ob danem položaju ni bilo osebno, ampak načelno.
Kdor hoče resnično enakopravnost, ne zagovarja nikjer liti videza kakšne podrejenosti, ker računa obenem z dušeslov-nimi pogoji medaebojnegs človeškega življenja. Označevanje* 'jugoKlovenstva" pri nas Slovan-i cih namesto pravilnega "jugo-alovanstva" ima čisto določen političen pomen, ki ne sloni na enakopravnosti, ampak neki podrejenosti ali celo posilili w-na/itvi, ki se kaže pri vsaki priliki.' Ustvarimo takšno medse-bojnost, da st uveljavi povsod načelo: Ti gospod — jaz flu*t>od, I h »te m a* naši favnoili ne bo treba baviti z rektorskimi volitvami ne V Ljubljani ne v Zagrebu ne v BeoynM0il Pogoj Uj med-aebojoosti je r*«ničns ljudsko«! sli demokratičnost v omiki, go-Ispodarstvu iri politiki. Kdor de-! Is nasprotno, m«j«- veter; sa<o lahko žanje vihar "
Družba upregla delavce v propagando
Pobirati morajo podpise proti "Škodljivemu" zakonskemu oanutku
Al*ma od "nevvdealake" politike, ako medtem ne pride dalekiiaei-na sprememba. Hooaeveltova administracija zasleduje smernice, ki se v ničemer ne razlikujejo od fašističnih, ko je fašizem pričel osvajati Evropo. Fašisti so pridobili evropsko delavstvo na svojo stran z Meste-čimi obljubami in potem, ko so bili v sedlu, zatrli njegove organizacije. Prav tak«» jo Ko<>-Iteading, l»a. — V letih Mpro- teveltova administracija oma-speritete" in tudi Au pozneje ao mila delavce t lepimi obljuba-javnonaprMvnl magnatje, naj-1 mi, katerih pa ni izginila. 2e vač elektrarski baroni, forairali to, da so najvainejie pozicije v svoje delavce in uslužbencc, da odborih zu izvajanje pravilnl-so v prostem času prodajali dol-1 kov v rokah odprtih sovražnl-
-iT«Sm«M Plotu««.
K. N. Parker, direktor New York Hhlphullding Corp.. ki je dobila ugodn? pogoje zu grad-nio bojnih ladij.
Pes skdzi sibirsko tundro
Strahoviti doživljaji ruakega pilota (iolubjeva. — Osemnajst dni življenja ob drevesni skorji
i ftele zdaj se pričenja jasnltl skrivnost okolu tri tedne pc/re-sanega ruskega letalca (Iolubjeva, ki je atartal v petek, 1. februarja is Leiukovska proti Ar-hangelaku, kamor pa ni doapel, zaradi česar ao poslali za njim devet, deloma s smučmi opremljenih letal ter več drugih patru-li, ki so iskale Golubjeva kakšnih štirinajst dni brez najmanjšega uspeha po gozdovnih kompleksih v okolici AHiangelsku. Sporočilo, ki prinaša nekoliko jasnosti glede letalčeve usode, je poslal v svet šele neki ribič, ki Je slučajno opazil tavajočegu letalcu in ga prepeljal k ljudem.
{joltibjev in njegov spremljevalec sta mod poletom zašla v snežni vihar, v katerem se jima je na letalu pokvaril brzinomer. Zaradi tega je bil Coljubev pri-moran pristati ne na popolnoma zamrzlem terenu sredi močvirja.
niče med odjemalci in Jih tudi sami kupovali. Zdaj so jih pa upregli v svojo propugandno mašipo v boju proti projektiranemu zveznemu zakonu, ki je naperjen proti "holding" ali matičnim kompanijam.
Vsi tukajšnji dclavci • Metropolitan Edison Co., Reading Traction Co. in plinske družbe so dobili peticije, na katere morajo nabrati vsaj po deset podpisov. Peticije bodo poslane kon-gresnikom in senatorjem kot protest proti nameravanemu zakonu, ki bi onemogočal delovanje "holding" kompanij v javnona-pravni industriji. Kooseveltovci so namreč prišli do zaključka, dji so ta družite škodljive tudi "zdravemu" kapltallimu, ker vr-še nekakšpo Caponcjevo vlogo v rokah velikih piratov a la !n-•ull etc.
Na peticiji je rečeno, da bo nabiralec podpisov "trpel veliko škodo, če bo sprejet zadevni zu-kon". Fakt je pa, da nabiralec, to je delavci javnonapravnlh družb ne bodo trpeli nobene škode, če bo zakon sprejet, niti I-moli nobene koristi, če ostane pri starem. Škodo bi trpeli—več ali manj—le veliki plratje, ker bi ne mogli piramidirati korpo-racij vrh korporacij z edinim namenom, da se poluste ali pa ob-drže kontrolo nad obratovalnimi družbami in spravljajo ogromne profite.
Delavcem preti nevarnost le, če ne bi hoteli nabirati podpisov. 81cer nI nikjer rečeno, da bo kdo ob delo, če tegu ne stori, ampak se to raiume samo ob-sebi. Tega mnenja so tudi nubi-ralci podpisov omenjenih družb, češ, podpišite se, da ne izgubim delo.
Keading sigurno nI osumljen slučaj, ampak je verjetno, da je elektrarski trust pritegnil v svojo propagandistično mrežo delavce tudi |M> drugih krajih. Ni dovolj, da kapitalistom garajo ob nizki plači v delovnih urah; morajo agltiratl za nje tudi ob prostem času, če nočejo zleteti
kov organiziranih delavcev, je dokaz, da ue umremo pričakovati ničesar od "newdoalske" politike."
NOVICA: POLICIJA ARETIRALA STRAJKOLOMCAl
Pri spuščanju »a zemljo se je nM ujico Jn	4,f| dAiMtmi,
letalu zlomil propeler. Pilotov |jjon-||- ^^ braftpg##lnlh,
Vozniki d«igal pikri ir a j« oršfce nsbotttaik*.
Ali ste ft# naročil Prosve ta alf Mladinski list tvojemu prijatelju ali sorodnika ? domovino? To |o edin! dar (rijnr vrednosti, ki ga ta mal denar lahko poAljsir svojcem w domovino.
tovariA Kuznecov je bil tako ranjen, da so ga morali pustiti pri letalu v tundri, Golubjev in njegov spremljevalec pa sta celih osemnajst dni blodila skozi močvirje In divjino ter sta na tem potu prestala strahote, ki se ne dado opisati.
Živilu, ki sta jih vzida s seboj na |H>t, so se kmalu tako skrčila, da jimu je grozila smrt zaradi lakote. 'Njun glari je bil tolik, da sta v obupu trgala skorjo i dreves In jo prežvekovala, da bi vsaj za silo utušila olxu-tek lakote. Po dolggem tavanju ata uzrla samotno kočo blizu na* selbine lšma, kjer ae je alučajno mudil neki ribič, (»olubjev ga Je poklical ter mu <povodal, kaj naj sporoči v svet. (htuačll je kolikor mogoče natančno kraj, kjer leži ponesrečeno letalo v blatu sre* di močvirja in prosil, naj pošlje runka vlada pomoč Kuznecovu, ki je medtem morda že opešal v
armade
Taka je kapitalistična—"demokracija".
"NEWDEALSKA" POLITIKA VOD! V FAŠIZEM
WaHhlngton, I). C. — <KP) — I. M. Ornburn, predsednik mednarodne unije izdelovalcev smodk, Je na zasliševanju- pred delavskim odsekom nižje kon-groane zbornice kritiziral Iloosc-veltovo "}iewdcalsko" |a>litlko in administracijo NHA, nad katero imajo kontrolo največji sovražniki organlzlranegu delavstva. Dejal je, da so gs izkušnje z izvajanjem pravilnika tobačne industrije prepričale, du delavstvo ne more ničenar pričakovati od te ustanove. Ako bo hotelo Iz-vojeviiti »vpje zahtevi, bo mo-
rilo 'pritiskati na kongres, da pričakovanju pomoti, Ruska vls- Jsprejme Wagnerjev zakon*M na-
da je eno uro potem, ko je dobila obvsstilo, |m>*IhIh Is Arhari-gelska proti kraju riesrsfo letalo z živili in zdravili, vesti o t«n, sli *» našli Kuznecova še Slvsgs, ps (UmUi še ni. Golubjev in njegov tovariš lažita bolna In kmur 6*ns v nekem umih* A nem nsselju in čakata, /la al zs ailo opomor«v j ta, nakar ne b<>sts vrnUs domov
Delavka federacija protestira
Uuisville, Ky. — Kkssfcutiv. ni ixU$*ir AriMVM delsvake federacije je posla! tmU*r protest governreju Isifoonu, ko je tled-nji naznanil, <la \m i**Ij»h*I g«altsi z neko privatno firmo, ds jetniki z tlrtMMii jetiiišnici izdelujejo za njo nrsjre in »|hnI-njo obleko. *
črt, ki doUiča odpra.o kompanij **kih unij. K<lino v slučaju, da se to zgodi, bo imela t<*čku 7 A zakona otrtiove n k a} veljave'.
■ * ■
"Koi#H«fveltova< admlnlrtracija 'in uprava Nit A sta žs neštetokrat pokazali, da rada izpolnita isljt Industrijskih oisgnatov", je dejal Ornburn. "Mnogi bivši .ura/lnikl v upravi NJtA so dobili vsžim' pozicije v indu«trijsb In tako so bili nspla^ snl zs usluge, 'ki so jih izkazsli \eUbiznisu. Ti-! ni I, ki islrekajo 4'lsveefft re|»re-S«ntao|jo v <sII>orth za izvajanje pravilnikov, so *e V*U-I«/J lahko zanesli na <pravnl oddelek NltA, ds bo V "|s/rnlh alučsjlh (aidal .wtlok v prilog lislustrijaklm msgnatom in tako omogočil na dsljnje izkoriščanje delavcev.
"I>elavstvo bo morslo Mpreje-
(ieveland. — (M») — Kadar IMilicija aretira kakšnega profesionalnega razbijalca stavk, Je to prav tako velika novica, kakor če človek ugrizne psa. Prvo kot drugo se dogodi redko-gdaj.
Prvo se je dogodilo te dni nu tukašnjem sodišču, kjer je Ste-ve Francls, profesionalni štraj-kolomcc, pričal proti štirim stav-kurjem, ki so bili obtoženi, da so ga nekoliko jtrelomastill. Zgodilo se je v stavki pri National Screw & Mig. Co„ katero vodi 1. W. W. organizuciju.
Ko je Kruncis stopil pivd sodnika, je policija opazila, du so mu žepi nekam preveč napeti. Kadi sumljlvosti ga je preiskala in pri njuni dobila plinsko bombo ter rinko zu ptetapanjo,
Policiji je l»|H)Vwlal, du gu je uposlilu Associutcd Industries, organizuciju cluvelundsklh open-šupurjev, plinsko bombo Je dobil pri Nutl, Screvv- & Mfg. kom-punljl, železni obrož zu pretepu-nje pu pri Ohio Kubber kompa-nijl v Wllloughbyju, kjer je nedavno pomugul razbijati stavko.
Unljskl odvetnik Morris Woif je sodniku povedal zakaj je stavka pri Natl. Hcrevv & Mfg. Co. J'relomila je namreč dogovor o priznanju unije In zvišanju plač. "Milo povedano: družba Je prišla prod sodišču z umazanimi rokami," je rekel odvetnik VVolf. "Da rabim močnujil izraz: prišla Je s krvavimi rokami". Slednje se tiče nekegu stav-karja, ki bi imul bki na sodišču, tod u luži v bolnici t ruzbltlm obruzom, ker ja prišel preveč blizu nekega kompuuijskogu poboj piku.
Nu stuvki Je okrog 120(1 delavcev.
Porast upošlenoati
v januarju
Wa«hington, 1>. C. — Ameriška delavska federacija poroča,
da je bilo v januarju t. I. Ct2,-000 več delavcev uposlenlh v a-meriških industrijah neg o v i-stem mesecu preteklega luta. U-|M>slenoHt se je povedala tudi V prvih treh tednih februarja, n kljub temu ju še okrog 11 milijonov delavcev brez zaslužka In odvisnih od Javne podpore, Pred nekaj tedni je Kooseveltova administracija naznanila, da Je število brezposelnih padlo na deset milijonov,
»■sms rta*«*« Anthon> J. I»rr*rl. M^gsnov partner, ki **l lahko prlvitšči dol-
mati čim dalje večje doze fs Jgr	na utoku liahama.
—	A ti mi se sramovala, pa iti Me začela Mama skrivaj učiti? . . .
—	Ali je prikukaval! — je zmedeno vzkliknila; prevzeta od prekipevajoče radoMti, ki ji je napolnjevala prsi, je dejala Pavlu:
—	Poklical bi ga! Namenoma je odftel, da naju ne bi motil. Matere nima ...
—	Andrej! ... — j« poklical Pavel skozi vežne duri. — Kje si?
—	Tukaj Mem. Drva bom cepil . . . 1 — Zato to še je čas! . . . Pojdi sem!
—	Pridem . . .
A ni prišel naravnost v izbo; vstopivši v kuhinjo je skrbno dejal:
—	Nikolaju bo treba naročiti, da pripelje drv, jih je prav skopoma. Glejte, mamica, kako dobro je Pavlu! NameMto, da bi državna oblast kaznovala puntarje, jih krmi . . .
Mati se je zasmejala, od sladke radoMti ji je umiralo Mrce in kakor opijanjena je bila; ampak skrbno Me ji je oglašala želja, da vidi svojega Mina mirnega kakor zmerom. Preveč lepega je bilo v njeni duši, in hotela je, da ji ostane prvo veselje njenega življenja enkrat za vitelej v duši, enako živo in silno, kakor je priilo. In v strahu, da ne bi izgubila sreče, jo je urno zakrila, kakor lovec redko ptico, ki jo je slučajno vjel.
—	Zdaj pa obedujmo! ... Ti, Paša, nisi še ničesar zavžil? — je skrbno vzkliknila.
—	Ne! Snoči mi je paznik povedal, da me izpuste in danes se mi ni dalo — ne jesti, ne piti . . .
—	Prvega Mem srečal starca Sizova ... — je pripovedoval Pavel. — Opazivši me je prišel čez cento pozdravit. Rečem mu, da naj bo previdnejši z menoj — nevaren človek nem, pod policijMkim nadzorMtvom.' Kaj zato, je dejal. In veš, kako je izpraieval po Mvojem nečaku? Kako, je dejal, Me vede Fjodor? Kako pa izgleda — lepo obnašanje v ječi? No, je dejal, ali ni nič bleknil zoper Mvoje tovariše? In ko Mem mu povedal, da je pogladil brado in je ponosno izjavil — Sizovi v svoji rodbini nimamo slabih ljudi . .
—- Starec nima slame v glavi! — je dejal Andrej in pokimal z glavo. — Pogosto se raz-govarjam ž njim, pošten mužik je. Ali Fjodjo kmalu iipustc?
—	Mislim, da vse izpuste! Nič ne govori zo-|M?r nje kot Isajeve ovadbe, a kaj more on izpovedati?
Mati je hodila semintja in ogledovala sina; Andrej je stal pri oknu, položil roke na hrbet in poslušal Pavlovo pripovedovanje. Pavel se je sprehajal po izbi. Rrada mu je v tem čaau pognala, tenke, temne kocinlce so se mu vile po licih in blažile rjavo barvo njegovega obraza. Njegove mračne oči so gledale strogo.
—	Sedita! — je dejala mati posadivši jed na mizo.
Pri obedu je pravil Andrej o Ribinu. In ko Je končal, je Pavel z obžalovanjem vzkliknil:
—	Ce bi bil doma — ga ne bi bil pustil. Kaj je vzel seboj ? Razdraženo in zmešano glavo.
—	No, — je dejal Malorus in se nasmehnil, — človeka štiridesetih let, ki se je tako dolgo boril z medvedi v svojem srcu — ne preobrneš . . .
In začelo se je prerekanje in govorila sta tjesede, ki jih mati ni umela, Se po obedu sta Nipala drug drugemu prasketajoče učene besede. časih pa sta govorila čisto preprosto.
—	Stopati moramo po začrtani poti In niti za korak ne itmemo odstopiti v stran! — je trdo in odločno izjavil Pavel.
—	In če srečamo na poti nekaj milijonov, ki nas gledajo sovražno . . .
Mati je poslušala ves prepir in je spoznala, da Pavel ne ljubi kmetov, a Malorus se vleče zanje dokazujoč, da je tudi kmete treba pouči-
wmm*mwmmMBmmm*mmmmMMi
i i
ti. Boljše je razumela Andreja, in zdelo se ji je, da ima prav; ampak vselej, kedar je Pavlu kaj rekel, je platno čakala na sinov odgovor, da uvidi, če ga ni uialil Malorus. Kričala sta drug nad drugim brez zamere.
Od časa do časa je mati vprašala svojega sina:
—	Ali je tako, Paša? Sin se je nasmejal in odgovarjal:
—	Tako je!
—	Vi, gospod, — je dejal Malorus s prijazno zlobnostjo, — do sitega se najedli, pa ste slabo prebavili in v grlu vam je obtičal košček . . . Izplahnite si grlo . . .
—	Ne norčuj se! . . . — ga je prekinil Pavel.
—	Resno je, kot na črni maši! . . .
Mati se je tiho zasmejala in zmajala z glavo.
XXIII.
Bližala se je pomlad in sneg se je tajal; blato in saje iz tovarniškega dimnika, skrite pod njegovo odejo, so se pokazovale. Od dne do dne jih je bilo več, in vse predmestje je izgledalo neomito, odeto v cunje. Po dnevi je kapalo od streh in sivi zidovi hiš so bili potni in utrujeni, po noči pa so se posvetile ledene sveče. Vse pogostejše je sijalo solnce. In potoki, izlivajoči se v močvirje, so začeli glasneje žuboreti. Opoludne se je nad predmestjem razlegala vesela pesem pomladnih upov.
Povsod so se prebivalci pripravljali na praznovanje prvega maja.
Po tovarni in predmestju so frčali letaki, razlagajoči pomen tega praznika, in celo od propagande nedotaknjena mladina je govorila:
—	To pa moramo!
Vjesovščikov se je mrko smehljal in vkli-kal:
—	Cas je! Kaj bi igrali slepe miši! Fjodja Mjazin se je zelo veselil. Močno je
shujšal in s svojimi nervoznimi kretnjami in besedami je bil podoben škrjancu v kletki. Vsepovsod ga je spremljal tihi in za evoja leta preresni Jakob Somov, ki je delal sedaj v mestu. Samojlov, ki je v ječi še bolj pordel, Vasilij Gusev, Bukov, Dragunov in še nekateri drugi so dokazovali potrebo za oborožen nastop, a Pavel, Andrej, Somov in drugi so se prerekali t njimi.
Od časa do časa se je pokazal Jegor, ves izmučen, potan in sopeč, ter se šalil:
—	Delo za preobrazbo sedanjega reda je — velika stvar, ampak za pospešitev si moram kupiti nove čevlje I — je dejal kažoč na svoje razcapane in premočene čižme, — Moje galoše so tudi neozdravljivo raztrgane, in vsak dan si premočim noge. Prej nečem v zemljo, dokler se javno in odkrito ne odpovemo staremu svetu; zato odklanjam predlog sodruga Samojlo-va o oboroženi demonstraciji in predlagam, da me oborožite s čvrstimi čevlji, ker sem globoko uverjen, da je to za zmago socializma koristnejše kot najhujše klanje! , „ .
Z enako Aegavlmi besedami je pripovedoval delavcem zgodbe, kako se je narod v drugih deželah trudil olajšati svoje življenje. Mati je rada poslušala njegove besede in so nanjo na-pravljale čuden vtisk. Najhujši sovražniki ljudstva, ki so ga najsilnejše in najpogosteje varali, so bili majhni in lakomni, brezvestni in prekanjeni človečki, okroglih trebuhov in rdečih lic. Ce jim je življenje pod carsko oblastjo liostalo težko, so spuntali ljudstvo zoper carsko oblast, a ko se je ljudstvo vzdignilo in iztrgalo oblast kraljem iz rok, so ti človečki z zvijačo pograbili oblast v svoje roke in |>ognali ljudstvo v njegove bajte, če pa se j« bojevalo z njimi—so klali ljudi po stotinah in tisočinah. (Dal)« prihodnji*.)
PHOHVETA
skua napraviti obraz strašno jeznega in nevarnega človeka.
—	Kako naj vam izplačam va *o vlogo? — je vprašal blagajnik mirno.
—	V petdesetakih.
—	A ostanek? — je pripomnil Že strogo.
—	Petdolarski bankovec in za en dolar drobiža! — sem zapo-vedal kakor knez.
Brž sem pobral denar in planil k izhodu.
Ko so se zaprla za menoj težka vrata banke, sem zaslišal izbruh silnega krohota, ki je odmeval od obokov. Od tistega dne se ogibljem denarnih zavodov kakor vrag križa. Denar za tekoče izdatke nosim kar v žepu. Prihranke v srebru pa spravljam v volnene nogavice, podedovane po babici.
t
Največji daljnogled
I Teleskop, ki pokaže očenu 1500 milijonov zvezd, katerih na nebu sploh nI mogoče prešteti. — Iz čeHa je «eatavljena Rimska cesta? — Kako daleč aega teleskop v vesoljnivo
Malokdo bo hotel verjeti, da znaša število zvezd, ki jih opazimo s prostim očesom, povprečno komaj 3000. A to je resnica. Seveda pa njih število nara-se, če oborožimo oko z daljnogledom.
Največji sedanji teleskop, tisti na Mountu Wilsonu v Kaliforniji, ki se ponaša z zrcalom premerom 2.5 m, pokaže očesu okrog 1500 milijonov zvezd, torej tri četrtine toliko, kolikor je ljudi na svetu. A to je še vse preveč oddaljeno od resnice. Samo v sostavu Rimske ceste so astronomi našteli 70-krat več zvezd, nego jih vidi oko z najmočnejšim deljnogledom, t. j. nad 100,000 milijonov. Koliko jih je pa v resnici!
Zvezde v sostavu Rimske ceste namreč še davno niso vse, ki napolnjujejo prostornino vesolj-stva. Vemo, da je zunaj tega so-stava še neštevilno podobnih o-svetij, čim močnejše daljnogle de uporabljamo, tem večje se nam kaže njih število. In teh osvetij ne more večinoma niti največji teleskop in niti s pomočjo fotografske plošče, ki opazi neprimerno več nego samo oko, razčleniti v njih sestavine, poe-dine zvezde. Kažejo se nam v o-bliki več ali manj kompaktnih svetlobnih oblakov ali jnegel (odtod izraz "pramegla" ali "me-glenica" za ta osvetja). Astronom bi torej počenjal obupno stvar, če bi hotel dejansko "pre števati" zvezdo na svetu. Poskusiti mora na druge načine, da pride vsaj do približnega števila zvezd. In najpreprostejši teh načinov je pač način s tehtanjem zvezdnih sistemov. Ce hočemo približno vedeti, koliko fižolovih zrn je v neki vreči, nam ni treba drugega, nego da stehtamo čisto težo vsega fižola in jo delimo s povprečno težo poe-d i nega fižolovega zrna. Kvoclent pomeni potem število vseh zrn. Jasno pa je. da je stvar s tehtanjem osvetij bolj zamotana nogo s tehtanjem s pomočjo teht-
H. Leacori:
Moja finančna kariera
Vedel nem zrlo dobro, da |xi-* ta nem vedno neodgovorno bitje, IMipoln idiot, kadarkoli vstopim v banko. Toda kaj početi? Moja j zmedi. — Gom|mkI ravnatelj, Maj plača ne je dvignila končno na nploh niMem detektiv, temveč
ta čas v hlačnem žepu z nervozno roko v klopčič papirja.
—	Ce se ne motim, Mte in-sjiektor družin« "Plnkerton", — je dejal končno ravnatelj.
—	Ne, nisem iz Pinkertonke, — nem odgovoril v vednj hujši
56 dolarjev, a tako lep znesek se pač lahko poveri samo banki.
Smuknil Mem torej v banko, IMitiftnjon skozi okrogla vrata, in plaho sem se oir1 po uradnikih. Imel nem nejasen Vtis, da mora človek na i prej govoriti t ravnateljem. če hoče otvoriti \ banki tekoči račun.
Priplazil sem ne do bližnjega okenca, nad katerim je bilo na pisano: "Blagajna št. 4" In vpra šal sem blagajnika t drhtečim glasom:	,
—- AJI bi mogel govoriti z g<»-»podom ravnateljem?
In pripomnil nem s\e«ano!ti l*if\e zakaj: — Toda brez prič.i Ravnatelj je bil resen in w»|j. den mol. Ko »rm |*»no\il ivojr vprašanje, ali bi mogel govoriti t njim brez prič, me je |*»ifle.! dal nekam vznemirjen«*, m«- odvede I v svojo pisarno in zakle-j nil vrata ta seboj. Sedla »\a in a* vprašujoče »itogledala. t»la« mi ni hotel ic stisnjenega grla bvojlh dolarjev nem zmečkal
vlagatelj: namenil sem se otvoriti v vaši banki tekoči račun. l>a. naložiti hočem pri va« vse svoje premoženje.
Ravnatelj je vstal, odprl molče vrata na steiaj in poklical blagajnika is okenca št. 1.
< tpotekajoe se sem prišel do okenca vložne blagajne in vrgel uradniku papirnati rmok svojih prihrankov s krčevito kretnjo I čarovnika Hll sem tisti hip mrtvaško bled.
— Naložite to, —- nem dejal % tragičnim glasom
Blagajnik je vzel malomarno I denar ter ga začel gladiti in šte-1'otem me je pozval, n%| napišem znesek na rdečkast papir in zabeležil si Je moje Ime In naslov \ knjigo, debelo kakor »veto pismo Ni nem več vedel, kaj (Mn enjam: banka t v no svojo živo in mrtvo opremo se ml je •ukala pre«! očmi V divjem ple-»u.
—• St«« tniulil moj denar? —» *em vpraša) i kUmsd umirajo* čega.
* -- - -	- -:.- • • '~X. 'ITT" -"—	j» I	» ""	I
— Da, — je odgovoril biagnj- nico nM	A tudi tu je o-
k,	snovni princip preprost. Kaj je
ni rečeno. Teleskop na Mountu VVilsonu nam je odkril doslej o-tfrok 2 milijona osvetij, ki so podobna Rimski cesti, še davno pa ni prodrl do meja vesoljstva. Od najoddaljenejšega osvetja potrebuje svetloba okrog 50 milijonov let, da dospe do naa (z meseca do zemlje rabi nekaj več nego sekundo, s sonca okrog 8 minut, z najbližje stalnice 4 leta, od osi Rimske ceste 50,000 let, z roba Rimske ceste okrog 100,000 let in z najbližjega sosednega osvetja okrog milijon let). Pot, ki jo opravi svetloba v enem letu (svetlobno leto), znaša okrog 10 bilijonov kilometrov, najmočnejši teleskop je prodrl torej 150 milijonov krat 10 bilijonov kilometrov daleč vesolj stvo^ a vendar še ni dospel do njegovih mej in zato gradijo še večje teleskope, da bi prodrli še globlje in potem eventualno tudi do tistih mej. Takrat bo mogoče povedati "točnejšo" težo vesoljstva, ki znaša po sedanjih cenitvah trilijone sončnih tež. To se pravi, če vzamemo, da je zvezda v velikosti solnca povprečna zvezda vesoljstva, tedaj bi bilo v vesoljstvu najmanj na trilijone zvezd.
Da pa ni graditev teleskopov, ki nam dajejo tako mogočne vpoglede v prostranost sveta, nič lahkega, si lahko mislimo. V zadnjih časih smo čitali ponovno, s kakšnimi težavami je zvezano že vlivanje zrcalnih stekel za te orjake. Citali smo, kako so morale Corningove steklarske delavnice v New Yorku mesece in mesece delati samo priprave, študirati in preizkušati, preden so Be upale na samo vlit-je steklene, okrogle klade, ki bo s premerom 5 m zrcalo novemu teleskopu. Najprvo so za posku-šnjo vlili celo vrsto "manjših zrcal s premerom 7o do 300 cm, in sicer iz istega pireksovega stekla, ki ima najboljše optične lastnosti. Potem so mesec dni stekleno maso pripravljali v raztopljenem stanju in nato se je začelo v marcu preteklega leta
PONDKUKK_nu.rj
1

Major W. G. Dubone (desno) in senator Bone član^ ki preiskuje trgovino municije, pred katerim je DuboJ
Junak
Mali Vinko je prišel domov s strašno pobitim kolenom.
"Kaj si mar padel, revček?" ga vpraša skrbna mamica.
"Da, padel sem . . . pristavi z jokavim glasom sinček.
"Pa nisi nič jokal?"
"Ne ... ko pa nikogar ni bilo zraven!"
SLOVENSKA NARODNA POD
PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije in Ae posebno list Prosveta za koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev in članstva in za propagando svojih idej. Nikakor pa ne za propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka organizacija ima običajno svoje glasilo. Torej agitatorični dopisi in naznanila drugih podpornih organizacij in njih drufitev naj se ne pofiiljajo listu Prosveta.
Pojasnilo naročnikeia!
Naročnikom, katerih naroM na je plačana na ta način di, prišteli razni ali ve* tednikor ene družine bodi pojasnjeno d
deče: MI UPOŠTEVAMO i." števamo posamezne tednike eni naročnini v družini le y j" SAMO TEDAJ. KADj PLAČATE SVOJO NAKOC NO, nikakor pa ne kadar sel zmiali. Treba je računati, da i mamo opravka s tisoče in ti imeni in naslovi in je treba i en sistem. Zato želim, da naji nikar ne pošiljajo imena ni i pravništvo pripišite še tega tega k moji naročnini. To UM storite samo takrat kadar Vi naročnina poteče in kadar | čate ali ponovite svojo naro no. Prosim, da «e upošteval
PHILIP GODINA, opravil
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
uiceio v marcu preteklega leta p0 *kl«>u 10 r<-<w k„nv.n,u. .
z uprav neverjetno previdnost-	^riir,	'^j
jo vlivanje samo ob temperatu-	PrM,<"u "'*"' " >»' m.ko. u «.„. ,„ nr<|.'' ,/,„,	1
ri 1575 stopinj C. Deset meae-	■'"•>• <•• «•»! * PUi.J. p,i
cev so |H>tem žareč., stekleno	J''''' ,,	"«■•) "rok., rrfi, d. jr !i,i pr«i,., „ 1
lan. da bi „.|ss'j-jfttgittzzs:*'"*'.......
'ploSčo počaHi ohlajali nastale v nji kakšne napetosti,
ki bi vse delo pokvarile. Najprvor", ffl"1/ drž«v* '» K»n«do $6.00
so jo v 50 dneh ohladili na 500' ' lB................
stopinj, potem pa počasi na nor-
2 tednika in...............3.6O
S tednike in............... 2.40
4	tednike in............... 1.20
5	tednikov in.............. njj
Z« Cirero in Chicaco j«.....
1	tednik in..............
2	tednika in...............
, 3 iednike in...............
4	tednike in...............
5	tednikov in..............
Za Evropo Je..............$9,00
OrdcrTLl^.T^f kTn> ..Prn°i,te P01"*00	drn.rj« ali
Order v p.imu in ai naročite Proaveto. liat, ki je vala laataina.
.u	k,ak.0r h,tr0 kateri tfeh ',anov	biti "»»81
ali če aa preseli proč od družine in bo zahteval tam ivoj li.t tednik.
nik
—	Dobro, zdaj bi pn rai na-piaal nnkiizilo.
Hotel »em dvigniti Aent dolarjev zn tekoče izdatke. Kn urad-nik mi je |»odul čekovno knjižico, drugi mi je prijazno pojasnjeval. kako naj ček ličnim. Menda je mislil, da sem prismuknjen milijonar. Napisal nem nekaj na tisti papirček in ga |m>-molil uradniku. Začudeno me je pogledal,
—	Kaj, vso svojo vlogo hočete dvigniti?
Napisal sem bil nameatu Aest — petinAeatdenet dolarjev! Toda bil s««ni fce tako »l*»gan, dn ni aem m ogel vr^ mirno razmišljati in izpreminjati dispozicij. Videl sem. da so me uradniki ob-atopili v polkrogu in me gledali iiroko «M|prtih oči. Ta In oni je odprl tudi usta. ...
Ve* abegan in preatraAen sem tajecljal:
—	I>a, vso.	♦
Torej hočete od|>ovedati svoj
tekoči račun?
—	ha, |»opolnoma. do !>eliča.
—	In ne boste potnejr nalovili prt mm« avojeg« denarja?
J* * praAal uradnik, ki ni hotel verjeti avojim
—	Nikoli Ve« !
Napravil sem brez
tehtanje? V bistvu nič drugega nego merjenje pritiska, ki ga izvaja neko telo na skodeli tehtnice v svojem padcu proti zemlji. Ta pritisk je istoveten s pospešitvijo, ki jo dobi telo v padcu po'l privlačno silo zemlje. A-stronomu tedaj zadostuje, da do. bi povprečno pospešitev, h katero se gibljejo zvezde v nekem sostavu okoli njegovega središča. To je namreč fce davno znano. da vse tako zvane zvezde stalnice niso dejansko nobene stalnice, temveč da krožijo kakor planeti okoli solnca. okrog osrednje točke svojca sostava. Tudi zvezde Rimske ceste, ki je| v celoti gledana ploski loči |m>-dobno nakopičen je stalnic, se vrtijo okrog osrednje kretke.' "pokončne** osi tega soatava. Is različnih njihovih vrtilnih hitrosti se da izračunati pospešitev njihovega gibanja ali z drugimi besedami privlačna sil* o-ziroma te*a Rimske ceste, in če to teto delimo s |n»vprečno telo posamezne zvezde v njej. do. bimo pribliino šte\|lo vseh nje-ni h tvezd Tako so |»rišli astronomi na preprostih osnovah, toda po komplicirani poti do šte-
malno temperaturo, pri čemer so rabili avtomatične regulatorje toplote in nič manj nego 300 električnih grelcev. Pri tej «te kleni plošči se je navzlic vsej previdnosti med vlivanjem primerila majhna napaka, ki sicerimoP.i f,aH . . ... J ,7 — --------- —»»
ni imela nobenih posledic zanjo, hWetf to tkJl Ittii "6' * je !*ko "kupno n*rofen* M 1 vendar so takoj začeli s priprl UT!^
vami za vlitje druge plošče, kiM"*"" " to vsbto naročniku.	upravnutfo
se je izvršilo 2. dec. I. 1. Mtnltem ho začeli brusiti prvo zrcalo, kar je ena najtežjih nalog, kajti najmanjša napaka v površini in krivini stekla ga napravi nerabnega. Tako bo imela Amerika polNa.lov vsej priliki dv« okromni zrcali it.«..-, u na razpolago in kakor poročajo, družin"	** pH,,iijle k ,noji nurofnini ^
so že pričeli z montažnimi deli
na vrhu hribu Palomarja, sever-1" ........................................... Ci društva it.
........ Sait Diet« v Kaliforniji, I s>
kjer so zgradili novo zvezdarno nalašč za ta teleskop. A kakor |4>
poročajo, so tudi v Rusiji začeli priprave za nebesnega orjaka, ki bo še neprimerno večji od a-|Meeto meriškega.
PROSVETA. 8NPJ. 2657 80. Lawnd.le Ave., Chi«*o. III. Priloženo pošiljam naročnino ta liat Pr««veto vsoto $ ......
}) !m*.........................................Cl. druitv« M..
5)
čl. druitva it.
druilva it-
.Cl. društva it.
............................. Država
Nov naročnik.................... S(lir
naročnik.
ako ftkl.lts hiti za
Velikonočne praznike
v stari domovini
Irrf.l M prMrailU na.rm« ».iHnrm«
i«U,.n|u M hraanlh |	.
"CHAMPUIN"
APKII.A «. (H»()IJ)NB
IMr.	»rt,),	p.flM ^
rh.prr.m tl.k iihmIM	franrMlia
kahint. Via. ptnmU t	«W4«a,
e.aalaral rl>.|,rr*nt f.rnili
M1LE DE FRANCE** -PARIŠ**
larfl rrrfa.	t« H,w ».rte
lan. I«}*	NflH,
—•»"O.	^alal. I« S,m
-NORMANDIE*'
JI NIJA 7
e,r«4rh<U m r*a»r«ari|a aa«ai pri
LEO ZAKRAJSEK
(ieneral Travrl Rervire. Ine.
1«2 K. 72nd 84, N#*» Vork C*itx
SLOVENIC PU8USHIN6 CO.
Travel Hurea«
21* iMh m.. Srn lork < itv
"DFreaeh. iine
TISKARNA S.N.P.1
8PREJKMA VSA
«»m
»pe#en p
vila ino.rMMi K maki ce»ti
Koliko je 11 »oljnosti? to
milijonov zvezd
vpra«sn
ki
\ajiawk^l)ivejše dnr\ne delav
••ke »fsll mi » dnevniku "l*r«wve ti." Ali jih čitate * m«k dan?
v tiskarsko obrt spadajoča dela
t
Tiska vabila za veselice In »hode, vizitnlce, (i knjige, koledarje, k take itd. v slovenskem, hrvnti ulova.^kem. češkem, nemškem, angleškem jeziku io dr
VODSTVO TISKARNI APELIRA NA CM* S.N.PJ., da tiskovini; NAKOCA v svoji tiskarni
V »a pojaanila daje vodatvo tiakam« Cene «mrrne. unijako delo prve vr«te
Piiite po In/ormariJ« na naalov
S.N.P.J. PRINTERV
2657-59 so. LAWNDALK avbnv« Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, TLL.
Tsna oe dob« aa ftalje tudi vaa ut»«w