Posamezna Številka 6 vinarjev. SIEV. IBO. Ljubljane 8 vin. V LMiflni, v ponedeljek, 4. malo »ti Lelo XLH. = Velja po pošti: ~ Za celo leto naprej . . S 26 — za en meaeo „ . . „ 2 20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— aa ostalo Inozemstvo . „ 39'— V Ljubljani na dom: Za celo lato naprej . . K 24 — za en meaeo „ . „ 2 — V opravi prelcman meseCno „ 1*70 = Sobotna izdaja: ~ za ealo leto........ 7-— za Nemčijo celoletno . „ S'— za ostalo Inozemstvo „ 12'— ' *, <Č ■ : m ■ . I • ■ m 1 fl m v:: § I 1 tV/V' v' Ji Ü Inserat!: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za eukrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnzt. Porotna oznanila, zahvale.osmrtnice m.: enos>olpna pelltvrata po 2JvIb, — Poslano: ■ ■—? enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Vozni rad K3- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen Hpravnlštvo je v Kopitarjevi nllol St. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijsko št. 24,797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — «pravniškega telefona št. 188. JV* Današnja številka obsega 6 strani Za narodne pravice. OBČNI ZBOR SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE. Celje, dne 3. maja 1914. Tako navdušenega zborovanja, kakor je bil letošnji občni zbor S. K. Z., naša politična organizacija ne pomni. Na stotine in stotine mož iz, vseh slojev je manifestiralo pod krščansko-narodno zastavo Kmečke Zveze za pravice Slovencev. Občni zbor je otvoril podpredsednik K. Z., župan in dež. poslanec Alojzij T e r g 1 a v. Bili so navzoči poslanci: dr. Korošec, dr. Verstovšek, dr. Benkovič, Brenčič, Pišek, Ozmec, Novak, Vrečko in Terglav ter mnogo županov, Prvi je govoril voditelj koroških S'o-vencev dr. Brejc. Že ob nastopu je bil navdušeno pozdravljen: Živio Korošci, ži-vio dr. Brejc: Govornik je živo slikal koroške razmere. »Nič pravic Slovencem'« to je deviza, s katero nas tolažijo Nemci, s katero nas vlada slavna avstrijska vlada. Koroških Slovencev Nemci niso hoteli priznati, to je bila njih prva taktika, ta taktika je tudi bila, da so nas zamolčevali. Celo Badeni se je proti poslancu Einspi-lerju izrazil: ; Povejte mi, ali res še eksi-stirajo Slovenci na Koroškem? « Druga taktika Nemcev je bila, da so imenovali naše pritožbe samo navadne pravljice. In sedaj pravijo, da naj pnpada Koroška samo Korošcem. To bi naj povedal shod v Sinčivesi. Ves nemški nacionalizem iz vseh krajev Koroške je romal v Celovec in odtod v Sinčoves in ta naj bi predstavljal koroške Slovence. (Smeh.) In sedaj pravijo, da so »Slovenci« sami izjavljali na tem shodu, da ne marajo sprave z Nemci, ker smo že itak »spravljeni«. Nesramna so sredstva Nemcev, s katerimi se borijo proti nam! »Koroška Korošcem,« t. j. navadna sleparija. Prave Korošce mečejo iz dežele, na Koroškem pa hujskajo tuici. Mi pravimo: Pošljite one koroške Slovence-uradnike, ki so pregnani, nazaj na Koroško! Ven iz Koroške pa. one nemške huj-skače-uradnike, istotako ven iz Štajerske vse neštajerske nemške uradnike, ven z importiranimi Nemci iz Goriške, Kranjske in vseh jugoslovanskih pokrajin! Očistite naše kraje tako, pa bo mir zavladal in pravica. (Navdušeno pritrjevanje.) Nemško - nacionalno uradništvo je zakrivilo 90% nacionalnih prepirov, ono je glavni krivec sedanjih žalostnih razmer. To uradništvo je rodilo razne Wolie, Marklve in Wastiane. Govornik je ostro bičal vlado, ki podpira uradništvo te vrste. Ona bi lahko razmere ozdravila, a noče. Zatorej boj tej vladi! Naša politika mora biti, da začnemo povsod energično narodno politiko! Neizprosen boj našemu narodnemu nasprotniku, in sicer na vre j črti, Most do Adrije hočejo Nemci zgodili preko naših trupel, preko naše zemlje do Adrije, nemški nacionalizem hoče razkosati Avstrijo, edino Slovenci oziroma Jugoslovani smo element, ki hočemo vzdržati našo Avstrijo in habsburško dinastijo! (Gromoviti Živio-klici.j Nemški nacionalci so še edino hohencolerski patrioti. (Tako je!) Naš boj velja tudi za dinastijo Habsburžanov. Pride plačilni dan, ko bomo Jugoslovani slavili svojo zmago! Zatorej na delo! Skle-nimo še trdnejše svoje vrste: vsi složni v eni misli, ne uaajmo se, rie podamo se, naših dedov zemlja ostane naša zemlja, dokler jo svobodno solnce obseva in ogreva. Ne udajmo se! (Viharni Živio-klici in odobravanje. Živio koroški bratje! Živio dr. Brejc!) Poslušalci so govorniku priredili prisrčno navdušenj ovacijo. Kmečka Zveza je pokazala, da stoji kot en mož za svojimi tlačenimi brati Korošci in hoče kot najmočnejša politična organizacija štajerskih Slovencev ščititi povsod in z vsemi silami narodne pravice svojega ljudstva Predsednik Terglav se je govorniku imenom zbora zahvalil ter poudarjal, da ima slovensko kmečko ljudstvo v sebi moč, da se uspešno upte nemškim nacio-nalcem in drugim nasprotnikom našega naroda. Mi si naših narodnih pravic ne damo kratiti od raznih ljudi drugega naroda, ki so se preselili k nam kot uradniki, trgovci, obrtniki. D r. V e r s t o v š e k je nato razpravljal točko: ;>Vedno več davkov in bremen!.' Jasno je govornik razlagal vse krivice Ln ogromna bremena, ki se nalagajo nam Slovencem, ko se nam ne dajo nobene pravice. Tudi njegov govor je bil z velikim odobravanjem in pritrjevanjem sprejet. Nato se oglasi dr. K o r o š e c. Dose-daj smo imeli boje z liberalnimi domačimi političnimi nasprotniki. Premagali smo na celi črti nasprotno stranko, A mi kot zmagovalci ne nosimo maščevanja v svojih srcih, ne kamna v svojih rokah, da bi ga zalučali za bežečimi, ampak mi vabimo vse, ki pošteno mislijo, v našo stranko. Mi nočemo pojemati, ampak rasli, zatorej vabimo v našo sredo vse one, ki so sedaj brez stranke. Vas pristaše na je pa, ki smo vas prej vžigali za boje zooer liberalce, danes prosimo: Pojdite ven in še privabite novih pristašev! Mi jih sicer ne rabimo kot stranka, a rabimo jih za velike narodne boje. Veliki dogodki nas čakajo. Nekaj se pripravlja. Naša naloga je, da delamo na to, da naš narod v bodoče ne bo .pošiljal svojih zastopnikov ne v Rim, ne v Berolin, ampak vedno na Dunaj! Mi smo vajeni zmag, Kakor smo bili vajeni boja z domačimi strankami, tako smo odločni in vajeni boja tudi v berbi za naš narodni obstoj! Zatorej vsi skupaj, vsi skupno v veliki boj, ki ga vršimo in ga še bomo vršili! Ko smo v Gradcu vršili boj z oholimi Nemci, kdo je bil z nami: Ne inteligenca, ampak priprosto kmečko in delavsko ljudstvo! Vi ste vpoštevali in razumevali veliki boj, ko smo ga vršili. Bodite tudi še v bodočih velikih bojih naše zmagujoče Kmečke Zveze oziroma S. L. S. na naši strani, in naša deviza, naš pravec za bo Joče delo naj bo: Osamosvojitev Spodnjega Štajerja iznod nemškutarskega jerobstva! Aplavz in pritrjevauje ter Živio-klici, ki so sledili govoru dr. Korošca, skoro niso hoteli ponehati. Dr. B e n k o vi č poudarja, da je del naše velike naloge za bodočnost: vcepiti v naše ljudstvo več poguma, več kerajže in izruti žalostno potrpežljivost in ponižnost. Če bomo to storili, bo skoro prišel dan, ko bomo spodili z ro.lne grude one, ki nas s .silo zatirajo. (Veliko odobravanje.) D»-. Korošec je nalo preči tal in utemeljil dve resoluciji: v prvi se poudarja, da zahtevamo na jc narodne pravice na vseh poljih in se bomo zanje borili do zadnjega, v drugi pi se izraža bratsko sočustvovanje in prijateljstvo koroškim bratom. Reso'uciji ste bili z velikim odobravanjem sprejeti. Na/dušeno je še govoril g. An(. Turn-šek, trgovec iz Rečice. Pozival je zbrane k zvestobi do K. Z. in njenih voditeljev. Ko je predsednik z Živio-kličem cesarju in prestolonasledniku zaključil veličastno uspeli zbor, so stotine zborovalcev po ova-cijah cesarju in prestolonasledniku navdušeno zapele pesem: Hej S! oven c'! Sh"d jo. jasno izrekel: Vsi kol en mož stojmo trdno in neomajno na strani naših koroških bratov. Ž njimi živimo, ž njimi ali zmagamo ali pademo! fir»8lBŠ!ii Drstlovle v Trsla. — Manevri avstrijskega brodovja. T r s t, 3. maja. Povou^ui obiska, angleškega bro-dovja v Trstu so napovedane velike slavnosti pri mornariškem poveljni-štvu. Po oficijozno razglašenem programu pride v Trst tudi avstrijska cs-kadra, da pozdravi angleško brodovje L J. V, Slavin: Razor. Slika iz davnih dni. (Dalje.) Borut začuje za sabo te besede in se ozre osupnjen. Tedaj zagleda za. sabo moža. Siva brada mu pada na prsi in zavit je v dolg plašč. Prijazne so mu ou in ga gledajo smehljaje in dobroiljivo. Borut ga gleda, gleda, m zdi se mu znan ta obraz. In naenkrat se domisli, da je to oni tujec, zaradi katerega so bili pregnani iz domovine. »Kaj delaš tu?« mu za kliče. »b>j se ne bojiš mojega očeta, ki se srdi na.e in ti je obljubil maščevanje? Ubeži, ker sicer gorje ti!« A sivi mož se nasmehne. »Nikogar ¿c ne bojim, ljubi mladec,« odvrne. »Z mano je Bog, in Bog je mogočen. — A tebi, mladec, povem in rečem, da pridi v goščavo, kjer si slišal tisto lepo pesem. Tam te čaka pobožen mož, ki ti pokaže siezico, po kateri moraš hodili vse življenje. Vstani in pojdi k tistemu možu.« Kar naenkrat izgine starček. Borut strmi in se čudi. Ozira se okrog, da bi vzrl starčka, a zaman. Sumo skalovje se širi krog njega. Temni prepadi se reže pod njim, in tam doli se smejejo sočne trate, in polno divjih koz se pase tam. A hipoma privrše. odnekod valovite mogle in zakrijejo vse. Iz daljave se tuje votlo grmenje, kakor bi se potresale visoke gore. Zaman se ozira Borut krog-in okrog, da bi našel izhod iz to megle. Nikjer stezico, nikjer pota. Oj, kam naj stopi, kam naj krene? Nemirno se je prevrgel Borut na svojem ležišču. In tedaj je odprl oči in je gledal začuden okrog sebe. .Skozi malo odprtino je svetilo že vstajajoče jutro. Se je vladala globoka tišina krogin-krog, in solnca še ni bilo na jasno nebo. Mel si je mladec oči in se je čudil sanjani, ki jih jo sanjal ravnokar. Kaj naj pomenijo? Ali dobro? Ali zlo? Oče in mati sta bila že vstala. Slišal je njune glasove tam zunaj. A utihnili so takoj. Za ul je težke, korake, ki so se oddaljevali vedno bolj od hiše. Potem pa je bilo spet vse tiho. Borut je vstal in je hotel vun k potoku, da so umije. A takrat je stopila mati v izbo. »Oj, kaj si že vstal?« se je nasmeh-ljala. »Glej, oče je šel preko gore. S sabo je vzel tovor kož. da jih zamenja v selu Brnici.* Veš, manjka nam tega * Današnja Brnca pri Beljaku. ki pa je tako potrebno. Domislil se je kar naenkrat, pa je odšel čez goro.« »Kaj, oče je šel?« se je začudil Borut. »Pa. mi ni povedal in tudi s sabo me ni vzel.« »Da, da — kar domislil so je, pa je šel,« je. odvrnila mati. »S sabo pripelje kozo in morebiti tudi ovco. Soli si nabavi tam in moke. Saj veš, da tako zelo potrebujemo, ker nam jo skoro že vso pošlo. A s sabo nismo prinesli zadosti.« »Pa. kclaj se vrne, mati?« jo povpraševal mladec. »Ali ostane dolgo za goro?« > Dej al je, da se vrne že zvečer. Jutri pa za gotovo.« »Pa da mene ni vzel s sabo,« so je žalostil Borut. »Oj, tako rad bi šol z njim preko gore!« »Ej, mladec, kdo bi bil pa ostal doma?« je dejala mati in jo pobožala sina po mehkih kodrih. »Kdo bi branil tvojo mater in tvoj dom, če pride nenadoma sovražnik?« Borut je pogledal materi v obraz in oči so se mu zaiskrile. »Prav praviš, mati,« jo vzkliknil. »Seveda, zda] vem, zakaj me je pustil oče doma. Branil te bom, da niti praga ne prestopi sovražnik-, Naj le pride! Ta bo videl, da se gy Borut no boji.« Hitro je skočil k steni in je snel z ■/, običajnimi streli in svečanostmi. Žo za včeraj ponoči jo bil napovedan prihod avstrijske eskadre, obstoječe iz dveh križark: »St. Georg« in »Spaun«, treh torpedovk: »Balaton«, »Csepol« in »'Patra« tor devet torpednih čolnov. Ta svečani sprejemni program pa se jo že tekom včerajšnjega dneva znatno premenil. Avstrijsko brodovje je imelo prejšnje dni in ponoči od 2. na 3. maj-nika pomorske manevre na morski višini med Rovinjem in Pulo. Pri teh pomorskih manevrih pa so se pripetilo znatne neprilike. Križark;; »Spaun« jo med manevriranjem izgubilo, šest torpedov, a je enega pozneje našla. Kri-žarka »St. Georg« pa jo pri tanciranju med streljanjem na ciljno desko izgubila en torpedo, katerega kljub marljivemu iskanju ni našla, tako da se je za včeraj opoldne naznanjeni prihod zakasnil in je šele dospela v tržaško luko okrog 5. ure popoldne. Za svečani sprejem namenjeno avstrijsko brodovje je sestavljeno sedaj samo iz dveh križark: »St. Georg« in »Spaun« ter šest, torpednih čolnov. Gori omenjene tri torpedovke so usidrane v puljskem ar-zenalu zaradi znatnih poprav ter šele pozneje dojdejo k slavnostim v Trst. Angleško sredozemsko brodovje. Iz Malle javljajo: V soboto je od* plulo iz malteškega pristanišča angleško sredozemsko brodovje na svojo, spomladansko potovanje po Jadranskem morju. Angleško brodovje obišče v po« samnih etapah Trst, Pulj, Reko, Spi ji t, Benetke in po možnosti tudi Šibe ni k. Brodouju poveljuje admiral sir A rh i bald Be vk civ -Mi I ne, ki je. obenem vrhovni poveljnik vsega sredozemskega angleškega brodovja. Nahaja se na bojni krizarki -inflexible«. Vse angleško sredozemsko bro-dovje tvoreče bojne ladje spadajo med najmočnejše tipe angleškega brodovja. To brodovje je sestavljeno naslednje: Bojna križarka »Inflexible«, na. kateri se nahaja tudi vrhovni poveljnik admiral Berkely - Milne, ima 17.250 ton, vozi 26 vozlov ter ima na krovu osem 30'-cm in šestnajst 10 cm topov. Bojna križarka »Indomitable« jo še za 1500 ton močnejša od prvo, ima na krovu dvajset 10 cm topov ter vozi 29 vozlov. Kri-žarki »Desence« (11.600 ton, štirje 23 cm topovi in deset 19 cm) in »Duke, of Edin-bourgh) (šest 23 cm in deset 15 cm topov) vozite 23 vozlov. Navadni križarki »Chatam« in »Dublin« s 5i00 tonami vozile 23 vozlov lor imate na krovu osem 15 om topov. Križarka »Weymouth« s 5250 tonami vozi 25 vozlov ter jo. tako nje svoj lok. Ogledoval ga je, če je vse v redu. In tudi vse puščice, in ostro bo-dalcc je pregledal, in niti najmanjše napake ni zapazil. Smehljajo ga je gledala mati in v srcu ji jo. bilo tako dobro in prijetno. Saj je vedela, kako zelo jo ljubi sin. Ko je Borut pregledal svoje orožje, je hitel vun k potoku. l/mil so je v mrzli vodi; potem pa je hitel nazaj k materi, ln tedaj so je domislil svojih sanj. Povedal jih je materi. Natanko jo povedal vso, od začetka in do konca, in ni izpustil ničesar. Zamislila j(i mati, pa je sedla na klop. »Bogovi so mi poslali i o sanje,« je sklonil Borut svojo pripovedovanje, »in bogovi sami vedo, kaj naj pomenijo te sanje.« Čudno, čudno,' jo. govorila mati zamišl jeno. »Rekel I i jo sivi mož, da idi v goščavo k tujemu človeku, ki tj pokaže stezico? Čudno, čudno . . .« In mati Božena so jo zamislila šo globjo. Naposled pa je dvignila glavo. Stopila jo k sinu in mu jo položila roko na glavo. »Sinji bogovi naj čuvajo nad tabo.'- jo reklu resno. Ko pa jo videla, s-no odobreno. Voli ev. Odbor in nadzorstvo se jt; volilo na predlog dr. Pogana z vzklikom. Izvolili so se v odbor namesto letos izstopivših članov slede:i: Ivan Cesar, Mozirje; Fr. Demšar, Cešnjica; dr. Anton Korošec, Maribor; Ivan Maliu-lja, Omišalj; Anton Abram, Košana; Anton čok, Trst; Josip Grašie, žup ilk, Beram; Mehael llušo, kaplan, l od-gracl; dr. Val. Rožič, Celovec; Ivan lic-šter, župnik, Senožeče. V nadzorstvo se je izvolil Al. fnrcc, župnik v šmartnu pri Kranju. Izpiemeuiba piavli. Nato so sc odobrilo neka.cre izpre-meiiibe pravil Zadružne zveze, izmed kalerih je najvažnejša ta, da. morajo vceje članice imeti pri Zadružni zvezi tudi sorazmerno voc dc.ežev. l'o novih pravilih bo štel odbor namesto 24 članov le 16 in Zvezino na olslvo namesto 9 članov 7, lo pa $aio, ker odpade Dalmacija. Zadružni iond. Ravna o j g. Traven je z ozirom na v.'.dv r/.i'i; pvlo; :e n njih lc;iii, kot n. pr. aluvaji Glavne posojilnice, Agro-Merkurja Centivlnc 1.. v ..< cu itd., ki sicer n so bile > 1 ■ zadružne organizacije, \c n bo vpMvale na jaVnos i i o; u. anje v zadružno iu ?.u puu arjai. t je potrebno osnovanje zadružnega foc a za pomoč zadrugam, ki so vsled nesre e prišle v stisko. Tem zadrugam bi se pomagalo s prispevki ki bi naj jih pla-č.ovale članice vsako leto. Na ta nadn bo le rastlo zaupanje v naše zadruge, ker bodo videli ljudje, da so naše zadruge močne in da ni bojazni za kako eventuelno izgubo. V ta fond so danes, ko še ni bilo nobenega sklepa, prispevale zadruge že nad 13.000 K. Predlaga, naj osnuje »Zadružna zveza« v ta namen poseben zadružni fond, v kalerega naj bi prispevale zadruge vsako leto ono desetino od čistega dobička prejšnjega leia. Določati izjeme ima načelstvo pravico v izvanrednih slučajih. Zadružna zveza naj nalaga od teh prispevkov vsako leto 10.000 K kot glavnico, ostalo pa naj cla Zadružna zveza članicam, ki so eventuelni potrebi. Deželni odbornik g. dr. L a m p e pozdravlja ta predlog, ker bo žrtev, ki ga store zadruge na ta način v korist splošnosli. tudi nJim samim koristile, kajti vsak bolan otrok v zadružni organizaciji vpliva tudi Jia druge. Po daljši debati je povdarjal predsednik dr. K r e k , da zadružni fond nima samo izključneje sanacijskega namena, temveč tudi namen, nuditi zadrugam pomoč tudi v drugih ozirih. Konstatira. pa na podlagi pravil, da je vse premoženje zveze premoŽenje njenih članic. Ravnatelj Traven povdarja, da se bo knjigovodstvo zadružnega fonda vodilo ločeno po posameznih deželah in članicah, tako cla bo jasno, koliko je vsaka članica vplačala. Predlog g. ravnatelja Travna je bil nato sprejet. Sprejel se je tudi predlog poslanca O z m e c a , naj se vodi knjigovodstvo zadružnega fonda ločeno po deželah in članicah. Slučajnosti. Predsednik dr. Krek je predlagal, naj se pooblasti načelstvo zveze, da vloži prošnjo na ministrstvo za prirejanje tečajev za. izdelovanje domačega o r o d j a. — Predlog je bil sprejet soglasno. Poslanec II1 a d n i k je priporočal, naj Z'eva zniža članicam obrestno mero od kredita in se je ta želja vzela na znanje. Nato se je občni zbor zaključil. i V London. »Times« poročajo, da se mora računati na možnost, revolte v korist generalu Blanquetu, ki je pripravljen žrtvovati Huerto in skleniti mir s korstitucionalci. — »Central News« poročajo iz Veracruzie: Huertovo stalšče je omajano. Vladne čete so se izjavile za Blanqtfc'a in se zavzemajo za zedi-njenje z vs'aši. — Amerikanski listi poročajo, da so Mehikanci 24. t. m. v Mehiki ubili na cesti Nemko Klaro Beck-mayer. ker so jo smatrali za Amerikan-ko. V Veracruzu se boje lakote. — »Wol-fov« urad poroča, da je po razgovoru državnega tajnika Bryjana z zastopniki posredujočih južnoamerikanskih držav izdal državni departement izjavo, da priooročajo posredovalci Zedinjenim državam, Huerti in Caranzi, naj imenujejo zaupnike, s katerimi se bodo posredovalne države pogajale. — Mehikanci so napadli amerikanske prednje straže pri Waterplantu, ki je devet mi'j ocl Veracruza oddaljen. Amerikanci so z brezzično brzojavko zahtevali pomoč, ki se jc po že'ezmci žc odpeV'c'a. — »Times« poro ajo iz Mehike: V Vera-eruzu je bila neka amerikanska straža za vrat no ustreljena, nakar so Amerikanci 20 sumljivih Mehikancev figirali. — Glasom brzojavnih poročil iz Mehike, je odredila vlada, da se ustavijo so-vivžnosi mod pogajanji. Trojni sporazum glede premirja ;e bil c'arcs sklenjen in so ga podp'sali zastopniki amende v'acle, zveznih čet. in vs-ašev. Z m T PI/l", T OST M? D TURČIJO I* ir.Ei JO. Cr >"a T ■ : r-!ck?ra?i rart'nreTe? Aieiie. 'i.-vori se. da je grška vlada svojim p< - :i;!,koui v inozemstvu naroči a. naj \e ev asiem na/.natiiio, da grška vlada .misli, da sc mora »udi Turčija velesilam pokoriti ter otoka Kih ' in Mitilenc Grd j i odsiop.ll, oko je Grčija po zapovedi velesil ¿apus.ila i.pir. Givka vlada namerava biokirati Dar-danele ako Turčija ne odneha. Turčija se pritožuje zoper Určijo. Carigrad. Pori a jc iziu ila podanikom s|j(.»i-<. n.c.i g i l o ir.t t anje ino! a-medancev v Maccdoniji. Nota trdi, da so jc vsled zatiranja od strani Grčijo iz Makedonije žo 163.000 mohamedanccv izselilo in da grška vlada ne izvedo člana 2 mirovne pogodbo. Za mohamodan-co v grški Makedoniji od Kavale do Sor-vije ne veljajo nobeno postave. Anglija. London. Vojska mod Grčijo in Turčijo jo popolnoma izključena. Velesile jo ne dopuste in jo bodo lahko zabra-nile. Angleško firmo no bodo nc Turčiji no Grčiji poslale naročenih dread-nouglitov. POVIŠANJE PLAČ ČASTNIKOM. Bodoče leto namerava vojna uprava delgacijam predlagati, da povišajo plače častnikom, in sicer dobe liste plače kakor državni uradniki. Dohodke VIII. činov-nega razreda dosežejo vsi častniki po 16-do 20-letni službeni dobi. Izdatki bodo znašali na leto 3,000.000 kron, N AD VO J V ODA PRESTOLONASLEDNIK SE UDELEŽI VOJAŠKIH VAJ V BOSNI, »Pester Lloyd« poroča, da se nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand udeleži junija manevrov v Bosni. 23. junija se pripelje v Sarajevo. V Bosni ostane tri dni in bo bival v Ilidžah pri Sarajevu. DR. SVIHA TOŽI POSLANCA DR. ŠMERALA. Praga, Tukajšnje kazensko sodišče jo predsedstvu poslaniške zbornice poslalo dopis, ki zahteva, da naj se sodišču izroči socialnodemokraški poslanec dr. Šmeral, katerega toži dr. Sviha zaradi razžaljenja časti. ZOPET DOBAVNA AFERA V PRAGI. Praga. »Čecli« poroča, da neka dobavna afera povzroča zopet veliko pozornost. 2000 vodomerov za Prago, ki stanejo četrt milijona kron, dobavlja neka francoska tvrdka, dasi jo stavila neka domača tvrdka ugodnejšo ponudbo. TIROLSKE DEŠELNOZBORSKE VOLITVE. Inomost. Nemško veleposestvo je vsled kompromisa izvolilo za poslanca konservativca dr. pl. Wackernella, grofa Trappa in barona pl. Dipaulija ter liberalce barona pl. Widmanna, barona Sternbacha in dr. Pavla pl. Grabmayra. KOLOŠKI NADŠKOF. Budimpešta. Uradni list objavlja, da je imeijpvan škof v Raabu dr. Leopold Arpad Varadi za nadškofa v Ko-lošu. Dnevne novice. -f- O belokranjski železnici je priobčil ¿Slovenski Narod« v soboto uvodnik. Po mnenju »Narodovega« nacionalnega ekonoma bo ta železnica brez pomena za Kranjsko, dočim čivkajo že vrabci po strehah, da se obrne ravno s to železnico veliki svetovni promet, ko se otvori še liška železnica, skozi našo deželo. »Narod«, pogreva staro laž, da so hoteli naši poslanci z metliško progo oškodovati Belokrajino. Res pa je, da je referent v odseku, Ivan Hribar, pozabil akte doma, ko bi bil moral poročati o belokranjski železnici, in da je ravno dr. Šusteršič s .svojo energijo dosegel sedanjo traso, kakor je sploh cela železnica v prvi vrsti njegova zasluga. Za njegovo pisarjenje ne bodo »Narodu« hvaležni niti njegovi metliški prijatelji, še živeča člana, takratne črnomeljske deputacije (gg. Doltar in Še-tina) pa lahko izpovesta pozitivno, kako grdo »Narod« laže. »Narod« jc pa pozabil samo eno resnico povedati, kako je namreč liberalna stranka zlorabljala to železnico, da je pri volitvah hujskala prebivalstvo z lažnjivimi vestmi, češ, da je železnica po krivdi S. L. S. padla v vodo. Tako je liberalna stranka o tej železnici samo lagala, Slovenska Ljudska Stranka jo pa dosegla! r Spačena krajevna imena postaj na Progi belokranjske železnice. Ali je ves boj za pravilna slovenska krajevna imena in boj proti nemškim spakedrankam bob v .,i!ic:no? Ali mora vlada res pri vsaki priliki žaliti Slovence, ki tvorijo tudi del avstrijskih dežel? Kako so prestavljena imena popolnoma slovenskih krajev in popa ccna slovenska krajevna imena ob novi progi, to jc škandal, ki presega že vse meje. V ircna vas se ne pravi in tudi nc Wirtschendorf, temveč Birčna vas. Rožni dol naj ostane tudi nemško Rožni dol in ne Rosental. Sennč in Gradac naj bo tudi pravilno, ne pa Semitsch in Gradaz. Ro-salnice raj ostanejo Rosalnicc in ne Ro-salnitz. Mi proti tem spakedrankam, ki žalijo našo narodnost, odločno protestiramo in poživljamo ravnateljstvo državnih železnic, da popačena slovenska imena popravi in nemške spakedranke izpre-meni v zgoraj navedenem zmislu! -f Banov! nameni, »Agramcr Tag-blB.it.ii« poročajo iz Budimpešto, da ban resno misli na to, kako bi novo stranko ustanovil. Koalicija se mu namreč ne zdi še zadosti vladna. On namerava dobiti večino koalicijo zase in z unionisti vred zvariti guvernamentalno stranko, bi vodila njemu, to je Ogrski, všečno politiko. Vest, da bi tudi pravaši okoli »Hrvatske« v to stranko vstopili, je izmišljena. Noben pravaš nc more sodelovati z banom, ki ni za finančno samostojnost Hrvatske, najmanj pa s Sker-leczom, ki je prinesel Hrvatski ekspro-priacijo Primorja.. Jr Nemci na Hrvatskem. Nemci v Novem Selu (Neudorf) so prosili hrvatsko vlado, naj bi imepa mesta, ki jo tam nemška kolonija, ne polirvatila. Vlada ni na to še nič odgovorla. Železnicam pa je naloženo, da morajo do 1. julija uvesti povsod, torej tudi v voznih rečeh, hrvatska imena. -r Liberalni kandidat Lavrenčič prireja po Notranjskem skrivaj shode. Napovedati jih nima poguma, ker sc boji, da bi prišli na njegovo shode ljudje, ki bi ovrgli liberalne laži in ljudem oči odprli. Liberalci radi govorijo, .kako je Lavrenčič na Notranjskem priljubljen. Če se ne bi šlo za strankarsko disciplino, Lavrenčič niti v Postojni nc dobi deset glasov, tako malo marajo njegovi prijatelji zanj. Zelo značilno >:a moža je njegovo »podpiranje domačinov«. Za svoje tovarniško podjetje si je namreč lansko leto najel samih Italijanov. Evviva Laurencich! -f Hrvatski radnički savez bo imel 26. maja v Zagrebu letno glavno skupščino. Savez ima skupine v Zagrebu, B.jcloviu'.u-, Karlovcu in Samoboru. -¡-J »Jugoslavija« prepovedana. »Narodni Listv« poročajo, da praško namest-ništvo ni odobrilo pravil dijaškega društva »Jugoslavija«, ki naj bi bilo odslej združevalo vse jugoslovanske dijake v Pragi, Slovence, Hrvate in Srbe. Ker so se vsa jugoslovanska dijaška društva prostovoljno razšla z ozirom na ustanovitev tega novega skupnega društva, je sedaj jugoslovansko dijaštvo v Pragi brez društvene organizacije. — Iz krške Okolice. Dne 27. aprila se je vršila v Krškem sodnijska razprava, precej zakasnel odmev preteklih deželno-zborskih volitev, Svetoduškega Gorenjca je kot tožitelja zastopal dr. Dimnik iz Krškega. Pozvanih je bilo kakih 20 prič. Ko je sodnik otvoril razpravo, je obtožencev zastopnik opozoril sodnika, da bi bil moral Dimnik pri zadnji razpravi izjaviti, da vzdržuje obtožbo; ker pa tega ni storil, ni zdaj nobenega pravnega tožitelja in bi bilo prolipostavno, ako bi se sodnijsko postopanje nadaljevalo. Zastopnik torej predlaga, naj se obtoženec oprosti. Sodnik je brez vsake nadaljnje razprave obtoženca popolnoma oprostil. — Lavrenčič snubi kmete. Dne 30. aprila t. 1. je šel postojnski župan Lavrenčič po glasove v Šmihel v spremstvu znanih liberalcev Jožefa Premrov, župana v Bukvi in Jožefa Kiauta iz Landola. Otvo-rili so shod v gostilni pri »Cenčiču«, Drugega se ni čulo, kakor da so predbacivali nove davke in doklade, katere so »klerikalni« poslanci naložili, češ, da jih bo že, ako postane Lavrenčič državni poslanec, on odpravil. Povedal pa seveda ni, da kmeta skoraj nič ne zadenejo. Nato se oglasi en naš kmet, rekoč: Kako je Lavrenčič skrben mož za naše ljudstvo, se razvidi iz tega, da ima v svoji tovarni same Italijane. — Glej! Konec debate. Drugi so začeli ploskali, a Lavrenčič jo je natihoma s svojim spremstvom odkuril. — Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Gospodje dru-štveniki se vnovič opozarjajo na letošnji redni občni zbor, ki se vrši v torek, dne 5. t. m., ob 1/26. uri popoldne v bibliolečni dvorani c. kr. deželne vlade. — Proslava Zrinskega in Franko-pana jc bila v Zagrebu letos izredno velika. Pri proslavi so sodelovala vsa zagrebška hrvatska društva, moška in ženska mlaclež skoro vseh zagrebških šol. Mladina je hodila od šole do šole ter vabila tovariše in tovarišice, da so se pridružili obhodu. Odzvali se niso samo nekateri zavodi, katere je okolu in okolu zasiražilo redarstvo. Proslave so so udeležile poleg meščanstva tudi zagrebške gospe, na čelu jini županja. Pri sprevodu iz cerkve jc pri manifestaciji po zagrebških ulicah vihralo pred množico deset zastav. Akademijo na vrtu »Sokola« je otvoril pravaš Mica Anic, predsedoval je pa akademiji Slovenec Jenko. Govorili so profesor dr. Šišič, časnikar Marjanovič, pravaš .Alite Nikšič, Ilija Despot, Zofka Kveder. — Klasiiikacija konj v ljubljanski okolici. Poročajo nam. V petek se je vršila v Št. Vidu nad Ljubljano klasifikacija konj iz občin Št. Vid in Medvode. Za občino Št. Vid je bil pričetek klasifikacije napovedan ob 7. uri zjutraj, za občino Medvode pa ob 11, uri dopoldne. Posestniki so bili s svojimi konji pravočasno na mestu, niso pa bili na mestu nekateri vojaški člani komisije s svojimi pomagači, ki so prišli tako pozno, da se ie mogla klasi- fikacija konj iz šentviške občine pričeli šele ob 10. uri dopoldne. Končala se je ob 4. uri popoldne, nakar se je pričela klasifikacija konj iz občine Medvode, za katere je bil pričetek uradno naznanjen ob 11. uri dopoldne. Ogorčenje ljudstva zaradi tega dogodka je bilo samoobsebi umevno zelo veliko. Kmet, ki mora priti brezplačno s svojo živaljo h klasifikaciji 1er ima stroške, mora biti točno na mestu, če ne, je kaznovan, člani komisije pa, ki so za svoje delo dobro plačani, se niti ne drže uradnih ur, vsled česar prizadevajo kmetu škodo, ker mora bili. cel dau od doma in tratili ponepotrebnem denar. Pregovor o vojaški točnosti se s takimi dogodki pač najboljše ilustrira. — Hrvatska opera je bila 2. t. m. v Sarajevu, kamor je prišla gostovat, navdušeno sprejeta. Pozdravil jo je župan. Zvečer je igrala s sijajnim uspehom a Traviata«. — Prvi maj socialnih demokratov v Zagrebu je bil bolj klavrn. Policija je zaplenila napis: Doli jezuiti!, ki ga je nosil nek sodrug. Na Reki je iz množice socialistov — bilo jiSi je komaj 100 — padel med drugim tudi klic: »Doli Bog!« l'a pravijo socialni demokrati, da niso bogotajei ! — Poštne razmere v idrijski okolici. Vaš dopisnik v Spodnji Idriji je priobčil pretekli teden j ako upravičeno pritožbo proti poštnim razmeram, ki pa ne veljajo samo za Spodnjo Idrijo, temveč tudi za druge vasi po naši okolici. Zavrate, Gora, Ledine, Vojsko, Otalcži so jako obširne župnije, pa nimajo drugega kakor navadne nabiralnike ali pa še teh ne. Pismo iz Idrije v Otaležj rabi tri dni, ker ga pel jejo najprej v Cerkno, potem šele ga neso iz Cerknega v Otalež. Enako je z vozom: avtomobile imamo že. okoli 2 leti, pošto pa še vedno s .starimi kljuscti prevaža; posebno.vzoren je pa vozni red. Ako se pelješ iz Idrije v Sv. Lucijo greš popoldne ob ::|1. uro in prideš zvečer okoli sedme na postajo; če pa hočeš nazaj v Idrijo pa moraš zjutraj zgodaj iz sv. Lucije v Cerkno, potem je počitek, kajti nadaljevanje v Idrijo je šele drugi dan ob 5. uri zjutraj, tako da prideš iz sv. Lucije v Berlin bil re j kakor v 10 km oddaljeno Idrijo, ako se na pošto zanašaš, kajti voz bi le zopet peljal 20 do 30 km. Iz tega sledi, da se naše. tržaško ravnateljstvo prav nič ne briga za javni napredek, kajti kljubternu, da imamo avtomobile in vozi železnica po Tolminskem v Gorico, je. poštna zveza še danes taka, kot takrat, ko ni bilo še bencina ne hekamatijc. Vsi smo torej v tem edini, da bi bilo treba naši poštni direkciji nekoliko več modernega duha, vsaj toliko, kakor ga imajo podobne oblasti po drugih kro-novinab. — Od gada pičen, V četrtek 30. aprila sia šla dva dečka iz Verhpolj pri Kamniku bosonoga nabirat šinarnic. Kar naenkrat začuti dvanajstletni Janez Golob, da ga je nekaj v palcu zaskelelo. Pogleda in vidi kačjo glavo. Kakšna kača je bila, ne vé. Hitro leti domov. Ker mu je palec ta čas že popolnoma zatekel, so ga peljali takoj k zdravniku dr. Pinterju v Kamnik, pa je bilo že prepozno. Dečkova noga je popolnoma zatekla in višnjeva. Kljub temu je upati, da okreva. — Kranjski avtomobilni klub priredi na praznik vnebohoda, 21. majnika t. 1. letošnji prvi klubovni izlet v Bohinj in Bled. Odhod iz Ljubljane ob 8. zjutraj, skupni obed v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, popoldanski premor na Bledu pri parkhotelu Mallner. — Promoviral je v Pragi za doktorja prava Fran Tavželj, sodni prak-tikant v Novem mestu. -— Z oetovo kislino se zastrupil. Dne 28. aprila jc dobil 2'/j leta stari Leopold Anžur doma neko steklenico, v kateri je bila oetova kislina. Deček je pil tekočino 1er je drugli dan vsled tega v velikih mukah umrl. — Slovensko kat. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju VL, Webgasse 17, priredi v tej sezoni zadnjo društveno veselico v nedeljo, 10. maja, v VL okraju, Gumpendorlerstraße 101, »Zur schönen Schäferin«. Začetek ob 7. uri. Spored je zelo zanimiv. Vstopnina za nečlane 80 v., člani z legitimacijo in vojaki polovično. Blagajna se odpre ob 6. uri. — Ker je ta prireditev zadnja v tej sezoni in ker se poslovi od društva tudi zborovodja preč. g. dr. Kimovec, pričakuje podpisani odbor številne udeležbe. Tekom poletja je knjižnica odprta vsako nedeljo zvečer, prosi se, da vrnejo izposojene knjige posebno oni člani, ki gredo sedaj v domovino. Čez poletje je shajališče članov v društvenih prostorih, kjer so vedno na razpolago slovenski časopisi. Pg možnosti se bodo prirejali tudi skupni zleli ob nedeljah, kar se bo naznanilo leden prej v društvu. — K obilni udeležbi vabi odbor. — Smrtna kosa mp-d ameriškimi Slovenci. V South Chicago je umrla rojakinja Marija Čeme v 38. lelu svoje slarosli. — V Kansas City sla umrla pred kratkim rojaka Ivan Janžekovič in Marko Janže-kovič, brata, rodom iz Radovice pri Metliki. Ivan jc bil star 48 in Marko 56 let, — V East Palestine je umrla rojakinja Marija Jurjavčič, stara 28 let, žena Franca Jurjavčiča. Pokojnica je bila rojena v Škofji Loki na Kranjskem, Dnrovi „Slovenski Mi". »Slovenski SiražL so darovali; Dt Al. Cigoj, Št. Paul, 5 K. Lenka Šuma k, Plibork. 2 K. — Podružnica v Železni kapli i K 30 h. Val. Božič, Glo-basniea, i K. - V. Vodopivec, Nabre-žina, I K. — Županstvo Selce nad Škofjo Loko v spomin 5001et.nicc usto-ličenja 10 K. — Aleš Blažič, gostilničar, Spod. Krčanjc, 3 K. - Mici in Uršula v šl. Jakobu v Božu, 1 K. Anton Ko-Iar, župnik, Št. llj pri Velenju, 10 K. — Fran Piskernik, L'k ve, 2 K. — Ivan Leban, Čadram, 3 K. Pevski zbor dunajske »Straže« na velikonočnem ponedeljkovem izletu v Klosterneuburgu 12 K. — Hranilnica in posojilnica v Sin-čavasi 50 K. — Županstvo Bloke 20 K« — Duhovniki, zbrani 29. aprila na sestanku pri č. g. župniku .los. Atteneder v Šoštanju, darovali mesto venca na grob rajnega stolnega dekana dr. Mlakarja 60 K. — Ivan Pucko, Baganja, 1IC iO li. — Fran Kuj bič, \ ranjsko, 1 K 60 h, - Ign. Ažnoh, strojevodja, Ljubljana, 1 K. — Po podružnici Sv. Križ pri Mariboru dar posojilnice v Kozjem 10 K< — Ant. Marvin, Gorica, 1 K. — Podružnica v Mariboru 110 K. Podružnica Sv. Križ pri Mariboru iz nabiralnika 5 kron. Primorske vesli. p K prvomajniškim spopadom v Tr stu. Položaj se je sedaj znatno razbistril. Kakor izve Vaš poročevalec, je policijsko ravnateljstvo vložilo pri državnem pravd-ništvu 68 ovadb, med temi jih je bilo potem 20 odstopljenih deželnemu sodišču, 48 pa okrajnemu sodišču. Več Slovencev-dcla vccv je obtoženih zločina težke telesne poškodbe, med temi Benedikt Pečar iz Gabrovice v Istri, ker je ranil dijaka Pavla Morterra, ki je s palico v družbi drugih Italijanov napadel nekega Slovenca, nakar je njega Pečar, braneč sebe in tovariša, ranil z nožem v hrbet. Stanje omenjenega dijaka je znatno boljše. Pečarja obtežuje mnogo italijanskih prič. — Vsega skupaj jc bilo nad 50 oseb ranjenih. — V soboto opoldne izdani policijski komunike poudarja, da jc bilo aretiranih 54 oseb, od katerih jc bilo pridržanih v zaporih samo 14. Temu nasprotuje gori omenjena informacija. Poudarjati pa se tudi mora, da ni nikakor pretirano poročilo o 200 aretiran-cih, kajti mnogo oseb je policija sama kaznovala na večdnevni zapor, druge pa je zopet izpustila. — Splošni vtis demonstracij na merodajne kroge nikakor ni bil dober. Zdi se, da so nekateri izgubili trezno razsodnost. p Umrl jc v Gorici trgovec in posest-nik Anion Fon. p Spomin na dansko bitko. Dne 9. I. m. bo minulo 50 let od pomorske bitke na Danskem. Te bitke se je udeležila leta 1861. tudi naša vojna mornarica pod poveljstvom nepozabnega junaka podadmirala Tcgetthoffa. Naša vojna mornarica namerava ta polstoletni spomin na kar najsijajnejši način proslaviti. Pristaniški admirala t je izdal za proslavo tega za našo vojno mornarico vclepomembncga dneva že potrebna navodila in ukaze. Dne 8. I. m. na predvečer spominskega dneva bo priredila godba vojne mornarice mirozov. Dne 9. t. m. bodo razobesile vse vojne ladje in utrdbe na suhem zastave, katere imajo vihrati do solnčncga zahoda. Ta dan se bo darovala pred Tegctthoffo-vim spomenikom slovesna sveta maša z »Te Deum«, pri kateri bo igrala godba vojne mornarico in katere sejiodo ude-. ležili veliki oddelki vojaštva vojne mornarice, admiraliteta, vse službe prosto častnišlvo vojne mornarice, deputacijo drugih tukajšnjih vojaških čet in oddelkov, kakor tudi nekaj veteranov, kateri so se. takratne bitke udeležili. To so odredbe za slučaj ugodnega vremena. Ob neugodnem vremenu se bo pa služila slovesna sveta maša v morna« lični cerkvi »Madonna del mare«. p Parnik zadel v torpedovko. V soboto zvečer je trčil parnik posestnika brionskih otokov z neko torpedovko skupaj. Parnik je dobil pri tem le majhne poškodbe. Druge nesreče ni bilo zaznamovati. P 1. maj v Polju. Socialna demokracija jc delala velikanske priprave za proslavo 1. majnika. In kako tudi ne! Bližajo se dcželnozborske volitve, zato je treba reklame in zato jim je letos prišel 1. majnik kakor nalašč ob pravem času. Osobito se jc delalo na to, da bi bil ob ho I po mestu kolikor mogoče impozanten. Toda policija jc so- clalnim demokratom veselje pokvarila s prepovedjo obhoda iz varnostnih ozi-rov. Zato so se morali socialni demokrati zadovoljiti s shodom v mestnem gledališču in popoldne z delavsko veselico. Na popoldanskem shodu bi bil imel govoriti tudi neki govornik iz Zagreba, kateri je pa v zadnjem trenutku svoj prihod odpovedal. p Tržaški vodovod. Pri seji mestnega občinskega sveta v Trstu, ki se bo vršila v torek, bosta vodna izvedenca dr. Kerzer in prof. Schenkel predložila načrte za nov tržaški vodovod. Kakor je že četrtkov »Slovenec« poročal, se bodo odločili najbrže za i'eko Timavo pri Sv. Ivanu pri Devinu. Ta voda je pa še nečista in gotovo bode čiščenje veliko stalo. Preštudirati se hoče tudi podzemeljske studence v Furlaniji, toda te študije bodo končane šele 1. 1916. Na vsak način vodna komisija popolnoma odklanja trebičanjske vodne vire, ki so preveč podvrženi vremenskim iz-premembam. Po letu imajo prevročo in pozimi pa premrzio vodo. Računa se, da bo mogoče Trst že v letu 1917. vži-val vodo iz Timave vsaj' provizorično in v začetku leta 1920. definitivno. Tudi bo postala s temi novimi napravami v Trstu voda cenejša. Vodno omrežje v Trstu samem se bo razširilo. Tržačani že težko pričakujejo rešitve tega tako važnega življenskega vprašanja. p Osebna vest. Tržačan dr. theol. phil. don Hugon Mioni je imenovan za papeževega tajnega svetnika. p Volitev župana na Reki. V soboto zjutraj se je vršila v navzočnosti guvernerja grofa Wickenburga volitev novega'župana na Reki. Pri otvoritvi seje je guverner pozval mestne svetovalce, naj izvolijo novega župana, ker prejšnjega cesar ni potrdil. Svetovalec Zanella je nato v krepkih besedah bral levite ogrski vladi. Pravi med drugim, da so bili Rečani vedno dobri patri-joti, a že nekaj let sem jih vkljub temu ogrska vlada zatira. Bil je nato izvoljen novim županom svetovalec Goro s-s a c z , ki je tudi volitev sprejel pod pogojem, če ga potrdi cesar. Pripomnil je med drugim, da bodo Italijani in Ogri zopet prijatelji postali, kakor hitro bodo dobili zaupanje do vlade. p Vojaška vest. Nadporočnik Rudolf Pless je imenovan za stotnika pri 97. pešpolku. p Imenovanja. Trgovski minister je imenoval sledeče gospode c. kr. poštne konceptne praktikante v Trstu c. kr. poštnim koncipistom: Luciana Scoc, Avgusta Trojanšek, Erharda Ratzen-beek, dr. Riharda Visintin, Cezarja Gor-tani in Antona Vesenjak. p Nov parnik. V soboto je bil v tržaški ladjedelnici spuščen nov salonski pobrežni parnik »Monfalcone«, ki je last tržaške parobrodne družbe. Parnik je dolg 42-80 m in 6-80 m širok. p Pomočniki poškodovali pekarno. Pri pekovskem mojstru Matiji Deklevi v Pulju so pomočniki stopili v štrajk. Ker niso ničesar dosegli, so v delavnici odprli plinove cevi in spustili iz vodovoda vodo, da se je vsa peč pokvarila. Mojster ima veliko škodo. Policija je deset pomočnikov zaprla. Vsi taje. Ljufillaoske novice. lj Vojni minister v Ljubljani; Dne 23. t. m. se bo vršila v Ljubljani velika konjeniška dirka, h kateri pridejo častniki iz raznih avstrijskih garnizij in se je udeleži, kakor čujemo, vojni minister. Dirka se bo vršila na travniku v Lattermonnovem drevoredu, kjer se navadno vrše nogometne tekme. lj Proslava dveh zaslužnih gasilcev. Preteklo soboto so člani tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva z lepo slav-nostjo v hotelu »Lloyd« proslavili dva zaslužna, vzorno požrtvovalna člana svojega društva: g. Ivana Tomažiča, ki s ponosom lahko gleda na 301etno dobo neumornega delovanja, v korist someščanov, in g. Fr. Florijančiča, ki že dolgih 25 let vrši posel bližnjemu v pomoč. Po posameznih nagovorih je bila izročena g. Iv. Tomažiču v spomin krasna zlata ura, g. PTorijančiču pa lepa kolajna. Naj bi oba jubilanta ob hvaležnem priznanju društvenikov in občinstva še dolgo vrsto let bila mlajšim ' vzor vestnosti in trudoljubnosti. lj Poročil se je danes g. Anton Zaje, posestnik, z gospodično V'ktorijo Toma-ž i č. Čestitamo! lj Pogreb g. Ivana Medena. Preteklo soboto so pokopali g. Ivana Medena, vele-zaslužnega za slovensko pesem in slovensko probudo. Pogreba se je udeležilo kor-porativno pevsko društvo »Slavec«, katerega častni član je bil pokojnik, opazili pa smo tudi deputacije: »Glasbene Matice«, slov. glasb, društva »Ljubljane«, S. K. S. Z., »Ljudske posojilnice« itd. Med mnogoštevilnimi pogrebci smo opazili dež. glavarja dr. Šusteršiča, dež. odbornika podžupana dr. Trillerja in dr. V. Pegana, dvornega svetnika Klimenta, deželnega poslanca dr. Vinko Gregoriča, mnogo duhovščine, na čelu ji č. gosp. dekan Kolar, skladatelja Dav. Jenka in Gerbiča ter vse polno najodličnejšega občinstva. Pevci so spremili pokojnika do groba, nad katerim so mu zapeli pesem v slovo. lj Ženska podružnica Siidmarke v Ljubljani ima 405 članic, za 82 več kot lani. Ljubljanska ženska podružnica »Slovenske Straže« — ali imaš včlanjene vse naše somišljeniec? lj Šentjakobsko prosvetno društvo. Na Rožniku hna jutri, v torek, ob pol 6, »Šentjakobsko prosvetno društvo« svojo društveno mašo. Udje in prijatelji društva so vabljeni. lj Katehetski sestanek bo v sredo, dne 6. maja ob petih popoldne. Predaval bo prof. dr. Josip Demšar o vprašanju: »Ali so Foersterjevi spisi porabni tudi v katehezi«. — Dalje bo tudi razgovor o dopisih glede letošnjega katehetskega tečaja v Istri. lj Naš magistrat in njega javni prostori. V sredini mesta, kjer stanuje in se sprehaja sama inteligenca, se iz javnih prostorov vsaka najmanjša bilka od magi-stratne strani sproti pomede, po okrajih pa, na primer na Planinškovem svetu v Krakovem ob Emonski cesti, ki je po potresu tudi last našega magistrata, vlada največja nesnaga. Ta prostor, ki bi moral biti kras tega okraja, je prostor za vse drugo, samo za snago ne. Tam se skozi leta že vse dovaža: les, gnoj, gramoz in smeti vseh vrst. In kar je še posebno na tem prostoru, da ima neki I. Puch, ki je ravno sosed tega prostora, poseben privilegij na njem. Navadno je naš slavni magistrat precej natančen v tem, ako kaka stranka na javnih prostorih kaj nalaga, posebno pa proti stranki, ki mu ni simpatična. G. Puch, kot pristaš magistra-tne stranke, pa razpolaga s tem prostorom, kakor da bi bil on gospodar. Še vozove ima včasih tam, dasiravno ima svoje prostorno dvorišče. Mi pa pravimo, da je dolžnost magistrata gledati na ta prostor v tem okraju, kakor na druge po mestu in naj napravi iz njega primeren park, ki bo v olepšavo temu okraju, posebno pa še trnovski cerkvi. — Ljubitelj reda, lj Notarski izpit je napravil g. Janko Svetlič, notarski kandidat pri g. c. kr. notarju Hafnerju v Ljubljani, z dobrim uspehom. Častitamo! lj Nezgoda. Splašena konja planila v Ljubljansko kreditno banko. Pri šentjakobskem mestu sta se danes okoli 3. ure popoldne splašila dva konja; vprežena s praznim vozom, in dirjala preko Starega in Mestnega trga. Zaletela sta se v izložbena okna Ljubljanske kreditne banke ter predrla z glavama velika okna. Konja sta se vsa obrezala in je bilo na licu mesta vse polno krvi. Od konj je tekla kri curkoma ter so ju odpeljali v bolnico za živino na Poljanski cesti. Uradništvo v kreditni banki se jc vsled tega nenadnega dogodka seve zelo prestrašilo. lj Nepravega je zabodel? Ivo je včeraj zvečer šel domov 24 let stari Zupančičev hlapec Fr. Mikec, skočil jc nekdo iz zasede zahrbtno nanj in mu zabodel nož v hrbet. Mikec je bil o napadu v bolnici zaslišan ter jc izjavil, da napadalca osebno ni prej nikdar poznal, da nikdar ni z njim govoril in cla ne ve, zakaj ga jc napadel. lj Tatvina »Pri Panju«. Državni policiji se. je posrečilo, da jc prijela zvitega ptička, predrznega tatu, 1. 1888. v Zgornjih Tenetiših rojenega bivšega trgovskega sotrudnika A 1 o j z i j a O m a-n a , ki jc že bil radi tatvine 13 mesecev zaprt. Ko so ga iz zapora izpustili, se je zopet s tatvinami preživljal. Iirokal je po Ljubljani in kradel, kjer je mogel. Predstavljal se jc z napačnim imenom. Ob velikonočnih praznikih jc tudi v Kranj poletel. V znani ljubljanski gostilni »Pri Panju« je bil stalni gost. To okolščino je izrabil zato, da jc natakarici Mariji Čarman iz zaklenjenega predala ukradel 200 K. Poizvedbe je znal zviti tat spretno preprečevati in so bile zelo težavne. Na Franc Jožefovi cesti je Omana končno aretiral pol. agent in ga peljal k ravnateljstvu. Ko sta prišla do policijskega ravnateljstva, se je pa Oman iztrgal, da pobegne, a, agent ga je prijel. Od ukradenih stvari so našli pri Omanu še nekaj perila, obleke, klobuk in 25 K 74 vin. denarja. Ker se je zadnjo čase zgodilo več nepojasnjenih tatvin, se domneva, da je mogoče Oman še pri kakem vlomu ali tatvini soudeležen. Kdor o tem kaj ve, naj naznani to policijskemu ravnateljstvu. Oman jc velik človek, podolgastega obraza in nosi angleško postrižene brke. lj Izseljevanje. Na tukajšnjem kolodvoru jc policija ustavila 4 Ameri-kance; 2 sta imela napačne potne liste, 2 pa nista imela izkaznic. lj Opozarjamo na današnji inserat glede otvoritve mestnega kopališča v Kolizeji lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Kre-gar, posestnik, 43 let. — Marijana Kr-hin, vdova užitninskega nadpaznika, 65 let. — Mihael Vrtačnik, delavčev sin, 4 leta. — Alojzija Vidic, občinska uboga, 31 let. 100.600 rubljev je poneveril peter-burški banki »Nolken« neki nastavlje-nec. Ponesrečen parnik. Pri izlivu Labe se je potopil parnik »Dallars«. Dva mornarja sta utonila, eden je nevarno ranjen, ostali so se rešili. Zadnje vesli. CESRJEVO ZDRAVJE. Dunaj (koresponclenčni urad). Glasbili večernega bulletina je kataralično stanje cesarja isto. Popoldne je cesar obiskal za eno uro malo galerijo. Dunaj. O cesarjevem zdravstvenem stanju v nedeljo se poroča, da je cesar noč boljše kot prej prestal in cla je splošen položaj zadovoljiv. Dunaj. (Korespondenčni urad). O stanju cesarjevem se danes oficielno poroča, da je bil nočni počitek v svoji drugi polovici zopet moten. Kljub temu je splošno stanje zadovoljivo. Dunaj. (Privatno.) Zadnja noč je bila za cesarja manj ugodna kot se je pričakovalo. Posebno popolnoči se je cesar opetovano vsled kašlja prebudil. DR. ANTON DERMOTA UMRL. Gorica. Včeraj ob pol 5. uri popoldne je tu umrl odvetnik dr. Anton Der-moja, znani soc. demokraški politik in pisatelj, ki je že delj časa bolehal na jetiki. Rojen je bil v Železnikih. PARLAMENTARNE VESTI. SESTANEK NAČELNIKOV DRŽAVNO-ZBORSKIH KLUBOV. Praga. Češki listi poročajo, da so se češke stranke sporazumele za enoten nastop v današnji seji klubovili načelnikov. 'Zahtevati hočejo, da naj se razpišejo nove volitve za češki deželni zbor. Če se to zgodi, obljubijo, da v parlamentu obstrukcijo opuste. Praga. »Narodni Listy« poročajo iz Budimpešte, fla se v skupni vladi sodi, da bo Sturgkh vladarju priporočal, naj se poizkusi državni zbor sklicati in tako pokazati, da delozmožnosti ne povzroča vlada, ampak stranke na Češkem. Dunaj. Danes popoldne so se sešli načelniki državnozborskih klubov, da poiščejo podlago, na kateri bi bilo mogoče sklicati za 9. junija poletno zasedanje državnega zbora. Ako bo mogoče doseči kompromis med stališčem Čehov in nemških poslancev iz Češke glede razpisa novih volitev v češki državni zbor, sedaj še ni mogoče spoznati. Konferenca se je pričela ob 3. uri popoldne in bo trajala celo popoldne. NEMŠKO - NACIONALNE DEMON-STRACIJE NA DUNAJU PROTI ČE-KOM. Dunaj. Včeraj so dunajski češki ; Sokoli priredili slavnost v okraju Fa-voriten. Nemški nacionalci so priredili protestni shod. Policija na konjih in peš je lovila Čehe in Nemce. Aretirani so bili trije nemški razgrajači. USTANOVITEV POLJSKE RADIKALNO DEMOKRATSKE STRANKE. Lvov. Včeraj se je tu osnovala poljska radikalno demokratska stranka. Na ustanovnem shodu je govoril poslanec Breiter. Shod je protestiral proti vladanju s § 14. Po shodu je bil po mestu obhod, katerega se je udeležilo okolu 15.000 oseb. PROTI MLADOČEHOM. Praga. Narodni socialci so priredili ob majskem obhodu pred uredništvom »Narodnih listov« demonstracijo, Klicali so: Doli s Kramafem! Sramo+a mladočehom! KOŠUT NA SMRT BOLAN. Budimpešta. Košutova bolezen je tudi nadalje kritična. Bolnik hrane sko-ro nič več ne vživa. Temperatura bolnikova se dviga. LAŠKI ZUNANJI MINISTER ODSTOPI? Pariz. »Figaro« piše, da je odstop laškega zunanjega ministra Giuliana gotova stvar. Giuliano postane namesto Tittonija poslanik v Rimu. PREOBRAT V VPRAŠANJU ORIENT-SKIH ŽELEZNIC. Belgrad. Orientska železnica je v principu privolila v to, da se v Srbiji ležeča proga podržavi. Kupna cena pa jc tako visoka, da bo morala bržčas mednarodna komisija izvršiti cenitev. Sicer Srbija družbi preti, da zgradi paralelno progo. Kar se tiče Avstrije, jo hoče srbska vlada zaradi njenega stališča v tem vprašanju zadeti s tem, cla je oddala vse železnico, ki jih hoče v novih krajih zgraditi,' nemškim, angleškim in francoskim družbam. »Reichspost« pa slika zadevo drugače. Glasom nje je Francija od pogajanj glede orient-ske železnice sploh odstopila, pustivši Avstrijo in Srbijo, da se sami pogajate. PREPOVEDAN SHOD V DRAČU. Drač. Za včeraj je bil tu napovedan protestni shod proti grozodejstvom vsta-šev v Epiru. Vlada je shod prepovedala. ZOPET POIZKUSNA MOBILIZACIJA V RUSIJI. Peterburg. 3. t. m. je bil izdan carjev ukaz, ki odreja poizkusno mobilizacijo v dveh okrajih in vpoklicanje rezervnikov v dveh drugih okrajih gubernije Jekaterino-slav. SAZONOV O ZUNANJI POLITIKI. Peterburg. Car je Sazonova poobla«-stil, da tekom proračunske razprave poda izjavo o zunanji politiki, ki se z napetostjo pričakuje. DEMENTI. Belgrad. Vest »Neues Wiener Tag» blatta«, da je podpolkovnik Kuzmid v nagovoru na novince dejal, da bo kralj Peter osvojil Bosno in Hercegovino, se demontira, ker Kuzmič sploh ni drža) nobenega nagovora. KONKORDATSKO VPRAŠANJE. Belgrad. Tu se govori, da bo za ka» toliškega nadškofa v Belgraclu imenovan nek prclat, iz Slavonije. — Srbska vlada bo za duhovnike nastavljala večinoma glagoljaše iz Dalmacije. DEFICIT V ČRNI GORI. Cetinje. Državni proračun izkazuje 3,160.000 K deficita. ODHOD NEMŠKEGA CESARJA S KRFA. Korfu. Nemška cesarska dvojica danes od tu odpotuje. STRIC NEMŠKEGA CESARJA UMRL. London. Tu je umrl vojvoda Argyll, stric kralja Edvarda in nemškega cesarja Viljema. NAPADENA IN OROPANA BANČNA URADNIKA. Genua. Dva bančna uradnika, ki sta nesla v banko 150.000 lir, sta bila na poti napadena in oropana. Enega roparja so že prijeli. KITAJCI MORILI MONGOLOE. Pekin. Kitajski vojaki so tu postre» lili mnogo Mongoleev. Povabili so Mon-golce na neko slavnost ter so jih peljali na neko okolu in okolu z zidom obdano dvorišče ter pričeli od zunaj nanje streljati. Vseh povabljenih 16C Mongoleev je bilo tako ustreljenih. 30.000 INDIJANCEV POMORILI. Lima. Pri sodišču jc končana preiskava proti uradnikom kavčukove kompanije, ki so obdolženi, da so pomorili cele rodove Indijancev. 31 aretira-nih uradnikov te kompanije je pomorilo 30.000 Indijancev, 67 uradnikov je pobegnilo. NAMERAVANI ATENTAT NA ROCKEFELLERJA. New-York. Na Rockelefferja, očeta in sina, je nameravan atentat. Socialni demokrati in anarhisti pripisujejo Rocke-fellerju krivdo za krvave dogodke v Colo-radi. Palača Rockefellerjev je strogo zastražena. POROKA MORGANOVA. New York. Najstarejši sin m r-dera Morgana se je poročil s Ii ! o skladatelja Converserga. VELIKA EKSPLOZIJA. Melburne (Avstralija). V rovih velikega rudarskega podjetja so se vžgali podzemski plini. 70 rudarjev je bilo takoj mrtvih, V jami je še 200 rudarjev, o katerih usodi se še nič ne ve. Koroške novice. k Vernberg. Častni občani. Tukajšnji občinski odbor je v svoji seji dne 24. januarja 1914 imenoval častne občane, kar ' je pri nasprotnikih napravilo velik krik in vik, češ, kaj bo, I. razred bo pri občinskih volitvah leta 1915. »hin«, to ne sme biti, ' napraviti se mora »protest«, in res prvi, ki si je to izmislil, je bil" znani »petelin-ček« Tomaž Bitimi, nadučitelj iz Domačal. Takoj se je sestavila »deputacija«,' ki je šla baje celo v Celovec k deželnemu odboru, ali bolje rečeno k »Volksratu« prosit in moledovat, da se pomOre, da bo ta sklep ovržen, in so skrpucali nek »protest« ter ga poslali na deželni odbor, v katerem so imenovanim občanom izvzem-ši treh, nakratko odrekli zasulge in občinskemu uradu predbacivali nepostav-nosti. Upali so se celo trditi, da eden občinski odbornik ni dobil vabila, kljub temu, da je isti dal na zapisnik, da je vabilo pravočastno sprejel, — A prišlo je drugače; nemčurji so obračali, Bog je pa obrnil. Deželni odbor ni našel preabaci- vanih nepostavr osti in je piotest a limine zavrnil. O j čin? ¡um se "ij 13 č~ inih občanov in v.led lega i>.-<"a .sttanka veJino v občinskem o 'l-o;u '<-.;c!ovl:'?no. N;prot-nikom je up na ztm-o v I. razredu • -Icval po vodi in nič se ne ču imo, ako piC-takajo solze za zlamiti časi, ko so v občini gospodovali. umu oov ci. š Mariborski Bhirnentag se je s-nho obnesel, še slabše kot lansko leto. Ljn .je so postali pametni in so se naveličali večnega prosjačenja. Izkupiček je skromen. š Velika mladinska siavnost se je Vršila v Slivnici pri Mariboru. Govoril je dr. Hohnjec, Udeležba izredno obilna. š Pri občinskih volitvah v Slivnici pri Celju 60 po hudem boju zmagali združeni liberalci in nemškutarji. — Dr. Ravnihar in dr. Kukovec sta se delala v Mariboru strašno »narodne«, njiju pristaši na deželi pa se vežejo z najhujšimi narodnimi nasprotniki, proti rodnim bratom. š II. slavlje 5001etnice v Mariboru prirede slovenska narodna društva dne 10. majnika ob pol 4. popoldne v prostorih Narodnega doma. Ker je ta dan nedelja, je seveda upati na zopetni veliki obisk. Na sporedu sta »Knez Volkun« in »Tugo-mer«, slavnostni govor in živa slika »Slovenija«. Vrh tega bodo še pevske točke in godba. Da si vsakdo pravočasno zasigura svoj sedež, prosimo slav. občinstvo, da se poslužuje predprodaje, ki jo ima g. Vilko Weixl, trgovec s papirjem, Glavni trg 22. Znižane cene so: foteljski sedeži do 2 I< 50 vin., I. do IV. vrsta 2 K, V. do VII. vrsta 1 K 50 vin., VIII. do XII. vrsta 1 K, sedeži na galeriji 80 vin. Stojišča v parterju 80 vinarjev, za dijake in vojake 40 vin., na galeriji stojišča 40 vin. — V nedeljo, dne 10. maja, vse v Narodni dom v Mariboru! š Volitve za deželni urad zavoda za nameščence v Gradcu. V nedeljo, dne 17. maja t. 1. se vršijo volitve delegatov v deželni urad zavoda za nameščence v Gradcu in so se volilcem tudi že poslale tozadevne glasovnice, Došle so tudi že izpolnjene glasovnice od raznih nemških volilnih odborov. Nastane sedaj vprašanje, koga bomo volili Slovenci, ki imamo pri tem zavodu tudi naše interese. Ali bomo postavili svoje kandidate, oziroma ali je upanje, da bi kaj dosegli? Kakor znano, nima ta zavod nobenega slovenska uradnika, ima samo nemške tiskovine, kljub temu, da je dobršen del zavarovanih nameščencev iz Koroške in s Štajerskega. Ali bi ne bilo na mestu, da bi Slovenci s svojim skupnim nastopom pomedli s takimi delegati in volili take, ki bi se ozirali tudi na zahteve Slovencev? — Slovenski delodajalci in nameščenci, ganimo se in nastopimo skupno za slovensko stvar z listkom v roki in uspeh ne bo izostal! š Novice iz Ptuja in okolice. Medvedova igra »Za pravdo in s r -c e«, ki so jo predstavljali zadnjo nedeljo ptujski diletantje v Narodnem Domu, je uspela izborno. Igralci so svoje vloge dobro pogodili. Dvorana je bila nabito polna občinstva iz mesta in okolice. Med dejanji so pridno udarjali tamburaši iz Ro-goznice. Kakor slišimo, misli »Dramatično društvo« prirediti v kratkem Še eno predstavo v tej sezoni. — Slovesno b 1 a -goslovljenje nove brizgalne požarne brambe na Hajdinu pri Ptuju se je izvršilo dane« 3. maja popoldne, Došlo je precej gostov od raznih strani. Siavnost je vsled lepega vremena dobro uspela. — Ptujski župan Ornig se je podal te dni na potovanje v južne dežele, in sicer v Afriko in Palestino. Odsoten bo kake tiri tedne. Zastopal ga bo podžupan J. Stendte. -Cesarjev dar. Žena tukajšnjega mestnega uslužbenca K'emensa je pred kratkim porodila trojčke. Ce;ar je ob tej p:i-liki daroval rodbini dani o 100 K — Šolsko leto se je zaključilo včeraj, dne 3. maja na obrtno-nadalje valr.i šoli ptujski. — Umrl je v Gradcu bivši me-;tni blagajnik ptujski, Jože Leidl, v 40. letu starosti. — Ptujski občinski svet Proti delavstvu. Kakor znano, je hotela ptujska stanovanjska zadruga v Kolodvorski ulici sezidati stanovanjsko hišo za železničarje. Občinski svet je enkrat stavbeno dovoljenje že skoro dovoli . Nekateri občinski svetniki so pa čutili potrebo, proti temu vložiti protest, rekoč, da je to najlepši del mesta, in če se tam postavi delavska stanovanjska hiša, se potem tam ne bo hotel nihče več naseliti. Stanovanjska zadruga je nato zopet vložila prošnjo za stavono dovoljenje. Mestni svet se je sestal k izredni občinski seji, da bi razpravljal o tej zadevi. Manjkala pa je več kot polovica odbornikov, tako da seja ni bila sklepčna. »Pettauer Zeitung« piše k tej zadevi, da bi bilo v interesu nemške stvari pač dobro, da bi se ta zadeva ugodno rešila. Kajti nepotrebno si je na-kopavati sovraštvo železničarjev, ki so baje sami Nemci, ker mesto ima že itak dovolj sovražnikov. — To pisanje si je razlagati sledeče: Bližajo se namreč občinske volitve v ptujski mestni občinski zastop in Ornigova klika menda čuti, da se ii majejo stolci ra ptujskem magistratu; zato tudi večji r"cl ptujskih Nemcev zahteva uvodi-.'. ilev tega vprašanja. — Nemško delavsko društvo » G e r m n i a « bodo ustanovili ptuj-ski nemškularji dne 11, junija t. 1, — Umor. V ponedeljkovi itevrlki minulega tedna smo poročali o mrtvi deklici, ki so jo r.a"-li oh Dravi blizu Ptuja. Mrtva deklica je lSletnn Ida Kos, doma iz Mari-bo ra. Upamo, da bo so'tiiiska preist'a v a ptinesla bič v ta temni .slučaj. — "1 m c i e o m r a č i 1 ura >dku : ' ij$kei <■>•:•; nega glavarstva P e e r u. Prepe r H o - t na opazoval aico v Gradec. — Goreti je pričelo te dni na podstrešju mlina tvrd-ke Schwab pri Ptuju. Na lice mesta prišedši požarni brambi se je posrečilo ogenj po enournem gašenju pogasiti. — Orjak umrl. Pred enim 'etom se je v neki ptujski gostilni poka-:-1 - največji vojak nemške armade« po ¿imenu O s val d Bahling. Mož je bil 2 metra 41 cm visok. Ta vojak je sedaj umrl v 36. letu starosti v Brate'biunrm pri Nikolsbttrgu. Ogenj je nastal te dni pri posestnik« Dobiču na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Ogenj pa so k sreči še pravočasno opazili in ga pogasili, da se ni razširil. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. —Pred preiskovalnim sodnikom skoro umrl. V Zagorcih v S'o-venskih goricah sta se stenla kmečka ianta Franc Holz in Franc Jager. Jager je v pretepu Holza obstrelil na glavi in ga znatno ranil. Oba pretepača so zaprli pri sodišču v Ptuju. Sodnik Breznik je nato zaslišaval Holza. Temu pa je pri zasliševanju vsled rane na g'avi posta'o tako hudo, da je moral sodnik telefonirati po rešilni voz, s katerim so Ho^a spravili v ptujsko bolnišnico. š Občinske volitve v Šmiklavžu pri Ormožu je namestnija kljub štajercijan-skemu rekurzu potrdila. š Veteransko društvo s slovenskim poveljem so ustanovili v Vurbergu pri Ptuju. Protektorat nad društvom je prevzel grof Herberstein, kumica zastavi pa je grofica Herberstein. š Cestni napad. Posestnik Jože Maček se je te dni nekoliko vinjen vračal iz Vojnika pri Celju proti domu. Na cesti so ga napadli trije fantalim po imenu Lob-nik, Kurada in Ojsteršek ter ga tako hudo pretepli, da je dobil smrtno-nevarne poškodbe. Ničvredneže so zaprli. š Vsled pasje stekline umrl. Občinskega slugo Ferdinanda Pečko v Vojniku je pred par meseci ugriznil neki stekel pes. Pečko se za rano ni dalje brigal, te dni pa so se na njem naenkrat pokazali znaki stekline. Prepeljali so ga takoj v celjsko bolnišnico, kjer je v strašnih bolečinah umrl. š Požar. V Gradišu pri Podsredi je tc dni izbruhnil ogenj pri posestniku Ferdinandu Simončiču. Uničil je ogenj vsa poslopja. Vsled vetra so se vnela tudi sosedna poslopja posestnika Martina Klajn-šeka in popolnoma zgorela. Škoda je velika. Zažgal je baje 6 letni Simončičev sin. š Mlada tatova. V Mariboru so izročili okrožni sodniji Maksa Novaka in Ferdinanda Velleta, Oba sta stara komaj po 15 let. Izvršila sta vsega skupaj 10 vlomov in tatvin. š Vlomi se dogajajo zopet v celjski okolici. V eni zadnjih noči so vlomili tatovi v Pacholletovo gostilno na Bregu pri Celju, kjer pa niso dobili precej plena. š Smrti v ognju, V Kramžah pri Novi Cerkvi blizu Celja je delavec Martin Šup-fer požigal grmičevje. Pri tem se mu je vnela obleka. Dobil je tako hu le opekline, da je na njih umrl. — V Veliki Pire-šici pri Celju je nastal gozdni požar pri posestniku tuperju. Fo požaru so pogrešali s'aboumnega Šuperjevega b.ata Martina. Ka"-li so ga drugi dan oo c', -ožganega r.a i -ču. Pri ga'ecfu ce nvi je vnela obleka, in ker ni bilo ro »oči, je v ognju zgoel. š ?ri streljanju z moriarji ponesrečil. Na neki gostiji v ¿ostarju so streljali tu li z možna-ji. En mešnar je razpočil in železni deli so za e'i so Jnijske;. a. oficij" ' i Antona Kramarja v trebu •. 'Im. nenevarno ranjenega so spravili v -oir.i ;- mro. štva bodo otvorili v kopališču Rogaška S atina dne 6. in 7. junija. Poslopje obstoji iz 40 sob in potrebnih pritikhn. Nemško časopisje pravi, da zdraviliška hiša ne bo otvorjena toliko iz karitativnih, kakor iz nemikonarionalnih namenov. š 'e'ezp?3ka nezgoda. V ¿pi1feldu je zgrabil vlak 30 letnega nremikača Ru lolfa Pukl, mu odtrgal 'evo roko in ga tudi na glavi te/ko poškodoval. Spravili so ga v graSko bolnišnico. V konkurzu je Marija Tabor, last-f.r.-'ivin» z mo-'-.kimi oblekami v Celju. ... "Zopet ot.oci po/igalcí. V Smolincih pri St. Lena; tu v Slov. goricah so te dni zgo.eli h'evi posestnika Zngoršeka. Zažgali so otroci. Tržne cene. Cene vehaio za 50 Kg. Budimpešta 4 maja 1914 Pícnica za maj 1914.....13-30 Pšenica za oktober 1914 . . . 11-29 Pž za oktober . . .....1(K>8 Koruza za inttj 1914.....1039 Koruza za julij 1914.....7-49 ISS« se Sli« i lil z dvema sobama in knhlnjo ali pa ' eno «oba in lokalom na Sv. l'emi cesti ali v bližini za prvi avKusi Po. udbe je pualutl na poštni predal, Ljub. liana 118. 1519 Delavne 1511s zastopnike iife Zg. rogaški vrelec pri Poljčanah. Odlična, slo» vita naravna zdravilna diotet. namizna pijača. Odda se mirni stranki lepo Pivovarna v Lescah iSCe stanovanje obstoječe iz treh sob, kuhinjo in pritiklin ter hodnikom v 111. nadstropju za avgustov-term;n. Več se izve v Žldovsk, ulici št 1, I. n. 1521 Odda se z ¡ivgustom za Kranjsko, Koroško ln Primorsko. 1518 stanovanje obstoječo iz dveh sob, kuhinje in čumnate v Tr novski ulici št. 23. 1520 Potiti iilob ke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma brat. -vak in stric, gosp d TVdn Krege 8 V h šni posestnik it ttgo ec š Zaprli so v Celju italijanskega goljufa HihVoranda Bartolussia, doni ^ iz Trevize. Izvršil je po Celju in okolici več goljufij. š Vlomili so v Zgornji Radgoni tatovi pri trgovcu Korošcu in pokiadli za 1100 K blaga. Tatov še niso izsledili, š Nesreča. Pri zidanju tovarne v Št. Pavlu pri Preboldu se je podrl o ler. Zidarja Jože Špeglič in Franc Mernik sta pri tem dobila smrtnonevarne poško>!bc. S a-vili so ju v bolnišnico. š Otrok utonil. V Mibalovcu pri Brežicah je padel dve in polletni sinček '0-sestnika Vrbnjaka v gnojnico in utonil. š Požig. Pri Sv. Tomažu pri Ormožu so zaprli lončarja Janeza Lašič iz Perše-tine. Dolžijo ga, da je sam zažgal svoja poslopja, da hi prišel do zavarovalnine. š Novo zdraviliško hišo za uradnike avslrijsko-nemškega železničarskega dru- danes v nedeljo 3 maja ob 5. ml zjutraj po muč bolezni, previden h sv. zak.amenti za umirajoče v 44 letu, mirno v Gospodu zaspal. Pogieb predragega rajnkega bode v torek, dne 5 maja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta štev. 71 na pokopdišče k Sv Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra. Predragega rajnkega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 3. m a'a 1914 I "Šiška Kregar sestra. *>c in Anton Keman svaka. Ana Kregar soproga. Angela Roman svil' n. 1514 i «lov. pogrebni zavod Jos. Turk. Prijazno naznanjam shv občinstvu, da sem prevzet s 1. majem mestno kopališče in restavracijo . ^ >. a» ** , 99 Ko iez i j a" i r bod''in tudi tem izvrševal svojo gostilniško obrt. Cen enim gostom in obiskovalcem kopališča : si h" c ... - /' .o z dohrn listnim r orn, vsak . a it s sveži n pivom kakor tudi s kavo, čajem, mlekom } i m '. - iti, • ' V r vsa t dan odprto od pol 9. ure znitraj do 9. ur. zvečer in sicer.\ delavnikih do, v $u o su r 'ne. J Cene , ; so: Ko ulj li , kabina zu I os bo 30 v, rjuha 12 v, brisača 8 v, plavalke 12 v, ; peš' na ko/irlj Iz .•; • i da-e blagajna Wertbeim št. 1 dobro ohranjena. Naslov v upravi tega lista pod št. 1435. Stanovanja s tremi in štirimi sobotni ter pritiklinami se oddajo za avgustov termin. Več se izve pri Al. Vodnik, kamnoseku v Kolodvorski ulici. 1463 blizo kolodvora se da v najem za letno 400 kron. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 1461, (Znamka za odgovor.) Dva pomočnika in enega vajenca sprejme takoj Jakob Maleušek, ključavničarski mojster, Bob. Bistrica, Gorenjsko. 1464 STRAPAZIN TKANINE tovarne B. SPIEGLER In SINOVI, Hronov so izdelane iz najfinejše Amerika-preje ter so v lepoti in trpežnosti ueprekosljive. Imajo prednost, da ostanejo v perilu sncžnobele ter so znatno cencjšc kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poljubni širjavi in debelosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo v manufakturni trgovini J. CIUHA, LJUBLJANA, Pod Traneo. Zahtevajte vzorce za pralno preizkušnjo. Oglejte si zalogo, zahtevajte vzorce Su Petni testa 4 I »UWWWHHHW»WWWMmH;i nitiiinnimin Izdaja Jtonzorcii »Slovenca«, Tisk: »Kfttnliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožci Gostinčar, državni Doslanec.