Leto LXVI <*oïtn!na ptaPana v gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 12. januarja 1938 Stev. 8 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno ^ ^^^^^^^^ __Cele. račun: Ljub- za ШШ JV W ^ДР T^W^ Ш ТВ^^ј ^^ Г ^^^^^^^ Ijana ШШ w ^^ ШШ ^^Л Л^^ Ш ^ШШ ^ 10.344 ^^^^^^ ШШ ШШш ШВШ ШШ ш Лрнш Ш ^Ивт ^ШК loletno % Din, za ^ННЊ. MV ЦН Ш Ш§ Ш П * Ш ^VHkf Д» * Ш inozemstvo 120 Din VAB ^ШГ U Uredništvo je v ^^ ЈЦ^ ^ЦјјјР^ fiftsP^ ЈКЖвШШШВ&Ф ЈШЊшвШФ "Чип^^ U p r a v a : Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/iJl jeva ulica štev.6. Telefoni nredništva in nprave: 40-01, 40-02. 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan ijntraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Gospodarski načrt van Zeelanda Eno najbolj nehvaležnih nalog si je naprtil belgijski ministrski' predsednik Van Zeeland, ko je na pobudo Anglije, Francije in Zedinjenih držav severne Amerike prevzel težavno delo, da sestavi načrt, ki bi ustavil sodobni razkroj mednarodnega gospodarstva, oživil mednarodno trgovino in med posameznimi državami ustvaril novo gospodarsko skupnost, ki bi se oslanjala na vzajemni postopek na gospodarskem področju. Bivši belgijski predsednik vlade, ki velja za izbornega strokovnjaka v gospodarskih vprašanjih, se je naloženega mu dela loti 1 z velikim optimizmom. Bil je pri Rooseveltu v Ameriki. Bil je pri francoski vladi v Parizu. Bil je pri odgovornih angleških ministrih. Poslal je svoje sodelavce na razgovor v Berlin k gospodarskemu diktatorju generalu Go-ringu in k voditelju Italije Mussoliniju. Povprašal je za nasvet številne gospodarske in bančne strokovnjake. Nabral je ogromno gradiva, ki ga sedaj spravlja v skupno poročilo, da ga predloži francoski in angleški vladi v nadaljnji postopek. Vsebinsko napori Van Zeelanda javnosti še niso pristopni. Le v diplomatskih pisarnah vedo nekaj več, a tudi tamkaj so obveščeni le redki vodilni državniki o Van Zeelandovemu načrtu, ki počasi dozoreva, tako da bi nikdo započetega dela po nepotrebnem ne motil z javnimi prerešetavanji in kritiziranji. O Van Zeelandovem načrtu so javnosti zaenkrat znane le naslednje podrobnosti. Belgijski državnik hoče, kot smo že zgoraj navedli, doseči sodelovanje peterih velikih držav, to je Amerike, Francije, Anglije, Italije in Nemčije v tem smislu, da bi se lahko opustile vse sedaj obstoječe trgovinske ovire, kot so na primer omejevanje uvoza, številne zaščitne odredbe za zaščito deviz, zamotani predpisi glede meddržavnega izplačevanja s pomočjo kliringov, in da bi se vzpostavila enotna denarna politika, ki bi dala razmaha svetovni trgovini. Van Zeeland misli na prelepo predvojno dobo in v njegovem načrtu se skriva ponosni sen, da jo svetu zopet vrne. Seveda je sedaj najbolj važno vprašanje, kako tako obsežno sodelovanje uresničiti. Van Zeeland je moral stopiti pred široka obzorja, ko se je lotil izdelovanja svojih predlogov. Prvotno zamisel, da bi dosegel gospodarsko skupnost med Ameriko, Francijo in Anglijo, ki se nazivajo demokratične države, je moral opustiti spričo velikanske vloge, ki jo v gospodarstvu Evrope in sveta igrata Italija in Nemčija, ki se nazivljeta totalitarni državi. Italijo in Nemčijo je torej treba na vsak način pritegniti. Toda kako? Obe državi se izgovarjata, da sta morali uvesti vso obstoječo ovirajočo zakonodajo glede svobodne trgovine, nadzorovanja valut in mednarodnega izplačevanja zaradi tega, ker jima primanjkuje surovin in morata izvajati z železno pestjo strogo nadzorstvo nad vsem državnim in narodnim gospodarstvom. Van Zeeland je ta izgovor uioral vzeti na znanje in v svojem načrtu določili izdatno pomoč totalitarnim državam, v prvi vrsti Nemčiji, da bi mogle iz svojega obrambnega oklepa in se pridružiti veliki skupnosti, ki naj ozdravi hirajoče mednarodno gospodarstvo. Upoštevajoč to nujnost, je Van Zeeland zamislil celo vrsto pomožnih ukrepov, kako Nemčijo usposobiti za sodelovanje s pomočjo velikega mednarodnega posojila in s tem, da se ji omogoči dostop do ogromne skladovnice surovin na črnem afriškem kontinentu. V kolikor je znano, se Van Zeeland ne dotika ne severne in ne južne Afrike, ampak ima pred očmi neke vrste skupnega izko-riščevanja srednje Afrike, okrog belgijskega Konga v prvi vrsti. Kako ei on to zamišlja, še ni znano, prav tako tudi ne, če in v koliko hoče omejiti in okrnili nadoblast kolonialnih držav nad onimi ozemlji, ki bi jih rad spravil v neke vrete sklenjen mednarodni gospodarski okoliš, iz katerega bi se Nemčija lahko svobodno zalagala s surovinami. Toda pri izoblikovanju tega svojega zares drznega predloga je naletel takoj n» težave, in sicer ne morda pri Belgiji, Franciji ali Angliji, marveč pri — Nemčiji in Italiji. Z Mussolinijem se sploh še ni mogel razgovarjati, češ da je treba najprej urediti vprašanje Abesmije, Nemčija pa je stavila presenetljive predloge, namreč ukinitev člena 16 pakta Zveze narodov (skupna obramba držav proli napadalcu) ter vrnitev ozemlja Mal-medy in Eupen, ki je po mirovni pogodbi 1. 1019 pripadlo Belgiji. Nemčija torej zahteva politične proliusluge za to, da bo od velikih držav sprejela odrešilno mednarodno posojilo in dostop na svetovne trge za surovine! Ko je Van Zeeland dobil fakšna pojasnila, si je dejal, da za uresničenje svojega načrta, pri katerem ostane, ne bo zahteval nikakšnega doprinosa totalitarnih držav, ampak bo skušal najprej Nemčiji pomagati, da se gospodarsko postavi na noge in šele na koncu jo bo naprosil, da se pridruži velikemu združenju med peterimi svetovnimi velesilami za vzajemno ozdravitev mednarodne trgovine. Druga težava, ki se je nenadno pojavila pri izdelavi načrta, je resno spoznanje, da ni treba sanjariti o nikakšnem mednarodnem sodelovanju na gospodarskem polju, dokler niso izrečena gotova trdna jamstva, da bo mir v Evropi ohranjen, torej da ne bo katerakoli država poskušala premetavali političnih meja po Evropi. Te težave se je Van Zeeland najbolj ustrašil in zaradi nje svojega poročila še ni končnoveljavno spisal, ampak se hoče prej dogovoriti tako z angleško kakor s francosko vlado, od katerih je uspeh njegovih prizadevanj najbolj odvisen. V Londonu in v Parizu pa so mu dejali, da razpoloženje za takšna jamstva trenutno ni ugodno in da na drugi strani tudi ni mogoče zanikati dejstva, da je bil mir v Evropi v preteklem letu ohranjen tudi v precejšnji meri zaradi gospodarske oslabelosti Nemčije in Italije, ki bi bili na političnem |xxlroČju vse drugače nastopali, ako bi živeli v gospodarskem udobju, in da je zategadelj mir silno dragocen, čeprav bi ga bilo treba plačati z neredom v mednarodno-gospodarskih odnosih. Do te razvojne točke je Van Zeeland prispel. Trenutno je malo, zelo malo upanja, da bo mogel prebresti politične ovire, ki mu padajo pred noge, a zato je treba tem bolj pozdraviti njegov veliki optimizem, da reši človeštvo pred samim seboj in da s i h» i noč j o zdravih gospodarskih odnosov ustvari tudi na političnem polju vse pogoje za mirno sožitje in razvoj narodov. 99 Mir in dobra soseščina z vsemi sosedi — naš glavni cilj Prisrčen sprejem romunskega zunanjega ministra v Belgradu U Belgrad, 11. januarja. AA. Danes dopoldne ob 9.30 je prišel v Belgrad s posebnim vlakom romunski zunanji minister Micescu s svojo soprogo in v spremstvu ravnatelja političnega oddelka romunskega zunanjega ministrstva Creciana in načelnika kabineta Pasciana. Romunski poslanik na našem dvoru Viktor C a d e r e , ki se je odpeljal Micescu nasproti, je prišel z istim vlakom. Na belgrajski postaji, ki je bila okrašena z romunskimi in jugoslovanskimi zastavami, je Micesca zelo prisrčno pozdravil predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovič, ge. Micescu pa je izročil šopek rdečih rož. Na postaji so bili še pomočnik zunanjega ministra dr. Milivoj P i 1 j a in dr. Ivo A n d r i č , vršilec dolžnosti ravnatelja političnega oddelka. Dalje so bili še načelniki Mi-loje Smiljanič, Sv. Predič, Jako vi je-vič in Jovanovič in šef kabineta zunanjega ministra Dragan Protič ter šef protokola Ma-rinovič. Na postaji so bili tudi številni domači in tuii časnikarji. Z železniške postaje sta se gg. Micescu in dr. Stojadinovič odpeljala na romunsko poslaništvo, Predsednik vlade dr. Stojadinovič je priredil 11. t. m. v zunanjem ministrstvu kosilo na čast romunskemu zunanjemu ministru Micescu. Po kosilu so bili gg. C i r i č z gospo, dr. S p a h o, g. Cvetkovič, Milan V r b a n i č z gospo, Lju-bomir Marič z gospo, Vojislav Djordjevič, romunski poslanik Viktor Ca dere z gospo, pooblaščeni minister in načelnik političnega oddelka v romunskem zun. ministrstvu Crecianu, šef generalnega štaba general Miljutin N e d i č , pomočnik zunanjega ministra dr. Ivo Andrič, pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja, načelnika zunanjega ministrstva Vojislav Jakov-ljevič in Miloje Smiljanič, kabinetni šef zunanjega ministrstva Dragan Protič, šef protokola dr. Dušan M a r i n o v i č , tajnik romunskega poslaništva Krupenski, kabinetni šef romunskega zunanjega ministrstva F a s c a n u , šef petega političnega odseka v zunanjem ministrstvu Aleksander Protič, tajnik romunskega poslaništva Emil O p i s a n u in tajnik zunanjega ministrstva dr. Ivan F r a n g e š. Sto'adinovičeva napitnica Na kosilu, ki ga je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič priredil danes v zunanjem ministrstvu na čast g. Micescu in njegovi goepe, je dr. Stojadinovič pozdravil svoje goste s temle nagovorom: Ekscelencal Srečen sem, da se mi je ponudila priložnost, da vas morem pozdraviti v jugoslovanski prestolnici takoj po vašem prihodu na mesto šefa zunanje politike zavezniške kraljevine Romunije. Osebni stik z vašo ekscelenco je zame tem dragocenejši, ker lahko v vas pozdravim obenem tudi odličnega zastopnika romunske znanosti in romunskega javnega življenja. Na poti v Ženevo, kjer boste prisostvovali zasedanju Sveta ZN, ste hoteli obiskati prestolnico Jugoslavije in izmenjati misli z njenimi odgovornimi državniki. Zahvaljujem se vam za to pozornost, in STečen sem, da morem videti v vašem današnjem obisku nov dokaz, da ostane Mala Zveza, ki se srečno izpopolnjuje z Balkansko zvezo, tudi v bodoče kakor doslej važen činitelj romunske zunanje politike. Izjaviti vam morem, da ima isti pomen tudi v zunanji politiki jugoslovanske vlade. Vaš obisk mi daje tudi priložnost, da vnovič poudarim neskaljeno prijateljstvo kraljevine Jugoslavije do vaše domovine, zavezniške in prijateljske kraljevine Romunije. Moja iskrena želja je, gospod minister, da se naše osebno sodelovanje, ki se je danes tako srečno začelo, nadaljuje v istem duhu v korist naših obeh držav, v korist miru in reda v tem delu Evrope. Kajti mir sploh in dobra soseščina z vsemi našimi sosedi sta in ostaneta glavna težnja vseh naših stremljenj. Za dosega tega cilja ne bomo zanemarjali nobene priložnosti in zavrgli nobene možnosti. S to željo dvignem čašo na zdravje vašega vzvišenega v.la-darja kralja Karla IL v srečo in napredek zavezniškega in prijateljskega romunskega naroda in za osebno STečo vaše ekscelence in vaše ljubeznive gospe. Odgovor Micesca Romunski zunanji minister Istrale Micescu je odgovoril Stojadinoviču s temle govorom: Gospod predsednik! Smatral sem za svojo dolžnost v funkciji, ki ji je poverjena, da najprej obiščem oba zaveznika, ki sta draga srcem vseh Romunov. Posebno mi je bilo do tega, da napravim ta dva obiska pred odhodom v Ženevo, kjer imam čast zastopati v svetu ZN interese Male an-tante. Globoko sem ganjen nad ljubeznivim sprejemom, ki ste mi ga priredili v vaši lepi prestolnici, in nad tako prisrčnimi besedami, ki ste mi jih naslovili. Dovolite mi, da vidim v tem dragocen dokaz čustev, ki navdajajo jugoslovansko vlado do prijateljske in zavezniške romunske vlade. Dolgi razgovor, ki sva ga imela v atmosferi prijateljstva, polnega medsebojnega zaupanja, pomeni kar najsrečnejši začetek našega sodelovanja. Silno mi je žal, da mi tako kratki čas, ki z njim Apostolski nuncij starosta diplomatskega zbora v Berlinu Hitlerju oh novem letu Berlin, II. januarja. AA. (DNB.) Danes je bil običajni novoletni sprejem pri kanclerju Hitlerju v poslopju predsedstva. Kot starosta diplomatskega zbora je apostolski nuncij msgr. Orsenigo takole nagovoril kanclerja Hitlerja: »Gospod kancler! Diplomatski zbor, akreditiran v Nemčiji, v čigar imenu mi je čast govoriti, izreka v svojem imenu in v imenu državnih poglavarjev, ki jih zastopa, vaši ekscelenci svoje najiskrenejše in najtoplejše želje za blagor vašega naroda. Od vsega srca želimo, da bi bila Nemčija popolnoma srečna in da bi v miru napredovala. Tudi v urah najponosnejšega veselja in resničnega gmotnega napredka mora svet od dne do dne jasneje videti, da brez miru ni človeške sreče. Celo med največjim oboroževanjem si človeštvo neprestano želi miru. V soglasju s to težnjo izrekamo tudi mi željo, da bi novo leto prineslo človeštvu pravo pomiritev duhov, ki bo izraz notranjega prepričanja, da je svet vendar že sprejel mir med narodi in v vsakem narodu. Želimo, da bi se vendar že vsi narodi združili v pravičnosti in ljubezni do bližnjega in dn bi se v korist splošnega blagostanja ta združitev pokazala v čim dalje živahnejših medsebojnih odnosih, ki bi rodili aktivno sodelovanje. Želimo, dn Vsemogočni usliši naše želje, ki izražajo našo vzajemno nado, in naj bi dal, da bi v novem letu vsi državni poglavarji v veliki meri pripomogli k ustvaritvi svetovnega miru. Gospod kancler, s temi željami vas prosimo, da sprejmete najiskrenejše in najtoplejše želje za vašo osebno srečo.« Kancler Hitler je takole odgovoril: *>Vaši ekscelenci in diplomatskemu zboru, v čigar imenu govorite, izrekam najtoplejšo zahvalo za dobre želje, ki ste jih izrazili v imenu državnih poglavarjev, ki jih zastopate, dobre želje nemškemu nnrodu in meni. Mir, ki ga vi, gospod nuncij, na pragu novega leta želite narodom in vsemu svetu, je tudi moj cilj in tudi cilj nemške vlade. Nemčija si prizadeva — kakor so se gospodje mogli osebno prepričati — da z vsemi svojimi silami in z ugladitvijo vseh socialnih in družabnih nasprotij ustvari nemškemu nnrodu srečo in bratsko skupnost, dn zmanjša gospodarske težkoče in da podpre vsa zdrava in dobra stremljenja za gmotno in duhovno blagostanje vsega naroda. Isla stremljenja, ki vodijo naša ravnanja v notranjih razmerah, nas vodijo tudi v našem razmerju do tujine. Prepričani smo, dn se morn.jo naloge, ki jih je Previdnost dnin vsem narodom nn svetu, rešiti v istem dnhu. Zato smo voljni sodelovati z vsemi narodi in i. vsemi državami, ki so istih misli. Sodelovati hočemo z njimi častno in z medsebojnim zaupanjem in to tudi v praksi pokazati. Zato bn nemški nnrod zmerom pozdravil Kravo delo za mir v službi splošnega nnpredka. aj bi ta želja obrodila pravi in pravični mir in naj bi te želje prevzele v letu 1938 ne samo narode, temveč naj bi prišle do živega izraza tudi v dejanjih vlad. Vodstvo nemškega naroda in nemške države z zaupanjem pričakuje takšnega iskrenega sporazuma med narodi. V tem duhu izrekam, gospod nuncij, vam in drugim gospodom ter poglavarjem držav, ki jih tu zastopate, svoje in nemškega naroda najiskrenejše čestitke k novemu letu.« 30.000 kmetov iz Italije gre defat v Nemčijo Berlin, 11. jan. AA. Reuter: Po sporazumu med Italijo in Nemčijo bo kmalu odpotovalo v Nemčijo 30.000 italijanskih kmelov, ki bodo pomagali nemškim kmetom pri obdelovanju zemlje. Italijanski kmečki delavcj bodo prišli v Nemčijo zato, ker se tam čuti pomanjkanje kmečkega delavstva. Nemški gospodarski štiriletni načrt pa zahteva zvišanje proizvodnje tudi v tem oziru. Italijanski delavci bodo pomagali predvsem pri pridelovanju krompirja in sladkorne pese. razpolagam, ne da, da bi podaljšal svoj obisk v Belgradu, kakor sem želel, in da ne morem doživeti zadovoljstvo, da bi šc nadaljevali najine razgovore. Mislim pa, da morem reči, da nisva imela potrebe mnogo govoriti in sva takoj ugotovila najin popoln sporazum. Naši interesi in naši politiki sta dejansko tako intimno zvezani, da naši državniki nimajo potrebe po dolgih razgovorih da se razumejo in sporazumejo. Naše vdano in neomajno prijateljstvo s Češkoslovaško, naša zvestoba Mali Zvezi in naša volja, da uveljavimo vse naše sile za stalno ohranitev in utrjevanje tega čudovitega mednarodnega organizma, so prvi temelj naše politike, ki jo tako srečno izpolnjuje Balkanska zveza, v katere krilu je naše sodelovanje s Turčijo in Grčijo rodilo tako dragocene uspehe. Za vsako od naših držav je veliko bodrilo spoznanje, da se sme popolnoma zanesti na lojalno in zvesto sodelovanje druge v okviru svojih prijateljstev in zveze, katerih pota gredo k ohranitvi in utrditvi miru, popolnega in hkrati trajnega miru. Ker smo pa po drugi strani trdno odločeni ohraniti naše prijateljske zveze z vsemi državami, posebno pa z našimi sosedami, moremo nadaljevali na način poln medsebojnega zaupanja našo pot k skupnemu idealu miru. S temi čustvi dvignem svojo čašo na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II., na zdravje Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla in članov visokega na-mestništva za čedalje večji napredek prijateljske in zavezniške Jugoslavije in pijem na zdravje in srečo vaše ekscelence. Uradno poročilo Popoldne je romunski zunanji minister gosp. Micescu s svojo soprogo in spremstvom (»rabil za obisk romunsko-jugoslovanskega kluba na ftbi-ličevem vencu ter za ogled belgrajskih zanimivosti. Ob 7 zvečer je sprejemal v romunskem poslaništvu g. Micescu domače in inozemske časni-parje ter jim |>odnl izjavo o svojih razgovorih, ki jih je imel z dr. Stojadinovičem. V času, ko to poročamo, sprejem na romunskem |>osianištvu še traja. 0 razgovorih, ki sta jih danes imela dr. Stojadinovič in g. Micescu, je bilo nocoj izdano naslednje uradno poročilo: Ob priliki obiska Nj. ekscelence Micesrft v Belgradu 11. januarja 1!Ш je prišlo do podrobne izmenjave stališč med Nj. ekscelenco predsednikom ministrskega sveta in zunanjim ministrom kraljevine Jugoslavije in zunanjim ministrom kraljevine Romunije. V teku teh razgovorov sta oba ministra mogla ugotoviti popolno soglasje v vseli vprašanjih, o katerih sta se razgovarjala, in to v onih vprašanjih, ki se tičejo odnosov med Romunijo in Jugoslavijo, kakor tudi о onih, ki se nanašajo nn splošno politično sitnarijo in še na sodelovanje teh dveh držav v okviru Male zveze in balkanskega sporazuma. I>r. Stojadinovič in Micescu sta oh koncu svojega razgovora izrazila žefjo, da tudi v bodoče nadaljujeta to sodelovanje v istem duhu, zaupanju in prijateljstvu. Pogaianja za zbližanie med Madžarsko in Romunvo Madžarski diplomatski krogi posvečajo veliko pozornost izjavi romunskega zunanjega ministra g. Micesca, ki jo je dal na svojem potovanju «kozi Budimpešto dopisniku dnevnika »Pesti llir-lap<. Micescu je izjavil, da se je prod odhodom v Prago razgovarjal z madžarskim poslanikom v Bukarešti ter je izrazil upanje, da se bodo pogajanja med Madžarsko in Romunijo nadaljevala po njegovem povratku v Bukarešto. Sovjetski poslanik zapušča Romunijo Proti večeru so se v Bukarešti razširile vesti, da je sovjet. poslanik v Bukarešti Mihael Ostrov-skj zahteval prj svojem zunanjem ministrstvu v Moskvi, naj ga takoj odpokličejo iz Buknrešte. Z novo vlado je nastal (ak položaj, da njegova navzočnost v Bukarešti nima več nobenega smisla. Protivershi boj botjševikov Riga, 11. jan. Od oktobra dalje je opazovati ojačanje protiverskega boja v sovjetski Rusiji. S tem v zvezi je aretacija mnogih cerkvenih dostojanstvenikov pravoslavne cerkve, ki jih je prijelu v zadnjih dneh boljševiška policija.Ob-dolženi so, da so sovražniki naroda, izdajalci, vohuni in dn so poškodovali javne naprave. GPU je zaprla moskovskega mctropolitn Visnrjona, nekdanjega voditelja tako imenovane žive cerkve mctropolitn Vitalija. nadškofa Pitirimn, škofa Lebedejevn, škofa Purlev^koea, škofa Vet-lušskega in škofa Maslovskcga. GPU jih dolži, dn so pripravljali zaroto v zvezi z metropolitom Teofnnom. ki je bil zaprt že pretekli mesec. Boljševiški tisk piše. dn jc pri zaroti sodeloval tudi sedanji ruski patriarh Sergej. Sovjetski tisk pa dolži cerkvene dostojanstvenike. dn so bili agenti trockističnc organizacije in v službi nemške tajne policije. Dolži jih, da so po božje častili dušo maršala Tulmčev-«kegn (!) in drugih sovražnikov ljudstva, ki jih je Stalin že dni pobiti (!)._Listi tudi pišejo, dn so škofje pozivali duhovnike, naj kot delavci vstopijo v tovarne in tnmknj razširjajo krščanski nnnk. Nadaljnji zločin, ki se jim očitn, jc v tem, dn so prigovarjali kmetom, naj berejo sveto pismo v opoldanskem odmoru med jedjo. Sovjetski tisk pravi, dn gre zločinsko delovanje škofov tnko daleč, da so nahujskali ljudi, dn so celo na železnici brali sveto pismo. Po vesteh sovjetskega tiska so v sovjetski Rusiji do konca novembra zaprli 21 škofov. Med temi zaprtimi cerkvenimi dostojanstveniki je tudi namestnik patriarha Kruticki. Obtožnica jih dolži sodelovanja pri fašistični špionaži in terorizmu. Mod zaprtimi jc tudi moskovski metropol it K m lov. (Komunisti po Evropi pa neprestano zatrjujejo, (ja jc nova Stalinova ustava naidcmo-kratičnejša na vsem svetu in da najbolj skrupti-lozno varuje in spoštuje svobodo in prepričanje vsakega sovjetskega podanika. Gornje poročilo pa jc tudi /a najbolj zaostalega Evropejca jasen doka/, kakšna jc komunistična svoboda in komunistična demokracija in kako iskrena je jc borba komunistov >za človečanske svoboščine« — op ur.) Dunajska rrenii'ii. napoved: Menjajoče oblačno, ponoči mraz, čez dan še topleje. 'Aagrebika vremen, napoved: Pretežno oblačno in megleno. Zemunsk'i vremenska napoved: Nekoliko se bo ohladilo Pretežno oblačno v vsej državi 7. пр-kaj jutrnje megle v dolinah in kotlinah. Ponekod utegne biti nekaj dežja in snen nn zahodu. I^etna vremenska napoved: Schafflerjev vremenski koledar za 3 din iz Ciriiove v Mariboru. Preprodajalci popust. Knez-namestnik Pavle ob spomeniku grškega neznanega junaka Alcnc, 11. januarja. AA. Danes točno opoldne je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle položil na spomenik grškega neznanega junaka lovorov venec s trakom v jugoslovanskih državnih barvah. Na traku je napisano: Grškemu neznanemu junaku — knez namestnik Jugoslavije. Ko je Nj. Vis. knez namestnik polagal venec, je godba zaigrala jugoslovansko in grško himno. Okoli spomenika se je bila zbrala velika množica, ki je dolgo in prisrčno pozdravljala Nj. Vis. kneza namestnika, ko je prišel in ko je odhajal. Telelon v Zagrebu bo na 5 številk Zagreb, 11. jan. b. V soboto bodo razširili zagrebško telefonsko centralo na pet številk. Izdani bodo tudi novi telefonski imeniki. 800.000 din za popravilo zagrebške stolnice Zagreb, 11. jan. b. Banska uprava je odobrila 800.000 din za popravilo stolnice. Že pokojni nadškof dr. Anton Bauer je izvolil poseben odbor, da pregleda stanje katedrale, strokovnjaki so že tedaj ugotovili znatne poškodbe. Cerkev je bila zgrajena pred 57 leti. Na intervencijo bana Savske banovine g. dr. Ružiča je finančno ministrstvo že odobrilo kredit, da se bodo dela pričela že v zgodnji pomladi. Volitve v vodstvo francoskega parlamenta, komunistični kandidat propadel Pariz, 11. jan. c. Danes popoldne so bile v parlamentu volitve predsedstva. Za predsednika je bil zopet izvoljen Eduard Herriot. Dobil je 418 glasov od 522 poslancev, ki so se udeležili glasovanja. Nato so volili 6 podpredsednikov in je zelo zanimivo dejstvo, da je pri teh volitvah I>ropadel tudi dosedanji podpredsednik parlamenta, komunistični poslanec Dnclos, ki ni dobil zadostnega števila glasov, t. j. 260. Za njegovo mesto bodo jutri ožje volitve. Mraz v Sleziji Berlin, 11. januarja. A A. (Štefani) Na vsem Šleskem je zapadel visok sneg, zato so prometne zveze pretrgane. Več vasi je popolnoma odrezanih od sveta. Posebno kritičen je položaj vasi Kunzen-dorf. Poslali so več reševalnih ekspedicij, da pomagajo reševati ogroženo prebivalstvo. gradbenega ministrstva pred finančnim odborom Belgrad, 11. januarja. A A. Predsednik finančnega odbora Miloje Rajakovič je otvoril današnjo sejo finančnega odbora ob 10 in sporočil, da je dobil dopis od člana finančnega odbora poslanca Nikole Kabalina, da je izstopil iz kluba jugoslovanskih narodnih poslancev in da zato odstopa kot član finančnega odbora, na njegovo mesto pa pride nfegov namestnik Milan Vukičevič. Nato je gradbeni minister Dobrivoj Stošović podal poročilo o predlogu proračuna gradbenega ministrstva za leto 1938/39. Vsi strokovni izdatki po tem proračunu streme v glavnem za tem, da se zagotovi redno vzdrževanje že obstoječih gradbenih objektov, zneski za nove zidave so pa skoraj neznatni. Program javnih del se da v glavnem spraviti v tri velike skupine: 1. Gradnja modernih in solidnih cest in vzdrževanje obstoječih cest za motorizirani promet. 2. Hidrotehniška dela za meliorizacijo in sanacijo zemljišč. 3. Dela, ki so v zvezi s pridobivanjem in razdelitvijo elektrike, pridobljene z vodno silo. Dokler ne bomo vprašanja finansiranja novih javnih del uredili na trajnejši in načrtni podlagi — v ta namen sem že izdelal potrebni zakonski osnutek — si moramo prizadevati z vsemi silami, da obvarujemo propadanja vsaj tisto, kar smo si doslej s težavami priborili, kajti na nove zidave ne moremo niti misliti, če ne moremo že obstoječih stavb ohraniti v zdravem stanju. Na tej osnovi temelji tudi ta proračunski predlog. Proračun gradbenega ministrstva za leto 1938/39 znaša brez inveisticij-skih izdatkov ostalih ministrstev in izdatkov za pokojnine 215,245.536 din. V primeri s proračunom, ki je danes v veljavi, kaže ta proračunski predlog zvišanje za 4L421.591 din. To povečanje se kaže 1. pri osebnih izdatkih za 4,658.891 din, 2. pri upravnih izdatkih za 2,069.860, 3. pri cestah in mostovih (redni izdatki) za 29,518.695 din, in (izredni izdatki) za 2,400.000 dinarjev, Vsega skupaj gre za ceste in mostove 31,918.695 din. 4. pri hidrotehniških delih v rednih izdatkih za 61.800 din in izrednih za 2,500.000 din. Vsega skupaj pri hidrotehniških delih za 2,561.800 din. 5. pri arhitektonskih delih za 164.500 din. 6. pri državnih dolgovih za 47.845 din. Kaže 6e potreba po novem osebju, zato bo treba v prihod, proračunskem letu vzeti v 6lužbo 20 novih inženirjev, 40 tehnikov, 12 cestnih nadzornikov in 88 stalnih cestnih delavcev. V sedanjem proračunu je razmerje med materialnimi in osebnimi izdatki 72.99% proti 27.01%, v novem pa Strahote bojev za Teruel London, U. januarja. Posebni dopisnik »Sun-day« Nispatcha« na teruelskj fronti jicroča svojemu li6tu o silovitih bojih za Teruei in o junaški brambi branilcev. Kakor dopisnik poroča na podlagi osebno dobljenih informacij, ni bila le narodna fwsadka v mestu, ampak tudi večina civilnega prebivalstva, do 30.000 eseb, odpeljana v rdeči tabor. Poročevalec dostavlja, da se je s tem najstrahotnejši boj, ki se je do sedaj odigral na španskem bojišču, končal z zmago rdečih. Pri zasedbi mesta so rdeči miličniki odpeljali iz mesta O000 Francovih vojakov in 90 častnikov. Dalje je pri nekem ponesrečenem napadu Francovih čet prišlo v ujetništvo 4CC0 mož narodnih čet, ki so se predaleč spustile in bile obkoljene. V 6ilnih bojin v okolici mesta so Francove čete izgubile do 5000 ujetnikov, od katerih je večina bila ranjenih. Franco je torej izgubil po tem računu v bojih za Teruel do 15.000 mož brez ozira na mrtve in ranjene, ki jih je tudi zelo veliko. Rdečih izgub dopisnik ne navaja. Poročevalec javlja o silnem junaštvu, s katerim so ee borili Francovi vojaki v mestu tudi še potem, ko 60 ostali brez vode in hrane. Posebno siloviti so bili boji za vladno palačo v Te-rueiu, ki so jo branilci držali do zadnjega. Miličniki so napadali noč in dan, toda vedno so t»: 11 krvavo odbiti. Končno 6o jwdminirali poslopje, k: izvira še iz časa Mavrov. Eksplozija je dvignila v zrak vse pročelje palače, ki je bila zagrnjena v ditn in plamen in se niti ni moglo videti, Kako so se od sobe do sobe, od dvorane do dvorane borili med seboj vojaki na nož. Ozračje so pretresali neprestani vzkliki: »Živela Španija!« Šele jx) 12 urah najbolj krutega boja z ročnimi granatami in z bajoneti, ko je padel zadnji rran-cov vojak, so se miličniki mogli polaetitj_ ruševin. Proetori so bili pokriti 6 krvio in mrliči. O vzrokih poraza Nacionalisti slikajo kapitulacijo podpolkovnika Reya na sledeč način: Ta častnik je jx>ve-ljeval prednji straži, ko se je 14 decembra pričela ofenziva rdečih. Nekateri častniki, ki so tri dni prej prišli v Teruel, so obdolžili podpolkovnika Reya, da je prednjo črto brez boja prepustil nasprotniku, na kar je vrhovno vojaško poveljstvo sklenilo, da bo Reya postavilo pred vojno sodišče. Po drugih jjoročilih pa se je Teruel moral podati zaradi tega, ker je bil že več dni brez vode. Zupan mesta je podpolkovnika Reva obdolžil nemarnosti in nečuječnosti. Drugi pa pravijo, da Reya živčno ni več vzdržal zaradi žene. ki je skoraj zblaznela, in hčerke, ki je na smrt zbolela. Zaradi kapitulacije obvladajo sedaj rdeče čete mesto, razen predmestja na zapadu in jugozapadu. Spopad za goro La Cota Drugo poročilo Havaeovega dopisnika pa poroča o strasnem klanju na gori La Cota, ki so jo v petek zvečer osvojili Francovi vojaki. Oora La Cota leži na vzhodnem delu mesta, torej na tisti strani, ki so jo do sedaj rdeči imeli trdno v posesti. Zapadni del eo zasedle nacionalne čete že ob prvem sunku. Rdeči sovražnik na gori La Cola pa je nevarno ogrožal z levega krila jxwest Francovih čet na zapadni strani mesta. Borbo za to goro popieuje Havaeov dopisnik kot najbolj divjo in najbolj 6trašno vse španske vojne. Trajala je celili 12 ur in se je pričela v noči na petek. Že prejšnji večer so Francove čete z bajo-netnitn naskokom |iogna]e sovražnika v silovitih bojih moža proti možu do srede gore. Toda tu 60 se pričele šele dobro utrjene sovražne postojanke. zgrajene pod vodstvom francoskih tehničnih inženirjev. Utrjene postojanke eo ee dvigale v treh vrstah druga na dnigo. Že ponoči je pričela Francova artiljerija strahovit ogenj na te višine, ki eo jih branile mednarodne brigade. V vseh teh bojih ima Franco proti sebi le malo Spancev, ampak 6o to predvsem mednarodne .rdeče čete, po veitki večini iiancozi. Ob jutranjem svitu je nastopilo nacionalno letalstvo in pričelo z bobnečim zajxjrnim ognjem. Isti trenutek je pričela naci- onalna pehota napad. V prvem naskoku se je po; lastila prve obrambne črte, vendar z velikanskimi izgubami, ker бо rdeči divje streljali iz etrojnic iz ostalih dveh obrambnih črt. Le jxicaôi in z ročnimi granatami so 6e mogli napadalci vzpenjati višje in višje. Drugo obrambno črto je bilo treba osvojiti z bajoneti in je boj na nož trajal četrt ure. šele po učinkoviti topniški pripravi je bilo mogoče zasesti celo višavje in tudi tretjo obrambno črto. Po 12 urah silovitega boja je tia vrhu zavihrala zastava narodne Španije, toda zmaga je bila odkupljena z velikimi žrtvami. V Francovem glavnem taborišču računajo, da je do sedaj v bojih za višino okrog Teruela padlo do 60.000 mož, in sicer kakih 20.000 nacionalistov in 40X00 rdečih. Boji se nadaliu e'o v norih položaHh Vojaki ljudske frente eo z veliko eilo napa dali zapadno od Teruela višino La Muela. Toda vei poeku6i eo ee jxmeereëilj v ognju Francove artiljerije. Na levem krilu artiljerija miličnikov neprestano obstreljuje višine gore La Cota, ki so jo pred nekaj dnevi zasedle Francove čete v silovitem boju na nož. Že nekaj dni je vea pozornost obeh vojaških poveljstev osredotočena na krila. Rdeče poveljstvo, ki je osredotočilo vse napore na meeio Teruel. si sedaj prizadeva, da zadrži prodiranje Francovih čet na obeh krilih. Verjetno, da bo eedaj na6topila nova doba bitke pri Teruelu. Posebni jx>ročevalec »Poj>olo d'Italia« ceni žrtve obeh vojsk v bojih za Teruel nad 80.000. Desetina od teh je postala žrtev mraza. Praga, II jan Predsednik ČSR dr. Edvard Beneš je prevzel pokroviteljstvo nemškega narodnega kulturnega društva na Češkoslovaškem. 75% proti 25%. Sedanji proračunski predlog posveča posebno pozorncet ohranitvi in popravilu cest in mostov. Poleg treli terenskih tehniških odsekov za trasiranje državnih cest Kragujevac— Paračin, Niš—Paračin, in Sremska Mitrovica— Banova Jaruga se ustanove še trije terenski tehniški odseki, in sicer za dele Banova Jaruga—Dugo selo.....Sombor in Novo mesto—Ljubljana, ker je neobhodno j>otrebiio, da se tudi za ostali del drž. ceste Belgrad—Zagreb—Ljubljana o pravem času pripravijo elaborati. Omrežje državnih cest meri 19.250 km. Sedanji proračun je odobril za redno vzdrževanje državnih cest in za razlastitev ter redno vzdrževanje državnih mostov in za nabave vozil za nadzornike ceet, za orodje in opremo za državne cestarje jx>vprečno 7.303 din na kilometer. Ker ta znesek ne zadošča, je za prihodnje proračunsko leto določenih v ta namen ekupaj 102 milijona 500.000 din v primeri e 74,856.305 din prejšnja leta, to je povprečno 10.000 din za kilometer. Hidrotehniški izdatki so se povečali za 2 milijona 561.800 din, in sicer za 500.000 din za regulacijska dela za zavarovanje levega brega Donave nasproti Belegišu in Zemunu poleg nasipa donavsko-tamiške vodne zadruge, 500.000 din za regulacijska dela na reki Rečini, 500.000 din za regulacijo vod v črtniškem )x>liu za meliorizacijo 5C0ha rodovitne zemlje in na konou 1,000.000 din za regulacijska dela na Veliki in Južni Moravi. Poslanec Gaišeh o naših gradbenih potrebah Po poročilu gradbenega ministra je govorilo več poslancev ter je bila dopoldanska seja prekinjena ob 1 Nadaljevala sc je popoldne ob jx)| 5. Na popoldanski seji je govoril tudi poslanec JRZ Karel Gajšek, Nfed drugim je izjavil, dn se dosedanje vlade niso dosti brigale za sistematično zgradbo cest. Šele sedanja vlada dr Sto.jadinovičeva je napravila v tem pogledu ogromen korak naprej. Zaradi prejšnjih malomarnosti so naše ceste na najnižji stopnji in skoraj najslabše v Evropi. Za nami je samo še Albanija, Glede cest smo gotovo za 15 let za-laj. Če bo šlo tako naprej, bo popolnoma zaostal razvoj motorizma. Vse naše naravne krasote nimajo nobene vrednosti, če nimamo dobrih cest. S slabimi cestami odbijamo onih 10 milijonov avtomobilistov. kolikor jih šteje danes vsa Evropa, tla no pridejo v našo državo. Če pogledamo, od kod prihajajo največ turisti v nafo državo, vidimo, da je to pi-eliod št. Ilj pri Mariboru in to najmanj 75%. bodisi po železnici ali z avtomobili. Zaradi tega bi morala biti prva točka gradbenega nrograma, Ha se zurade dobre ceste, in sicer dobra cesta iz Maribora skozi Ljubljano na Sušak, ki bi tvorila podaljšek resic iz severne Nemčije čez Berlin, Dresdcn. Prago in Avstrijo skozi našo državo. Prav tako bi se morala na to ccsto priključiti cesta, ki pride iz Italije )>ri Planini in vodi do Ljubljane. Nujno je poirebna graditev mostu čez Dravo v Mariboru, ker je edini most zaradi velikega prometa preobreinen jen. V evojih nadaljnjih izvajanjih se bavi z razmerami državnih in banovinekih ceet in pravi, d.» je v dravski banovini 616 km državnih cesl, bano-vinskih cest pa skoraj 4100 km. Razmerje je skoraj 1 : 7. dočim je poveod drugod manjše in znaša 1 :5. ponekod pa 1:2, V Sloveniji naj država podpira vsaj še za ^00 km cest, in to predvsem ceste Grosuplje - Gaber -Črnomelj—Vinica, Celje—Zaçreb ter cesto Maribor—Zagreb. Končno se je govornik bavil z nameravano ustanovitvijo cestnega fonda, ki ga namerava ustanoviti gradbeno ministrstvo po vzorcu drugih držav. Govornik pravi, da Slovenija ne more nikdar pristati na to. da bi se ustanovil rsrednji cestni fond rrr gradbenem ministrstvu. v katerega bi se 3teltala sredstva za zgradbo državnih cest. banovinski fond pa bi bil postranskega ootne-na. Gradbeno ministrstvo bi iz centralnega fonda gradilo ceste kakor bi samo hotelo. Poslanec s? zavzema za to, naj se fondi ustanove iz dohodkov na rodročju banovin, ministrstvo pa naj ureja graditev cestne mreže po vsej državi, ki nai se financirajo z denarjem, zbranim v vseki banovini. Glede hidrotehničnih del pri-jvominja, da imamo tudi v Sloveniji močvirja, ki bi iili bilo treba nujno izsušiti, tako Liubliansko barje, Ptujsko jx>lje. dolina Sotle in Pesnice. S tem bi se zmanjšala brezposeWst, na drusrj strani pa bi pridobili mnogo rodovitnega zemljišča. Nnnroša ministra naj zlaeti podpre občine v obmejnih kra-jih. kj prade vodovode, in to v okrajih Slovenske Koniice in Dravograd ter v Suhi Krajini. Za tem ie bil nroračun za gradbeno ministrstvo sprejet. Jutri bo finančro cdbor nadaljeval pretres proračuna za poštno ministrstvo. Tren$e med Italiço in Anglijo Genialni Italijan Marconi, po čigar žilah se je pretakala tudi angleška kri, gotovo ni mogel slutiti, da bo njegova iznajdba nekoč služila za bojno propagando med Rimom in Londonom Reči moramo, da se je v enem letu razmerje med Anglijo in Italijo zelo jKislabšalo. V no-četku leta 1937 ni bilo govora o drugem, kakor o italjjansko-britanskem zbližanju. Mussolini in Chamberlain sta izmenjavala prijateljske zdravice. Tisk obeli dežel se je zelo vnesel in je skušal razumeti čustvn drugega naroda. Že so govorili o skorajšnjem sestanku obeh vladnih šefov. Toda preteklo je nekaj mesecev in vse dobre želje in namere «i se razblinile. Kuj se je zgodilo? .Mi sta državi menjali svojo politično smer? Marsikaj je bilo v tem času. kar je pokvarilo «olnčno razpoloženje Angleže je prcccj ohladil«) posredovanje Mussoli-nija v prilog nemških kolonij. Angleži, namesto da bi se šli pogovarjat v Rim, so nato poslali lorda I!a!ifa\a v Berlin. Iz tega koraka je Rim sklepal, da hočejo Angleži med oba prijateljska diktatorja zabiti zapozdo. in se je razhudil. Itu-lijansko-japoTiskn zveza jo nasprotno razburila Veliko Britanijo, ki trenutno ne more dati dovolj poudarka svojemu ugledu na Daljnem vzhodu. Večino svojih |X>morskih sil mora namreč držati v Evropi toliko časa, dokler misli, da je njena imperialna cesta, ki vodi mimo Italije, ogrožena. V Španiji je res mednarodni! najirtost po|)iistila. odkar so Italijani pričeli umikati svoje čete. Toda sedaj je arabsko vprašanje ki razburja Anglijo. Odkar je Mussolini nastopil z mečem ielamn v Tripolituniji. je Anglija prepričana, da Je Italija tista, ki neti arabsko upornost Oddaje brezžične jiostaje v Bari so šle na živcc Angležem, na kar so oni pričeli s posebnimi arabskimi oddajami, kar je /*>jie( razburilo Italijane. Torej, vojna v oblakih. Arabski problem zasluži, da mit Evropa po- sveča vso pozornost. Danes vidimo samo rumeno nevarnost Prav pa je. če se raztrgana in sovražna Evropa mulo bol j zanima tudi za to, kaj se dogaja v severni Afriki in na mejah Azije. Prebujenje arabskega sveta je dejstvo, s katerim je treba zelo resno računati. Vemo. da se Francozi zelo vznemirjajo zarodi arabskega nacionalističnega gibanja v Maroku, v Alžiru in Tunlsu. Odveč bi bilo opozarjati na politično vrenje v Egiptu. V Palestini so tako hudi nemiri, da prihaja do odkrite borbe med Arabci in angleško policijo. Irak daje vso moralno in materialno oporo Arabcem v Palestini in v Siriji ne pride do pomirjenja zaradi vprašanja Aleksandrete. Kakor hitro dobi kaka arabska jvokrajina večjo ali manjšo neodvisnost, takoj streme njeni sosedje po enakem uspehu. Bilo bi smešno, nko bi jim zamerili, kajti pravico imajo prav tako do eksistence kakor evropske države. Kakšno zadržanje ie zavzela Evropa spričo arabskega gibanja? O Italiji je mogoče reči. da se je prilagodila žo sedaj bodoči politiki in du se trudi, da arabsko gibanje tako usmeri, da bi bilo njej čim bolj koristno in da bi bodoča močna Arabija bila v čini boljših prijateljskih stikih z Italijo. S tem, da je Mussolini sprejel meč islnmstva. je izjavil, dn noče. da bi se kdaj dvignil proti Italiji. Rekel jr: ■•Arabci so trdi s svojim nasprotnikom, toda zvesti svojim prijateljem« Reči je treba, dn je italijanska ^arabska« jKililika modra in zelo daljnovidna. Tudi Anglija ima čudovito sposobnost prilagodil vr V tem |x>gleclu je zelo podobna Italiji. Zdi se pa, rla imajo Angleži v tem |x>jrlcdu manj fantazije in da niso tako spretni v menjavanju front, kakor razumejo to Itnlijani. Vidimo na primer, dn se dane? Anglija bliža generalu Francu, medtrni ko se je Italija zanj izrekla takoj v početku državljanske vojne. Tudi Velika Britaniia dobro pozna Arabce in O „ponu ani roki44 Uvodnik v »Osservatore Romano« so peča z zadržanjem Cerkve liasjiroti komunizmu in posebno z vprašanjem francoskih katoličanov napram poiiiijani roki komunistov. Pisec članka pravi, da je velikonočna poslanica kardinala Verdlera bila za nekatere ljudi dobrodošla pretveza, da hi skalili čisto vodo. ki jo podaja v vprašanju komunizma papeževa okrožnica. Z oziroin na izjave kardinala Verdiera, ki jih je jxxlal jx> razgovoru^ s svetim očetom, pa pravi člankar, da je papež brez dvoma pripravljen pomagati vsem, ki trpe, ki slegajo roke l< njemu, toda jxid pogojem, da se od njega ne zahteva, da se odpove tudi najmanjšemu delu te resnice. Pisec poudarja, da je brez-hoštvo osnova komunističnega programa in tudi, če se govori o gotovem omiljenju, je program brezbožnih marksistov ostal isti in to je, osvoboditi, kakor oni pravijo, prolétariat tako od vsake gospodarske odvisnosti, kakor od vsakega verskega »praznoverja«. Iz teh razlogov je za Cerkev nemogočo, da hi privolila v kako združitev, pa čeprav bi so holola omejiti na kako čisto določene praktične cilje. Resničen mir, resničen napredek in resnična svoboda so vedno bili ideali, h katerim je Cerkev usmerjala katoliško delavstvo. Ako drugi hočejo isto, je potem mogoče te cilje doseči brez zveze z njimi. Člankar označuje tako združitev s komunisti tudi zaradi tega za nesprejemljivo, ker bi to v komunističnih vrstah vzbudilo videz, da je katolicizem pripravljen zakriti resnico ali jo vsaj zamolčati. Za komunizem vemo, da se ne odpoveduje svoji najbolj radikalni revoluciji. Novo vzgojno sredstvo v Esperantsko društvo v Dubrovniku je iznašlo posebno sredstvo za pobijanje obrekovanju in opravljanja: posebne razglednice, na katerih je natisnjen opomin, da ni lepo obreko-vati in opravljati, ker se prizadeti ne more braniti (ker ga pač zraven ni). To se pošlje kot tiskovina obrekovalcu — pa je opravljeno. Z znamkami ла 3 din se lahko pošlje deset takih razglednic. Reklamna poročila pravijo, da to pomaga; zbode gotovo. Popravek velike Iramasonske lože Ko je v Belgradu prenehal izhajati tednik Javnost«, je o tem poročal tudi zagrebški >Ob-zor«, ki je zraven še dostavil, tla je bil ta tednik glasilo Velike lože Jugoslavija in da ta loža namerava začeli izdajati drug list. Sedaj pa je Velika loža Jugoslavija s podpisom velikega moj-st ra Dj. Mihčeviča j>os!ula »Obzoru« jio čl 26 zakona o tisku tiskovni popravek, da »Javnost: ni bila glasilo te lože in da tudi ne namerava začeti izdajati kako novo glasilo. — če se torej v jugoslovanskem tisku kdaj pojavi kak list /. istimi nazori in nameni, kakor jih je širila -Javnost«, ne bo glasilo Velike lože Jugoslavija, vsaj jx> čl 26 tiskovnega zakona ne, po katerem je treba priobčiti popravek, če je resničeu ali ne. Eden proti mnen u dr. Mačka »MaUca Hrvatska «je izdala knjigo dr. Vinku Kriškoviča »V svetu paradoksov«, v kateri рјвес govori poleg o mnogih drugih idejnih stremljenjih tudi o »kmečkem narodu«, »kmečki kultur,i, »kmečki državic. Proti njegovim Izvaj'wyfflniUe vstal »Hrvatski dnevnik«, ki je pisca pri&tel-.i)wd tisto »goejiodo«, ki se je odtujila svojemu narodu, zlaeti hrvatskemu, zlasti še hrvatskemu кшес^ицш narodu. V novoletni Številki »Hrvatskega, ka* pa je sani dr. Maček s svojim jiodpieoni napisal članek, v katerem razlaga in dokazuje svoje državno pravno naziranje. Proti temu članku je dr. Kriškovič napisal v »Obzoru «celo razpravico, v kateri po|>o!nonia zavrača ves nazor dr. Mačka, zlasti tiste njegove trditve, da mora biti kmetski etan nosilec vseh pravic v državi in da imajo vsi ostali stanovi samo toliko pravice do obstanka, kolikor so kmečkemu narodu koristni in v kolikor jim ta kmečki narod more dali primerno eksistenco. Dr. Kriškovič proti temu dokazuje, da ie nosilec oblasti v državi ve« narod, kmetje, obrtniki. delavci, izobraženci in da ni mogoče ustanoviti družbe, v kateri bi bili drugi stanovi kmetom samo zn »napravljanie drv in donašanje vole . Pravi ludi, da kmečki narod sani ne more izgraditi in voditi vse družbe, ker mu primanjkuje potrebnega znanja in obzorja, čeprav dr. Maček pravi, da je to za kmeta težka žalitev, ker kmet zelo dobro upravlja in vodi vasi. občine, kjer vladajo kmetje brez višje izobrazbe. Dr. Kriškovič pravi, da je vse to toletojevšSjna, ki je v praktičnem življenju neizvedljiva, družbo bi dovedla v neizogibno razredno borbo in v razmere, kakršnih niti najbolj črna fevdalna doba ni poznala. Sicer pa tudi sedaj na Hrvatskem »kmečki narod« e pomočjo izobražencev ustanavlja svojo »kmečko državo.. Belgraiske vesti Belgrad. 11. jan. m. V Belgrad je dopoloval ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, ki bo posredoval v raznih ministrstvih o zadevah ljubljansko občine. Belgrad, 11. januarja. A A Po amortizacijskem načrtu za obveznice loterijskega posojila iz leta 1888 (dunavske srečke) in odloka finančnega ministra žt. 54 301 z dne 31. decembra 1037, bo v oddelku za državne dolgove in državni kredit v sobi št. 20 v drugem nadstropju dne 15. januarja t. 1. točno ob devetih dopoldne 127. žrebanje amortizacije in dobitkov omenjenega posojila. Dostoji prost. (1/. oddelka za državne dolgove in državni kredit pri finančnem ministrstvu.) ^ -v- Atene, II jan AA. Atenska agencija poroča: Ob poroki prestolonaslednika je kralj dal za reveže v Atenah 200.000 drahem, prestolonaslednik pa 100.000. računa 7. njihovo narnščajočo močjo. Pravočasno jo dala potrebno koncesije Egiptu in je po-pustiln tudi |io drugih pokrajinah. Hotela pa bi imeti od lega nek moralen in političen dobiček. Sedaj pa mora ugotoviti, dn j,i političen dobiček izpred nosa odnaša Italija in da ona sama v arabskem svetu velja za največjo sovražnico. Strašilo nejirijetno teži 1111 Angle/.ih znamenita Balfourjevu izjava, ki je Judom obljubil Palestino ,.. Vidimo, dn se obe državi danes trudita /n naklonjenost arabskega sveta. Vidimo tudi. da druga v drugI vidi svojega tekmeca, ki ga z največjim nezaupanjem sledi korak zn korakom. Kakor na Daljnem vzhodu, se tudi v bližnjem Oriontu kaže vsa slabost Evrope, ki izvira iz njene notranjo neenotnosti. Pri dobri volji hI bilo mogoče rešiti vprašanje morskih (Kitov po Sredozemlju in bilo bi mogoče rešiti tudi sporazumno arabski problem. Toda te dobre volje in uvidevnosti danes ni mnogo v svetu, kakor kažejo dan za dnem jiolitični dogodk' Ljubljanski kolodvorski problem Nov načrt za rešitev tega vprašanja i-- . , — ■ " f // J/ »'vtivtr glévno "јмчгтвЛгв sïïle S lare » c - —.— fiifatisKi tnjiort it'rt Mul» T T f. Г \\ ЈГгех/Сс a/Cr-a/ V \ %. "f\ ' ■ ■ 4 N \ * . %-Џ;. ' > ---1 ' / фш ; * м ••• i r;vv ц i •// ,jv îj) ;i ii v " >; H _,.iLJe.......U/ / r ir " / f i: ■ • ; n , ,C «-MNM»4 i; \ ИВ.Л. V f .V ' . 4. Že leta 1897 je naredil prvi načrt za rešitev železniškega vozla v Ljubljani inž. Blumenthal, tako da taktično obstoji to vprašanje že 40 let ter je med to dobo po večkrat oživelo in zamrlo, od leta 1929 dalje pa je skoraj na dnevnem redu in je doseglo letos lako rekoč svoj vrhunec. V teku zadnjega leta je bilo za rešitev tega vprašanja predloženih več tozadevnih predlogov oziroma idejnih načrtov, med katerimi je prodrl na površje najugodnejši med njimi, to je poglo-bitveni načrt, katerega si je osvojila tudi mestna občina ljubljanska. Medtem pa je železniška direkcija naredila svoj načrt, razpisala za to razna gradbena dela, ki so bila tudi že izlicitirana po gradbenem podjetju »Tehna«. Gornji načrt pa predvideva rešitev železniškega problema z dvigom glavnih železniških prometnih žil skozi osrčje mesta na betonskih ali masivno zidanih, lično in estetsko izdelanih nadvozih, pod katerimi bi se vsi prostori izrabili za lokale, urade, pasaže in druge donosne namene, ter bi bili prekinjeni z monumentalnimi zgradbami, mostovi nad glavnimi cestami. Izvršeno bi bilo vse praktično in arhitektonsko lepo ter v duhu velemestne prometne estetike. Glavni osebni kolodvor (1) bi bil tako rekoč edinstven te vrste in za Ljubljano najprimernejši. Je to kombiniran prehodni kolodvor za tranzitne osebne in brze vlake, ter ob enem čelni kolodvor za lokalni oziroma predmestni potniški promet in tako potrebni promet z motornimi vozmi v kombinaciji s pod peronom ležečim centralnim avtobusnim in tramvajskim postajališčem, tako da bi vsa prometna sredstva tesno sodelovala. Glavni vestibul z blagajnami in oddajo potniške prtljage je direktno dostopen od vseh treh glavnih delov mesta, katere deli železnica (južni del mesta z Rožno dolino, Bežigrad in šiško). Iz vestibula je glavni in edini peron za vse vlake dostopen po umetniško izdelanem tridelnem monumentalnem stopnišču s krožnim skupnim po-destom in 12 centralno ležečimi blagajnami. Ta peron je nad vse praktičen in posebnost zase, ker vidi potnik z enega mesta vse vlake, kljub temu, da lahko stoji ob tem peronu do 10 vlakov istočasno. Nadalje pa pride potnik na poljubni vlak s perona ali pri presedanju iz enega vlaka v vsak poljuben drugi vlak, ne da bi prestopil niti ene stopnice, ker je vseh 10—12 vlakov dostopnih direktno s tega perona, kar je iz prometno-tehnič-nih vidikov jako praktično. Nadalje je možno v najkrajšem času obračati kompletne vlake, tako da pelje lahko zopet v istem ražporedu v isto smer, od koder je vlak pripeljal. Možna je tudi prehodna zveza z gorenjske proge direktno proti Trstu ali obratno, ali z Vrhnike v Kamnik in obratno. Na gorenjskem kolodvoru bi se uredila za potniški promet neobhodno potrebna velika moderna r e m i z a (2) za osebne vagone in motorne vlake in to za okrog 250 vagonov z vsemi pripravami za čiščenje, desinfekcijo, polnjenje z vodo in polnjenje električnih akumulatorjev ter z delavnico za tekoča manjša popravila. Poleg omenjene remize bo ostala obstoječa remiza za lokomotive, ki se bo z ozirom na osebni promet nekoliko povečala, če pa pridejo v promet motorni vozovi za lokalni in predmestni promet, jo ne bo treba dosti povečati. Na vsak način pa se bo morala modernizirati in narediti naprava za centralno odvajanje dima, tako da bo nadloga po dimu minimalna. Nič bolje pa bi ne bilo, če bi se celotna kurilnica z gorenjskega kolodvora prestavila v smeri proti Zalogu, ker bi potem morale lokomotive voziti neprestano sem in tja od kurilnice do vozovne remize ter bi na ta način zadim-ljenost ne bila manjša, pač pa večja, ropot bi se pa povečal, manipulacija otežila, obratni stroški pa bi narastli. Kurilnica za tovorni promet pa bi se itak premestila v Moste. Jasno pa je, da ni nobeno večje mesto brez dima. Ko pa se bo osebni promet železnic elektrificiral, kar se bo itak prej ali slej zgodilo, potem bo kurilnica na gorenjskem kolodvoru odpadla. Tovorni kolodvor (3) se predela v čelni kolodvor, razkladalne naprave bi se modernizirale ter bi za dolgo dobo ustrezal vsem zahtevam mesta. Povezan pa bi bil s carinarnico (4) in industrijskim delom mesta, kakor je danes na istem nivelu, kar bi gotovo zmanjšalo stroške celotne naprave. Kakor je razvidno iz načrta, bi se na prostoru pred čelnim kolodvorom projektirala centralna tržnica (5), ki je za Ljubljano tudi neobhodno potrebna, že zaradi prodaje zelenjave v zimskem Času, pa tudi iz vremenskih in zdravstvenih ozi-rov. Bila bi pa direktno zvezana s tovornim kolodvorom lako, da bi se ceneno blago prodajalo po kmetijskih zadrugah direktno iz vagona na tržnem prostoru ali pa v tržnici. Za tržnico bi začasno lahko služila obstoječa velika kurilnica na glavnem kolodvoru. Zidava novega poslopja (6), ki je oddana >Tehni<, se brez škode lahko izvede, ker bi potem — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joeel grenčice«. t *- рЈмггнг poïino f*>.s<'f*je to poslopje še vedno lahko služilo za uradne prostore železnice ali druge oblasti. Po tem načrtu bi nastal med Bleiweisovo in Masarykovo cesto na eni strani in kolodvorom na drugi strani (7) prostor v velikosti ca. 150.000 m®, ki bi se porabil za projektirane nove gradnje. Pridobil bi se tudi dostojen prostor za spomenik blagopokojnega kralja, tržnico in tržni prostor (7) itd. Glavno kolodvorsko poštno poslopje (8) je projektirano ob južnem delu novega kolodvora ter neposredno z njim zvezano s tiri za dostavo poštnih vagonov direktno v poštno poslopje Naravno bi se morala tej celotni napravi prilagoditi tudi regulacija mesta. Večina železniških naprav ostane, kakor kurilnica in kolodvor na gorenjski postaji, nadalje ostane glavno kolodvorsko poslopje in tovorni kolodvor, carinarnica z vsemi tiri. Ostane tudi celotni šmartinski podvoz, kar bi vse v zvezi z dru- gimi okoliščinami celotno napravo pocenilo tako, da bi izvedba po poglohitvenem načrtu veljala najmanj 50 do 75% več kakor tale projektirana naprava. Prednost nadcestnega načrta pred poglobitvijo Z betonom, ki bi se rabil za obrežne zidove pri poglobitvi, bi se napravili nadcestni zidovi. Odpadla bi vsa jk>globitvena dela. Vsi mostovi, ki bi bili potrebni pri poglobitvi za prehode cest, bi odpadli. S tem materialom bi zgradili večino nadcestnih zidov. Vsa dela bi ee izvršila brez prekinitve železniškega in cestnega prometa, dočim bi bilo pri poglobitvi potrebno prekiniti cestni promet, da bi se mogli sezidati mostovi, pa še ti mostovi bi morali biti najprej le provizorični, ker bi se poglabljal najprvo samo en tir. potem pa drugi tir. Vsi pridobljeni prostori jxk1 dvignjeno progo, ki bi bila dvotirna, bi se lahko oddali za razne delavnice, skladišča itd. ter bi bili rentabilni. Pri poglobitvi bi dim zastajal v zaseki, pri dvigu pa bi se hitro razpršil, ker bi bila višinska razlika kakih 10 metrov. Z dvigom železnice bi odpadle cestne ovire po železnici od Knafljeve ulice do Ruske ceste na ena strani in do Resljeve ceste in Kotnikove ulice na drugi strani. Pridobil bi se velik prostor na sedanjem osebnem kolodvoru za morebitno tržnico ali druge namene. Pri dvignjeni železnici bi imeli tujci krasen razgled na mesto že pri uvozu vlaka v mesto. Vse zidovje dvignjene železnice bi se obsadilo z drevjem in raznimi ovijalkami, ki bi obrastle vse zidovje. Tovorni kolodvor ostane v sedanjem nivelu med Resljevo in šmartinsko cesto, v osrčju mesta, kar je za trgovino velika ugodnost. Vse delo bi bilo za polovico cenejše kakor pri poglobitvi. Josip Vidic, tehn. pisarna. Prebivalstvo v Vojvodini nazaduje V Vojvodini so statistično ugotovili, da tam nemško in srbske prebivalstvo čimdalje bolj izumira. Zlasti nazadujejo Nemci. Odstotek nazadovanja je pri Srbih nekoliko manjši, kar je zlasti razvidno iz statistike mesta Vršca, ki je napol naseljen z Nemci, napol s Srbi in ki ima kolikor toliko še ugoden odstotek v primeri z drugimi vojvodinskimi mesli. ki so naseljena z Nemci. V župniji Beli cerkvi je bilo lani 57 rojstev in 70 smrti. Katoliška župnija v Novem Sadu izkazuje lani 362 smrti in le 426 rojstev. Proti padanju števila rojstev so se vojvodinske narodne manjšine pričele boriti z vsemi silami, toda rojstva padajo ne samo pri narodnih manjšinah, temveč tudi med Srbi in Hrvati v Vojvodini ter med drugimi vojvodinskimi Slovani. &C I N O Melodijozne pesmi! Komični UNION ^apletljaji Burje smeha! Po ,1,1,11111111111,II,IHIIIUI,!,HI, gledališkem komadu »Poštni Telefon 22-21 kočijai iz Lonjumeau-a« Danes premiera! Ob 16., 19-15. in 21'15 uri KRALJEV TENOR W. Eichberger, L Slezak, L Engllsch In R. Carl 50 tet v tovarni za hlej Neopaženo in liho, kakor je sam skromen in tih, je te. dni obhajal 50 letnico svojega dela v tovarni za klej Jožef Ilerfort, ki stanuje na Zaloški cesti v Mostah Konec leta 1887 je vstopil v tovarno za klej, kjer je bil za sodarja. ln od tistega dne pa do danes je v tovarni vestuo in natančno delal sode ter kadi. Svojo služIlo je opravljal z ljubeznijo in veliko požrtvovalnostjo, da je bil za zgled vsem svojim delavcem. Prav gotovo je, da ga bo vodstvo tovarne ohranilo v najboljšem spominu in ga ne bo pozabilo. Jože Herfort je značajen krščanski mož in zgleden oče svoji družini, ki jo jc vso lepo vzgojil. Bil je med starimi Krekovimi veterani, ki je sodeloval pri ustanovitvi prvih krščanskih delavskih organizacij ter je od vsega početka zvest član delavskega konsumnega društva. Vsa leta je tudi zvest naročnik Domoljuba. Jože Herfort je znan po svoji veseli šegavosti. Čeprav ga tare že precej križev, nikdar še ni tarnal ali tožil, marveč je vedno šegavo in veselo šel mimo vseh težav. Želimo mu, da bi mu bil večer življenja ožarjen s počitkom, ki si ga je zaslužil v 50 letnem delu in bi brez skrbi lahko užival na svoje stare dni sadove svojega truda v obliki dejanskega priznanja in pa iz virov delavske zakonodaje. Če kdo, je to zaslužil Jože Herfort Naj bo za zgled vsem krščanskim delavcem' Njega pa naj ljubi Bog, ki mu je vedno zvesto služil, ohrani še dolgo let med nami! Bog ga živi! Uspešno delo za naš tulski promet Časi, ko so nas v turističnem svetu predstavljale revije, ki eo nam de'.ale bolj sramoto kakor pa propagando, so k sreči minili. Čim dalje bolj izginjajo iz vrst propagandistov za naš tujski promet razni pustolovci, ker jih njihovo delo samo razkrinkava. Propagando za turizem Slovenije in Jugoslavije pa prevzemajo resni ljudje, ki poznajo svojo domovino in ki tudi razumejo dušo tujca ter mu hočejo na lep, nevsiljiv način predstaviti njene lepote. Dvoje lepih revij smo v zadnjem času dobili. Obe reviji sta namenjeni pospeševanju našega tuj-ekega prometa. Prva revija je ^.Jugoslavija — jugoslovenski turizem«, ki ga izdaja splitski Putnik. Zadnja številka te revije je prav razkošno opremljena nn finem papirju in z izvrstnimi slikami. Priznati moramo, da je v tej številki Slovenija prav dobro zastopana ter priob-čuje krasne slike kot ilustracije k članku Slovenija v snegu. To so fotografije Šmuea in Pogačnika, ki pomenjajo tudi za Slovenca odkritje dosedaj neznanih motivov v zimskem raju Slovenije. Ostala vsebina številke je v slikah raznih znamenitejših južnih pokrajin, kakor Bosne, Južne Srbije, lovišč po Jugoslaviji, med temi sta v številki dva krasna posnetka divjih koz v slovenskih planinah, ilustrirana [>oro-čila iz Dalmacije in Črne gore. Zlasti so zanimiva poročila o življenju na našem morju. Revija jc v propagandne namene pisana kar v več jezikih in sicer v nemščini, francoščini, čc-ščini in v srbohrvaščini. Zanimiv je tudi popoln seznam zimskošjiortnih krajev v Sloveniji. Ta revija nam je naredila resnično čast ter bo v inozemstvu gotovo mnogo koristnega storila za razvoj našega tujskega prometa. Prav lepa revija, ki je slično urejevana, je »Jugoslovanski biseri«, ki jo urejuje prof. dr. Fran Mišič v Mariboru. Zadnja številka priobčil je predvsem krasne slike iz Ljubljane, gorenjskih in savinskih planin, slike iz Haloz, Rogaške Slatine in Pohorja in slovenskih koroških planin. Tudi ta revija je pisana poleg slovenščine v angleščini in nemščini ter je pač namenjena širšemu svetu. Lepe fotografije so v tej reviji objavili prof. Ravnik, ravn. Skrlep Pelikan, dr. Kezel, g. Krašovec in drugi. Obe reviji pomenjata v naši tujskopromet-ni propagandi velik napredek in upamo, da bo uspeh te propagande nad vse zadovoljiv. Vlomilec v tisharno „Sava" obsojen Ljubljana, 11. januarja Malokatere velike in majhne zločine v naši sodni kriminalietiki sledi tako hitro kazen, kot je doletela 28-letnega Franca Štrumpfa, jx> poklicu rudarja- brez jiosla. Vsa štrumpfova življenjska pot je polna ostrih krivulj, ki ga z neizprosno nujnostjo ženejo nekam navzdol. Kot senca vsega hudega ga spremlja že od rojstva žalostna usoda tisočerih ,njemu enakih. Rodil se je kot nezakonski ein v Dôblingu pri Dunaju, pristojen pa je v Sliv nico na štajerskem. Pred leti si je hotel zgraditi toplo družinsko ognjišče, pa se je kmalu sodno ločil od žene. Iz tega zakona ima tudi otroka, ki pa je zdaj nekje na deželi v reji. Ženi bi moral plačevati 250 din mesečno, a ta sodna odločitev je ilu zorna, ker nič nima. Danes dopoldne je Štrumpf ves skrušen in zagrenjen stal pred malim senatom ljubljanskega so dišča in se zagovarjal za evoj novi greh, ki si je z njim nedavno omadeževal veet. Na vprašanje predsednika eenata, kaj je njegova mati in kje ziv-i, je Strumpf odgovoril, kakor je pač za zmerom zapisano v njegovem srcu: »Matere nikoli nieem poznal. Ne vem. ali je še živa, ali je že mrtva.« Svojo krivdo je brez nadaljnjega priznal — eaj mu drugega tudi kazalo ni, ko pa je bil sum že od vsega začetka naperjen proti njemu. Komaj so ee bila pred njim odprla vrata jelnišnice, že se je pot v svobodo pred njim epet zaprla. Iz zafiorov je Strumf namreč krenil po krntkih etran|x>tih naravnost za ciljem svojih želja: v Kranj. Spotoma je spal po kozolcih in ei nekaj malega za lačen želodec izprosil od dobrih ljudi. Svoj vlom v tiskarno »Sava« opisuje čisto na kratko, preprosto, brez vsakih olepševanj: »Ob pol 8 sem prišel tja. Lačen sem bil. V veži eem ee skril in čakal, da so vsi odšli. Vse je bilo odklenjeno.« V registrirni blagajni je na svoje razočaranje našel samo 2 dinarja, zato ee je spravil nad predal v mizi in ga odprl z nožem. Pobral je iz njega veo gotovino v znesku 700 dinarjev, navrh pa si je pri lastil še album, katerega je jvoznejo prodal v Ljub ljani za 20 dinarjev. V Kranju je srečal ženo in ji na vprašanje, kam gre, odgovoril z obešenjaškim humorjem: »Po 700 jurjevl« Pa se ni dolgo veselil zlate prostosti. Že neka dni po vlomu, t. j. 9. decembra, oo ga aretirali Branilec dr. Tomšič je apeliral nn senat, naj pri odmeri kazni ujiošteva, da je obdolženec vee od kritosrčno priznal, da je nezakonski otrok in da je bil brez veeh sredstev. In res je zanemarjena vzgoja in klavrni social ni položaj, v katerem je obdolženec živel, kakor je vedel in znal. olajševalno vplivala na potek eodbe obtežilno pa je bilo zanj, da je že nekoč vzel rav natelju tiskarne »Sava«, kjer je služil za hlaj>ca 2973 dinarjev in hil zato obsojen. Sodni senat je Štrumpfu prieodil najnižjo kazen, ki je po zakonu mogoča: 7 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic. V kazen se Kadar te muči v sapniku Kadar te kašelj grozni davi Vzemi to je bonbon ! Bonbon proti kaXIju pravil Kamnih in kamniški Cehi na grob predsedniku Masaryhu Kamnik, U. januarja. V Kamniku živi več Čehoslovakov, ki so deloma še češkoslovaški, deloma pa naši državljani, poleg teh pa je tu cela vrsta meščanov, či-jih očetje ali pa dedi so prišli iz Češke kot vojaki v službo v kamniško smodnišnico in so potem ostali v Kamniku. (Neka pesem jih našteva po temle redu: Zika, Fi-kar, Nefima — Pantar, Rihtar, Kučera ...) Da se oddolžijo spominu pokojnega prezi-denta osvoboditelja T. G. Masaryka, so poklonili kamniški Čehoslovaki in mesto Kamnik na njegov grob veliko, lepo izdelano svečo, ki jo je ponesel v Lane občinski uradnik g. Jan Ulman. Sveča je 4 kg težka, tričetrl metra visoka in ima 18 cm v premeru. Izdelala jo je svečama Kopač in Štele iz Ljubljane, napise in orna-mentiko po lepih slovenskih vzorcih iz starih žalnih prtičkov iz kamniškega muzeja pa j( po osnutku slikarja gospoda Staneta Cudermana naredila absolventinja keramične šole v Ljubljani gdč. lika Preslova. Na eni strani sveče je napis: Prezidentu T. G. M. — mesto Kamnik, na drugi pa: Na hrob svćmu t tatičkovi T. G. M. Čechoslovaci Kamnik — Jugosl. Takoj vrnite srečke Prosvetnega društva v Pečarovcih, če jih že nočete ali ne morete plačati. Do 15. januarja bi radi imeli vse srečke plačane ali vrnjene. Bodite tako pošteni. V soboto bomo objavili izžrebane številke. Zadnja pot Prazniltove matere Rečica ob Savinji, 10. jan. Dolgo dobo je gospodarila na prijaznem Praz-nikovem posestvu v Nizki pri Rečici rajna Јетај Marija, roj. Petrin. Sedaj pa se je praznikova mati za vedno poslovila s svojega prijaznega doma. V življenju ji ni bilo postlano z rožicami. Pred 24 leti ji je umrl mož in ostala je sama s svojimi otroki. Toda ni klonila. Bila je delavna in verna gospodinja, ki je trdno zaupala v Boga. In e pomočjo božjo ter svojo moško energijo je dosegla, da je ohranila dom, doštudirala svoje otroke, tako da je daucs sin Jože bogoslovni profesor v Mariboru, sin France vojni kurat, najmlajša hčerka Fanika pa učiteljica. Tudi ostale otroke je dobro preskrbela. Sedaj na stara leta je bila pač naibolj srečna tedaj, kadar so se ob praznikih zbrali na domu vsi njeni otroci. Kako je bila rajna spoštovana, je pokazal pogreb. Od doma do Rečice se je nabralo do 800 pogrebcev od blizu in daleč. Na zadnji poti jo je spremljala tudi domača gasilska četa z zastavo, veliko število članic Marijine družbe krščanskih mater z zastavo ter 14 duhovnikov. Pogrebne obrede je opravil domači g. župnik Požar, ki ji ie govoril ob grobu v slovo in se zahvalil v imenu rajne za častno zadnje spremstvo. Zadnji dnevi njenega življenja so bili polni trpljenja. Pa kljub temu ie vdana v božjo voljo prenašala bolečine, ker je vedela in bila trdno prepričana, da se vse to godi po volji Onega, kateremu je vse življenje zvesto služila. Počivajte v Bogu, Praznikova mamaf BOUVIER VINO V SODČKI H GORNJA RADGONA' Okrutnost roparja Sovilja V Brezik Lamince pri Bosanski Gradiški so orožniki pripeljali večkratnega morilca in roparja Georgija Sovilja ter njegovega glavnega sokrivca, Gjura Veseliča iz Velike Gorice pri Zagrebu. V Lamineah se je kakor po navadi zbralo ogromno prebivalstva. Sovilj je bil trdno uklenjeu. Kmetje so prosili orožnike, da bi se smeli pogovoriti z morilcem Najstarejši vaščan je stopil h Georgiju ter ga vprašal: »Kaj si znorel Georgije, kaj nimaš srca, da si mogel pobiti tako veliko družino.« Georgije se je nasmehnil in odgovoril: »Kako dolgo me boste še tako vpraševali? Pobil sem jih, pa mir. ?,p stotič vam povem, pobil sem jih, ker ne verujem v Boga.« Neki kmet ga je vprašal: »Kako da ne vertr.eš v Boga?« Sovilj je odgovoril: »Če bi vi odšli peš iz Gradiške v Zagreb in živeli v Zagrebu nekaj časa, bodite prepričani, da tudi vi ne bi verovali v Boga. So pa to moje zasebne zadeve.« Pri konfrontaciji med Soviljem in Gjurom Veseličem je prišle do razburljivih prizorov, ker Sovilj še dalje trdi, da ga je k zločinu nagovoril Veselič Veselič pa znnika, da bi sploh kaj sodeloval pri tem zločinu. Vendar je tudi Veseličeva krivda dokazana Sovilja in Veseliča so morali z avtomobilom ponoči prepeljati v Biinjaluko, ker bi ju sicer razburjeno prebivalstvo do smrti preteplo. mu všteje preiskovalni zapor. Obdolženec je kazen brez pomisleka sprejel. Kdor mu je pogledal naravnost v oči, je lahko videl, kako je v njih neknj zalesketalo kot tiha. prikrita radost, da bo vsaj nekaj časa spel preskrbljen in zavarovan pred gladom, mrazom in grenkim brezdeljem... Obtožnico jo zastopal državni tožilec dr. Pompe, senatu je predsedoval e. o. s. g. Ivan Brelih, votante sta bila eodnika Franc Gorečan in Lederhae Drobne novice Koledar Sreda, 12. januarja: Alfred, opat; Arkadij, mučenec, Ernest, škof, Četrtek, 13. januarja: Veronika, Mil., devica; Juta. Novi grobovi ■f" Na Jesenicah je mirno v Gospodu zaspala gospa Ana Zvezda. Pokopali jo bodo v četrtek ob pol 4 popoldne na jeser.iskem pokopališču. + V št. Vidu nad Ljubljano je v staroeti 62 let umrl gospod Anton Kremžar, strojni podjetnik in posestnik. Pogreb bo v četrtek ob 9 dopoldne. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sozaljel Osebne vesli = Poroka. V etarodavni cerkvi pri Gospej eveti na Koroškem sta 6e poročila g. Lužnik France, učitelj v Gor. Lendavi in gdč. Ivanka Zgankova, učiteljica istotam. Mlademu učiteljskemu paru želimo vso 6rečo in blagoslova. — Upokojen je Ivan Koman, arhivar katastrske uprave v Radovljici. — Za učitelje oz. učiteljice so postavljeni bivši učitelji oz. učiteljice iz Italije: Evlalija Kemperle v \lakolah, Franc Ba.it v Pobrežju in Antonija Ter-pin v Dol. Lendavi. Fine tkanine ne preneso pranja z jedkimi sredstvi. Zato upo rahljajte PERION ki pere blago, izdatno in snežnobelo. — Prav poceni |e ta naš domači, slovenski izdelek. — Državni strokovni izpiti za stalne vero-učiteljc se bodo pričeli na državnem učiteljišču v Ljubljani dne 28. marca 1938. Kandidati naj ee javijo ta dan oh pol osmih v ravnateljevi pisarni. Veroučitelji, ki imajo dve leti pripravniške službe, naj vložijo prošnje, naslovljene na državni izpraševalui odbor za usposobljenost veroučiteljskih kandidatov za stalne verouči-Iclje ljudskih šol v Ljubljani preko pristojne verske oblasti do tO. februarja t. 1. Prošnjo jc treba kolkovati z 20 din. Priložiti je treba opis življenja, izpričevalo o dovršenem bogoslovju v izvirniku, državljansko izkaznico in izvod iz uslužbenskega lista. Opis življenja mora biti kolkovan s 4 din. Vsak prosilec naj takoj, ko vloži prošnjo, o tem z dopisnico obvesti tudi ravnateljstvo državnega učiteljišča v Ljubljani. — Baiiskj svet primorske banovine. Ban primorske banovine g. Jablanovič je sklical za 7. februarja banski svet na redno zasedanje. Na dnevnem redu je obravnava proračuna za leto 1938-39 ter slučajnosti. Proračun primorske banovine za to leto sicer še ni gotov, domnevajo pa da bo znašal okoli 60.000.000 din. Prejšnje leto je znašal skupno z dodatki iu z državno dotacijo 48,954.000 din. ! DUtî po izpuhtevanju telesa takoj in trajno odpravi SSROpcđ. — Varuie obutev in perilo Zahtevajte v lekarnah, droueriiah, parUimerijah in sličnih trsovinah. — DroL>erija .IANČIGAJ. Ljubljana. Krekov trg. (Reg. inln. nar. zdr. 31.316 — Službene novino z dne 10. januarja prinašajo upravni poslovnik državnega imetja Belje. — Vreme. Evropa : Nad vso Evropo vlada depresivno stanje z več središči. Hladno vreme s temperaturo —6 stopinj prevladuje nad srednjo Evropo in na vzhodnem delu balkanskega polotoka. V zapad. in južni Evropi se niha temperatura okoli +4. Oblačno je nad vso Evropo. Sneg v Nemčiji in Rusiji, dež v zapadnih krajih Evrope. — Jugoslavija: Oblačno z malo dežja je bilo na vzhodni polovici. Razvedrilo se je na zapadni polovici, kjer eo bile jutranje megle, posebno po dolinah Save in Drave. Temperatura je jxirastla na vzhodni polovici, a padla v zapadnih krajih. Minimalna temperatura Zaječar —10 stop., maksimalna Mo-star +14. — Napoved za danes: Malo razvedritve, a večinoma oblačno v vsej kraljevini. Jutranja megla po dolinah in kotlinah. Malo dežja in enega bo najbrže v zahodnih krajih. — Pri ljudeh, ki jib pogosto nadle- {juje zapeka, vsled česar imajo vrenje v že-odcu in črevih, pospešuie se temeljito či-čenie celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Joseiove« grenke vode. zaužite zju trai na tešče Z uporabo »Franz-Josefove* grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obe nem se pa doseza tudi boljši tek. Reg po min a ou pol. to nor t dr S-br 15.186. 2S. V. SJ — Most čez Poljanščico. Na banovinskj cesti Škofja Loka—Medvode na km O.700, kjer ta cesta prekorači Poljanščico, eo lani spomladi začeli graditi nov železnobetonski most, katerega je podjetje »Slograd« v glavnem dovršilo. Dogtajena 6ta podporna zidova ob obeh bregovih, ki etojita na pilotih in eegaia 4 m pod vodno gladino. Na njih sloni tridelen lok. ki ima 33 m razpetine. Na lok se v eredi naslanja železnobeton6ka plošča, ki bo nœila ves promet. Most je širok 5.50 in, od tega je 4 in pol metra cestišča in na vsaki strani po 50cm tro-toarja. Ograja bo zelo lična. Cestišče mostu bo tlakovano z drobnimi granitnimi kockami, katere bodo zalite z asfaltom. Most stoji za širino mostu nižje od starega, zato bo tudi na obeh etraneh preložena cesta in ker je novi moet za 1.30 m višji od prejšnjega, bo cesta tudi dvignjena, tako da med mlekarno in Puštalskim gradom ne bo več vzpetine. Most 6 preloženo cesto bo veljal 550.044 din, od te vsote nosi banska uprava 50%, cestni odbor v Skofji Loki pa 50%. — Organizacija banovinskih zdravnikov ima občni zbor v nedeljo, 16 jan. 1938, ob 14 v hotelu Strukel, Ljubljana. — Razpisana je služba zdravnika, uradniškega pripravniku, v banovin. Inilnišnici v Slovenjem Gradcu. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno, odnosuo oanovinsko službo v smislu § 3 zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo Prošnje nuj se vlože pri kralj, banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 22. januarja 1938. — Davčne knjižice. One, ki plačujejo usluž-benski davek s taksnimi markicami, opozarjamo, dn se dobe te davčne knjižice v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena za komad 2 din. Tiskovine za plačevanje bednostnega tonila ter uslužbenskega davka, to je veliki in mali format Ima tudi v zalogi imenovana knjigarna. — Gosta megla na Jadranu. V Dalmaciji je zadnje dni mraz [>opolnoma popustil. Pričel je padati droben dež, ki je raztopil led ob morski obali in po močvirjih. Nad Primorjem je nastala gostn megla, ki ovira redni parniški promet. Parnik ■»Bosna«, ki vozi na progi Sušak—Kotor, je imel zaradi megle 4 ure zamude. V Šibeniku je v ponedeljek bila temperatura 10° nad ničlo, — Otrok zgorel. Iz Sarajeva poročajo, da se je v bližnji vasi čičkovo smrtno ponesrečil б letni deček Alija čičak, ki ee je grel pri peči. Deček je naenkrat padel v peč ter zgorel. — Potres v Mostarju. V Mostarju so v ponedeljek občutili hud potresni sunek. ^ — Nov most čez Tiso. Čez reko Tiso boao pri kraju Žablju letos zgradili nov most. Priprave za ta most so že končane. Dne 17. t. m. bodo na banat-ski strani pri Elitnim razlaetili potrebno zemljišče za cesto in za temelje novega mostu, naslednjega dne pa bodo razlastili v enake namene zemljišče na drugi strani Tise v Bački, na kar takoj prično z gradnjo mostu. — Obsojen zaradi uboja. Okrožno sodišče na Sušaku je obsodilo na 10 let ječe delavca Gjura Delača, ki je povzročil dne 12. decembra 1937 znani krvavi spopad v Zgornji Vežici ter pri tem zabodel do smrti Franja Matkoviča, dva njegova prijatelja pa nevarno ranil. Delač se je zagovarjal s pijanostjo, kar mu pa ni pomagalo. — Ropar Bikanac na begu ubit. Blizu Bje-lovara je l)il na begu ubit nevarni ropar Stevan Bikanac, doma iz Zlatarskega okraja. Bikanac je decembra meseca umoril starko Bako Jakči-novo ter ji odnesel 30.000 din. Osumljen je bil tudi raznih drugih zločinov, zlasti pa ropa orožja. Orožnikom je rekel, da bo pokazal hiše, kam je prodal pokradeno orožje. Peljal jih je v vasi, pri tem pa je izkoristil priliko ter skočil v gozd. Orožniki so za njim streljali ter ga na mestu ubili. Trije Bikančcvi sokrivci pa so na varnem v zaporu. — Poštne nabiralnike je plenil. Policija v Bjelovaru je prijela nekega 17 letnega dečka, ki je odpiral poštne nabiralnike ter kradel s pisem znamke V njego\em stanovanju je policija našla mnogo ukradenih pisem. Deček je bil poprej vajenec ter ga je mojster zaradi tatvine odpustil. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 8. Teuček slovenskih narodnih pesmi, za mešani zbor priredil A. Grum. Samozaložba. Cena 10 din. Grum je postal plodovit in popularen skladatelj, tako na cerkvenoglasbenein kakor na posvetnem glasbenem polju. Njegove skladbe naši zbori radi proizvajajo. Sedaj je izdal že 8. venček naših narodnih in znanih pesmi v lepi in lahki harmonizaciji. Venček obstoji iz 9 narodnih nape-vov. Pesmi se gibljejo od C do D-dura in zopet nazaj od E v C-dur. Ta venček še posebno pozdravljamo in želimo, da bi ti napevi prepodili vse dosedaj neokusne narodne pesmi, mislimo tu zlasti še besedilo. Ako se ob nedeljah zvečer pelješ z vlakom, nudi se ti žalostna slika izletnikov, ki pojo umazane in nedostojne narodne pesmi, kakor da bi brez klafanja ne šlo. Ali jo to naša lepa slovenska narodna pesem, na katero smo Slovenci — pevski narod — tako ponosni? Proč s tako umazanostjo! Na nje mesto naj stopi res lepa in dostojna narodna popevka. Saj jih imamo braz števila. Pričujoči venček nam nudi zares lepe narodne pesmi po napevih in besedilu. Naša lepa pesem naj zapre za vedno duri nedostojni pesmi. Pevska družba pa bi z gojitvijo narodne pesini vršila misijonsko delo in preprečila vstop nedostojnih pesmi v pošteno družbo. Venček. ki ga prav toplo priporočamo, se dobi tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Uubtiana dne 12. januarja 1938. Gledališče Drama. Sreda, 12. jau.: Gospodična Julija. Snubač. Red A. — Četrtek, 13. jan.: Beraška opera. Red B. Opera: Sreda, 12. jan.: Ančka. Red Sreda. — Četrtek, 13. jan.: Linda di Chamounix. Red Četrtek. Prireditve in zabave Prosveta na Kodeljevem priredi v nedeljo 16. t. m. 2 šaloigri, in sicer: enodejanko >Tri nečakinje«: in tridejanko »Visoki obisk«. Prireditev bo v novi gledališki dvorani Banovinskega vzgo-jevališča na Selu s pričetkom ob 5 jwpoldne. Predavanja Prosvetno društvo Trnovo. »V Lurd in na Pi-reneje« je naslov predavanju, ki ga bo imel g. prof. Janko Mlakar na šestem prosvetnem večeru drevi ob 8 v društvenem domu. Vstopnina: 6edeži din 2, etojišča din 1. Prosvetno društvo Sv. Krištof: v četrtek, dne 13 jan. 1938 je ob osmib v društveni dvorani predavanje: V deželi polnočnega sonca. Predava priljubljeni predavatelj prof. Makar. Društvo rokodelskih mojstrov vabi vse svoje člane, kakor tudi druge obrtnike in rokodelce, da se udeleže drevi ob 8 predavanja v Rokodelskem douiu, Komenskega ulica 12. Predaval bo g. Ogrin o davčnih zadevah. Vstop je prost. Obrtna zveza v Ljubljani jxiziva vse svoje člane, da se drevi ob 8 udeleže predavanja v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, ki ga priredi Društvo rokodelskih mojstrov Predaval bo podpredsednik TOI g. Ivan Ogrin. Vstop je prost. Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi bo predaval prof. Albin Zalaznik o Problemu življenja z vidika evdaimonizma. Predavanje se bo vršilo v mali dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu. Pričetek ob 20, vstop prost. Sestanki Izredni občni zhor Ljubljanskega šahovskega kluba bo drevi ob 8 v »Zvezdi«. Naše dijaštvo Kongregacija akademikov pri on. jezuitih ima drevi točno ob 20 (brez četrti) svoj prvi redni sestanek v novem letu, v prostorih samostana, Zriniskega c. 9. Toplo vabljeni tovariši novinci! Prefekt. Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih, bo imela danes ob 8 v samostanski kapeli svoj redni članski sestanek. Tovariši udeležite se sestanka vsi in točno. Novinci so iskreno vabljeni. Prefekt. Lekarne Nočno služho imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. * 1 češka pisatelja v Ljubljani. Češka književniku, pesnik Hora in romanopisec Novy, sta se včeraj v spremstvu g. dr. Tineta Debcljaka poklonila banu g. dr. Natlačcnu kot predstav- Obish potrjute, da |e glasbeni velelilm Beli iorgovanMl,nl zedlvll vso Llubilonol Telefon 21-24 Višek fiimske tehnike, režije in razko5ja. Predstave danes ob 16., 19. in 21.15. uri Samo Se par dni! niku slovenskega javnega življenja. Nato sta v spremstvu konzula g. Minovskega, gg pesnika O Župančiča, režiserja B. Krefta ter urednikov dr. T. Debcljaka in B. Borka ponesla lep venec z rdečimi naglji na grob pisatelja Ivana Cankarja ter se s tem na najlepši način poklonila slovenski pripovedni umetnosti. Po kosilu pri dr. E. Siaretu sta bila gosta Jugoslovanskega časnikarskega združenja, ki jima je kot rednima članoma bratskega češkega združenja priredilo v prisrčnem tonu južino v družbi njunih stanovskih tovarišev Snoči sta imela v drami svoj literarni večer, nakar sta bila gosta slovenskega PEN-kluba. 1 Dva odlična francoska gosta v Ljubljani. Včeraj zjutraj sta dospela v Ljubljano dva odlična francoska umetnika, in sicer kipar Castel Gaston ter arh. Maunier, ki je predsednik francoskih bojevnikov na vzhodnih frontah (Poilus d'Orient). Ob 11 sta se poklonila gospodu banu, kateremu ju je predstavil tukajšnji konzul gospod Remerand. Nato sta oba francoska umetnika obiskala Francoski institut, Narodno galerijo, Narodni muzej ter druge prosvetne ustanove v Ljubljani. Zvečer sta odpotovala proti Zagrebu. 1 Kje domuje beda. V članku pod tem naslovom v »Slovencu« z dne 11. januarja, med drugim dopisnik opisuje bedo v »Sibiriji«, ki se nahaja v trnovski župniji. Ker je v tem članku navedena pritožba, da teh revežev nihče ne obiskuje in ker je tam navedeno, da dobivajo ti reveži le redko kdaj kako podporo in je dalje navedeno, da eo za božič dobili podporo deloma od socialnega urada na magistratu, deloma od socialnega urada na magistratu, deloma od Rdečega križa, nikjer pa ni navedena Vincencijeva in Eiizabetina konferenca za trnovsko župnijo in to vzbuja sum, kot da bi ta konferenca ne delovala in skrbela za reveže, Vam k temu članku navedena konferenca pošilja sledeče pojasnilo: 1. Za božič je Vincencijeva in Eiizabetina konferenca dala tem revežem v obleki, živilih in podporah 16.850 din in sicer v živilih za 4500 din, v obleki za 8065 din, čevljev za 2800 din, drugo v darovih. 2. Med letom za živila čez 30.000 din, za dnevno zavetišče 6000 din. 3. Vincencijeva in Eiizabetina konferenca je večkrat po svojih odbornikih, zlasti predsedniku osebno obiskala te reveže, sicer pa so jih tedensko obiskovali bogoslovni s podporami. 1 Tradicionalno rusko silvestrovanje bo 13. januarja v vseh prostorih emonske kleti. Začetek ob 9. Pester program in dobra zabava. Vstop samo protii vabilu čisti dobiček prireditve je namenjen skladu za podporo ruskih brezposelnih. Združenje ruskih intelektualnih in manuelnih delavcev v Ljubljani. 1 Kongregacija za gospe pri Sv. Jožefu se udeleži danes, 12. t. m., pogreba umrle sosestre ge. Ane Tomažin, ki bo ob 2 popoldne iz splošne bolnišnice. Pridite vse! 1 Ljudsko predvajanje zvočnega filma »Malajska džungla«. V okviru prireditev Prirodoelovnega društva v Ljubljani ee predvaja v četrtek, 13. januarja in v petek, 14. januarja ob pol 15 ter v nedeljo, 16. januarja ob pol 11 v dvorani Delavske zbornice poučen poljudno-znanstveni prirodoslovni film iz življenja tropične džungle. Da omogočimo ogled filma vsakomur, so cene samo 2, 4 in 6 din. 1 Ljubljanski športni klub sporoča svojim članom, da je redni občni zbor preložen na torek, dne 25. t. m. ob 20, v poeebni sobi gostilne Činkole, z običajnim dnevnim redom. — Odbor. I Dar mestnim revežem. Namesto venca na grob pokojne g4>spe Helene Bleivveis-Trsteniške sta nakazala д. inž. Anton Rudež in njegova ga. soproga Elzi Rudež mestnemu socialnemu uradu 200 din za mestne reveže Mestno poglavarstvo se darovalcema za plemeniti dar topio zahvaljuje. 1 Zaprta cesta. Mestno poglavarstvo sporoča, da bo Gajeva ulica v dolžini med Tyrsevo in Beethovnovo ulico zaradi naprave prekopa v četrtek in potek, dne 13. in 14. t. m., za vozni promet zaprta. Maribor m Izgon avstrijskih državljanov. Veliko pozornost je vzbudil v Mariboru izgon nekaterih avstrijskih državljanov, ki so stalno živeli v Mariboru in okolici. Po večini so bili to pripadniki plemstva, ki se ni moglo vživeti v nove razmere. Vsi izgnani so morali našo državo zapustiti, kar je vzbudilo v Avstriji razne odmeve ter zaradi tega avstrijsko časopisje našo državo ostro napada. Izgon pa je bil povsem upravičen ter so izgnanci še lahko veseli, da se jim ni kaj hujšega zgodilo, če bi počenjali take zadeve v hitlerjevski Nemčiji, bi jim odletela glava brez pardona. V naših krajih eo namreč razvijali hudo legitimistično agitacijo za Habsburžane ter so zagotavljali svojim somišljenikom, da bo potem mogoče naše slovenske kraje mnogo lažje odcepiti od Jugoslavije, če bo na avstrijskem prestolu sedel Oto. Imeli so svojo organizacijo »Va-terlândische Front Marburg«, ki se je v svojih dopisih posluževala posebne štampiljke. Voditeljica tega pokreta je bila znana lastnica graščine Hom-poš v Hočah, baronica Pacher. Kakor smo obveščeni, preiskava še ni zaključena ter bodo izgnani še nekateri drugi avstrijski državljani, ki so se v omenjeni legitimistični organizaciji udejstvovali. m Sestanek obrtnikov. Poslovalnica Obrtno-pospeševalnega zavoda Zbornice za TOI v Mariboru sklicuje v petek, dne 21. t. m. ob 20 v restavraciji Narodnega doma sestanek obrtnikov, na katerem bo znanj naš zgodovinar g. Franjo Baš predaval o vlogi obrtništva v zgodovini Maribora. Gospodarski krogi, ki se zanimajo za razvoj obrtništva od davnih časov do danes, se na to prireditev posebno opozarjajo. m Popisovanje leta 1920 rojenih vojaških obveznikov. Vsi v Mariboru stanujoči mladeniči rojstnega letnika 1930, brez ozira na kraj njihovega do-movinstva (pristojnosti), ee morajo v teku meseca januarja zaradi vpisa v seznam vojaških obveznikov zglasiti med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu št. 111 in prinesti s seboj krstni in domovinski list. One, leta 1920 rojene in v Maribor pristojne mladeniče, ki žive izven Maribora, so dolžni prijaviti za vpis v vojaško evidenco njihovi v Mariboru stanujoči starši ali sorodniki. Za neprijavljene so omenieni, oziroma njihovi starši odgovorni po določilih vojaškega zakona. m Kje je mladina organizirana? Iz vrst staršev smo prejeli veut, da se nekateri gg. učitelji v šolah zelo zanimajo, kje je šolska mladina organizirana. Zlasti jih zanima neka organizacija, ki nekaterim očividno ni po volji. Starši smatrajo pač za svojo pravico, da vpišejo svoje otroke v tiste organizacije, ki jih smatrajo za najboljše, ne pa v organizacije, ki bi bile po volji nekaterim nastav-nikom. m Nevarna španska. V Mariboru ee je zopet pojavila »španska«. Število bolnikov se od dne do dne množi. Letos je »španska« precej nevarna, ker se ji rada pridruži pljučnica ter je zahtevala že nekaj smrtnih žrtev. m Smrtna kosa. Ob bregu št. 2 je umrl zastopnik Kletarske zadruge Ignac Inkret, star 66 let. — V bolnišnici je umrla zasebnica Veronika Zidanšek, stara 61 let. Naj počivata v miru! m Kako je kosila smrt v Mariboru. Lansko leto je umrlo v Mariboru 812 oseb, od tega v splošni bolnišnici 149. Med umrlimi je bilo 326 moških, 346 žensk, 66 dečkov in 47 deklic, 19 vojakov ter 8 kaznjencev. Prostovoljno se je ložilo od življenja 15 ljudi, in sic&r 10 moških in 5 žensk. ZABAVNI VEČER priredi ob prosti vstopnini pevski zbor pekovskih mojstrov v soboto, dne 15. januarja v Gambrinovi dvorani. Spored nudi petje v zboru, soli, komične prizore in ribolov src. Igra salonski orkester. — Začetek ob 20. Prijatelji solidne zabave dobrodošli m Velika frekvenca v sodnih zaporih. Za sivim zidovjem jetnišnice Okrožnega sodišča v Sodni ulici je bilo v lanskem letu izredno živahno. »Hotel Hohnjec«, kakor nazivajo jetnišnico Mariborčani po njenem popularnem ravnatelju g. Hohnjecu, je ostalo ob zaključku leta 1936 275 jetnikov, tekom leta 1937. pa je prišlo v zapore še 1950 oseb, skupno je tedaj v lanskem letu bivalo v teh prostorih 2225 ljudi. Lani je jetnišnlca dosegla glede svoje frekvence rekord ter je posekala celo živahno leto 1936. Kone-c leta 1937, so ostale v zaporu še 303 osebe. Preiskovancev in pripornikov je bilo lani 1006, obsojencev pa 1220 Največ obsojencev je sedelo zaradi tatvine. Mladoletnikov (17. do 21. leta) je bilo 99, mlajših mladoletnikov (od 14. do 17. leta) pa v ločenih prostorih 25 dečkov in 7 deklic; eden od teh mlečnozobežev je sedel zaradi umora! Ostali pa zaradi tatvine. V moško kaznilnico je bilo oddanih 84 obsojencev, ki so bili skupno obsojeni na 299 let in 7 mesecev ječe, 5 pa jih je bilo obsojenih na dosmrtno robijo, 2 obsojenki sta bili poslani v Begunje. Poseben oddelek imajo v jetnišnici za tihotapce, ki odsedajo od carinskih oblasti prisojene kazni. Vseh tihotapcev eo imeli lani zaprtih 120, konec leta jih je oetalo v zaporu še 20. Amnestija je prijetno presenetila 149 jetnikov, ki so bili izpuščeni na svobodo. Za oskrbo zapornikov je uprava jetnišnice porabila 664.688 din. Kaznovanje zakrknjenih grefcnikov stane državo veliko denarja. m Občni zbor SSK Maratona bo v četrtek dne 20. januarja ob 20 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Članstvo se opozarja, da poravna članarino, ker sicer nima na občnem zboru glasovalne pravice. Gledališče Sreda, 12. januarja: Zaprto. Četrtek, 13. januarja: Ob 20: »Cvrček za pečjo«. Red C. Ce lie c Sestanek Apologetičnega krožka. Drevi oK pol 8 bo v Domu v Samostanski ulici redni skupni sestanek Dekliškega krožka. Na sporedu je nadaljevanje predavanja na zadnjem sestanku »Dekliška osebnost«. c Prva francoska prireditev v mestnem gledališču. Jutri, v četrtek ob 8 zvečer bodo uprizorili osmošolci in osmošolke celjske državne realne gimnazije pod okriljem Francoskega krožka v mestnem gledališču v francoskem jeziku veseloigro >Ces dames aux chapeaux verts«, ki jo je priredil Albert Acreniant. Igro režira g. prof. dr. Karel Zelenik. Prijatelji francoskega jezika vljudno vabljeni! c Seja Vincencijeve konference bo drevi ob pol 8. KINO METROPOL Danes zadnjikrat ob 16.15 in 20.30 sijajna komedija »GOSPOD PODNAJEMNIK« (»Besuch am Abend«). — Kot dodatni spored: »Letošnji manevri ob Kolpi« c Sestanek Fantovskega odseka. Drevi ob pol 8 bo v Domu skupni fantovski sestanek. Pridite polnoštevilnol Na sestanku bosta dve zelo zanimivi predavanji. c Skrhana logika. Najboljši dokaz, da je »Nova doba«, ki nas je v zadnji številki napadla, »nn pravem potu«, je menda njeno jadikovanje v predzadnji številki, jadikovanje namreč za strnjenimi nacionalnimi vrstami na deželi. Takoj v naslednji številki pa veselo ugotavlja številne prijatelje med deželam. To so sami dobri dokazi kajpada, brez veake skrhane logike. Da se jc pa popravila (menda i vsebinsko in v kvaliteti pa pirja), pa kaže v tem, ko nam očita, da se v naših cerkvah uganja politika. V tem očitku sicer nima prav, kot smo ji že to dokazali, prav pa ima. če se hoče poboljšati in se boriti proti politiki. Kajne, Novodobci, namesto, da nas napadate in udrihate po naših duhovnikih in cerkvah, namesto da polnite svoje rubrike z vedno večjim sovraštvom in prezirom do vsega, kar je nam drago, bi bilo boljše, da bi se borili z roko v roki proti vsem, ki so zatajili svoj rod in zemljo, ki jih redi. Borba za vero in narodne svetinje ni politika! Če pa istovetite to s politiko, potem vam radi verjamemo, da so marsikatere »nacionalne« ustanove, osebnosti in društva izvenstranknrska, nepolitična. Žalostno, da znajo nekateri tako čudno zavijati pojme. KINO UNION Samo danes ob 18.30 in 20.30 si lahko ogledale prekrasen film »VEST ČLOVEŠTVA« Življenje Emila Zola V glavni vlogi Emila Zola — Paul Muni Pogajanja z Italijo Vee naš gospodarski svet čaka z največjo napetostjo sestanka italijansko-jugoslovanskega mešanega odbora, ki se sestane dne 12. t. ш. v Belgradu. Za to zasedanje je pripravljenega že dosti gradiva, pa tudi mnogo vprašanj čaka rešitve. Posebej glede plačilnega prometa je stanje postalo za nas težavno. Kajti naš aktivni saldo v novem kliringu je narastel že nad 51.5 milij. lir in kaže še nadalje nagibnost k ntraščanju, v kolikor ga ustavitev izvoza zadnje dni ni zmanjšala. Naši izvozniki morajo čakati na plačila iz Italije že dobra dva meseca, kar postaja zelo nevarno. Dobro je, da je medtem prišla vest, po kateri je Italija pripravljena uvesti garancijo za stalnost tečaja v kliringu г našo državo. Glede samega plačilnega prometa je značilna vrnitev viceguvernerja naše Narodne banke g. dr. Ive Belina, ki je bil nekaj Povečanje i2 plačil pri Ljubljanski kred. banki Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani naznanja, da bo izplačevala počenši s 1. februarjem 1938 stara dobroimetja pri njej, kakor eledi: 1. Vsem starim vlagateljem na tekoče račune in vložno knjižice dospele obresti za čas od 1. julija do 31. decembra 1937. 2. Vse stare vloge na tekoče račune in vložne knjižice do 10.000 din po stanju 26. maja 1932. Po 31. marcu 1938 nedvignjene obresti in vloge do 10.000 din se prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune. Vestnih Zavoda za pospeševanje zunan e trgovine V zvezi z reorganizacijo obveščevalne službe je začel dne 10. t. m. izdajati Zavod za pospeševanje zunanje trgovine svoje dnevno poročilo. Dobili smo prvo številko tega vestnika, ki obsega 5 strani (redno bo obsegal 4 strani). Prva številka prinaša tečajnico belgrajske borze, tečaje tujih borz, stanje Narodne banke in kliringov, poročila z blagovnih tržišč, notice o izvozu in trgovini važnih proizvodov, povpraševanje za naše blago ter številne kratke gospodarske vesti iz države in inozemstva. Dnevni bulletin stane letno 500 din. Obenem pa bo dosedanji tedenski Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine postal mesečnik. ВШИкЈЕ ffi 8 Predvaja veselo in zabavno robinzonado Peter v sitesu z malo priljubtieno Traudl Stark Danes poslednjič Tečaji valut na drž. železnicah. Od 1. januarja 1938 dalje veljajo na naših železnicah naslednji tečaji: hol. goldinar 24.15, nemška marka 17.55, švic. frank 10.10, zlati frank 14.50, madžarski pengo 12.90, avstrijski šiling 8.80. poljski zlat 8.25, ital. lira 2.33. franc, frank 1.52, češka krona 1.55, belg. frank 1.50, bolg. lev 0.52, rorn. lej 0.35, grška drahma 0.42 din. Izvoz prašičev in masti v Nemčijo. Na podlagi dnbrovniškega sporazuma je izvršena razdelitev • kontingentov za izvoz prašičev in inasti v Nemčijo za dobo januar—april. V tej dobi bo naša država izvozila v Nemčijo 35.000 prašičev, in sicer 15.000 zaklanih ter 20.000 živih. Lani smo v istem času Izvozili v Nemčijo 10.000 zaklanih in 10.000 živih prašičev. Tudi je dosežen sporazum, po katerem bomo izvozili od januarja do aprila 300 vag. masti, kar pomeni z istim časom lanskega leta povečanje za 10 vagonov. Izvoz lesa v Nemčijo. Poročali smo že, da je popolnoma zastal naš izvoz lesa v Nemčijo. Sedaj pa poročajo iz Belgrada, da je dosežen sporazum o izvozu našega lesa v Nemčijo in znaša kontingent za I. četrtletje 1938 3.25 milij. mark. Količine icontingenta so naslednje: hrastov okrogli les 1000 ton, trdi okrogli les 1250 ton, hrastov rezan les 7500 ton, mehak rezan les 15.000 ton, trdi rezan les 2250, hrastove doge 500 in upognjen les 375 ton. Produkcija sladkorja v naši državi je ocenjena po mednarodnem združenju za sladkorno statistiko na 38.000 ton, dočim je znašala produkcija v kampanji 1936—1937 101.000 ton. To je največji padec produkcije med vsemi evropskimi državami in če ne bi bilo starih zalog, ne bi naša država izhajala s to produkcijo. Evropsko produkcijo ceni omenjeno društvo v tekoči kampanji na 5,673.000 dni v Rimu, kjer je pripravil teren za režitev tekočih klirinških vprašanj. Italijansko delegacijo, ki je že odpotovala v Belgrad, vodita dr. Masi iu dr. Agostino. V petek, dne 14. januarja 1908 pa pride v Belgrad tudi minister Gianini, glavni ravnatelj Zavoda za plačila v inozemstvu. Našo delegacijo tvorijo: na čelu je Milivoj Pilja, pomočnik ministra zunanjih zadev, drugi delegati so pa naslednji: dr. Sava Obradovič, dr. Mi-lutin Petrovič, dr. Ivo Belin, dr. Milan Lazarevič, Jovan Radulovič in inž. M. Manojlovič. * Kliring t Italijo. Narodna banka je dne 10. t. m. izplačala v novem italijanskem kliringu št. 9784 z due 2. uovembra 1937. ton v primeri s 5,349.000 tonami v pretekli kampanji. Nabava 10 lokomotiv za ozki tir. Glavno ravnateljstvo drž. železnic v Belgradu razpisuje za 21. januar licitacijo za nabavo 10 lokomotiv za ozki tir 0.76 m. Ameriške velebanke, 6 po številu, izkazujejo od 1933 na 1936 prirastek vlog od 4.724 na 7.794, lani pa eo vloge padle na 7.171 milij. dolarjev. Edino pri Bank of America v San Franciscu so se vloge lani zvišale od 1.299 na 1.357 milij. dolarjev. Zmanjšanje vlog je pripisovati odtoku inozemskega denarja iz velikih bank v male zavode, tudi v provinci. Banke so nadalje zmanjšale evoje zaklade drž. papirjev, v manjši meri pa so se zmanjšali dolžniki. Borza Dne 12. januarja 1938. Oenar Angleški funt je ostal na naših borzah nespremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20-238.80. Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani neizpre-ntenjen nn 8.55—8.65, dočim je v Zagrebu popustil na 8.51-8.61, v Belgradu pa ua 8.5143—8.6143. Grški botli so beležili v Zagrebu 28.15—28.85, v Belgradu 28.05-28.75. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.90 do 14.10, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo februarja 13.90—14.10, za sredo marca 13.96 do 14.16, za konec marca 13.925—14.125, za konec aprila 13.98—14.18. Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 1,643.6-18 din, v Belgradu 8,151.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu slab, dočim je v Belgradu znašal 525.000 din. Ljubljana — tečaji s primom Amsterdam 100 h. gold..........2398.65—2413.25 Berlin 100 mark............1733.52-1747.40 Bruselj 100 belg............730.94— 736.00 Curih 100 frankov..........996.45—1003.52 London 1 funt.......215.03— 217.08 Newyork 100 dolarjev .... 4272.26—4308.57 Pariz 100 frankov............145.77— 147.20 Praga 100 kron..............151.93- 152.04 Trst 100 lir................225.64 — 228.73 Curih. Belgrad 10, Pariz 14.W7S, London 21.6075. Newyork 431.875, Bruselj 73.35, Milan 22.72, Amsterdam 240.575, Berlin 174.05, Dunaj 80.95—81.55, Stockholm 111.40, Oslo 108.60, Kopen-hagen 96475, Praga 15.15, Varšava 82, Budimpešta 86.25. Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.55, Buenos iAres 126.5. Vrednostni papirji Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. posojilo 96.50—99.50, 4% agrarji 54.50—57, vojna škoda promptna 430—432, begluške obveznice 80 den., 4% sev. agrarji 51.50—53, 8% Blerovo posojilo 93—94, 7% Blerovo posojilo 85—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 bi. — Delnice: Trboveljska 205 den. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 96 denar, agrarji 55—56.50. vojna škoda promptna 428 denar, za konec januarja in februarja 428 denar, begluške obveznice 79.50—81 (79.50), dalm. agrarji 78.50 denar, 4% sev. agrarji 55 denar, 8% Blerovo posojilo 92.75 denar, 7% Blerovo posojilo 84.75 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 90 denar. — Delnice: Narodna banka 7550 denar, Priv. agrarna banka 212 denar. Trboveljsko 210—220, Gutmann 51 denar, Tov. sladkorja Bečkerek 650 blago, Osij. slodk. tov. 160—165, Dubrovočka 405 denar, Jadranska plovbo 405 denar. Belgrad. Državni papirji: voj. škoda promptna 430.50 —431.50 (432, 431.50), za konec februarja 430—430, begluške obveznice 80 blago, dalmatinski agrarji 78—79 (75.79), 4% sev. agrarji 55 denar, 8% Blerovo posojilo 93.50—94, 7% Blerovo posojilo 84.50—85.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 blago (100.50). — Deluice Narodnn banka 7650 do 7790 (7650), Priv. agrarna banka 216.50 blago. Dunaj. Tendenca je bila danes na vseh poljih prijazna. V kulisi so bili tečaji že v začetku čvrsti, pa tudi v kasnejšem poteku borze so narasli. Posebno so narasli Steg, Alpine, Salgo iu Trboveljska. Tudi v zagradi je večina papirjev beležila tečajne dobičke. Znatneje so narasle montanske iu papirne delnice, deloma tudi bančne in kovinske, popustili pa so petrolejski in tekstilni papirji. Zelo nizko je beležila tudi Nova, ki ni notirala že od 14. maja 1937 sem Zaključni tečaji: Donavsko-savskojadranska 59.50. avstrijske stavbne srečke iz leta 1926 10.80, delnice: Creditanstalt-Bankvereiu 281, Graz-Koflach 18, Steg 21.50, Steweag 28, Magnesit 80.50, Trboveljska 25.88, Alpine 39.50, Steyr-Daimler-Puch 213.75, Leykom 63, Semperit 79. Žitni trg Novi Sad. Vse nespremenjeno. — Tendenca ustaljena. Sombor. Pšenica bč. in bč. okol. Sombor 176-178, gor. bč. 178-180, srem. 176-177, slav. 176-178, ban. 171-173. gor. ban. 176-178, bč. ladja kanal 177—179, bč. ladja Begej 176-178, bč. in ban. Tisa šlep 178—180. — Oves, rž in ječmen neizpremenjeno. — Koruza bč. in srem. nova 94—96, bč. nova sušena 113—115, bč. nova in srem. za februar 97 — 99. — Moka neizpremenjeno. — Otrobi bč in srem. 98—100. — Fižol neizpremenjeno. — Tendenca stalna. Promet 33 vag. Živina Dunajski praiiiji sejem 11. januarja. Prignanih je bilo 5947 pršutarjev in 4107 špeharjev, skupno 10.054 glav, od tega iz Avstrije 3159, iz inozemstva pa 6895. Sejem je bil prav dober ter so cene večidel narasle, bile so pa naslednje: špeharji 1.58—1.59, srednjetežki 1.55—1.57, stari 1.50—1.51, kmečki 1.53-1.63, križani 1.55-1.64, pršutarji 1.40—1.70 šil. za kg žive teže. Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju dne 10. januarja 1938. — Voli I. vrste 6.25 dinarjev za kilogram, voli II. vnste 5.75 din za kg, voli III. vnete 5 din za kg. Telic 1. vrste 6.25 din za kg, telic II. vnste 5.75 din za kg, telic III. vrste 5 din za kg. Krave I. vnste 5.50 din za kilogram, II. vrste 5 din za kg, III. vrste 4.50 din za kg. Teleta I. vrste 8 din za kg, teleta II. vrste 6 do 7 din za kg. Prašiči, špeharji, hrvaški, 10 din za kg, prašiči, pršutarji, 8—9 din za kg. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 105—135 din. Goveje meso I. vrste: prednji del 10 din za kg, zadnji dei 12 din za kg. Goveje meso II. vrste: prednji del 8 din za kg, zadnji del 12 din za kg. Goveje meso III. vrste: prednji del 8 din za kg, zadnji del 12 din za kg. Svinjina 16 din za kg. Slanina 20 do 24 din za kg, Svinjska mast 19 din za kg. Čisti med 20 do 26 din za kg. Neoprana volna 22—26 din za kg. Oprana volna 32—36 din za kg. Goveje surove kože 10 do 13 din za kg. Telečje surove kože 11—14 dinarjev za kg. Svinjske surove kože 8—11 din za kg. Pšenica 250 din za 100 kg. Ječmen 225 din za kg. Rž 225 din za kg. Oves 180 din za kg. Koruza 175 din za kg. Fižol 250 din za kg, Krompir 75 din za kg. Lucerna 1950 din za kg. Seno 75 din za kg. Slama 50 din za kg. Jabolka I. vrste 500 dinarjev za kg, II. vnste 400 din za kg, III. virete 275 din za kg. Pšenična moka 350 din za kg. Koruzna moka 300 din za kg. Ržena moka 325 din za kg. Ajdova moka 425 din za kg. Koruzni zdrob 350 din za kg. Poročilo o trgovskem prometu na sejmu v Kranju dne 10. januarja 1938. Na sejem je bilo pri-gnanify 47 volov, 10 krav, 1 junc, 51 svinj in 57 prašičev. Prodano pa je bilo 29 volov, 5 krav, 1 junc, 21 svinj in 59 prašičev. V inozemstvo ni bilo prodano nobene živine. Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Slov. Gradec dne 5. januarja 1938. Voli I. vrste 5 din za kg, II. vrste 4 din za kg, III. vrste 3 din za kg. Telice I. vrste 5 din za kg, II. vrste 4 din za kg, III. vrste 3 din za kg. K/rave I. vrete 4 din za kg, II. vrste 3 din za kg, III. vrste 2 din za kg. Teleta I. vrste 6 din za kg, II. vrste 5 din za kg. Prašiči, pršutarji, 7—8 din za kg. Goveje meso I. vrste 12 din za kg. Goveje meso II. vrste 10 din za kg. Goveje meso III. vrste 8 din za kg. Svinjina 16 din za kg. Slanina 18 din za kg. Svinjska mast 20 din za kg. Čisti med 20 din za kg. Neoprana volna 10 din za kg. Oprana volna 20 din za kg. Goveje surove kože 12—15 din za kg. Pšenica 175 dinarjev za 100 kg. Ječmen 150 din za 100 kg. Ri 165 din za 100 kg. Oves 135 din za 100 kg. Koruza 140 din za 100 kg. Fižol 300 din za 100 kg. Krompir 75 din za 100 kg. Seno 60 din za 100 kg. Slama 50 din za 100 Itg. Pšenična moka 325 din za 100 kg. Koruzna moka 200 din za 100 kg. Kranj Ogrizovičevo »Hasanaginico« ponovi Prosvetno društvo v Kranju zadnjič v nedeljo, 16. januarja ob 4 pop. v Ljudskem domu. Vstopnice med tednom v trgovini g. Hinkotn, v nedeljo pa v knjižnici. Poledica povzročila avtomobilski karatnimi. V nedeljo zvečer se je ustavil Goričanov avtobus, ki vozi ob 6 iz Ljubljane, na Jelenovom klancu v Kranju. Cesta na klancu je bila namreč tako polz-ka, da ni mogel voziti navzgor. Medtem ko je šofer jiosipal cesto s peskom, je pripeljal po cesti iz Kranja tovorni avtomobil g. Kovača iz Tržiča, kateri se je zaradi polzke ceste zaletel v avtobus g. Goričana. Avtobus se je pri tem karambolu močno jK>kvaril, tako, da znaša škoda okrog 12.000 din. Na istem klancu se je zaradi poledice moro! ustaviti tudi avtobus, ki vozi iz Kranja na postajo in je mogel nadaljevati vožnjo šele, ko so nasuli pesek na cesto. V nedeljo zvečer ni vozil zaradi poledice več na kolodvor, tako da so morali potniki hoditi s jK)staje peš po silno težavni ledeni jx>ti. Tudi drugi privatni avtomobili, ki so prihajali iz Ljubljane, so se ustavljali v nedeljo zvečer v Stra-žišču, ker si šoferji niso upali voziti po ledenem gaštejskeni in Jelenovem klancu. Jesenice Huda nesreča. Včeraj se je v javorniških obratih ponesrečil delavec Nemec, ki je delal pri peči na lini progi. Ob peči. etoji jx>ncv za žlindro. Ko žlindra izteče iz peči, peeč zopet zadelajo z lcšotn, za kar 6luži običajna lopata. Ko je delavec liotcl luknjo, iz katere je iztekla žlindra, zopet zamašiti. 6e je lopata samo malo dotaknila žlindre v ponvi in naetala je eksplozija, ki je vrgla ogenj v delavca, da je pričel vee goreti. Poškodbe eo sinrt-nonevnrne. Eksplozija sama na sebi spada v vrsto eksplozij, ko se z mrzlim in vlažnim orodjem dotaknemo tekoče žlindre ali železa. Nedavno 6e je v Katovicah na Poljskem zgodila večja taka nesreča, ki je zahtevala 4 mrtve in 10 ranjenih. Smrt. l e dni je smrt zopet močno kosila med železarji. Umrl je priden in izobražen delavec v livarni Aleš Ivan. Pobrala ga je pljučnica. Za njim žaluje mati. za katero je lejio skrbel in številni prijatelji. Na Javorniku pa je umrl delovodja An-zelc Franc, ki je delal pri železarni nad 46 let. Bil je v mladosti v Ameriki in ec mnogo priučil, da je doma lepo napredoval od delavca do mojstra. »Prva legija« na Krekovem odru. Jeseniška Krekova družina je naštudirala »Prvo legijo«, delo, ki so ga igrali evetovni odri in ki pomeni eno najmočnejših dram sedanjosti. Ko je bila ta drama uprizorjena v Ljubljani, so jo posečali mnogi deželam. Vee kritike so bile polne priznanja. Vabimo jeseniško in okoliško ljudstvo, da se prireditve v nedeljo, 16. t. m j>oliioštevilno udeleži. Pričetek ob 20. Jeseniškemu odru čestitamo, da je pričel na6topati zopet e takimi deli. Kulturni obzornik Glasnik muzejskega društva Po kronološkem redu obravnavane tvarine stoji na čelu tega zvezka razprava dr. Loiarja o bronastem oklepu z Vrhpolja pri Stični. Je to najnovejša dragocena arheološka pridobitev slovenskega Narodnega muzeja. Oklep je drugi znani, ki je bil izkopan na tleh etnografske Slovenije. Prvega je pred vojno dvignila iz zemlje vojvo-dinja Mecklenburška skoraj v neposredui bližini sedanjega; danes se nahaja v berlinskem muzeju. Dr. Ložar prinaša podroben popis z oklepom vred najdenih predmetov iz brona, železa in gline ter poda njihovo podrobno analizo. Loti se potem vprašanja, kje je izvor podobnih oklepov in kje bi utegnil naš nastati. Avtor se nagiba mnenju, ki je nasprotno absolutnosti teorije o importu, ker bi potem po večini zmanjkalo osnov za izdelavo lokalnega razvoja predzgodovinske umetne obrti, zmanjkalo bi prijemov za vsako točnejšo datacijo nekaterih geografsko omejenih arheoloških kultur ter bi se vse spremenilo v samo sukcesivuost trgovskih vplivov in zvez. Priznani, marljivi in uspešni raziskovalec naše. pravne, socialne iu gospodarske zgodovine univ. prof. dr. Janko Polec razpravlja no osnovi doslej že nepoznanega arhivalnega gradiva zgodovino »obravnanih gorskih bukev« in o nameravani postavitvi klelarskega mojstra na Kranjskem. Na pomembnost gorskih pravd za našo pravno in gospodarsko zgodovino je opozoril že Iv. Vrhovec. Zn njim se je najintenzivneje z njimi bavil prof. Metod Dolenc v številnih razpravah in je tem Častitljivim reliktom ljudskega sodstva odmenil primerno mesto v svoji Pravni zgodovini. Prof. Polec je nekatera doslej sporna, pa načelno važna vprašanja v pričujoči študiji dokončno ugotovil in pojasnil ter prispeval tudi zanimive podatke glede slovenskega prevoda »gorskih bukev«. Knjižničar dr. J. Cflonar je ob priliki 800 let- nice stiškega samostana v spisu »Iz stare stiSke knjižnice« priobčil 300 del iz te zbirke, opozarjajoč na njen pomen zlasti tudi za zgodovino lokalnega kulturnega udejstvovanja. Razprava je izšla tudi kot ponatis ter je svojevrstnega pomena za slovensko kulturno zgodovino: saj nekatere knjige stiškega samostana, kakor je zdaj dokazal dr. Glo-nar, segajo prav v prva desetletja iznajdbe tiska. Stična je v svojih knjigah dokazala, da je bila >za svoj čas kulturno središče, ki mu ga na Slovenskem ni bilo para«. Iz takih razprav se nain odkrivajo povsem novi ljudje, ki jih dozdaj nismo imeli v evidenci. Glonar je prvi z vso natančnostjo in vestnostjo razbral in zapisal prvih tristo knjig nekdanje stiške knjižnice ter je mnenja, da bi se še marsikaj dalo dognati iz študija še drugih zakladov, ki so pripadali Stični. V rubriki »Zapiski« objavlja prof. Sarin, dva nova rimska napisa, dr. Loiar pa popis dveh staro-slovenskih najdb: na Bledu in pri Sv. Petru v Ljubljani, jih primerja z najdbami po ostalem slovanskem svetu ter določa starost tem tako redkim, zato znanstveno tem bolj dragocenim najdbam slovenskih starožitnosti. Prof. J. Kelemina prinaša filološko razlago krajevnega imena Vuizilinesteti, ne da bi mogel podati točno lokalizacijo kraja, ki je ležal nn goričanskih tleh v smeri proti Škof ji Loki. Isti avtor prispeva tudi •z nekaterimi podatki za zgodovino kraja in imena nekdanjega trga Kro-novo na Dolenjskem. M. Rupel, ki je pred dvema letoma pisal v Glasniku o dr. Iv. Prijatelju ob njegovi 60 letnici, mu je v tej številki Glasnika posvetil posmrtno besedo. Urednik dr. J. Mal riše pomen in delo letos umrlega srbskega zgodovinarja Stonoje Sta-nojeviča, organizatot j« srbskohrv. - slov. Narodne enciklopedije in predsednika Jugoslovanskega historičnega društva. Dr Melita Pivec-Stele prinaša končno tudi nekrolog o L. Eisenmannu, profesorju za slovunsko zgodovino in kulturo na pariški Sor-boni, poudarjajoč zasluge pokojnika zlasti tudi v njegovem delu za pravilno spoznavanje naše države in našega naroda v tujini. Kakor običajno je bogata in s svojimi prispevki tehtua tudt rubrika s slovstvenimi poročili. Prof. BaS poroča o izdanju arheološke karte za ptujski okraj, na Grafenauerjevo Karolinško ka-tehezo opozarja Fr. Grivec, prof. Kelemina pa na Nahtigalove Starocerkveno slovanske študije ter na najnovejša toponomastičnn raziskavanja na zahodnem Ogrskem. Ruplovo izdajo dela Janeza Svetokriškega ocenjuje dr. J. Turk, prof. Polec poroča o razpravi Theod. Mayerja o nastanku moderne srednjeveške države in o svobodnem kmečkem stanu. Isti reterent opozarja na Zwitterjevo študijo o prebivalstvu na Slovenskem ter jo izpopolnjuje z nekaterimi arhivalnimi dostavki in eno pregledno tnblo o štetju iz leta 1754, poročila zaključuje končno dr. Malova opozoritev na podatke o ljubljanskem «likurju bidermajerske dobe Vinc. Dorfmeistru. Muzejskemu drušlvu želimo v novem letu čim lepšega razmaha, da čim globlje zaorje v leho naše domače zgodovine in postane desna rokn in trdna opora naše Akademije na svojem področju znanstvenega raziskavanja. Naj ostanejo društvu tudi naprej zvesti stari člani, pristopajo v obilnem številu novi, naklonjena pa naj bodo našemu najstarejšemu domoznanskemu društvu tudi oblastva pri dodeljevanju podpor iz javnih proračunov. Cas zv. IU - IV Za božič je izšla dvojna številka »Časa«, ki prinaša med drugim zanimivo gradivo ter zasluži zato posebne omembe Na prvem mestu je govor dekana tehniške fakultete g. dr. A. Gosarjo »Misli ob prazniku Kristusa Kralja«, govor, ki ga je iinel nn akademski proslavi praznika Kristusa Kralja. Gospod dekan govori o papeževi poslanici o praznovanju tega praznika, ki je zlasti praznik jav-nego delovanja kristjanov. Svoje misli naveže no popožovo okrožnico ter razloži bistvo Kristusovega kraljestva ter opozarja pred nevarnostjo, da go ne bi tolmačili samo preveč zunanje. Gosar go pojmuje pravilno kot notranje kraljestvo, ki ni od tega sveta ter je bistvo tega kraljestva izpolnjevanje božjih zapovedi, prežeto ljubezni do Boga in bližnjega. — Dr. I. Ahčin je v tej številki končal svojo razpravo o »Evoluciji v sovjetski Rusiji*, ki je dokazala, da marksizem več ne obvlada ruskih množic ter da se narod kot tak vedno bolj odmika od te ideologije. Marksizem pa se tej liniji skuša prilagoditi. — Dr. Ciril Žebot, mladi pravniški znanstvenik, se v kratkih pogledih ozre na ustavo nove Portugalske, ki ga posebno zanima z ozirom na korporntivno organizacijo in na njen položaj v družabnem pravnem sistemu. — To bi bile razprave te dvojne številke. V »Obzornikur pa je dr. Janžekovič končal svoje pripombe k šerkovi kritiki Vebrovih dokazov za bivanje božje. Najzanimivejši članek tega obzornika pa je izčrpen Šolarjev referat o znanem Akademskem kulturnem socialnem tednu, ki se je vršil v dneh od 10. do 14. avgusta leto 1937. V njem Šolar izčrpno podaja vsebino posameznih govorov ter registrira iudi debato po vsakem predavanju. Obenem pa naslika tudi ves potek taborenja in skupnih zabav, ki so prinesle v to zborovanje svojevrstno prisrčnost in iskrenost ter posvežile znova že usiliajoČo akademska zborovanja, ki so imeli v našem gibanju svoj čas tako lepo tradicijo. Dr. J. Rus popularizira zanimiv zapis slovenskih župnij (ti-stln, ki so dajale dovke oglejske patriorhiji) iz leta 1296., kar je vsekakor izredno zanimiv dokument. V. K. poroča o kongresu Pax romonoe v Ljubljani. Med ocenami so ocenjene naslednje knjige: Zdešor »Kratek obris zgodovine usmiljenih sestra sv. Vinceticn Pavel.« Lusknr -^Obredni priročnik*, Hnndel Mnz/.eti ».lese in Marija« (V.N.). Kukučin »Hiša v bregur (V. N'.), D. Vieser »Pev-ček« (V. N.) ter Kulunčič »Blagoslovine sv. kato-ličke cerkve«. V »Zapiskih« poroča Vran o romanu Miška Kranjca Žolesje se prebuja« ter se ob njem ozira tudi na vso dosedanjo Kranjčevo pisateljsko delovanje Vidi se, da je poročevalcu dobro znana Slovenska Krajina ter razmere v njej ter hoče biti pravičen kritik pisatelju. F. J, piše o osebi in družbi, o družini (I. F ). Važni pa so zopet Dokumenti za presojo dogodkov v Španiji« (pismo španskih škofov ter svetovni odmevi nanj (J. F.). Ob zaključku se revija z veseljem spominja ustanovitve slovenske nove Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Celoletna naročnino 60 din. Nova oporišča angleške sile po svetu Vlak bo mogoče avtomatično ustaviti Vodoravno: 1. glasbeno orodje, 3. svetopisemski kraj, 4. začetni črki imena in priimka sodobnega slovenskega umetnostnega zgodovinarja, 6. del strehe, 8. navadna kratica pri bivših ministrih, 9. obok, ki obdaja zemljo, 11. egiptovsko božanstvo sonca, 12. druga beseda za okolico, 16. poletna vrtna hišica, 17. Kreitenova igra iz rimskega življenja, 19. ženska oseba iz Grillparzerjeve tragedije, 21. skrajšano žensko krstno ime, 22. druga beseda za lepo vedenje, 23. večja pesem pripovedne vsebine, 24. ruska reka, ki se pri Nižjem Novgorodu izliva v Volgo, 25. hrib nad Jesenicami, 26. večja ploskovna mera, 27. pevsko znamenje, 30. finsko pristanišče na zahodnem obrežju, 33. tuja beseda za del zemlje, 34. skrajšano žensko krstno ime, 36. druga beseda za zapreko, 37. grški bog ljubezni, 38. del obraza, 39. nekdanja osrednja grška pokrajina, 40. ženska oseba iz svetega pisma, 41. slovenski sodobni leksikograf in prevajalec, 42. tuja beseda za poslanca. Navpično: 1. važnejša trdnjava v severni Afriki, 2. pomembnejša reka v srednji Italiji, 3. druga beseda za učenje, 5. navadna kratica namesto lastnoročnega podpisa, 7. pisalna potrebščina, 10 nevestina oprema, 12. naslovna moška oseba iz Shakespearove tragedije, 13. tuja beseda za smešno pretirano podobo, 14. del naslova, 15. večji kraj v velenjski občini na Štajerskem, 16. del glave, 18. kraj blizu Šmarja na Dolenjskem, 20. neka stara mera in vaga. 25. trgovski izraz za predplačilo. 27. trda snov, 28. glavna in promenadna zagrebška ulica, 29. ud družine v otroškem govoru, 31 moška oseba iz Reymontovega romana »Kmetje«, 32. naslovna moška oseba iz Grillparzerjeve žaloigre, 33. mera za papir, 35. važnejši desni pritok Donave na Bavarskem, 37. tuja beseda za nravnost, 39. turški naslov, 41. začetni črki imena in priimka bizantinskega kronista (9. stol.). REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno; 1. Kozak, 6. Kropa, 11. Abel, 12. Amur, 13. ara, 15. liv, 16. Ares, 17. Arad, 18. Ar.lrat, 20. Atika, 21. nakit, 23. Erazem, 25. duh, 26. Oberon, 28. utvara, 30. oče, 31. torzo. 33. mlaj. 34 avba, 35. zajka, 37 brca, 38. Rope, 39. Srh 41 ata, 42. baba. 43. moda, 44. kitara, 46. jelen, 47. učilo, 48. večina, 49. era, 50. gaža, 51. nit. Navpično: 1. Kalan, 2. Obir, 3. zev, 4. Alarih, 5. karat, 6. kmet, 7. Rus, 8. oratar, 9 Pariz, 10. arak 14. Adam. 19. akut, 20. area, 22. adut, 23. Ebro, 24. Enej, 26. oaza, 27. očak, 29. Vrba, 30. olje. 32. ovca. 33. mapa, 34. Artiče, 35. zabava, 36. Ar-deni, 37. Baku, 38. drog, 39. Solin, 40. Banat, 42. bala, 43. meča, 45. tir, 46. jež. 7. isto vnemo, s katero Anglija povečava svojo armado, svojo mornarico in svoje letalstvo, se je lotila tudi utrjevanja važnih vojaških oporišč- na vseh delih angleškega imperija. Spremembe, ki so se zadnja leta zgodile na obalah Sredozemskega morja in tudi na Daljnem vzhodu v Aziji, so angleški vojaškoobrambni položaj docela spremenile. Dandanes mora Anglija računati. da se lahko zgodi, da bo na raznih delih sveta hkrati napadena. Zato tudi beremo zdaj iz Arabije, zdaj iz Indije, zdaj iz Daljnega vzhoda in celo iz Amerike in Afrike, da Anglija nu novo utrjuje kraje, ki so bili doslej docela neznani in da iz njih dela nova velika oporišča svoje svetovne sile. Tako beremo, da se je vrhovno poveljstvo ozemlja ob Sueškem prekopu odločilo pri vasi Geneffe zgraditi največje vojaško letališče na bližnjem vzhodu. Ta vas leži na južni strani kanala in sicer že na egiptski struni. Od skrajne točke kanala je oddaljena kakih 40 km, od Kaira pa tudi le 90 km. Obenem bodo za vojaške namene predelali dosedanje civilno letališče v Port Saidu na severni strani prekopa. Istočasno pa se tudi egiptska armada silno obo-rožuje, izpopolnjuje svoje letalstvo, obrežje se utrjuje, armada se povečava in motorizira. Drug tak kraj, ki je bil doslej le tiho civilno letališče, ki pa se je kur čez noč spremenil v važno vojaško letališče, je v Beludžistann, blizu iranske meje, torej na zadnjem kotičku indijske države. To je sedaj malo pristaniško mestece Gvadar ob Arabskem morju, ki je s tem postalo nekaka prednja straža in prednja utrdba Boj med krokodilom in morskim volkom Iz Sidneva v Avstraliji poročajo: Večja lovska družba iz mesta Port Darwina je lovila ob reki Adelajdi kakih 70 milj pred njenim izlivom v morje. Tukaj je bila priča nenavadnega boja med krokodilom in morskim volkom. Krokodil je mirno plaval po vodi, ko ga je naenkrat napadel velik morski volk, ki je pluval vrh vode. Krokodil se je s silnim udarcem svojega repa hotel iznebiti svojega napadalca. Treščil je /. repom po nasprotniku ter ga vrgel v zrak. Ko jc morski volk priletel nazaj v vodo, sta se oba nasprotnika zagrizla drug v drugega in se potopila pod vodo. Boj pod vodo pa se je nadaljeval še kakih pet minut. Čez pet minut je morski volk priplaval na površje. Videlo pa se mu je, da je precej ranjen, foda krokodil je bil takoj za n jim ter ga je zgrabil s svojimi silnimi zobmi ter ga vlekel nazaj v vodo. Čeprav se je morski volk hudo otepal, ga je nazadnje vendarle zmogel krokodil ter ga potegnil s seboj v vodo, kjer ga je požrl. Kakor eo lovci mogli presoditi, je bil krokodil kake tri metre dolg, morski volk pa dva metra. Upajmo, da to ni lovsprav-ljene jaslice, ki so bile narejene že leta 700. Jaslice so fhostavljene v cerkvi, kjer so pokopane kosti sv. Miklavža Mirskega. Časnikarsko društvo province Bari je s pomočjo oblasti precej žrtvovalo, da so starodavne jaslice iz leta 700, ki so bile že dolgo pozabljene, spravili na dan ter jih popravili. Prenovljene starodavne jaslice je blagoslovil sam nadškof Marcel Mimmi ob veliki udeležbi občinstva. Jaslice so veliko delo zgodnje krščanske umetnosti. Podobe in hlevček, vse je narejeno v naravni velikosti. ' opisa nedvoumno in zelo jasno razvide!, da je Koflerjcva naprava le slabši posnetek Masletove naprave, ki je v vsakem oziru popolna! Masle-tova naprava je bila že dne 24. in 31. julija 1919 od komisije direkcije drž. železnic v Ljubljani v vsakem oziru s popolnim uspehom praktično reizkušena na progi med postajama Ljubljuna-rezovica, vsakikrat pri treh vlakovih vožnjah v obeh voznih smereh s hitrostjo tovornega, potniškega in brzega vlaka. Številno občinstvo je takrat z velikim zanimanjem opazovalo, kako je ta nova naprava v V6akem primeru potrebe vedno sama brezhibno ustavila vlak. Od članov železniške komisije je prejel g. Masle po takoj popolnoma uspelih poskusnih vožnjah pismena odlična strokovna mnenja, da je ta naprava za preprečenje trčenj vlakov itd., odličnega pomena in za varnost železniškega prometa neobhodno potrebna. O tem Masletovem izumu so takrat jugoslovanski in inozemski časopisi obširno poročali in ie zato zelo verjetno, da je gotovo tudi inž Kofler čital ali pa čul o njem v sosedni Avstriji in ga po mnenju naše javnosti, sedaj ko se je nanj že malo pozabilo, prenesel na brazilska tla! Koflerjev izum torej ni nov — zato, ker obstoji Masletov izum že od leta 19191 G. Masle pa je prepričan, da bo ta njegov izum kot neobhodno potreben, prej ali slej upeljan f>o vseh naših železnicah. Holatidski princ Bernard, ki se je bil pred časom na avtomobilu nevarno ponesrečil, je v družbi svojega brata prvič šel na sprehod »Ti se dobro razumeš v slikarstvu in umetnosti. Povej mi no, kako ti ugaja tale slika! Dobil sem jo od slikarja namesto 1000 dinarjev, katere mi je dolžan. « >še vedno ti dolguje 1000 dinarjev!« Pod gornjim naslovom je bilo v »Slovencu« dne 4. januarja 1938 objavljeno poročilo, da je izumil inženir Kofler, ki je Avstrijec in živi ta-čas v Braziliji, novo napravo, s katero bo odslej mogoče avtomatično ustaviti vlak. Dne II. januarja pa je prišel v naše uredništvo železniški uradnik g. Zvonim.ir Masle ter je povedal, da je to [>oroč.ilo iz inozemstva o novi napravi neresnično, zato, ker izum take naprave že obstoji in je tako napravo, ki na isti način avtomatično ustavi vlak, izumil g. Masle že leta 1919. G. Masle je [»okazal več tozadevnih listin. G. Masle je navedel, da je iz Koflerjevega Št. 27. Signal je zadonel in viteza sta v skoku zdir-jala drug na drugega. Sredi borišča sta treščila skupaj, da je vse za-hreščalo. Obe sulici sta se zdrobili v tisoč koščkov. Spopad je bil tako silen, da sta ee oba boja vajena konja sesedla na zadnje noge. Ko bi viteza ne bila v boju tako izkušena, bi bila gotovo oba popadala na tla. Oba eta naglo dvignila svoji živali ter odjezdila nazaj vsak na svoj prostor, kjer sta dobila vsak novo sulico. Glcdalci so glasno kričali in z robci mahali ter tako dajali duška svoji zadovoljnosti zaradi lepega prizora, ki so ga bili deležni. Kakor hitro pa sta viteza bila zopet na svojih prostorih, je takoj nastala gluha tišina. Znova jc zadoncla trobenta in znova eta zdirjala viteza, ki eta s konicami svojih kopij merila v nasprotnikov ščit. Sedaj je bil spopad tako silen, da se je razdedinje-ni v sedlu zamajal. Vendar je zadnji hip svoje kopje dvignil za ped višje ter ga naperil v nasprotnikov vizir. Ta sunek je bil jako težak, vendar pa vedno uspešen. Tako je tudi sedaj imel svoj uspeh. Templovec pa je bil tako izurjen bojevnik, da bi prav gotovo tudi sedaj nc bil padel e konja, ko ne bi se mu bilo pretrgalo jermenje pri sedlu. V gostem oblaku prahu m nesnage eta se vaijaia konj m îezdcc sredi borišča, vendar pa razgreti gledalci zaradi prahu tega prizora nieo mogli videti. Kvaliteta tona odločuje pri izberi radia? Dober ton je glasba. Pri izdelavi naše simfonijske serije 38 smo se držali tega načela, zadovoljstvo kupca pa dokazuje, da smo uspeli. Naši trgovci Vam bodo s ponosom pokazali Sim-fonijsko serijo. Prepričali se boste z očmi in ušesi o nenadomestljivosti naših prejemnikov. f* Barkarola 461 «f mesečno Din 225.- PHILIPS RADIO Kakšno bo letos vreme? Vremenska tabela za leto 1938 na podlagi opazovanja od 13. do 24. decembra 1937, t. j. 12 dni, ki naj pomenijo 12 prihodnjih mesecev 1938. leta. Napoved V začetku mraz, potem južno, padavine Deževno, jug z malo padavinami, sneg Južno, dež in ie sneg Menjajoče lepo, deževno Vzhodni vetrovi, noči bolj hladne, malo padavin Vzhodnik, malo padavin Suho, lepo, vročina Jug, vročina, po vzhodu nevarne nevihte Vzhodno, lepo hladno, malo padavin Severno, mrzlo, lepo. Padavine, dež, sneg Severovzhod, mrzlo, malo padavin, sneg Severovzhod, mraz, mileje, dež, sneg Že več kot dve desetletji in pol opazujem vreme in smeri vetrov v gori omenjenih dnevih pred božičem. Lani ste objavili tabelo, podajam jo tudi letos. Lanska tabela 1937, je dobro in točno kazala do junija, in od srede septembra do konca leta, razen poletnih mesecev, ki so jih zgrešila celo V kratki dobi vremenska poročila. Mogoče je to zaradi sončnih peg, ki so vplivale na vreme. Po vremenski tabeli je razvidno, da bo v letu 1938 zmerno in ugodno vreme. Rudotl Terčelj, stavbni podjetnik, Ljubljana VII. Op. ured.: Gornjo vremensko tabelo nam je g. Terčelj podal že 28. decembra. Kakor vidimo, je za prvo polovico januarja pravilno napovedal. Dec. 1937 13. december 14. december 15. december 16. december 17. december 18. december 19. december 20. december 21. december 22. december 23. december 24. december Meseci Januar Februar Marc April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Opazovanje od 00 do 12. ure Južno, sneg. dež Mrzlo, dež, sneg Jug, dež, eneg Južno, lepo Vzhodno, lepo Vzhod., lepo, vroče Vzhodnik, vročina Jug, vročina, lepo Vzhodno, vreme lepo Severno, lepo mrzlo Severno, lepo, mrzlo Severno, lepo, mrzlo Opazovanje od 12. do 24. ure Južno, sneg, dež Mrzlo, dež, sneg Jug, dež, sneg Južno, dež Vzhodno, lepo Jug s pad., vroče Jug, lepo, vroče Vzhodnik, lepo vroče Vzhodno, lepo hladno Severno, mrzlo, dež, sneg Vzhodno, lepo, mrzlo Jugovzhod., mileje Speti Planica bo zmagala Kakor poroča dunajski »Sporttngblatt«, bo vendarle predrlo stališče našiih zimskošportnih krogov in zmagalo v sporu zaradi mamutske skakalnice v Planici Saj si drugače ne moremo misliti — tako pravi list dalje — da bi posestniki te edinstvene športne naprave, ki so zgradili poleg nje še štiri skakalnice za 25, 35, 45 in 65 metrske skoke, priredili v naslednjih tednih tečaje za skoke in polete. Kot trenerja fungirata najboljša jugoslovanska skakalca Novšnk in Pribošek. Vse naprave so do 30. marcu na ruz- JVaša reprezentanca proti Potiski na vidiau Za revanžno tekmo s Poljeko se naši nogometaši temeljito pripravljajo. To je tem bolj potrebno, kajti poraz, ki ga je naš nogomet doživel v Varšavi, je treba popraviti, docela popravili. Važno Je to srečanje zlaeti zaradi tega, ker se bo odločilo, ali so bomo obdržali v nadaljnjem tekmovanju za evetovno prvenstvo, ali pa bomo izpadli. Zvezni kapitan je preskusil svoje moči z dunajskim Rapidom, ki je podlegel našim »belim orlom« z 4:2 (2:1). Ta rezultat ne sme biti ab»o: lutno merodajen pri sestavi našega moštva, kajti tekma je bila odigrana na težkem terenu in konec koncev večina igralcev še ni v svoji najboljši formi. Dalje je pritegnili še vse igralce, ki proti Rapidu niso nastopili in imajo vse sposobnosti, da pridejo v reprezentanco. Prednost v tej borbi imajo naši, ker ho tekma na naših tleh in pred domačini občinstvom. Vendar ee samo s tem dejstvom ne smemo zadovoljiti, kajti potrebno nam bo za srečanje s Poljaki borbeno moštvo, ki bo pokazalo glavno važnost na napadalno stran in ki bo dajalo gole. Naloga, ki čaka naše igralce, je težka in tudi stališče našega zveznega kapitana pri sestavi moštva ne bo ravno rožnato. I)a bo to v vsakem pogledu uspelo, mora reprezentanca pred odločilno tekmo « Poljaki večkrat nastopati. Kakor smo zvedeli, bo naše moštvo kmalu odigralo drugo poekusno tekmo. Tako je prav in le na ta način bo imel zvezni kapitan možnost, da izbere najboljše izmed dobrih. Tekmo s Poljsko je z ozironi nn dejstva, ki smo jih navedli, vzeti z najreenejše strani. Gre pa poleg tega za ugled našega nogometnega športa, ki smo ga že večkrat po nepotrebnem dlskredltlrall. Imamo sposobne igralce, ki jih je čimpreje izbrati ter ž njimi sestaviti reprezentanco, ki ho lahko dostojno zastopala barve naše države. Varšava se ne sme več ponoviti! Občni zbor Kolesarske podzveze v Ljubljani. Kolesarska podzveza v Ljubljani je imela svoj redni letni občni zbor dne 9. januarja t. 1. v prostorih kavarne Vospernik v Ljubl jani. IJde-ležbu delegutov posameznih včlanjenih klubov je bila nepričakovano velika Predsednik g Vospernik je otvoril občni zbor in pozdravil vse navzočne, predvsem pa tajnika Kolesarske zveze polago vsem tu- in inozemskim skakalcem brezplačno. Na skakalnici zu polete, na kateri je dosegel Avstrijec Bradi s skokom 101 meter največjo svetovno znamko, so določene v tej sezoni velike tekme. Teh poletov se bodo udeležili tudi Avstrijci s svojimi najboljšimi skakalci, O tej stvari bo sicer izreklo zadnjo besedo zasedanje FIS-e, ki bo februarja na Finskem, vendar vse kaže. da bo zmaga naša. ker so povsod uvideli, tla ne gre mladine zaustavljuti pri njenih težnjah po napredku. g. Ferrarija, nakar jc prešel nn dnevni red. Za novo izvoljeni odbor je vladalo veliko zanimanje, kajti predlagane so bile štiri kandidatne liste Vsi navzočni so se zedlnili in končno predlagali samo eno kandidatno listo, na kateri so bili izvoljeni bledeči gg.: predsednik Vospernik. I podpreds l'.anknr, II podprede, Pognčar, tajnik Tršan. namestnik Svajzcr, blagajnik Frkolj. namestnik Gregorič, tehn. referent Pleško, namestnik Prešeren; v odbor pa: Butinar, Bezlaj in Žerjal; revizorja pa Moder in Matko. — Prva seja bo v petek, dne 14 t. in., ob 19 uri v prostorih kavarne Vospernik, Ljubljana, Sv. Jakoba trg. Medklubske tekme S. K. «Ilirije» v tekih Športni kluli lllri.ta priredi v nedeljo, 16. januarju 1!I!)H v Planici modklnhsko tekmo v tekih t.a se-ntorje in junlorje. Proga zn seniorje ja dolga 10 km, za junior,ie fi do 8 km. Pravico starta imnjo vsi verificiran! soillorji — člani kluliov ЛZSZ. Pri Junior.llh tn pogoj r. mirom na predpise Zvezo ne pride v poštev. Start je točno oh 10 dopoldne izpred doma 8K Ilirije. Vodstvo tekme si pridržuje pravico v primeru potrebo start prelotltl. Prijave se pošiljalo v Dom Ilirije najjasneje do sohote, 15. januarja oh an. v Ljubljano pn najkasneje do petka opoldne nn nnslov sekcije v kavarno Evropo. Prljavnlne nt! Nagrade: Prva v sonlorsk! in jnnloraki skupini prejmeta praktično darilo ln diplomo. — Drngn v vsaki skupini praktično dnrllo. — Tretji In četrti v vsaki skupini plaketo. Žreb ho oh H pred tekmo v Domu Ilirije. Kluhl, ki letijo 7n svoje člane prenočišče In prehrano v Do-mu Ilirije, naj Javilo to najkasneje do 13. t. m. oh IS. url nn nnslov sekcije. Ljubljnnn kavarna Evropa. Smučarske tekme S. K. »Planine« Medklubski propagandni smučarski tek priredi KS Planina v Ljuhljnni v nedeljo, dne 2.1. januarja 1(138 z» verificirane in neverlflelrnne tekmovalen smučarskih kluliov. kl so včlanjeni v JZSŽ. Tekma ho izvedena v okolici pobile pri T.juhljanl. Start ho 23. januarja oh 11 dopoldne pri iroslilni -Mi-klnv« v Potnicah, kjer bo tudi cilj. Tekmovalo se ho v treh skupinah, ln sleer: I. skup. verificiran! tekmovalci nn 15 ooblačono. vetrovno, smuka neugodna. Sv. Lovrenc na Pohorju, fW m: —2, oblačno, mirno, 20 cm pršiča na 70 podlnge. Tlim ski vrelec. 5.10 m: —7, oblnč.no. mirno. 3cm pršiča na 05 podlage. Setijorjev dom, /53? m: —8. 10 em pršiča na Ш podi. Pohorski dom: —3, jasno, mirno. 15 em pršiča na 40 em podlage. Rušita kola, 1Î49 m: —t, jasno, vetrovno, 10 om pršičn na 35 podlage. Dodatno poroči/o ari 10. januarja H}!)H: Sv. Kril nad Jesenicami: oblačno, mirno, 12 em prši ča na 45 podlage. Gorjuše, tonom: plus 3. oblačno, mirno, 5 cm novega snegn na 00 podlnge. Programi Radio Liubiiana > Sreda, lt. januarja: 19 Kmečka godha. kmečki ples (plošče) _ 12 45 Vreme, poročila — 13 f'as. spored, obvestila — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega ork. -- 14.15 Vreme, borza — 18 Mladinska ura: Januar v narav', (g. Miroslav Zor) — 18.20 Med igračkami (pl.) — 18.40 Razširjenje pokojninskega zavarovanja (g R. Smersn) — 19 Pas. vreme, poročila, spored, obvestila — 19.35 Prenos simf. koncerta z Dunaja. Dirigent: Os wnld Knbastn. Heethovon: Simfonija v П In Chopin: Klavirski koncert v f molu (Nikolaj Orlov) - 20.50 Nac. predavanje — 21.10 Nadaljevanje prenosa z Du naja: Bela Bartok: Koncert za godala, tolkala In Ce-lesto. Cajkovskij! .1812« slavnostna uvertura — 22 f'as. vreme, poročila, spored — 22.15 Radostni zvoki (Rad, orkester). Dragi programi» Srrdn, 12. januarja: Belarad: 20.55 Holandski evropski koncert — Zagreb: 30 Plošče po icljnh, 23.59 Holandska — Dunaj: 19.35 Simfonični koncert, 22.20 rmferii lene, hi se NIKDAR NI POSTARA Nobene gube, nobene brazde v 45. letu! Gladka, jasna in čista koža mtadega dekleta! Videti je kakor čudež, a ime vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Blocela« — presenetljivega odkritja profesorja dunajskega vseučilišča dr. Stej-skala. Biocel je dragocen naravni pomladilnl element, ki ga mora imeti vsaka gladka in nnpeta koža. Zdaj je v vsnkl tubt rožnate kreme Toknlon ter Vam redi in pomlajuje kožo. ko spite. Vsako jutro, ko se zbudite, sta videti mlajši. Gube in brazde so kakor Izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (kl nI mastna), da napravite svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let In ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvenele polti. Pridobite si spet Jasno in čvrsto lice ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdu-Sent boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako, se Vam denar ppvrne. Plesna glaslia — Budimpešta: 19.40 Orkestralni konc., 20.55 Holandska. 32.45 Ciganski orkester — Trtt-Milan: 17.15 Sopran, 21 Opera «Samson in Dallin. — Hi m Baii: 17.15 Violina, 20.55 Holandska, 32.10 Trio — Praga: 20.05 Filharmoniftni koncert — Varšava: 20 Plesna gl., 21 Chopinove skladbe, 31.35 Holandska — Sn/ija: 10 30 VojaAka godba, 20.45 Klavir, 21.15 Vokalni koneert, 22 Zabavni koncert, 23 Narodne pesmi — Berlin: lil.10 Sekstet, 20 Brucknerjeva III simfonija — Ostale nemške postaje: 311 Slavnostni koneert »b obletnic! plebiscita iz Saarhrlickna — Sottens: 20 Тлћкп glasba, 20.30 Provoncalska glasila. 21 Film, 22 Jazz — Strasbourg: 21.30 Veliki koncert. V globoki žalosti naznanjamo, da nas je danes za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, brat, stric in tast, gospod Anton Kremžar strojni podjetnik in posestnik Umrl je v starosti 62 let, po kratki in težki bolezni, providrn s tolnžili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 13. januarja 1938 ob 0 dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. fit. Vid nad Ljubljano, dne II. januarja 1038. Žalujoče rodbine Kremžar, Lovretič, Novak Kupujte lepa in trajna darila novoporočencem TRGOVINA H. NICMAN, LJUBLJANA Vam nudi vsakovrstne kipe, krasne križe za obesiti in postaviti, cele garniture svečniki od Din 60'— dalje, slike najrazličnejše velikosti in kvalitete. Cene izjemno nizke. Postrežba točna in solidna. MALI OGLASI V malih oglasih velja vseka besede Din 1'—; zenltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi «e plačujejo takoj pri ■aročflu. — Prt oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska S mm tiso k a petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. lliržbodbbe Industrijsko podjetje v Sloveniji sprejme za svoj prodajni oddelek za čimprejšnji nastop mlajšo samostojno in sposobno moč s prakso lil trgovsko nadarjenostjo ter perfektnlm znanjem slovenščine in hrvaščine ter nemščine v govoru ln pisavi. Samo taki, ki gornjim zahtevam resnično popolnoma odgovarjajo, naj pošljejo svoje lastnoročne in obširne ponudbe pod »Zaupanja-vreden« 235 v upr. »Slov « Dobrega lesostrugarja sprejme Vrane Rojlna, Ljubljana, Kolodvorska S Vzgojiteljico v. znanjem nemščine — sprejmem k dvema dečkoma od 7 zjutraj do 7 zvečer. Ponudbe v npr. >-Slov.« pod »Dobrosrčna« št. 340. (b) Turbino ca. 15 HP rabljeno, krožno žago, cirkularko In garnituro železnih delov za vene-cljanko - kupimo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobro ohranjena« 378. Občine, klavnice, mesarji! Pištolo za ubijanje goveda, kot jo predpisuie ministrska naredba, dobite kot tudi patrone in vse rezervne dele pri tvrdki SPcCIO, trg, kom. dr., Ljubljana, Mestni trg 5/II. „SEovenčeva' podružnico Ljubljana, rtjrseva cesta i palača Poštni dom I + Naznanjamo žalostno vest, da je naš zvesti sodelavec, gospod IgnacH Inkret trgovski potnik po 25 letnem vestnem službovanju in dolgi, težki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pokojiali ga bomo v sredo, dne 12. januarja 1938 ob pol 16 na mestnem pokopališču na Pobrežju. Ohranimo ga v častnem spominu! Kletarska zadruga r. z. z o. z.. Maribor Službe iščejo Natakarica zmožna ln sposobna, išče službo v boljši gostilni ali restavraciji. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 395. (a) Trgovska pomočnica mešane stroke, vajena ln voljna vseh del v gospodinjstvu. Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju. (a) шш\ 16 let star fant se želi izučiti za mehanika, Naslov v upr. »Slov.« pod št. 384. (v) ШШШ Štiristanovanjska hiša z vrtom, blizu postaje Pragersko, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 50. V Brežicah ln okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri inž. Mlklau Otmar, Brežice. (p) Stanovanja ODDAJO: Dvosobno stanovanje s kopalnico in pridklina-mi. oddam s 1. februarjem. Polzve se v upravi »Slov.« pod št. 366. (č) Šestsobno stanovanje komfortno, oddam maja aH prej. Pojasnila : Dvor-šakova ulica 6-III. Telefon 33-14. (č) I Pohištvo Nova kauč I ogrodje iz orehove korenine, solidna Izdelava, ln več kuhinjskih kredenc -proda Krže Franc, pohištvo, Vrhnika. Ogleda se na skladišču : TyrSeva o. št. 23, Ljubljana. (S) I 'ЈТ7Г fffTff^ Šivalni stroji nekoliko rabljeni, nemški fabrlkat, zelo ugodno naprodaj. - Nova trgovina, TyrSeva 36. (1) Štajerska jabolka dobite poeent pri GOSPODARSKI ZVEZI Ljubljana Tyrševa c. 29 Patent »Kraljica peči« ki se naloži le enkrat dnevno ln gori ves dan. jo v zalogi v vseh velikostih pri Л. Semenlč ln drug. železnlna. Ljubljana, Miklošičeva cesta 15, telefon 48-67. (1) VINO iristno in poceni dobite pi: Centralni vinarni v Ljubljani TELEFON Š'IEV. 25-73 1ИЕШ! Breipfa (fen oouh * tçrOn/ul сепЛ iiriEL'HEROLD0"/ MARIBORs, lož Dïn 13"- nova gramofonska plošča svelovne znamke po izbiri 0 novi!) DlOSt SOrtl-raniti samo Din 100 - L)okler traja zaloga Velepič Jernejeva c. 25, Ljubljana Nestlé čokolada V vsaki tablici čokolade NESTLE, kl se prodaja po din 1<-in več, se nahaja po ena lepa sličica. Hranite te sličice za novi album »Čudeži iz vsega sveta«, III. zvezek »Lepe pripovedke«, katerega si lahko nabavite pri Vašem dobavitelju, album je zelo interesanten in poučen. 1ШШ ODDAJO: Rudniško restavracijo odda Udruženje rudniških nam. v Velenju 1. marca 1938 v najem. Ustna licitacija bo 14. januarja ob treh popoldne na rudniku Velenje, lîeflektantl naj predložijo osebno dokumente o obrtni pravici. Pogoji navpogled pri licitaciji. (n) ODDAJO: Veliko prazno sobo oddamo takoj v Metelkovi ulici 13. (s) Hranilne knjižice 3% obveznice, vrednostne papirje — stalno kupuje Al. Planinšek trg. ag. bančnih poslov, Ljubljana Beethovnova ulica 14-1. Telefon 35-10. Hranilne knjižice vse — tudi podeželske 3% OBVEZNICE za likvidacijo kmečkih dolgov VREDNOSTNE PAPIRJE stalno kupujem po najvišji ceni in takojšnjemu izplačilu Izposlujem vse bančne in blagovne posle nakup in prodajo premičnin in nepremičnin blago, hiše. vile, parcele itd. Al. Planinšek trg. ag. za bančne posle LJUBLJANA Beelhovnova ulica 14-1 Telefon 35-10 Za sadovnjake, vrtove in parke najboljše sadne, vrtne in poljske rastline Vam ј^ЗД dobavi naša že nad 100 let obstoječa družba, vsir ki ima 250 ha obdelanega sveta. Ж (gamvatti-Diante SAON ARA * PADOVA* Kupujte pri trgovcih hi inserirajo „SLOVENCU"! Zadovoljni boste! ZAHVALA Za številne izraze sožalja ob smrti naše nepozabne mame, slare manie in tašče, gospe FRANJE PODBREGAR se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gosp. o. Jožetu Aljančiču, O. F. M., kaplanu župnije Sv. Cirila in Metoda, ki je blagopokojnici v njenih zadnjih urah olajšal z zakramenti sv. vere prehod v večnost. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 10. januarja iji poti. 1938. j ; a l u j o č a rodbina. Maurice Leblanc: 8 Izredne pustolovščine Arsena Lupina. Otok tridesetih krst Pluli eta v bližini otokov Glenans. Na desnici je rlič Penmareh. ob katerem sta pluli vzporedno v razdalji pelih milj, kazal temnejšo črto, tako da ee ni vedno ločila od horizonta. Veronika je mislila na svojo žalostno preteklost. na svojo mater, ki se je je komaj S|x>minjala, na svojo dolgo otroško dobo pri sebičnem in niče-niurnem očetu, na jioroko, ah! predvsem na poroko. Priklicala si je v spomin svoja prva srečanja z Vorskim, ko je imela kotnaj sedemnajst let. Kako se ie bala tega čudnega Človeka že takoj v začetku, bila pod njegovim vplivom, kakor je vsakdo v tej starosti pod vplivom skrivnostnega in nerazumljivega ! Nato ostuden dan, ko jo jo ugrabil in drugi dnevi, ki so prišli za tem, še bolj ostudni. tedni, ko jo je imel zaprlo in ji je grozil in jo krotil z vso svojo močio. Iztrgal ji je obljubo za zvezo, za zvezo, proti kateri «e je obrnila vsa njena mladostna moč in volja: toda njemu se je Zdelo, da mora j>o toliki sramoti pristati, posebno še, ker ie tudi oče slednjič dovolil. Njeno premišljevanje se je pomudilo pri spominu na enoletno zakonsko življenje. Nikoli, nikoli, niti ne v težkih urah, ko te muči mora preteklosti kakor fantomi, nikoli ne bi privolila, da bi zopet živela v tajnosti njene dušo tista ponižujoča doba, neizrečeno trpljenje, izdajstvo, nesramno moževo življenje, ki se je polagoma brez sramu s cinično oholostjo kazal takšnega, kakršen je bil. da ee je napajal, varal pri igrah, kradel svojim tovarišem in dajal svoji ženi. Vtis, ki ga še hrani in ga ne bo pozabila in ob katerem se vedno zgrozi, kadar se ca spomni. Zadosti je sanjarenja, gospa Veronika,< je rekla Honorine. »To niso le sanje in sjximini, ampak kesanje,« je odgovorila Veronika. »Kesanje za vas. gospa Veronika, za vas, ki vam je bilo življenje eno samo trpljenje.« »Trpljenje, ki je bilo kazen. « »Vse to je končano, gospa Veronika, ker boste našli očeta in sina. Dajte, ne mislite na drugo kot na svojo srečo. »Ali še morem bili srečna?« »Če morete biti srečni? To boste kmalu videli. Glejte, lu je Sarek.« Honorine je vzela iz zaboja pod klopjo debelo školjko, katere se je jiosluževala kakor nekdaj mornarji. Ko jo je pritisnila na ustnice in je pihnila, je bilo slišati močno piskanje, podobno tuljenju in se ie zelo daleč slišalo. Veronika jo je s pogledom vprašala. »Njega kličem,« je rekla Honorine. •Franca! Franca kličete!• -Ob vsakem mojem povralku je tukaj: hitro zdrči po strmi obali, kjer prebivamo in pride do pomola.« »Torej ga l>oni kmalu videla?« je rekla Veronika vsa bleda. »Videli ga boste. Podvojite pajčolan, da vas ne spozna. Govorila bom z vami kakor s tujko, ki je obiskala Sarek. « Razločno se je že videl otok, toda fwboèje je bilo «krito za celo vrsto morskih čeri. »Ah, dal Tu ne manjka morskih pečin. Teh mrgoli kakor Iriime slanikov.c, je vzkliknila Honorine. ki je morala ustaviti motor. V roke je vzela dvoje kratkih vesel. »Glejte morje je bilo ravnokar mirno, a tu ni nikoli. < In zares je bilo Iu na tisoče valov, ki so ee zadevali med seboj, se drobili in imeli s skalami neprestane in neizprosne boje. Zdelo se je, da čoln plove nasproti toku hudournika. Na nobenem kraju ni bilo mogoče razločiti niti majhnega dela modrega ali zelenega morja med kipeti jem pen. »In okoli in okoli je kakor tukaj,« je nadaljevala Honorine, »tako da je mogoče pristati na otok samo s čolnom. Ah! Iu pri nas ne bi mogli najboljši veščaki napraviti podlago za svoje podmornice. Zaradi previdnosti so prišli neki oficirji iz Lorienla pred dvema letoma, da bi se o tem prepričali in sicer zaradi votlin, ki so na zapadni obali, kamor se more prodreti samo ob oseki. Toda bilo je zaman. Pri nas niso mogli nič opraviti. Pomislite, okoli in okoli je brez števila skal, in sicer ostrih skal, ki grizejo od spodaj navzgor. In te niso najbolj nevarne. Je še mnogo drugih, ki se jih je bolj bati. Velike so in poznajo vso zgodovino zločinov in brodolomcev. Ah! te!« Glas ji je postajal tih. S tresočo se roko je pokazala nekaj pečin, ki so se vzdigovale v mogočnih skladih različnih oblik, podobne počenje-nini živalim, grajskim stolpom, iglam, glavam, sfingam, piramidam in vse to i zčrnega granita, pobarvanega s krvavo barvo. Zašepetala je: »Ah! le čuvajo otok stoletja in stoletja, a kot divje zveri, ki hočejo samo zlo delati in dajati smrt. Te ... te ... Boljše je, da o tem nikdar ne govorim in ne mislim. To je trideset divjih zveri.. Da, trideset, gospa Veronika... trideset jih je...« Naredila je znamenje križa in mirneje nadaljevala: »Trideset jih je. Vaš oče pravi, da imenujejo Sarek otok tridesetih krst, ker so ljudje zamenjali dvoje besed: écueils1 in cercueils». Mogoče... oči-vidno... Kljub temu so prave krste, in če bi jih mogli odpreti, hi čisto gotovo našli mrtvaške kosti . . Gospod Hergemont pravi, da pride Sarek od besede sarkofag, ki je po njegovem mnenju učena beseda za besedo krsta. In fiotem. boljše je ...« Honorine je nehala govoriti, kot bi hotela misliti na kaj drugega in pokazala na skalo. 1 L'écueil = pečina. — 2 Le cercueil = krsta. »Glejte, za to veliko skalo, ki nama zapira pot, boste videli 6kozi odprtino naše majhne pristanišče in na obali rdečo Francovo čepico.« Veronika je vse Honorinine razlage poslušala raztreseno. Nagnila se je naprej čez čoln, da bi prej videla svojega sina, medtem ko je Bretonka nadaljevala: »Na otoku Sareku — prav zato si ga je vaš oče izbral za bivališče — je vrsta volikih kamnitnih spomenikov, ki nimajo na sebi ničesar znamenitega, a imajo to posebnost, da so si skoraj vsi fio-dobni. Pa veste, koliko je teh spomenikov? Trideset!, trideset, kot je glavnih pečin. In teh trideset je razdeljenih |x> otoku, po obali, natančno nasproti tridesetim skalam in vsak izmed njih ima isto ime kot pečina, ki mu stoji nasproti. Dol-er-H'roeck, Dol-Kerlitu itd____Kaj se vam zdi?« Vsa ta imena je izgovarjala z istim bojazljivim glasom, kot bi se bala, da jo slišijo stvari same, oživljene s strašnim in prekletim življenjem. »Kaj pravite, gosjia Veronika? Oh, vse to je skrivnostno in je bolje, da zaenkrat še molčim o tem. O tem vam bom pripovedovala, ko bomo odpotovali daleč od otoka in ko bo vaš mali Franc v vašem in očetovem varstvu.« Veronika je molčala in pazljivo gledala na kraj. ki ga ji je označila Bretonka. Obrnila je hrbet tovarišici, z obema rokama pograbila za rob čolna in gledala. Ujiala je, da bo od tu videla svojega najdenega sina. Dospela sta do skale. Eno izmed vesel je zadelo ob steno. Pluli sta ob njej naprej in prišli do konca. »Ah!« je rekla Veronika žalostno, »ni ga tam.« »Franca ni tukaj? Nemogoče!« Je zavpila Honorine. Videla je tristo ali štiri sto metrov naprej nekaj debelih kamnov, ki so služili za nasip nad obalo. Tri ženske, ena deklica in dva stara mornarja so čakali čoln. Nobenega dečka. Niti rdeče čepice ne. I a Jugoslovansko tiskarno v Ljubiiani: Karei čeč izdajaieii: ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič