Dopisi. Iz Vitanja. (Vmeščenje novega župnika) Sijajno je bilo slovo, katero so Celjski narodnjaki priredili dne 18. oktobra zvečer odhajajočemu gospodu Celjskemu vikarju, še sijajniši bil pa je vzprejem, katerega so pošteni Vitanjski farani v četrtek dne 20. okrobra pripravili svojemu novemu g. župniku, velec. g. Jožefu Žičkarju. Na raznih prostorih postavili so bili slavolokov s primernimi napisi. Šolska mladina iu prav lepo število faranov z odbranimi moži na čelu, šlo je novemu g. župniku nekoliko pota nasproti ter so jih spremljali v dostojno okrašeno cerkev MatereBožje nahribcu. Zvonov milo petje vjemalo se je prav lepo z odkritosrčnimi pozdravi osrečeniii faranov. Topičev mogočni grom oznanjeval je veselje Vitanjskih faranov Š3 ujihovim dalnjim sosedom. Še bolj odmevale so stare Vitanjske planine od mogocnega bobneuja možnarjev v soboto večer in 21. nedeljo po binkoštih od ranega jutra blizo do mraka, kajti na ta dan je bilo napovedano kanonično vineščenje ali inštalacija novega g. župnika. Ob 10. uri bil je ves trg poln faranov ter ptnjcev, ki so od blizo in daleč pribiteli k tej svečanosti. Točno ob pol 10. vvrstil se je slovesen obbod iz farovža v ,,poletno farno cerkev" M. B. na hribcu. Spredaj stopala je dolga vrsta hrabrih kmetov, od zadaj pa vrlih kmetic; v sredi videl pa si novega čast. g. župnika, vštric Novocerkovškega dekana, preč. g. Karola Gajšeka, duh. sovetnika in župnika na Dobrni. Obdajalo nju je več dubovnikov in nekoliko prav odličnih svetovnjakov iz Celja in od drugod. Zamolčati ne morem imena preblag. g. c. kr. dvornega sovetnika Vasiča, ali pa blag. g. dr. Srneca iz Celja. Spotoma molil se je na glas sv. rožni venec. V cerkvi vršilo se je pred velikim oltarjem vmeščenje novega g župnika po škofijskem obredniku. Dasiravno so bile molitve vse latinske, jih je kmet, kakor gospod prav pazljivo poslušal. Bila se je med tem cerkev do zadnjega kotca napolnila; došlo pa je bilo zdaj tudi več bolj oddaljenih gg. župnikov, naj bi se tega veselega dne novega svojega g. tovariša vdeležiti. (Konec prih.) Iz Središča. (Opazke.) Prišla nam je te dni v roke knjižica s sledečim naslovom: ,,Letuo poročilo dvorazrednp ^"-V^ " ^ j,,«:+fl"ii"« —' Jzdal iu založil Fran Rakusa, naducitelj . Pr naših ljudskih šolah na dežeh se do zdaj nismo opazili takšaih poročil. Da, se oelo v nasib mestih in trgih jihnahajamo le redko Na prvem mestu te bio^unce je tiskan ClaneH. „ Kedo kaznuje stariše zamudnih šolarjev?" Hvaliti moramo g. Rakuša, da podučuje prosti narod, ter še celo denar žrtvuje v ta namen. Spis ta je prosto in v obče precej dobro pisan, nekatere reči pa nam vendar nočejo ugajati popolnoma. Uže to, če g. Rakuša ueitelje le ,,sedanje šole" hvali, da so za stariši največji dobrotniki mladine, ne dozdeva se nam povsem istinito. Kar hočemo zdaj povedati, ne tiče se g. R., ker ga poznamo itak kot izvrstnega narodnega učitelja, tudi ne v obče slovenskega učiteljstva. V drugih krajib je menda v tem oziru na boljem. Tiče pa se našega Ormoškega okraja, kjer smo res glede učiteljstva pravi siromaki. Da tedaj pridemo k reči, uprašamo g. R, ali so res tudi tisti učitelji največji dobrotniki otrok, ki ubogim ueencem z nemilo silo in z zanemarjanjem vseb drugib potrebnib predmetov ubijajo nemščino v glavo samo zato, da bi dobili judeževe groše, ali pa vsaj petletni prigrižljaj ? Kaj^ rečetc, %. R., k tem dobrotnikoni mladiue ? Ce tudi ti učitelji res, kakor Vi pravite, otrokom ,,se svojo lastno ruto mokre noseke brišejo", ,,jib učijo delati križ", (!?) ,.jim sezuvljejo čevlje" itd. — so-li radi tega uže njiliovi najvecji dobrotniki? Vlečejoli samo za to svojo plačo kot učitelji? Mi smo drugega meujenja. Učitelji imajo otroke učiti za praktieno življenje. Nemščiua pa jim v praktičnem življenju ne koristi, uže iz tega prostega uzroka ne, ker se je ne nančč. Drugega dobiekaiz takšne šole nimajo, kakor da iz nje izstopivši sovražijo vsako knjigo, ker se jim je v šoli z nemškimi ,,šprahleri" tako neusmiljeno nagajalo. Ali morcbiti porečete, da so jim na dobiček nemške pesmi. katrrih se morajo v nekaterib šolah našega okraja učiti, ne da bi jih nmeli? Spominjam se dobro. da se je pred nekaterimi leti v neki šoli našega okraja pela celo ,,Wacht am Rhein". Če se še poje zdaj, ne vem. (Konec prib.) Iz Ribnice. (Dostavek.) Zelo nas veseli, da smo vendar enkrat nekaj o cerkveai slavnosti v Ribnici in Janževem vrhu slišali. — Cudno se nam pa zdi, da dopisnik v svojem dopisu tudi Lebničanov in drugih dobrotnikov, kateri so tudi precej veliko k tej slavnosti pripomogli, ni niti omcnil. Dobro bi še bilo omeniti, da se je lepe proccsije od Papertnikove — ne od Popotnikove — kapelice vdeležilo veliko belih deklet, katera so z zalimi potfTO^vSfe^SLSA" >bolTk°, nOf *'}?' soni,'u -(Z a h v a ' a^ GosPod Janez Hau senbioh er, uas znani rodoljub in pravi šolski ^aj kupd zalskej Soli vže dolgo zaželeni tellurij. t. j uciJo kazoče, kako se zemlja z mescem suce okoli solnca. Za ta krasen da^r k?sS blizo 30 gld., kakor tudi za dariteljevo obče pripoznano ljubezen do šole in šolskih otrok, s katero vže več let ob sklepu šolskega leta z odprto roko razveseljuje naše marljive šolarje, izrekam blagemu dobrotniku v imenu Žalske šole prisrčno zahvalo. J. Kocuvan, naducitelj. Iz Slatine. (Izotroškega življenja.) Angelj varuh je obvaroval nedolžnega otroka pred gotovo smrtjo. Pri Malegarji se je uastanil nek profesor iz Gradca. S seboj je imel calo rodovino, bolenega fanta pa druga 2 cvetoča otroka, deHe in fantiča pri 4 in 5 letib. Kakor so že ptroci navajeni. vteknejo se v vsako rec. Nevarnosti ne poznajo. Due 14. septembra pred odhodom, stal je velik voz pred hišo. Otroka sta bila brez varuha. Tedaj se pa spravi fant na voz, dekle pa vlači v oje semtertje. Na enkrat spravi voje tako daleč, da se voz premakne. Od hiše proti hlevom je pa vozna cesta zlo strma. Voz se zažene in leti v najbujem diru navzdol, fant pa stoji na sredi voza in si glasno uška, kakor bi se zibal. Le par stopinj še in voz bi se bil lahko prekopicnil in bi dečka ztnučkal. Stariši in varuhinja zaženejo v svoji obupnosti strašen krič. Že si mislijo, da se bo otrok na kose razletel, pa angelj varuh ga je obvaroval. Os se zarije nanagloma v kup zemlje, decek pa svojim z roko maha in največje otioško veselje se mu bere na licu. Niti ne prevrže se po vozu. Iz Zdol. (Utrinek.) V nedeljo, dne 23. oktobra smo videli pri nas na nebu nekaj gorečega, velikosti meseca in s sila dolgim repom. Bilo je, kakor zvezdin utrinek. Hitro je šlo, ter se je videlo le do dobre ure casa. Kaj je to bilo, ali je kak ,,balon" ali kaj? Nevemo. čudno je bilo videti. (Ugenili ste sami, kajti ta utrinek videli so tudi drugje. Ured.) — Naš g. učitelj nas je zapustil. Kakor smo videli, je težko odhajal od nas in tudi mi smo mu žalostni voščili srečni pot. Sedaj pa želimo, da bi prišel mesto njega učitelj, ki bi opravljal svojo imenitno službo, v cerkvi iu v šoli pri otrokah, župljanom na veselje. yt ¦