Posamezna Številka Din 1*50. Poštnina v gotovini. S*. 45. V Ljubljani, v petek 22. f@t®FM^i*ja 1924. Leto I* NARODNI 'NEVNIli Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen političen list -n- Urednlštvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. Debade gospodarskega nadionaiizma. Med podjetniškimi in trgovskimi krogi Siri mrtvaški ples konkurznih Polomov čim dalje večjo vznemirjenost. Prisilna poravnava, ta iznajdba dobro mišljenega vojnega varuštva, posamezne katastrofe sicer nekaj omili, služi pa često kot prikrita vrata, skoz ktera skuša marsikdo rešiti, kar se še rešiti d&; manj rahločutne vesti Pa jo smatrajo kot legalno sredstvo za varanje upnikov. Zaznamovana pred letom kot sporadičen pojav, prikazuje ta bolezen poslednje mesece že značaj epidemične gospodarske kuge, tako da se je čutila v osrednjih uradih Potreba, zbrati statističen materijal, na Podlagi katerega bi se dala ukreniti kakšna preventivna mera, oziroma ugotoviti, koliko je v našem pridobitnem prizadevanju gnilega in kaj je trajnega. Kakor zaznamujejo novinarska poročila, se bodo bavile z zbiranjem statist, materijala trgovske in obrtniške zbornice. Skrajno zanimivo*, toda delikatno opravilo! Kje začrtati v še tako labilnih razmerah mejo med rentabilnostjo in pasivnim gospodarečem, med gospodarsko upravičenostjo in jalovim poskusom, ko gre ponajveč vendar za podjetja, betežna po neizogibnih otroških boleznih? Tu se bo dal subjektivni moment težko izločiti. Ugodno znamenje pa je, da so razmere dozorele do tega stanja. Sestaviti nekakšen inventar življenja zmožnih naših pridobitnih tvorb, ločiti zrno od plevela, je velevala dolžnost skrbnega gospodarja. To pa tudi radi tegai, ker je naše podjetništvo bolehalo že izza prevrata na napaki, ki se zove pretirani gospodarski nacijonalizem. Nihče nam ne more zameriti, ako smo videli svojo gospodarsko bodočnost spočetka bolj rožnato, kakor' je to mogla obljubljati hladnejša kalkulacija in ako smo v mladostni nepre-skušemosti precenjevali naše zmožno-r sti. BaS nasprotno ravnanje bi bilo do-neslo večje Škode. Tudi vojne izkušnje so s tehtnimi argumenti vzpodbujale k stremljenju h avtarkiji in ta težnja je nahajala na osrednjih mestih vzpodbudno besedo. Tako smo z zadoščenjem gledali, ko so kakor iz nič predčasno nastajale industrije, za katere ni bik) ne zadostnih domačih surovinskih virov, ne strokovnih sil, ne zadosti lastne potrošnje. V ekonomsko bilanco na kapitalih silnega naroda takšno četje ne vnese resnih perturbacij, naše gospodarstvo pa, razpoložljivi kapital, katerega pri vsej svoji skromnosti vsled inflačnih vplivov še vedno ne dosega 60 odstotkov predvojne vrednosti, takih investičnih žrtev ni moglo trajno prenašati. Ko smo te razpoložljivosti preko mere zabili v drago nabavljene stroje in nepremičnine, se je moral pojaviti nedostatek obratnega kapitala in s tem denarna ter kreditna kriza, ki razsaja sedaj v deželi. V inozemstvu se dostikrat čuje, da nam sreča v obilni izmeri pomaga dograjevati državo in ta sreča je rodila tudi hitro spoznanje, da tako ne gre dalje ter da je operacija nujna. Naša zemlja je sicer bogata, vendar pa ni obdarjena tako univerzalno, da bi v njenih mej^h imele vse pridobitne grupe zajamčeno eksistenco. Gospodarsko zemljepisje prikazuje nam 4 do 6 panog, ki bodo vedno tvorile 80 do 90 odstotkov vse naše notranje in zunanje trgovine, medtem ko se ostale ne bodo otresle regionalnega značaja. V tem ostanemo navezani na tuje vire. Mednarodna delitev dela je to Pravilo utrdila do fatalnosti in ako nočemo razsipati svojih energij, nam ne preostane drugega, kakor da se s Pomočjo glavnih pridobitnih panog in * Premišljeno trgovinsko in carinsko Politiko včlenimo v mednarodni gospodarski mehanizem na tak način, da s tem ne ogrozimo trajne aktivnosti v u? i sp^n* gospodarski bilanci. kažejo začetki naših trg. pogaja®! z Italijo, nam bo prestati zelo i * ,in vefietno je, da brez prejšnje šolnine spočetka ne pojde. Jugoslavija uživa ugodnost, da se njej politika ekonom, nacijonalizma sasalopirala k hiperindustriializaclji. Obtožba Markoviča pred skupiflno. »Ljudje niso v politiki zato, da varujejo svoje polRično perj8, temveč zato, ds delajo.« Beograd, 21. februarja. (ML) \ vseh parlamentarnih in drugih krogih vlada veliko zanimanje za diskusijo po obtožbi proti bivšemu ministru g. dr. Markoviču. Razven lož diplomatskega zbora v narodni skupščini je bila tudi galerija nabito Polna prijateljev in nasprotnikov obtoženega ministra, uglednih meščanov, novinarjev in drugih. Zanimanje za to stvar je celo večje nego za ratifikacijo za sporazum z Italijo ali svoječasno za glasovanje o vidovdanski ustavi. Pred debato v skupščini so imeli vladav kakor tudi vsi klubi konference. ZAGOVOR DR. MARKOVIČA. Ko so bile vse priprave gotove, je bila skupščina ob 10. uri dopoldne otvorjena. Po običajnih formalnostih In po priofcčenju prošenj in predstavk prečita po prehodu na dnevni red prvi sekretar g. Dimitrijev Popovič obtožbo opozicije, nakar je dobil besedo obtoženi Markovič. Med grobno tišino začne obtoženi minister s pobijanjem podelitve koncesije za zgradbo treh tovarn za špirit kljub nasprotnemu mnenju referentov ter o razveljavi sekve-stra nad altruistično banko. Priznava, da so bili referenti proti podelitvi koncesije za zgradbo tovarn, on pa je stvar predložil z mnenjem referentov in s svojimi protirazlogi vred gospodarskemu komiteju ministrov; v katerem so bili štirje radikali, štirje demokrati in g. Pucelj. S pristankom komiteja ministrov pa je pristal na zgraditev tovarn za špirit. Kar se tiče odprave sekvestra nad aitruističuo banko, istotako priznava, da je bila komisija proti odpravi, on pa je bil nasprotnega mnenja, ker se ne more proglasiti zasebna lastnina za državno. Sklenil je vsled tega odpraviti sekvesttr in izvršiti pod gotovimi pogoji nacionalizacijo. Pozneje pa je banko zopet dai pou sekvester, ker ni izpolnila pogojev. Nato je govoril o glavnih točkah obtožbe: 1. O prodaji tovarne sladkorja na Cukarici in odstopu celokurne zaloge sladkorja privatni osebi, vsled česar da se je cena znatno zvišala. Po uredbi o sekvestnh se imajo sekvestri-rane imovine prodati potom javne dražbe. Trudil se je, da bi se produktivnost povečala in se s tem dosegla po-voljnejša prodajna cena. V to svrho it skušal » prodajo pod roko »ajilcreji-ranim osebam. Naivečja ronudba se je glasila na 20 milijonov ciju-jev, kar pa je odklonil, ker daje tovarna v enem samem letu 12 milijo iov dinarjev dohodka. Vsled tega je cd; edil j^vno dražbo, ki pa tudi ni imela uspeha, kef sta se javila samo dva reflektanta. Nova dražba pa se po sklepu komisije ni več odredila. Za prodajo sladkorne zaloge pa ni odgovorea minister, temveč uprava tovarne. 2. O pode iivi koncesije za tiskanje obveznic vojne odškodnine Lukareviču in drngom pravi minister g. Markovič, da koncesija ni bila podeljena Lukareviču, temveč udruže-nju litografov. Ministrski svet je to sprejel. Tudi je imel pravico dati tiska-l obveznice pdtom direktne pogodbe, ulavna kontrola je bila mnenja, da se ta stvar ne more smatrati kot nujna, vendar pa je ministrski svet ponovno n,” megovo stališče, smatrajoč, da a kontrola ni pristojna za sklepa- nje o nujnosti. Vsled tega se je izročilo tiskanje obveznic udruženju litografov za ceno 2.55 Din za komad. Ime Lukarevič se sliši s tega, ker je Luka-revič kot eden Izmed predstavnikov litografov podpisal pogodbo z državo. 3. Glede pooblastila Teokareviču, da na račun vojne odškodnine naroči stroje za tekstilno industrijo iz Nemčije, pravi obtoženi minister, da smejo naročila znašati 30 odstotkov celokupne odškodnine, da pa je Teokarevič prosil, da se mu dovoli naročilo strojev za celokupno odškodninsko vsoto in je finančno-gospodarski komite koalicijske vlade to odobril. G. Ilič je 28. junija 1923 protestiral proti temu, da je minister podelil naročila samo enemu družabniku, obtoženi minister pa se sklicuje na zaslišanje uradnikov, iz katerega se vidi, da g. Ilič ni vložil prošnje v letu 1922, kakor je to storil Teokarevič. Trdi, da v celi tej stvari ni nikake nepravilnosti. Kot minister pravosodja se je prizadeval, da bi dobila naša država čim več na račun reparacij. Vsi ti stroji pa se nahajajo še v Nemčiji, Teokarevič jih torej ni dobil, ali njegova čast se napada že 8 mescev. Nato preide na 4. točko obtožbe, podelitev sekvestrirane zemlje Hercegovcem v zakup, kar označuje obtožba kot zlorabo. G. dr. Markovič pa navaja,' da je v septembru in oktobru 1922. umiralo ljudstvo v Hercegovini vsled gladu. Ker pa so bili odobreni krediti za pomoč, je on kot minister ukrenil, da se da zemlja siromašnim seljakom v zakup 1. januarja 1923 leta. Ker pa je bil pozneje obveščen, da so ga nekateri prosilci prevarili, je takoj poslal overovljene spiske v Hercegovino in zahteval, da se krivci kaznujejo. Zatrjuje, da se je kot minister ravnal le po zakonih in svoji vesti. Bavi se s politiko ie 20 let, Selo sedaj je moral dočakati tako obtožbo. Končal je t besedami pokojnega Draškoviča: »Mislinj, da ljudje v politiki niso zato, da varujejo svoje politično perje, temveč zato, da delajo. Ako mislite, da sera kriv, pa me obsodite!« , Nato je bil odrejen odmor in so poslanci v svojih klubih govorili o Markovičevem zagovoru. RAPRAVA O ZAGOVORU. Ko se je seja narodne skupščine nadaljevala, je govoril zemljoradnik a. Lazič, ki je navajal nepravilnosti v delovanju bivšega ministra g. Markoviča. Seja se je prekinila ob 1. uri popoldne ter ob 4. £iri nadaljevala. Govoril je demokrat g. Slavko Dukanac in dokazoval na podlagi poverjenih spisov, da je g. Markovič kazensko odgovoren za svoja dela. Minister pravde je izdal svoj sklep prej, nego je Teokarevič vložil prošnjo za tak sklep. Razven tega je ukazal naši delegaciji v repara-cijski komisiji v Parizu, da se morajo stvari Teokareviča rešiti po njegovih ukrepih. Za njim je v svojem govoru ostro napadal g. Markoviča in cel radikalski klub "g. Dušan Dimitrijevič, ki se je posebno bavil z odpravo sekvestra nad altruistično banko. V prepričanju, da je g. Markovič kriv, prosi skupščino, da. ga izroči sodišču. Ob 7. uri 30 minut je bila seja prekinjena ter se nadaljuje jutri dopoldne ob 9. uri. Radičevci sprejeli program opozicije. kove ln v 0raia država na potrošni-v dLS vzdTŽavati industrije, ki v domači surovinski proizvodnji nima- hi* Z?S,kmbe- dalija je ustva- rila silno metalurgijo brez lastnih pre- mogokopov n zadostnih lastnih rudnin ter forsira zdaj lesno industrijo pod istimi pogoji; preobsežna tekstilna podjetja vplivajo v Ogrski in Grčiji škodljivo na devizni trg in trgov bilanco; na Češkoslovaškem, ki je prevzela 80 odstotkov industrijskih obratov bivše Avstrije, visi že marsikaj v zraku, isto velja za angleško kemično industrijo in celo v Turčiji je menda prerazdražena podjetnost gnala razvoj preko granic naravnih razmerij. Kar zdaj pri nas boleha in premirja, so hvala bogu le sporadični, nesrečno ali nespretno zasnovani začetki. Definitivne likvidacije ekonom, na-cijonalizma sedanji dogodki kajpak še ne pomenjajo, kajti stremljenje po gospodarski samostojnosti in imperijaliz-mu ni brez trdne ideološke podlage in vrhu tega za likvidacijo nedostaje še važnih pogojev. Dokler na mednarodnem trgu, da omenimo le jednega, ne zavlada predvojnim razmeram se bližajoča svoboda in se kot nepotrebne ne opuste začasno še lastno valuto podpirajoče državne denarne in trgovinske odredbe, bo skušalo opravičiti marsikatero gospodarsko odvišno in na naši zemlji svobodnega razmaha nezmožno podjetje svojo nerentabilnost z neopravičenim pozivom na ideje ekonom, na-cijonalizma. Glavno je to, da smo pravočasno napravili pravilno diagnozo; vse ostalo je odvisno od resne volje. Beograd, 21. februarja (ML) Vaš dopisnik je seznal pozno v noč iz opozicijonalnih krogov, da so bili nocoj obveščeni Davidovič, Korošec in Hra-snica, da je sprejelo vodstvo HRSS sklepe o programnem delu opozicije. Nocoj ob 9. uri zvečer sta odpotovala na Dunaj dr. Maček in dr. Krnje-vič, da obvestita Radiča o sporazumu in dobita instrukcije za nadaljne korake, eventuelno pooblastilo za podpis sporazuma. Vrneta se v nedeljo zjutraj v Zagreb. V soboto zvečer odpotujeta iz Beograda dr. Korošec in Hrasnica, da bosta prisostvovala nedeljski seji HRSS, kjer bo definitivno sklenjeno o končnoveljavni usodi opozicijoualnega bloka. Angleške zahteve za priznanje Rusije Berlin, 21. februarja. (K) »Vos-sische Zeitung« poroča iz Londona: Kakor se doznava, je v včerajšnjem razgovoru z Rakovskim angleški ministrski predsednik Macdonald obvestil ruskega delegata o pismu zveze angleških industrijalcev, ki vsebuje sledeče pogoje: 1. Priznanje jamstva sovjet- ske vlade za vse dolgove, ki so jih naredile prejšnje ruske vlade pri angleških državljanih ali pa pri angleški vlar di. 2. Obnova plačevanja obresti in od- škodnine za izostale obresti. 3. Zadovoljiva ponudba za poravnanje tega dolga. 4. Priznanje obveznosti s strani sovjetske vlade, da odškoduje angleške državljane, ki so trpeli škodo vsled revolucije. 5. Sklenitev sporazuma o ureditvi teh terjatev in o zavarovanju izplačila potrebnih vsot. 6. Ustanovitev angleško-ruskega klirinškega urada za poravnavo zasebnih dolgov Anglije na* pram Rusiji. Trgovinska p©n©d&a z BlalSJo. Beograd, 21. februarja. (B) V ministrstvu zunanjih del se je vršil prvi sestanek med sekcijami naše in italijanske delegacije za sklepanje trgovinske pogodbe. Vodila so se samo predhodna pogajanja, da bi se našli potrebni podatki, na podlsgi katerih se bodo na prihodnji seji začela ofieijelna pogajanja. Beograd, 21 februarja. (Z) Med poedinimi spomenicami, ki jih je naša delegacija za trgovinsko pogodbo e Italijo prejela, se nahaja tudi memorandum kastavske občine o olajšavah obmejnega premeta. Ker so ta vprašanja že v načelu rešena z rapallsko pogodbo, ne bo ugotovitev podrobnih vprašanj naletela na nikake težkoče. Za Kastav je določen sličen režim, kakor za Zidar. V kakem obsegu se bo italijanskim državljanom dala trgovska in obrtna svoboda, je še vprašanje. S Srbijo je Italija imela konvencijo iz leta 1879. za popolno trgovsko in obrtno svobodo. O teh vprašanjih bo treba v podrobnostih še pozneje razpravljati. Poitacare naznanja vat^e dogodke. Pariz, 21. februarja. (K) V teku včerajšnje debate o volilni reformi v senatu je rekel ministrski predsednik Poincare med drugim: Ko sem odložil predsedstvo v zunanjem odboru senata. da ob uri, katere resnost sem poznal, zopet prevzamem oblast, sem popolnoma razumel, da bo moja naloga dolgotrajna, trda in utrudljiva in prisegel sem sl, da se ji posvetim z vso vnemo, dokler se lahko opiram na zaupanje zbornice. Nimam torej nikake želje, da se odtegnem tej nalogi v trenutku, ko smo, kakor upam in kakor bom to v debati v senatu razložil, blizu dogodk&v, ki so lahko odločilni in za katere so sicer znamenja povsem ugodna. Poznate me dovolj, da ne spadam k onim, ki zapuste svoje mesto in iščejo pretvezo, da se ga znebijo. ANGLEŠKI DELAVCI ZA AVTONOMIJO INDIJE. Berlin, 21. februarja. Express-korrespondenz javlja iz Londona: Reuterjev urad objavlja vest, da narodni svet neodvisne delavske stranke poziva vlado, naj dd Indiji popolno avtonomijo. Ta avtonomija se po mnenju neodvisne delavske stranke ne sme omejiti na ta način, da bi Anglija vršila suvere-nitetne pravice nad Indijo. K STAVKI V ANGLEŠKIH LADJEDELNICAH. London, 31. februarja. (Wolff) Pogajanja za poravnavo z ladjedelni-škiml delavci, ki se nahajajo v stavki, predvidevajo takojšnje zvišanje plač n en šiling. Nadalje določa sporazum, da se ne smejo vršiti nikake persekucije. USTANOVITEV ALBANSKIH OBMEJNIH CET. Beograd, 21. februarja. (Z) Albanska vlada je sklenila, da osnuje obmejne čete in tako zavaruje svoje meje. TaiEcofe pri pogajanjih z Romunijo. Beograd, 21. februarja. (B) V ministrstvu zunanjih del se nadaljuje delo med našo in romunsko delegacijo glede vprašanja dvolastnih imoviri. Ugotovljeno je, da je mnogo spornih vprašanj, iz katerih ni mogoče takoj najti izhoda. Težko stanje je ustvarilo držanje romunske komisije o priliki evakuacije. Sporazum med našo in romunsko delegacijo se je bil dosegel že v nedeljo, pri rediglranju zapisnika pa je romunska delegacija postavila nove pogoje, ki so za nas nespremenljivi. Ker je razen tega držanje romunskega tiska v razmejitvenem vprašanju soglasno proti naši državi, pogajanja pač še ne bodo tako hitro končana. SLOVENSKI UČITELJI ZA VIŠJI ŠOLSKI SVET. Beograd, 21. februarja. (Z) Slovenski učitelji so poslali preko Jugo-slovenskega učiteljskega udru^enja ministru prosvete spomenico, v kateri zahtevajo, da se v Sloveniji vzpostavi ukinjeni šolski svet, v katerem so bili sami pripadniki narodnega in državnega edlnstva. POGAJANJA ZA REPARACIJE. Beograd, 21. februarja. (B) Četudi se nahaja nemški delegat za pogajanja v reparaeijskih vprašanjih, g. Kunze že dva dni v Beogradu, še vendar ni prišlo do službenih pogajanj med njim in našo vlado, to pa zato, ker so člani naše vlade zaposleni ravno z raznimi aktualnimi vprašanji. Pač pa je imel g. Kunze zaseben sestanek z ministrom financ, na katerem se je govorilo o materijalu, ki se ima pretresati na prvi konferenci. UREDITEV OBMEJNEGA PROMETA Z ITALIJO. Beograd, 21. februarja. (B) V prometnem ministrstvu se je vršil danes sestanek med sekcijama naše in italijanske delegacije za ureditev prometa. Govorilo se je o obmejnem prometu med Italijo in našo državo, posebno pri Sušaku, Rakeku in Bohinjskem jezeru. KRVAVI SPOPADI NA BOLGARSKEM. Beograd, 21. februarja. (B) V Sofiji je prišlo na železn. postaji do ponovnega spopada med anarhisti in vladnimi vojaki. Pristaši skrajne levice so v neki kavami zborovali vojaki pa so imeli po naredbi vlade to zborovanje razgnati. Ker pa se zborovalci niso hoteli pokoriti, je prišlo do prave bitke, v kateri Je hilo 7 o*eb ubitih, 13 pa težko ranjenih. VENIZELOS ODKLANJA PREDSEDNIŠKO MESTO. Atene, 21. februarja. (Z) Venize. los je izjavil, da noče prevzeti kandidature za mesto predsednika republike. VREMENSKO POROČILO. Dunal, 21. februarja. Napoved s* 22. februarja. BrezoblaSno vreme bo tralato le mao časa. Jutranji mraz, po dnevu ee zvija temperatura nalbrž nad ničto. Za ofiilenle Save. 2e nad 10 let se pritožuje prebivalstvo ob Savi od Zagorja do Zagreba radi onesnaženja Save po cdpalnih vodah, ii prihajajo v Save zlasti v Trbovljah la Hrastniku, kjer pere Trboveljska preenogokopua družim premog, da ga o£isti različnih primesi. Vsled tega so započele različne občine, med njimi tudi mesto Zagreb in različne korporacije in družbe ob Savi že pred vojno akcijo Pri avstr, poljedelskem ministrstvu, da se Trboveljski premogokopni družbi zabrani pranje premoga, kajti po premogovih drobcih in jalovini onesnažena voda je kvarljiva ribištvu v taki meri, da ribe izumirajo In se v Savo sploh ne hodijo več drstiti; onesnažena voda pa ni niti za napajanje živine uporabna, kar je velika škoda za vse prebivalce ob Savi, ki sl morajo iskati za napajanje živine oddaljena napajališča, ali pa s.o primorani, dovažati si vodo od daleč. Na svetu ob Savi so dobivali ljudje poprej pesek (sviž), kolikor so ga rabili za stavbe, s premogovimi drobci pomešan pesek pa v te svrhe ni pora-ben. Tudi trpi znatno v letnem času v krajih ob Savi, kjer so bila poprej precej frekventirana letovišča, tujski promet, ker je voda v taki meri pomešana s premogovimi drobci, da kopa/nje v Savi pač ni nikak vžitek. Ne glede na vse to je pa Sava jedna onih redkih voda, ki je obdržala tudt še v ravnini svoj gorski značaj. Umazana voda, ki se zdaj vali po strugi Save, pokvari cel pokrajinski vtis v estetičnem pogledu. Ce se še upošteva, kar je dognal Baš rojak g. inž. Alojz Lavrenčič, da spusti Trb. premogokopna družba s pranjem premoga dnevno najmanj 8 vagonov (80.000 kg) premoga po vodi, govore tudi ekonomski oziri za to, da se način čiščenja premoga premeni, kajti taka zloraba naših voda je v vsakem oziru skrajno neracijonelna. Kljub vsem tem ugotovitvam za enkrat ni bilo pričakovati ugodne rešitve pritožbe občin in dr, ker se je Trboveljska premegok. družba branila napraviti kake separacija, češ, da niti v Trbovljah niti v Hrastniku za napravo bazenov ni prostora, da bi bile naprave sila drage, tako da bi bila industriji podvezana obratna možnost. Lansko leto se je pa posrečilo g. inž. Lavrenčiču izumiti napravo za mehanično čiščenje vode. Dokazal je s tem, da je čiščenje odpadnih voda mogoče in za družbo celo jako dobička-nosno, kajti s svojimi provizornimi napravami je že dobival na dan po 5 vagonov premoga, ki bi sicer šel v Savo. Ce bi se te naprave nekoliko popolni-le, bi se dala ta množina podvojiti, s čemur bi bilo že mnogo storjenega v prid zelo težko prizadetega prebivalstva ob dolenjem toku Save. Z ozirom na vse te okoliščine je oddelek za kmetijstva, ki je prevzel rešitev te zadeve od avstrijskega poljedelskega ministrstva, izdal decembra 1923 odlok, s katerim je Trboveljski premogokopni družbi naročil, da v roku enega meseca predloži načrte za mehanično čiščenje vode in njene separacije v Trbovljah, ker bi sicer pokrajinska uprava sama oddala to delo kakšni privatni tvrdki na stroške pre-mogokopne družbe. S to odločbo je napravila pokrajinska uprava energičen korak v prid težko prizadetega prebivalstva, ob jed-nem pa tudi Trboveljsko premogo-kopno družbo v njeno lastno korist prisilila k racijonelnejšemu izkoriščanju premogovnikov. Upamo, da bo ta odlok tudi uplival na čiščenje v Ra-štanju in drugod, tako da bo naša Sava zopet čista, kakor je bila poprej, ali vsaj toliko, kot je bila ob lanski rudarski stavki — toda brez ekonomskih izgub. Pred razjasnitvijo. (Od našega stalnega pariškega dopisnika.) Z ozirom na zamotan sedanji finančni položaj, se zdi hladnokrvnost in optimizem politikov naravnost občudovanja vreden. Kdo bo imel prav? Borza ali politika? Zdi se, da špekulira Prva na Baisse, druga pa na Hausse. Odličen politik je izjavil vašemu dopisniku sledeče: »Preje je sledila fl-namca politiki, sedaj hoče biti edino ona voditeljica. Kar mimo priznajmo svoj pogrešek. Finančno stran smo zanemarili zlasti v prvih povojnih letih. Mislili smo, da najdemo v politiki vsesplošno sredstvo za rešitev. Z gospodarskimi metodami nismo dovolj računali, in sedaj se to maščuje nad nami. Takrat je bilo gospodarstvo bolj optimistično nego mi, danes pa hrepenimo mi po jasnosti, dočim je gospodarstvo zamotano. Naša krivda obstoji v tem, da smo dopustili posameznim industrijskim mogotcem razvoj do pretirane moči. Ti hočejo sedaj diktirati svoje postave političnim voditeljem posameznih narodov — in še vedno ni gotovo, kdo bo zmagal v tem boju...« Ta boj je v resnici napovedan in sicer zelo jasno vsled dejstva, da ne pride do obnovitve »Micum« pogodbe 15. aprila. Ako ne pride do tedaj do nobenega posebnega »arangementa«, bo obstojalo med Francijo in poruhrsko industrijo zopet »vojno stanje«, kakor je bilo pred 15. novembrom. Nemogoče je predvideti političnih in gospodarskih posledic, ako pride do te nesreče. V Parizu smatrajo govor g. Stresemanna v Elberfeldu, pred vratmi zasedenega ozemlja kot opomin nemškim industrij- ap. Pariz, 20. febr. ceni za nadaljevanje odpora. Nič manj slabo ni vplival nagovor sicer tako previdnega državnega kancelarja dr. Marxa na švedski Rdečltkriž. V Parizu očitajo nemškim državnikom, da v trenutku, ko se jasni politično obzorje, ko ni v Evropi nobenega odgovornega politika, ki ne bi bil prežet potrebe skorajšnjega sporazuma med velikimi na-rodh, da nemška vlada v tem odločilnem trenutku daje prednost interesom posameznih svojih industrijskih mogotcev in da zapostavlja mirovne interese celokupnega kontinenta. Obtožba je tako težka, da morajo v Berlinu storiti vse, da jo ovržejo. Ako jim tega ne bo mogoče storiti, potem bo njihova krivda v zgodovini večja, nego Je krivda zadnjih HohenzoJlerncev in njihovih nesrečnih posvetovalcev ob izbruhu svetovne vojne. Pričakovati je*, da pride v kratkem do te Izjave v Interesu nemškega naroda, ki hoče v pretežni večini mir in sporazum. Zdi se, da se pripravlja v Framfciji korak, ki bi bil že v bližnji bodočnosti odločilnega pomena. Treba je pomisliti na glavni angleški očitek odgovornim francoskim politikom: da Francozi ne mislijo tako resno na reparacijska plačila in da zasledujejo v Porenju in v Poruhrju popolnoma drugačne cilje*, kakor pa jih je oficijelno napovedal g. Poincare, Kot dokaz za to navajajo neprestano nesrečno separatistično pustolovstvo, ki ga velika večina Francozov umeva popolnoma napačno in ki ga marsikateri general smatra kot »ialt accomplt«. Prvo Macdonaldovo zunanje politično delo je bil poskus ustvariti v tej zadevi popolno jasnost. Kot rezultat imamo danes »Palatinski dogovor«, enega najvažnejših povojnih dokumentov in odločilno etapo na poti do spo-razumljenja med narodi S tem je izginilo med Anglijo in Francijo nezaupanje, ki je oviralo evropski mir. Francija je s tem brezdvorono dokazala, da ne zasleduje drugega cilja, kakor samo povračilo vojnih odškodnin za svoje razrušene severne pokrajine, in da se noče vmešavati v enotnost nemške države, ako ta izpolni svoje obveznosti. Na ta način imamo v rokah ključ k sedanjemu položaju: francoski repa-racijski načrt, prvi, ki so ga izdelali v Parizu po premirju. Njegova priobči-tev bo obenem največji dogodek povojne dobe, ker predstavlja najvažnejšo etapo na poti do splošnega sporaz-umljenja, O njegovih podrobnostih se za sedaj še ne more govoriti. Pripominjamo samo, da ne bo vseboval ničesar, kar bi nasprotovalo sklepom izvedencev in reparacijske komisije, torej ničesar, kar bi mogla odkloniti Anglija in Amerika. Temu načrtu bo priložena medzavezniška pogodba glede dolgov ta sicer na inicijativo Velike Britanije in v sporazumu z Ameriko. Splošno se trdi, da se mora to izvršiti še pred velikimi volitvami: francoskih v maju, nemških v juniju in italijanskih v aprilu. Stvar je torej nujna. To tembolj, ker straši možnost novega nemškega nacijonalizma — predznaki na Bavarskem^ Meklenburškem, v vzhodni Prusiji in v Šleziji — in parlamentarni poraz angleškega delavskega kabineta. »Faire vite pour faire bien«, je napisal te dni »Temps«. Vsako zavlačevanje bi lahko povzročilo nepopravljivo nesrečo. Iz Rusije. »Solovjecko peklo.« Pod vtisom odkritij evropskih listov je moralo končno priznati tudi sovjetsko časopisje, da se vrše v Solovjeckem med interniranimi socialnimi revolucionar)! naravnost neoprostljiva grozodejstva. Tako prinašajo sovjetska »Iz-vestja« z dne 10. februarja imena ubitih in ranjenih internirancev, žrtev zadnjega »incidenta«, kakor imenuje komunističen list streljanje vojakov v neoborožene internirance. Glasilo francoskih strokovnih udru-ženj »Peuple« piše o »solovjeckem peklu«, ki so ga morali prestati interniranci. V tem članku pravi francoski list, da so izjavili Uudje, ki so prestali vse grozote carskih ječ, da nikdar še niso doživeli tako silnih grozot. Solovjecke ječfi bodo večna sramota ruskih krvnikov. Dnevno so bili interniranci podvrženi najstrašnejšim mukam. — Iz-gleda, da bodo sovjetske oblasti vendarle končale nasSlja, ki se gode v Solovjeckem. Sovjetske Ječe. Po ukazu VCJK je preiskala posebna komisija moskovsko ječo. Komisija je po preiskavi zahtevata, da se ječa takoj izprazni, ker vlada v njej vsled strahovitih nerednostl grozovita umrljivost. Uprava v ječi je škandalozna. Četrtina zaprtih Je izvedela šele po 4—8 mesecih vzrok aretacije. V splošnem oddelku pa je bilo 19 arestantov, ki sede po 2—3 leta, ne da bi bili zaslišani. Uprava ječe je namreč izgubila njihove akte. Kraslnova kritika. Najboljši gospodarski praktik komunistične stranke sovjetske Rusije ni tekom zadnje strankine diskuzije izrazil svojega mnenja. Vsekakor je prišlo na zadnji strankini konferenci med njim in člani strankinega načelstva do nasprotij. Krasin smatra za veliko napako, da se ni storilo vse, da bi se pritegnil inozemski kapital v državo. Tega ni zakrivila samo zgrešena gospodarska politika, marveč napačna zunanja politika. Kamenev ga je zavrnil v imenu načelstva, da nima dovolj zaupanja v uspevanje socialističnega gospodarstva Rusije. Zrakoplovstvo. Ruski vojaški krogi so posvetili posebno pozornost zgraditvi zračnega brodovja. Te dni je o tem vprašanju referiral vrhovni poveljnik ruske armade Kamenev. Rekel je, da je rusko zrakoplovstvo v resnici zelo napredovalo, vendar pa še ni doseglo one višine, ki jo zavzema angleška in francoska aeronautlk^. Preteklo bo še nadaljnlh sedem do osem let, da bodo mogli Rusi tekmovati z zapadnimi državami. Vsekakor pa je rusko zrakoplovstvo bolje nego zrakoplovstvo sosednjih držav. Nevarnosti naše trgovine. Pomanjkanje gotovine, splošna pojava v našem gospodarskem življenju zadnjega časa, se čuti posebno ostro v Sloveniji, prav posebno pa še na našem severu, v Mariboru. Krediti se danes dobe le v izredno srečnih slučajih In še to pod skrajno težkimi pogoji. Posledica je hiranje naše trgovine posebno slovenske. Mariborski slovenski trgovci so večinoma novi; začeli so po osvobojenju, ko so bile denarne razmere usodnejše, ko se je dalo že z nekaj tisočaki otvoriti novo podjetje in ko je bilo vsled obilice gotovine prav lahko dobiti kredit; včasih še prelahko. Pri nas se je takrat veliko zabavljajo čez trgovski svet ter se ga smatralo za poosebljeno navijanje in oderu-štvo. Marsikateri konsument, fiksni nameščenec, ki je moral dobro pretipati vsako paro, predno jo je da‘i iz rok, če ni hotel koncem meseca stradati, je občutil v svojem srcu trpko zavist že ob sami besedi »trgovec«. Ce hočemo biti objektivni pa moramo priznati, da položaj večine trgovstva, posebno slovenskega, že takrat ni bil zavidanja vreden, danes pa je gotovo desetkrat manj. Med novimi slovenskimi mariborskimi trgovci jih je bilo gotovo skrajno malo — če je sploh bil kateri — ki bi bili začeli brez kredita in ravno tako malo jih ie, ki bi se bili do danes postavili na svoje 'Stne noge. Nasprotno, v mnogih slučajih so krediti rastli dokler je šlo, z njimi pa je rastla tudi obrestna mera, ki je danes naravnost katastrofalna za one, ki morajo računati ž njo v negativnem smislu. Posledice vsega tega se oglašajo zadnje čase vedno glasneje In obstoja nevarnost, da pride do krize, ki ne bo pokopala le marsikaterega posameznika, ampak tudi našo mlado slovensko trgovino sploh. Kakšen udarec bi M to za nas in kakšen triumf za Nemce, menda ni treba naglašati ali razlagati. Ljudje, ki imajo vpogled za kulise našega trgovskega sveta v Mariboru, zatrjujejo, da je na spomlad pričakovati celo vrsto kriz; seveda med slovenskimi trgovci, kajti nemški so veliko na boijem. Nemške firme so večinoma stare, uvedene, imajo dobre dolgoletne nabavne zveze pri domačih to inozemskih nemških producentih in grosistih, uživajo podporo nemške tostranske in onostranske vzajemnosti in tudi še danes, kljub denarni krizi, precej lahko in pod primeroma ugodnimi pogoji pridejo do Maribor, 21. februarja. kredita, če ga potrebujejo. Kot najboij žalostno dejstvo pa je treba omeniti, da dobivajo nemška, posebno večja podjetja, velike nizkoobrestne kredite od naše Narodne banke tudi tedaj, ko jih slovenske ne morejo! Navedli bi lahko imenoma take slučaje. Res Je sicer, da se mora Narodna banka ozirati na varnost, njena sveta dolžnost pa je vendar, podpirat! v prvi vrsti narodna podjetja ta komaj potem eventu-elno nenarodna. Danes pa se nahajajo med privilegiranci tudi taka. ki porabljajo kredite za utrjevanje svoje nemške nacijonalne pozicije med našim narodom in za konkurenčno pobijanje naših narodnih podjetij. Pri podeljevanju kreditov v narodno ogroženih krajih bi morala Narodna banka imeti pred očmi v prvi vrsti nacijonaini moment in komaj v drugi kozmopolitskega interna,-cionalno-komercije)nega. Toliko v spi 'ieni. Drugače pa Je treba zagrabiti v s.uunjo kritično situacijo t močno roko in preprečiti katastrofo, dokler je še čas. Propada naše mlade narodne trgovine v Mariboru absolutno ne smemo dopustiti. Tu je treba vzajemne pomoči vseh faktorjev, ki lahko pomagajo; v prvi vrsti onih naših denarnih sil, ki dedujejo v neogroženem ozemlju. Ce najde nemško trgovstvo še vedno zaslombo v nemškem denarstvu izven ožjih mej, ga mora najti tudi slovensko v jugoslovenskem dejanr-stvu lastne države! V nemajhni in ne zadnji meri je tu poklicana ravno tudi Narodna banka, da pomaga. Razen tega pa je potrebna tudi akcija vse naše zavedne narodne javnosti, konsumentov samih; tudi oni lahko veHko pripomorejo k utrditvi naše slovenske trgovine. Ta pomoč obstoj* v podpiranju naših podjetij! S tem, da velik del naše javnosti nosi svoje čeprav skromne denarje v nemške trgovine, ubija sam naše narodno gospodarstvo in mu izpodkopava tla. To je treba povedati jasno in glasno vsem mlačnežem in jih opozoriti, da s tem ne škodujejo ie našim trgovcem, ampak tudi sebi In naši splošni narodni stvari. V Mariboru se še danes, kakor nekdaj v Avstriji, veselimo vsakega novega slovenskega podjetja, zato nikakor ne smemo doživeti dneva, ko bi morali žalovati za celo vrsto podjetij. Ki smo jih že imeli, smo Jih pa po lastni krivdi zopet izgubili. Woodrow Wilson: Kako pride ilovek do samozavesti. (Iz knjige: »When a man comes to himseli.«) Človek, k* hoče živeti idealno, pod-vzame s tem težavno, a zdravo in oživljajočo nalogo. Da pride človek do samozavesti, ne sme vedno misliti na svojo lastno korist. Ne sme se več baviti z malenkostnimi stvarmi in ne sme se več smatrati za središče vsega. Široko mora odpreti oči in razisjkovati svet, da se nauči ga gledati v realnosti, da slednjič spozna, na kakšnem mestu se nahaja sam in kakšno ulogo mora igrati v njem. Pot je posuta s trnjem, doživel bo razočaranja, stopnjice lestve se mu bodo rušile pod nogami; toda če se Je znal osvoboditi človeških vsakdanjosti, predsodkov sveta, malenkostnih skrbi... oj, kako bo potem prosvetljeni Vkljub trpljenju in solzam ne bo izgubil poguma, ko bo imel enkrat uprte oči na cilj, ki ga hoče doseči. V njegovi globini ne bodo imela razočaranja dostopa do njega: prinašale mu bodo luč, ki ga bo vodila, ne da bi ga varala, svetlo, dnevno luč, ki bo kot svobodni in zvesti žarki solnca razsvetljevala njegovo pot in mu dovoljevala, da hodi po njej varno in veselo. Ura, v kateri pride človek do samozavesti, je pri različnih osebah različna. Gotovi ljudje sploh nikoli ne pridejo do tega razvoja, ki je rezerviran posebni etiki, to se pravi ljudem, ki pridejo za ceno svojega trpljenja do tega, da se »nadčlovečijo«. Človek je toliko vreden, kolikoršna je uloga, ki jo igra med vrstniki. Ker ni rojen za tov da živi sam zase, je njegovo življenje sestavljeno iz odnoša-iev z njimi. Vsak človek dela dirugače: eden nima nobenih smernic in ne pozna premišljevanja, drugi vidi samo svoje koristi ali pa ugodnost, ki bi jo mogel imeti od gotove stvari Le zelo malo število ljudi deluje s potrebno razsodnostjo in stremi za uresničenjem premišljenega načrta, ki je v naprej sestavljen, da podvrže vse delovanje naj-vzvišenejšemu koncu in tako služi ideji. kateri so ti ljudje posvetili svoje sreč, svoj razum, svoj govorniški ali trgovski dar. Ljudje te vrste so se sami »odkrili«; znali so najti to, kar je najboljšega na dnu njih srca in tako pridejo do tega, da dvignejo svojo sposobnost do najvišje stopinje razvoja. To je položajj, do katerega pride človek šele po celi vrsti izkušenj. Koliko sprememb, predno doseže to »platformo«! Prva se izvrši, ko deček zapusti srednjo šolo in čuti, da je postal mož. Do tu je bilo njegovo življenje lahko, prijetno, s tovariši, katerih ideje je delil. Mnogo se je naučil, mnogo čitaJ, odnesel je darila; toda to, kar svet pričakuje od njega — tega še ne ve in se ga bo šele naučil sam od sebe. Tedaj ima utis* da je spet začetnik, kot v prvem šolskem letu, kajti naučiti se ima lekcije, ki ni napisana v nobeni knjigi in ki vsebuje »pravila«, katerih se ne bo več učil na izust. Jadral bo po morju, ki je razburkano od neviht sredi valov, ki mu bodo pogosto zakrivali luč svetilnika. V začetku bo občutil slabost, toda če je »višje vrste«, ta slabost ne bo trajala dolgo. V kontaktu s temi skušnjami bo spoznal, da ni cilj njegove vzgoje, da Branislav Nušič; Mol list. To Je bKo takrat ko se je v nas Solanih ljudeh porodila plemenita težnia, oditi med ljudstvo In ga prebuditi. Takrat sem v mestecu S.... pričel izdajati list, ki je bil znamenit radi tega, ker Je bil prvi In zadnli v tem kraju. List stoji še danes In bo stal vedno kot osameljena kulturna pojava v S------ In da bi samo vedeli, kakšen je bD ta Jist! Razdeljen na rubrike z naslovi In podnaslovi. Prinašal je književna poročila, senzacije, brzojavke in vse drugo, kar pristaja resnemu listu. Delo v redakciji je bilo razdeljeno takole: »uvodne članke« sem pisal jaz; »brzojavke« sem pisal jaz; »Istek« sem pisal zopet jaz; »za kratek čas« sem pisal istoiako jaz; »pogled po svetu« ter »trgovina in obrt« pisal sem Jaz in nazadnje »oglase« sem pisal tudi jaz. Z eno besedo: bil sem svoj najboljši sotrudnik. Uvodne članke sem začenjal navadno zelo visoko; na primer: »Sine ira et studio!«; »Jacta est aleal«; »Vitam impendere vero!« Itd., pa sem potem pisal dolgo in široko o mestnem prahu, o občinskih svetll-nfcab In mnogih drugih stvareh. Te svoje članke sem navadno završeval z rečenlca-Hrt: »Tvrd je orah vočka čudnovata!«, ali »Ni po babu ni po stričevima.« ali celo »Stani malo, od Dobojs mejo, 1 ml konja za trku Imamo!« Pregled zunanje politike mi ni delal veliko preglavice. Omenil sem dvoje, troje političnih osebnosti, dvoje, trole kopališč, kjer se sestajajo državniki In dve, tri tule besede, pa je bil politični pregled gotov. Is tega besednjaka sem največkrat vpo-jggialjtesed«: Bismark. Girs. Oiadston ter Ischl, Gastein in Baden-Baden ter končno »inicijativa«, »kompromis« in »solidarnost«. V dnevnih vesteh sem opisoval lokalne stvari, na primer: »Danes so dospeli v naše mesto štirje potniki, Iz česar se da sklepati, da napredujemo.« Ali: »Razsvetljava našega mesta vidno napreduje. Včeraj je občinski svet sklenil, da postavi na občinske stroške ie en kandelaber. To bo že deveti kandelaber v toku zadnjih štiriindvajsetih let in kljub temu, da napredujemo pravzaprav počasi, bo naše mesto vendar kmalu eno najbol] razsvetljenih v notranjosti.« Politične telegrame sem ponatlskoval iz nekih starih listov, katere sem imel lepo vezane v skupne platnice. »Blsmark je odpotoval v Gastein...« »Veliki nadvojvoda se nahaja v Ischlu...« in konec. To so telegrami, ki se lahko ponatiskujejo vsako leto. * Za podlistek sem si kupil neko knjigo. V njej se je nahajala zelo zanimiva Ijubav-na povest. Spominjam se, da je opisovala zaljubljeno dvojico, katere starši so bili medsebojno skregani in radi tega o nag-gnjenju mladih dveh niso hoteli niti slišati. Ker se nista mogla poročiti, je eden ob koncu povesti izvršil samomor. Ta dolga povest se Je počasi ponatiskovala in izpopolnjevala podlistek. V rubriki »za kratek čas« sem objavljal modre izreke, katere sem pisal sam, pravzaprav Jemal iz Svetega pisma, katekizma in drugih modrih knjig. Trgovino in obrt, vrag vedi, kako sem Jo Izpolnjeval. Ta rubrika ml je prizadevala največ težav in ob njej sem najbolj grizel peresnik. Enega dne sem na primer napisal: »Na budimpeštanskem trgu se nižalo cene; zdi se, da se gibllelo kupci.« drugega dne sem zopet napisal: »Na budimpeštanskem trgu se gibljejo cene; zdi se. da se niža število kupcev.« Kaj pa naj napišem tretjega dne? Oglasi; ako jih je kdo prinesel — dobro, ako pa ne, potem sera jih sestavljal sam. Ponujal sem: »stare sode«, »500 litrov Črnega vina«, »škafe In hrastove doge« ali »1000 komadov hlodov« Itd. Bogve, česa novega nisem prodajal, čeprav nisem imel ničesar. In tako, kakor vidite, sem svoi list od glave do pet sam oblačil. Redakcijo sem imel v glavni ulici. res. malo nizko, toda na visoko tudi nisem gledal. V kotu, poleg malega okna ie stal velik zaboj, na njem polič črnila in pero, s katerim sem pisal Izreke In vse. Danes sploh ne morem verjeti, kako je bilo mogoče pisati vse to z enim samim peresom. Poleg tega so bile na zaboju vedno pripravljene tudi one dolge pole za uvodne članke in na njih že mesec dni naprej napisani naslovi. Na zidu je viselo dvoje, troje Inozemskih listov, pisanih v tulih, nerazumljivih jezikih, da sl Jih ie lahko ogledai, kdor je prišel k meni, poleg, njih so pa paradirale moje praznične hlače. Taka je približno bila moja redakcija. Najbližji moj sosed je bfl Joža Bočar-ski, brivec; moder In spoštljiv človek, znan v mestu radi tega, ker jie bil že sedemkrat kaznovan radi pretepanja, pri katerem je vedno uporabljal svojo tamburico in to tako, da sta dva »veščaka« na sodišču izjavila, da jo smatrata za smrtno-nevarno orožje. Njemu sem dalal Ust brezplačno, ker ml je vedno stal ob strani, kadar le prišel kak naročnik, da me pretepe, ker mu nisem pošilja} Usta. čeprav je plačal naročnino. Raznašalec ni bil ravno preveč priden, toda vendar pošten človek. Imel Je navado razjeziti se sam nad seboj, no, da bi se Preveč ne utrudil pri tem poslu, je navadno kmalu legel in zaspal. Dogodilo se je včasih tudi to: izšel je list, on pa se je razjezil, okregal samega sebe, in se na to splazil v zaboj, ki mi je služil kot pisalna miza ter — zaspal. Ogovoril sem ga ljubeznivo: »Jakob, dajte, vstanite, da raznesete list.« On pa me je nevoljno pogledal iz zaboja, kakor bi hotel reči: »Kakor me Plačaš, tako tl tudi raznašam,« obrnil se na drugo stran ter zopet zaspal. Razume se, da sem v takem slučaju sam vzel list pod pazduho ter ga sam raznesel. Ko sem se vrnil, sem mu Javil, da sem delo dovršfl. Nekoč je bil sejem in potreboval Je denarja, katerega slučajno nisem Imel in mu ga torej tudi nisem mogel dati. Razna-salec se Je najprej razjezil nad samim seno!, nato nad menoj In končno me Je za-grabil za vrat ter me med razlaganjem svojih argumentov pritisnil ob zid. Tedaj Pa je že pritekel sosed Boč£rski s svojo tamburico, naju ločil ter pregovoril, da sva drug drugemu oprostila ter se pobotala. Evo, tako. Včasih, ko sem imel denar, sem obedoval v restavraciji ter se razgo-varjal včasih o stvareh z ljudmi, ki so me smatrali za zelo pametnega človeka, a z onimi, ki so mislili, da so mi po pameti enaki, običajno nisem niti govoril. Včasih se je dogodilo, da se ml je uvodni članek prav posebno posrečil. V takem slučaju sem navadno potisnil klobuk na oči ter prehodil vse ulice, po katerih so stanovali moji naročniki, se zaustavil malo Povsod koder sem zagledal skupino ljudi, stal po eno ali celo dve uri na trgu ter izpod klobuka opazoval; kako me ljudje gledajo, če se mi diviio in kažejo name?... V politiko se nisem mešal, toda ozkega dne sem nenadoma prišel v zagato. Trefa Je bilo napisati uvodni članek in vzel sem sledeči naslov: »Oulsaue suorum ver-borum spirltus interpres«. In vrag vedi, kaj mi je bilo, vtepel sem sl v glavo, da se pod takim naslovom ne more pisati o ničemer drugem nego o mestnem županu. Skušal sem odgnati od sebe to nesrečno misel in pričet pisati o potrebi, da dobi tudi naše mesto dva trga, kakpr Jih ima Beograd... Zaman! — Kaj »Ouisuue suorum ...« za trge? Ta napis pristoja županu. O županu se da pisati vse mogoče, toda meni se Je takrat zdelo, sam ne vem zakaj, da se ga pod takim napisom more samo kritizirati in nič drugega. To ie posebno radi tega, ker sem si vtepel v glavo, d?. ,m?.ra,ra ilanek končati z vzklikom: »Mač ti Je, mač ml Je; sablja ti te. sablja mi Jel« In tako, ne morda hote in namenoma, ampak gnan ie po neki neznani notraBjl jf iSem. 83010 radi latinskega napisa in radi krvoločnega konca raztrgal župana. če- prai.t k‘l ničesar zakrivil in ničesar zagrešil. Da, ali t* dogodek je napravi! v mestu prave čudeže. Ljudie se kar niso mogli vzdržati, ampak so m! solznih oči čestitali n» hrabrosti in kamorkoli sem prišel, ao kazali name in govorili o meni. Tega dne sem o.stal tri ure na trgu In obhodil tudi one ulice, kjer nisem miel naročnikov. Poseui sem tudi nekoliko kavarn in gostiln ter sc zvečer celo v cer* kev. Kjftrioll se« vtfai. 4a *» Je »stale Postane »dika gotove družbe*; naučil se bo, da bo moral z vso silo skušati razviti svoje sposobnosti in jih podrediti vzvišenemu cilju. Vsak človek ima v sebi dve vrste sposobnosti: absolutno sposobnost in relativno sposobnost; absolutno, v ko-Hkor je oblagodarjen s posebno naravo in posebnimi lastnostmi; relativno, v kolikor predstavlja del vesoljne skup-»osti ljudi, s katero mora ostati v ne-W>srednjih odnosa jih. Takrat šele začenja prihajati do samozavesti, ko razumeva, da je del vsega tega, in jasno vidi, pri katerem “«lu mora sodelovati za splošne blagostanje in razvoj vseh svojih lastnosti. , Kot iz višine pozorišča gleda človek sefie’ da odkrije, kje bi mu moglo njegovo mesto in prostor za upo- ria^anje n^egov^ s*'- *z središča so-,«518106 organizacije, ki veže med sebol z interesi, z upanjem, z ljubeznijo osebe, ki jih ženejo iste strasti, iste želje, iste sanje, boječe opazuje obzorje: katero pot naj si izbere, da piide do duševnega miru in s*' popolnoma posveti koristi svojih sodržavljanov? Ako išče to mesto — ako ga išče razumno, z očmi, ki znajo gledati — bo našel mnogo več kot mir svojega duha in polet svoje inteligence. Našel se bo samega sebe in potem — kot bi se bila naenkrat razkadila megla — bo slednjič sredi ljudi našel svoj pravi prostor in jasno gledal nalogo, ki jo mora izvršiti. Ko se bo pa enkrat končala perijo-da njegove polne delavnosti, ga bodo lekcije izkušenj okrepile in njegov duh bo dozorel. Starost mu potem ne bo prinesla niti starikavosti, niti sitosti, niti obžalovanja, temveč visoke upe in jasno zrelost. (Po Harper ’s Edition priredil Dr. Br.) Stavka bančnih uradnikov v Avstr'18* postavila na njihovo stran. Banke pa bodo kljub temu morae izplačati prejemke, ker ne morejo uradništvu očitati, da je kaj zagrešilo glede svojih službenih dolžnosti. Splošna udeležla uradnikov pri stavki jam-<3, da bodo postale izjemne odredbe bančnih zavodov iluzorne. Pri ta » majhnem številu razpoložljivih moči bodo morale v kratkem nastopiti nepremostljive ovire. Stavkujočl so radi tega mirni in samozavestni. V torek popoldne so priredili demonstracijski obhod, ki se ga je udeležilo nad 20.000 oseb. Pred mestno hišo je nastopilo več govornikov, ki so vzpodbuja l k vztrajnosti. Poslanec Weidenhofer je rekel. da se tolažijo podjetja s soboto, ko bodo pošla industriji denarna sredstva za delavske plače. Na ta način bi se delavci obrnili ogorčeni proti bančnemu uradništvu. Toda delavci so izjavili svojo solidarnost s stavkujočimi. Borza posluje v omejenem obsegu. Od bančnih zavodov se tam sestajajo ravnatelji in njihovi zastopniki, ki izročajo svoja pičla naročila. Proti zapretju borze govori razlog. da bi ustvarilo v inozemstvu neprijeten vtis. Vlada je čutiia dolžnost posredov.it! in zvezni kancler je pozval k sebi zastopnike bank in stavkajočega uradnlštva. Dr. Seipel je biršfti ruskih diplomatov. = Rusko-italijanpka trgovska zbornica v Moskvi. Italijanski poslanik Manzonl je bil sprejet od Cičerina in Litvinova. Usta-novljena je bila rusko-italljanska trgovska zbornica, ki bo skrbela za gospodarsko zbližanje med obema državama. Statut je za Italijo podpisal knez Paterno, za Rusijo pa Krasin. Razen tega so ga podpisali tudi ravnatelji večjih bančnih zavodov. BCBNO .HATICr I., 22., 23., 24./II. Hi 2 urne predstave dnevno ob: 3, 5., 7. in 9. ' Golica, šel sem mimo njih In po-so me gledali z občudovanjem. SE«' Razume se, bilo je tudi več takih, po-,c»*n0! me^ občinskimi nameščenci, ki so la J?. Gledali prezirljivo In v duši sem čutil, ''VeUuera sl Poleg privržencev n-kopal tudi i° 5*evIlo nasprotnikov, vj^ ‘n res, po objavi tega članka ni šlo začelo. Vut f | K« UUJtiVI Ivj 'st t:A 0 Etadko kakor je ali tretji dan na to sem sedel 5 /viiio ne v redakciji ter se mučil s trgo- l obrtom. Jakob sc je bil že precej ter „ebudil, oblekel moje praznične hia-> Sem am Sl' sem san:. Med tem. i ^ted-Vs® tak° mučil. Je vstopil nenadoma neznan človek, čudnega Iz■> J *krite[,n Zmršenega čela, ki je nosil nekaj ■^Prv! Pod sukni0- fefe roiitihip’ ko sem ga “eledal, so ml pri roitd ’ u ‘a uzieaai. so mi pri- ul® t)odnK„-?° clavl žalostne misli o batinah !»!? to t! ta stvareh. Zazdelo se mi pri* žlvoJ da sera kN o tem popol-nasn,. i nn’ mora to biti eden mo- i žUn' ,kov> katerega pošilja morda ni* ’ : 5?bteva °d mene račun o e.?Uoo ln ,t 0brnil scm »e na levo In odb-m . Pos°de za vodo v kotu nl- V* ,ahko branneneEa orožla* * katcrim bi W^"e Clovelc Pr*korakal do moje fcSHupro^L JUS1,stisnil n°8e P3d stolico Sl )lV tem trenntlf Pi°.tl vratom- ki so se ^ V . Je^htJre"utku zdela strašno daleč. kup uSv7 i€ rekel neznanec in H^rial sera vzdihnil jaz In ‘•‘čaš?? “Mff“ - ”e ■»te- "ilf r,K'“ ^ Mvko Uk° tank0- kakor trenutek sem opazil, kako je iz-♦Lh • j1?. izpod Pazduhe, kjer jo je do životu Priiel Sem se Uesti 1)0 vsem ie nrfvi7L-»?°’ Sfrah in ^rozal Izpod suknie sem Dero Li°«r0men i^okres!... Izpustil sem pero, ki sem ga držal v roki. vprašal nSn^. Samjkres? ~ odločno tlstem°trenutku f k.a! ode°v°rlH ‘oda v UuSti_,^^ ^ ji čil ne1 vem seVdcbU ‘tolft^močl 'čež navijajoč ne vem zakaj, konec svojega predzadnjega članka: »Stani malo od §£ boja Mujo, i ml konja za trku imamol« V tem strašnem trenutku sem opazil napis svojega soseda Joče Bočarskeea se sp imnil njegove smrtonosne tamburice’ter planil v njegov lokal kričeč kakor zaklan jarec: — Uboj!... Politični nasprotnik!.., Jaoj, k uku, iele! Joca BočarsJti ie skočil od vrat in besnel vrezal z britvijo mirnega meščana, katerega ie bril in kateri se ni nikdar mešal v politiko in tako popolnoma po nedolžnem trpel, kar mi je še danes žal. — Kie je? Kdo je? Kaj je? — je zarjul Joca ter pograbil tairibtirico, ki je visela na zidu; oni mirni meščan pa se je tako prestrašil, da je pobegnil na ulico in jo ubral, po mestu kolikor so ga nesle noge, še vedno z ruto krog vratu in namiljen. — fekoči in drži vrata rtdaKdje. da ne pobegne med tem ko grem po policijo! — sem mu rekel, skočil na ulico ter zbežal, porezan in gologlav in ves krvav. Ko sem se vrnil s polica'1 in tisočem otrok In radovednežev, je Joca stal na vratih ter jih tiščal, njegov pomočnik Steva Danin pa je tiščal s pleči široko desko na kateri se mesi kruh, s katero je zamašil razbito okno. Policaji so za trenutek obstali, da si naberejo hrabrosti, se na to pomenljivo spogledali in končno je Vuča, policaj z raz-češljaniml brki, ki se je vedno hvalil, da je bil hajduk In da je oplenil dve državni blaga:nl in radi tega užival med meščanstvom posebno spoštovanje, dvignil svoio težko palico ter zapovedal rezko: »Psti« Vse je utihnilo. Kmalu na to je Vuča 5e enkrat dvignil palico In še bolj resno- velel »pst!« in na to zaukazal: — Izpusti! Joca Bočarkskl je skočil od vrat In policaji, prepirajoč se iz spoštovanja, kdo bo prvi vstopil, so na to drug za drugim odšli v redakcijo, za niimi pa se je zgrnila masa otrok in radovednežev. Politični nasprotnik je sedel mirno za mizo, na njej pa je ležal oni ogromni, nesrečni samokres. Trajalo je precej časa, da smo se doumeli. Stvar je, med tem, bila zelo preprosta. Ta človek ni bil nikakršen politični nasprotnik, ampak trgovski potnik, ki je Prodajal samokrese In prišel k meni, da mu objavim v listu oglas. Poprej me je še ho- YPra®atl. kako ml ugaja njegovo blago. Tako se je končalo, ali od takrat nisem nikdar več vporabll napis: »Quisque suorum verborum...« in zasovražil sem SDioh latinski jezik. Dnevne vesti. — Včerajšnje »Jutro« pravi, da se je g. Tavčar s svojim pojasnilom v »Narodnem Dnevniku«, kjer je ugotovil da ».lu-trovci« lažejo in obrekujejo, »najbolj približa resnici«! Tudi priznanje! Vredno, da sl zapomnimo! — »Jutrovl« napadi na NSS se nadaljujejo. Gospodje mladini morajo vendarle imeti precej strahu pred to preklicano »bivšo« NSS. Vse bi radi vedeli, še celo to, koliko strankinih dopisov pošlje tajništvo in kolikokrat na leto preoblečejo člani načelstva svoje borne cape O vsem. kakor pravijo, hočejo imeti točen in jasen odgovor. Čudovito, kako so gospodje za druge natančni, in občudovanja vredno, da le sebe nikdar ne vidijo O naših »milijonih« govorijo in pišejo tako, da se vsem bivšim narodnim socijalistom sline cede, da niso dočakali pri NSS teh dobrih časov. Samo velika škoda je. da mi ubogi NSSarii še do danes nismo našli mecena, ki bi tako velikodušno podprl naš pokret. Gospodje se zelo motijo, če mislijo, da je naša Itranka za to tu, da bo dajala odgovore in pojasnila svojim političnim nasprotnikom. Radovednost gospodov mladinov ni samo nesramna, ampak naravnost smešna. V naši stranki ni nobenih tajnosti, vse naše delo le odprta knjiga, o čemui so se naši zaupniki in pristaši že večkrat lahko prepričali. Mi bomo dajali točne odgovore svojim organiziranim pristašem, nikakor pa ne ljudem, ki so celo svo im lastnim čl nom načelstva prikrivali milijone, katere so pre ell jvoje Jnl od »Jadranske banke« in ki še danes prejemajo od znane strani naravnost horen-dne vsote. Boliše bi bilo, da gospodje o tem molčijo, ker bi se jim znal mošnjiček prav kmalu zapreti. Dvajset let delam javno in navadno na takih mestih, kjer je dela največ. Da nisem imel od tega drugega ko hvaležno zavest, da vršim prepotrebno, plemenito delo, bo priznal vsakdo, ki me pobližje pozna. Zato rečem »Jutru«. Kljubovali smo najhu šim mladinskim napadom celih pet let, kljubovali in vzdržali bomo tudi nadalie, ker smo se v boju docela utrdili. Samo toliko sem hotel povedati, za kakšno nadaljno preklanie pa nimam niti vol e, niti časa, ker se zavedam, da ie po-trebnejšega dela dovolj. — Rudolf Juvan. — Kraljeva dvojjlca v Dalmaciji. Iz Splita se poroča, da bosta kralj in kraljica obiskala meseca aprila Dalmacijo, kjer nameravata ostati dalje časa. — Upokojitev proiesorjev. V ministrstvu prosvete se pripravlja nov ukaz o upokojitvi večjega števila profesorjev. — Umetniško oddelenje ministrstva za prosveto namerava o priliki 10 letnice svetovne vojne prirediti veliko Izložbo umetnin. ki se nanašajo na osvobodilne voine v letih 1912— 191S. Izložba naj bi bila apote-oza naših sedemletnih najx>rov. trpljenia in naše zmage ki nai bi našim umetnikom dala spodbudo da deluje‘0 v določeni smeri. Izložba pa bi imela tudi namen zbrati umetniški materija1', ki bi se v bližnli bodočnosti izročil galer'jam in dvoranam javnih zgradb in javnih naprav. — Subvencija Ferljalnenni Savezu. V budžetu ministrstva prosvete za leto 1024 je previdena vsota od 30.000 Din subvencije centralnemu odboru Ferijalnega Sa-veza. — Kongres slovanskih geografov ln etnografov. Po iiiicijativi beograjskega univerzitetnega profesorja Jov. C v I j I č a se vrši letos med 4. in 8. junijem v. Pragi kongres slovanskih geografov in etnografov. Na kongresu se bo predvsem ugotovi- lo. kal se ie delalo na polju slovanske geografije in etnografije, kako je sodelovala sovanska geografija in etnografija pri splošnem napredku in razvoju teh znanosti ter se bo odobril program sistematičnega dela za bodočnost. — Izseljeniška kvota za Ameriko. Ameriški konzulat v Beogradu naznanja, da je izčrpana izseljeniška kvota za letošnjo iz-seljeniško leto. ki tra,a do 30. junija 1924. Kdor ni dosedaj vložil prošnje za Izselitev, ne more pričakovati, da bi se mu ugodno rešila. — Najstarejšl duhovnik v Jugoslaviji Je umrl v Dubrovniku. Bil je to 95 letni katoliški duhovnik, kanonik Mato Pišta. — Kulturni »Hrvat« piše o zagrebškem velikem županu sledeče: Ples kanibala. Ogorčenje na drzn' Stercco (župan Cii-mič) z Markovega trga raste. Vsak meščan smatra njegovo povabilo za razžalienje ... Naši meščani pozabljajo, da je stenica naj-neprijetnejšl mrčes, katerega se drugače ne moreš rešiti, kakor da jo ubiješ.« In nato še 40 vrstic v sličnem tonu. Mi najkultur-nejši od »Hrvata«. — Prijave točilcev In prodajalcev alkoholnih pijač radi plačila takse za točenje. Prijave radi odmere takse po tarifni postavki 62 »Uradni list. komad 116 št. 378 iz leta 1923) za leto 1924 in drugo polletje 1923 treba, ker ie rok za to že m nul, v izogib baznim opraviti od 27. februarja 1924 dalje najkasneje v 1<> dneh pri pristojnem oddelku finančne kontrole. Seboj treba prinesti listine o točilni pravici, podatke o dimenzijah točilnih prostorov z verandami, dvoriščem In vrtom v dec metrih, o številu miz, stolov in kopi, o količinah iztočenih pijač po njih vrstah v 1. 1923 in o izkupičkih zanje (posebej nadrobno, posebej nadebelo), izkazila o obrtnih pravicah poslovodje in za-kupodajalca in kolek za 5 Din. Ako točilec (prodajalec) absolutno ne more priti, naj pošlje legitimiranega namestnika z listinami in podatki. — Koliko se pri nas plačuje davkov? Izračunalo se je, da odpade v naši državi na vsakega državljana 862 Din davka. Ce se pa ne vpošteva onih. ki so oproščeni davkov, plačujejo davčni zavezanci poprečno po 1000 Din davka na osebo. 14 — Prošnja Podpornega društva slepih l Društvo je izdalo za leto 1924 lepo vezan beležni koledar, ki vsebuje poleg drugega zanimivega gradiva tudi vozni red. Društvo sepih je Izdalo koledar v dobri veri, da bo občinstvo pridno seglo po njem In na ta način naklonilo slepim prepotrebno podporo. Žalibog se pa Iavnost ni odzvala nakupu koledarja v toliki meri, kot so slepi pričakovali. V društveni pisarni je še danes veliko števflo neprodanih koledarjev. Nevarnost je, da bodo imeli na koncu še slepi izgubo z Izdajo koledarja, mesto da bi imeli dobiček. Podporno društvo slepih zato prosi občinstvo, da kupuje beležni koledar. Naroča se v Ljubljani. Wolfova ulica št. 12. Koledar stane 20 Din. — Povečanje bolnice v Skoplju. Ministrstvo narodnega zdravja je Izposlovalo pri ministrstvu javnih del kredit 3,300.000 Din, za postavitev novega dečjega paviljona pri bolnici v Skoplju. Tudi slovenske bolnice bi bile potrebne povečav. Ljubljana, 21. februarja — Za olajšanje Izvoza češkoslovaških Knjig. Praško ministrstvo za trgovino je dovolilo izvoz knjig in tiskovin iz Češkoslovaške brez vsakih formalnosti, ki Mit je bilo treba doslej izvršiti. — Amerikancl za rusko emigracijo na Balkanu. Baronesa Wrangel potuje po Ameriki in predava o položaju ruske ■■migra-cije na Balkanu. Na predavanju v New Yorku se je pri taki priliki nabralo 10.000 dolarjev, kateri znesek je baronesa Wran-gel namenHa za ruske emigrante v naši državi. — Vlom. Do sedaj še neznani tatovi so včeraj vlomili v psarno trgovca Ivana Rakovca v Kranju, odprli blagajno bi odnesli 25.000 Din gotovine, razne vrednostne papirje in hranilne knjižice. — Samomor blagajnika. V Osjeku se je ustrelil blagajnik srbske centralne banke Milan Miiojevič. Revolverska kroglja ie zadela v bližino srca in jc mao upanja, da okreva. Milojcviča so dobili po izvršenem dejanju sedečega za pisalno mizo In pri polni zavesti Izjavil je, da se je ustrelil lz vzrokov privatnega značaja. Bančna blagajna je v popolnem redu. , — Stanovanjska oblast kot posredoval« nlca za ženitev. V Sarajevu se je te dni pripetil zanimiv slučaj neprostovoljnega že* nitbenega posredovanja od strani tamošnje-ga stanovanjskega urada. Tam živi bogat Turk. ki Ima dve krasn,! stanovanji, v vsakem stanovanju pa po eno ženo. Stanovanjska oblast mu je zaukazala izprazniti eno stanovanje, čemur se je Turk protivll. Na vprašanje, da-il je Turk za to upravičen, je serijatsko sodišče to potrdtto. Obenem pa je javita, da Je Turk zakonito poročen samo z eno ženo. Turk jc stal pred alternativo — pustiti ženo ali stanovanje. Odločil se je za drugo. K sreči se Turki lahko večkrat poročijo. — Beg umobolnega. Neki kočijaž je v Sarajevu pozno v noč pelja1 dvoje zdravnikov v deželno bolnico, ki je precej oddaljena od središča mesta. Ko se je kočijaž s praznim vozom vračal v mesto, si ni izbral ža svojo pot glavne ceste, ampak Je vozil po bližnici. čez polje. Pot je pa vedla mimo starega turškega pokopališča. Ko j« kočijaž že prevozil pokopališče, je kar naenkrat za svojim vozom slišal taiinstve« šum in še bolj tajlnstveno stokanje. Koči* • jaža je postalo strah. Ni se upal pogledat nazaj, od kje pravzaprav prihaja stokanje, ampak je zapodi' konja In v divjem diru vozil v mesto. Vendar, naj je še tako podil voz. je še vedno slišal za seboj tajlnstveno stokanje. Sele ko je prišel v mesto, je pričel počasneje voziti in dobil pogum, da se je ozrl nazaj, kdo ga pravzaprav spremlja s stokanjem. Ustavil je voz, krog voza se je zbrala precejšnja množica ljudi In videlo se je, s črno brado zaraščenega moža. ki se le z največjo krčevitostjo držal voza, bulll predse in hropel. Moža so odpeljai na policijo, kjer so dognali, da je Identični s 40 letnim Djordjem Mošovičem, ki je pred nedavnim časom ušel Iz blaznice. Blaznel se je očividno skrival na turškem pokopališču In pričel teči za vozom, ko je ta pozno v noč privozil mimo. — Usoda novosadskega mosta. Vojaška uprava je leta 1915 zgradila na Donavi pri Novem Sadu lesen most. 2e pred petimi leti je novosadski magistrat odklonil odgovornost za življenjsko varnost pasantov, ki? bi uporabljali most. Most je postajal od 'eta do leta slabši in nosH vse znake vojnega Izdelka. Pretekle dni je pa prinesla Donava izredno velike množine ledu. ki Je pričel z vso silo udarjati v majajoče se tramovje mostu. Pritisk ledu je slednjič zrušil most In Donava je sprejela v svoje naročje — vojni Izdelek. — Zločin ljubosumnega moža. Nedavno so našli v nekem vinogradu djakovsklh vinskih goric truplo Eve Kfinig, soproge ta-mošnjega poljedelca. Truplo je plavalo v vodnjaku In vsi so bili uverjeni, da se J« usmrtila sama. Kčnig je pripravil krasen pogreb m po pogrebu veliko pojedino, ki ga bo stala glavo. Neka ženska, ki se Je čutila zapostavljeno, je šla na orožniško postajo in Izjavila, da je bila Eva najbrže žrtev zločina. Sama je sišala, kako ji je mož dan pred smrtjo zagrozil, da jo v kratkem spravi v krsto. Orožniki so 511 k njemu In po dolgem kolebanju Je priznal, da jo je vrgel v vodnjak, ko je zajemala vodo. Svoj zločin je izvršil Iz ljubosumnosti. — Ttidl zbirka. V Beoerad ie prišel MIguel dela Roka Nera iz Španije. V hotelu. kjer se je nastanil, je nekega dne p.av posebno dolgo stikafi okrog kovčekov, ki so f'h Imeli shranjene hotelski gostje v predsobi. Ravno ko je Imel Španec nož v roki in drezal v neki kovček, ga ugleda detektiv. Spanec je bil aretiran in obdolžen poizkusa tatvine. Na policiji je pa Spanec izjavil, da ni Imel namena krasti, ampak ie le nameraval odločiti z nekega kovčeka hotelsko etiketo. Španec ima namreč manijo, da trga ' potniških kovčekov etikete, jih nalepi potem na svoj kovček, da bi Iz-gledalo. kako veliko da potuje. Poicija Je oregledala kovček Španca 'n našla nalepljenih vse polno hotelskih etiket z Serlina. Pariza. Londona. Carigrada, Madrida itd. Ker so bHI potni listi Španca v redu, je beogradska policija originalnega Migu el dela Roka Nera zopet Izpustila na prosto. — V Subotici le bil aretiran uradnik Ivan Rudič, dodeljen oddelku za izdajanje potnih Tstov. ker je izdajal raznim sumljivim inozemcem potne liste. — Neobičajni polavl r splitski luki. Športniki so v splitsk' 'uki opazili nenavadno dviganje In padanje morske giadine. V kratkem razdobju dveh ur se je morje dvignilo in padlo za 30 do 40 cm. Padanje In dviganje morja se spravlja v zvezo * potresi. „ — Krvava tragedija v dunajskem pol’* cUskem zaporu. V soboto zvečer se je od-Igraa v ženskem oddelku dunajskega policijskega zapora Wvava trauedja. Neko 16 letno dekle, kile bi o aretirano radi nemoralnega živlenja. se je dogovorilo s tre-m,s fr),varlSica7'- da sc usmrte. Pomagala I13!- LS letna deklica, ki je to tudi storila. J olicija jo je radi navadnega umora predam državnemu pravdništvu. i, Nerodni ponočnjaki. Niki livar iz Po-Dan je razsajal po ccsti, klical na k&i">.’o stražnika z znanim »Aui h'k-.« in Je rai-bil tudi okno na posloplu živinske bolnice. Neki železniški slug? je popival In razgr^B? po raznih gostilnah In je pri tem tako grdo preklinjal, da g* je odvedel stražnik na zahtevo gostov v kamrico streznenja — Neki »boljši gospod« se le sprl v kavami radi policijske ut« In ni hotel ooitl. Ko ga |e odpravil stražnik, je odiel v dtugo kavarno, kjer se ie zopet tolike (»mi kregal tU ga Ve stražnik končno odotfial m. ttrmiahem. Ljubljana. NEKAJ O KULUKU. Mestni magistrat v Ljub'jani razglaša, da so seznami o kuluku razpoloženi v mestni posvetovalnici na javen vpogled. Zato se nam zdi potrebno seznaniti svoje člta-telje vsaj v glavnem s predpisi o kuluku. Kuluk je uporaba ljudskega dela za popravo javnih cest. Pristojno gradbeno oblastvo sme odrediti največ dvakrat na leto, in sicer največ do sedem dni spomladi in do sedem dni jeseni občo popravo vseh javnih (tudi državnih) cest z ljudskim dek>m. Takrat se morajo tega ljudskega dela udeležiti vsi, ki so vpisani v seznam za kuluk. Tak seznam morajo občinska oblastva sestaviti in prebivalstvu objaviti vsako leto posebej, najkasneje do dne 1. februarja. Letos se je ta sestava nekoliko zakasnila. Važno le tedaj za vsakega vprašanje, ali Je v seznamu vpisan. Zavezani pa so kuluku in morajo biti vpisani v ta seznam vsi direktni davčni zavezanci, t. j. vsi eni, ki plačujejo kolikorkoli neposrednega davka (t. j. zemljarine, hišnega davka, obče ali posebne pridobnine in osebne dohodnine), moški in ženske, d dovršenega 18. do dovršenega 50. leta starosti, izvzeti so samo vsi državni uslužbenci, vojaki in dijaki ter oni, ki so za telesno delo nesposobni in so pri tem siromašnega stanja. Mestni magistrat v Ljubljani je na podlagi podatkov davčnega urada sprejel v ta seznam vse direktne davčne zavezance in izpustil samo one, o katerih mu je na podlagi podatkov zglaševalnega urada bilo znano, da po svojem poklicu ali po svoji starosti ue spadajo v seznam. Teh podatkov pa mestni magistrat o vseh prebivalcih nima, zato je prav lahko mogoče, da so v seznam sprejete tudi osebe, ki po poklicu ali starosti vanj ne spadajo. Vsakdo ima tedaj pravico ta seznam vpogledati in na podlagi uradnih izkazu zahtevati, da se ga iz seznama izbriše, če je neopravičeno vpisan. Lastniki pripreg t J. konj, volov, tovornih vozov in tovornih avtomobilov so dolžni udeležiti se ljudskega dela s temi pri-pregami. Vpisani so v poseben seznam pripreg. ki je ravnotako javno razpoložen kot osebni seznam. 0 tem ali se mora kdo udeležiti ljudskega de'a osebno ali pa s.pri-prego, odloča mestni magistrat. Kdor je vpisan v seznam pripreg, ne spada več v osebni seznam Vsakemu pa je prosto udeležiti se ku-hika osebno oziroma z lastno priprego aii pa zamenjati svoje osebno delo oziroma svojo priprego z najeto osebo ali naieto priprego ali pa z denarnim odkupom. Pri tem se računa eno osebno delo za en dan 20 Din, en tovorni voz s priprego za en dan 50 Din in en tovorni avtomobil za en dan 100 Din Odkupnina 20 Din za enodnevno osebno delo tvori takozvano osnovno mezdo. Od višine neposrednega davka je pa odvisno, koliko takdi osnovnih mezd mora kdo dati. Kdor plačuje neposrednega davka manj kot 100 Din na leto. mora dati samo eno osnovno mezdo, t j. samo eno delovno moč na dan oziroma plača samo 20 Din na dan. Kdor plačuje tega davka od 100 do 300 Din. mora dati na dan dve dbovni moči oziroma plačati 40 Din. To se stopnjuje po višini davka tako. da mora oni, ki plačuje več kot 100.000 Din davka na leto, postaviti na dan 50 delovnih moči oziroma plačati na dan 50krat po 20 Din. Zavezane kuluku so namreč tudi vse pravne osebe, ki delajo za dobiček, tedaj vse banke, delniška podjetja itd., in sicer ne glede na število svojih uslužbencev, ki so kuluku zavezani že osebno. Razvidno ie iz vsega tega, da je izvedba kuluka precej komplicirana stvar. Dvomimo, da bi se v mestih kakor Ljubljana, Zagreb, Maribor, Celje dal kuluk praktično uporabiti, ne da bi nastale naravnost smešne zmešnjave. — Predavanje o umiku čez Albanijo. Sokol II. v Ljubljani priredi danes točno ob pol 21. uri v dvorani Kazine predavanje »O umiku čez Albanijo I. 1915«. Vabljeni so vsi čiani in članice ljubljanskih sokolskih diu-štev ter Sokolstvu nakonieno občinstvo. Vstopnine ni; prosto vol liri prispevki za kritje stroškov se hvaležno sprejemajo. — Predava dobrovoljec brat Josip Jeras. Policijske ovadbe. V zadnjih 24 urah so bfe vložene te-le ovadbe: 3 radi Izgredov v gostilni, 3 radi kaljenja nočnega mirit, 10 radi prestopka cestno-policljskega reda, 3 radi prekoračenja policijske ure, 11 radi prestopkov pasjega kontumaca, 1 radi nedostojnega vedenja in 1 radi poskušenega samomora. Splašenl konji. Hlapcu Viktorju Jenčev-skiju sta se splašila v Spodnji Šiški 2 konja In zdirjala proti mestu, kjer so jih ustavili še le na Resljevi cesti. Jenčevski je padel iz voza in je dobil precejšnje poškodbe. Zahtevajte po vseh lokalih „Nar. Dnevnik" I Harlhor. iasolve-.ice r Mariboru. Vslcd dviganja valute, padanja cen, radi odpovedi bančnih kreditov in radi previsokih obresti, ki jih banke zahtevajo, je pričakovati, da bo v Mariboru v kratkem več trgovcev insol-ventnih. Gostilniške vesti. Gostilno umrlega Roschanza na Rotovškem trgu št. 2. v Mariboru je prevzela Maglica iz Opatije. — Tudi gostilno »Pri pilzenskem izviru* v Tattenbachovi ulici v Mariboru prevzame s 1. marcem novi gostilničar. Novo podjetje. Na Tržaški cesti št. 16. sta ustanovila naša rojaka Divjak in Gustinčič novo mehanično delavnico za popravljanje koles. Poroka. V sredo se je tukaj poročil slovenjgraški logar Vinko Primožič z gdč. Fi-lomeuo Kozarjevo Iz Maribora. Vlomilska družba. Tretii včeraj aretirani član mariborske vlomilske in tatinske družbe Remar je priznal svojo krivdo in odšel danes v varnem spremstvu v Loče, kjer ima baje ukradeno blago zakopano v nekem gozdu. »Domovina mili kraj.« Brezposelnega pekovskega pomočnika Franca Goloba, je redar našel pred gostilno »Domovina« v Vetrinjski ulici. V gostilni se je med popivanjem sprl z vinskimi bratci, nakar so sc stepli in so ga vinski sobratci posadili na cesto. Nesreča. V četrtek je 50-letnega delavca v lesni trgovini na Koroški cesti Ivana Schanzerja zgrabila žaga m mu težko poškodovala prste leve roke. Zavrnjen priziv. Priziv čevljarskega pomočnika Rudolfa Lelmerja, ki je bil z dvema tovarišema zaradi napada na urednika »Straže« Golca v oktobru lanskega leta obsojen na pet dni zapora, je bil od okrožnega sodišča zavrnjen. Denisi. Celie. — Mestno gledališčem Danes v petek, o-b 20. uri se vprizorl opereta »Mamzelle Nltouche« izven abonementa. — V nedeljo popoldne ob 3. uri bo ljudska predstava po znižanih cenah »Revček Andrcjček«. — — Poročila se je v sredo v Celju gdč. Zlata Jošt hčerka prof. g. Jošta z poročnikom g. Josipom Celeginom. — Pasji kontumac ie zopet proglašen v območju mesta Celje, ker je bila pasja steklina vnešena po nekem psu v občine Teharje in Petrovče v bližini mesta. Natančnejše glede kontumaca ie razvidno iz razglasa mestnega magistrata. — »V kraljestvu Plerota.« Pod tem geslom se vrši letos na pustno nedeljo velika maškarada celjskega Sokola. Želeti je, da se posebno maske prilagodijo temu geslu, da bo vtis enoten. Tudi veselični prostori bodo na enak način dekorirnnf. — Cene v Celju kljub dvigu dinarja ostale še vedno na stari višini. V listih či-tamo, da so drugod že pričele padati. Zdi se nam, da ie naše mesto vedno prvo pri dviganju cen, če dinar pada, zadnje pa pri znižanju oon, če dinar raste Sladkor se ie zadnje dni n. pr. zopet podražil, mesto da bi se pocenil. Ptuj. — K umoru v Kicarju pri Ptuju smo še izvedeli sledeče: Ranjena sta bila Neža Mlakar in Kostanjevec, kmetski fant iz Kicarja. Morilec je mahal z nožem okoli sebe, ravno, ko sta imenovana skupaj plesala. Morilec se je izgovarjal, da je zagrešil umor v pijanosti in da ni znal, kaj je delal. Morilec je vojni obvezanec ter bo najbrže predan vojnemu sodišču, kjeT bo dobil svojo zasluženo kazen. — Aretiran vlomilec. Dne 19. t. m. se je posrečilo tuk. policijskemu nadstražniku Glaviču, aretirati v kotoribskem vlaku že dolgo zasledovanega Karla Remarja, člana neke velike vlomilske družbe. Imenovanega se zasleduje radi zločina velike tatvine. Nadaljne podrobnosti za enkrat še niso za javnost. — Izgubljeni brlilantl. Dne 18. t. m. je izgubila na poti Iz gledališča do kavarne »Evropa« neka dama zlato brošo z 28 briljanti, v vrednosti 16.000 Din. Najditelj dobi. nagrade 2000 Din, če Jo odda na tuk. policijski stražnici. Občinstvo se svari pred nakupom broše. — Svinjski sejem se vrši zopet dne 27. t m. kakor običajno. Sokolstvo. Sokolsko društvo v Siškl. Ker se je zaključila sokolska šola, bo začelo »Prosvetno oddeljenje« zopet s predavanji. Prvo predavanje bo v soboto 23. februarja ob tričetrt na 20. uro v ljudski šoli v Spodnji Siškl. Predava s. Mira Engelmanova: Naša ženska društva in .Solrolica’.* Iz strankarskega življenja. Družabno-polltlčnl klub Narodno-socl-jallstlčne stranko ima svoj sestanek danes v petek ob 8. uri zvečer v gosti' ni pri Novem svetu (Prešernova soba). Važno! Pridite 1 Marenberg. V našem okraju bi bilo ne-obhodno potrebno, da bi vsi Slovenci nastopali složno. Le na ta način bi imel naš nastop proti Nemcem uspehe. Tako se pa Slovenci vse preradi med sabo prerekamo in ni čuda, če Nemcem raste greben na račun slovenske nesloge. V narodnih društvih manjka idealne požrtvovalnosti in vsakovrstne intrige premnogokrat škodujejo za-početim akcijam. Zadnji čas je, da se Slovenci izpametujejo. — Poslanec Schauer se je tukaj stalno naselil. Javnega shoda si ne upa sklicati in prireja le sestanke zaupnikov. Pri Nemcih je izgubil vsako zaupanje, ki mu očitajo, da je glasoval za zvišanje davkov in taks, ne da bi zato dobil kakšne kompenzacije za nemško stvar. Schauer se za zaupanje svojih volilcev ne zmeni veliko, ker je dosegel blagostanje, cilj, za katerim je predvsem stremel. — V zadnjem času se je vršil boj za sedež sodišča. Občine Vuhred in Muta so zahtevale, da se njim prizna sedež sodišča. Marenberg pa krčevito vztraja na stališču, da mora še njej naprej ostati v občini sodišče. Kdo bo zmagal, se še ne ve. — Draginja tudi Ma-renbergu ne prizanaša. Celo dražje je v Marenbergu, kot kje drugje. Tako n. pr. stane v Mariboru kg mesa III. vrste 19 dinarjev, tukaj pa 25—30 dinarjev. Beli kruh je v Mariboru po 7 dinarjev, tukaj pa po 10 dinarjev; črni kruh stane v Mariboru 6 dinarjev, tukaj pa 8 dinarjev. Vse je dražje navzlic temu, da imajo trgovci, gostilničarji in peki manjše režijske stroške, kot v večjih mestih. Pri nas obstoji sicer nekak odbor za pobijanje draginje. O delovanju tega odbora ni ničesar slišati in se tudi politična oblast prav nič ne zmeni, da bi nastopila proti draginji. Prosveta. ZAHVALA. Ob priliki moje 20 letnice mi je došlo od mojih prijateljev in premnogih ljubiteljev našega gledališča toliko častitk, darov in voščil, da je bil ta večer eden izmed najlepših mojega 20 letnega delovanja. — Za to čutim srčno potrebo najiskreneje zahvaliti se v prvi vrsti slavnemu občinstvu, katerega priznanje in simpatije so mi najlepša in najdražja nagrada za moje delovanje. Prisrčno se zahvaljujem Upravi kr. nar. gledališča«, vsem dragim mi kolegom im koleginjam, nadalje Udruženju gled. igralcev, društvom »Orjuni«, »Jadran«, »Zvezi ruskih akademikov« in prav tako tovarišem lovcem, ki so se blagovolili spomniti na me pri tej priliki. Zahvaljujem se tudi uredništvom vseh novin za priznanje in laskavo oceno mojega dela. Hugo Zathey. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 8. uri zvečer. 22. februarja, petek, »Hamlet«. Red A 23. februarja, sobota, »Tri maske. Smešne precijoze, Priljudni komisar«. Izven. 24. februarja, nedelja, ob 3. uri pop. »Mogočni prstan« znižane cene. Izven. Ob 8. uri zvečer, »Osma žena*. Izven. 25. februarja, pondeljek, »Beneški trgovec«. Red B. Opera: Začetek ob pol 8 uri zvečer. 22. februarja, petek, »Tosca«. Red B. 23. februarja, sobota, pop. ob 3. uri »Gosposvetski sen«, znižane cene, dijaška predstava. 24. februarja, nedelja, pop. ob 3. uri »Mignon«, popoldanska predstava po zniž. cenah. 25. februarja, pondeljek, zaprto. Dve operni predstavi po znižanih cenah. V soboto popoldne ob 3. url se poje izvirna nar. opera: Risto Savinov »Gosposvetski sen« po znižanih cenah. Predstava je v prvi vrsti namenjena našemu dljaštvu, da čuje opero, kole snov je povzeta Iz naše nacijonalne zgodovine. Lahko jo posetl vse ostalo občinstvo. V nedeljo popoldne ob 3. uri pa se poje priljubljena in nad vse tnelodijozna opera »Mignon« kot ljudska popoldanska operna predstava po znižanih cenah. Uprava hoče dati s to popoldansko predstavo v prvi vrsti priliko občinstvu izven Ljubljane, da čuje to prekrasno operno delo. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni, zunanje prllave je nasloviti na upravo gledališča. Danes zvečer se poje opera »Tosca« za red B, drama pa vprizori »Hamleta« za red A. Anatol France: Gospa Chiara. Profesor Giscomo Tedeschi iz Ne-apolja je zdravnik, ki uživa v svojem mestu velik ugled. Njegovo močno odišavljeno hišo, ki leži blizu Incoronate, obiskujejo najraznovrstnejši ljudje, posebno pa lepa dekleta, ki prodajajo pri Sveti Luciji morske sadeže. On meša zdravila za vse bolezni, če je treba, vam izdere tudi gnil zob in ob pondelj-kih sijajno šiva ranjeno kožo vročekrvnežev, pri vsem tem zna kaj dobro uporabljati krajevni dijalekt pomešan s šolsko latinščino, da s tem nekoliko potolaži in umiri svoje klijenta, ležeče na najbolj zajetnem, škripajočem in oguljenem atolu, kakršnega ne bi našli v nobenem pristaniškem mestu vesoljstva. Je to droben mož, polnega obraza. majhnih zelenih oči, dolgega nosu, povešenega čez skrivenčene ustne, kogar okrogla ramena, koničast trebuh in debele noge spominjajo na antične spa-kaste kipce. 2e v poznih letih je oženil Oiacomo mlado Chiaro Mamml, hčerko starega kaznjenca, ki je bil zelo cenjen v Neaplju in ki Je kot pek na Borgo di Santo umrl objokovan od celega mesta. Lepota gospe Chiare, ki je zorela pod solncem, katero zlati grozdje iz Torre-ja in oranže iz Sorrenta, se je razcvela v bleščečem sijaju. Profesor Giacomo Tedeschi je odločno prepričan, da je njegova žena prav tako čednostna kakor je lepa. Sicer pa ve, kako močan je čut ženske poštenosti v banditskih družinah. Toda on je zdravnik in niso mu neznane blodnje in motnje, h katerim se rada nagiba ženska narava. Postal je nekako nemiren, ko Je Ascamio Ranieri iz Milana, ki se je kot damski krojač nastanil na trgu dei Martiri, začel zahajati v njegovo hišo. Ascanio je bil mlad, lep in vedno dobre volje. Gotovo pa je bila hčerka junaškega Mammija, domoljubnega peka, vse preveč dobra Napolitanka, da bi mogla pozabiti na svoje dolžnosti. Ascanio pa je obiskoval v bližini Incoronate najraje takrat, ko doktorja ni bilo doma in gospa ga je rada sprejemala brez prič. Ko se je profesor vrnil nekega dne domov prejem kakor so ga pričakovali, je zasačil Ascania pri Chiarlnih nogah. Medmm ko se je gospa oddaljila umirjenih korakov kakor kaka boginja, je Ascania šinil po konci. Giacomo Tedeschi se mu je približal z najljubeznivejšim skrbnim nasmehom. »Dragi moj, vidim, da ste bolni. Pametno ste storili, da ste prišli k meni. Jaz sem zdravnik in se žrtvujem vsega samo, da olajšam človeško trpljenje. Bolni ste, nikar ne zanikujte. Saj imate ves mrzličen obraz... Olavobol, strašanski glavobol, brez dvoma. O, kako je prav, da ste prišli! Gotovo ste me težko pričakovali. Strašanski glavobol.« Med takimi besedami je starec, ki je bil močan kakor sabinski oven, potisnil Ascania v svoj kabinet in ga posadil na oni imenitni stol, preko katerega so se več kot štirideset let pretakale napolitanske bolezni. Ko ga je tam držal, je rekel: »Vidim, da vas zobje bole. Tako bo, tako! Silno vas bole zobje.« Vzel je iz svojega predala ogromne zobne klešče, mu šiloma odprl velika usta in z enim sunkom izdrl zob. Ascanio je ubežal, bljuvajoč vso kri svojih čeljusti, profesor Giacomo Tedeschi pa je klical v divjem veselju: »Krasen zob! krasen* naravnost sijajen zob!...« Primorska v©stS« p Volitve In Primorci. Na zboru zaupnikov soriškega političnega društva js reke poslanec Šček rned drugirn sledeče: »V listi bi ne smele nastopiti osebe, ki so stale v ospredju dosedanje medsebojne borbe. Mislim, da sem povedal jasno. Jaz povlečem prvi te konsekvence in vzemite na znanje, da moje ime ne sme stati v Usti.« Zaupniki so zahtevali, da mora biti nosilec skupne liste poslanec šček. Ni težko uganiti, kaj je hotel šček s tem doseči. Njegove besede merijo v prvi vrsti na dr. VVf.tana. Po Ščetoovem mnenju bi namreč njegovo ime škodovalo volilni agitaciji. Toda vprašajmo se, imajo li naši primorski rojaki — da ne imenujemo nas — moža, ki bi dosegel VVilfanove sposobnosti. Njegovo ime bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovino narodnostnih bojev na Primorskem. Kakor mi, vedo tudi naši primorski rojaki, kaj pomeni zanje dr. Wilfan. Kot poštenjak se je vedno nesebično boril za svoje sotrpine in le ljubezen do rodne grude m svojih rojakov ga je pridržala v sredi sovražniku izročene raje. Morda je trn v peti soriškim novostrujarjem, ki jih ovira v njihovem početju, toda zahtevati, da se mož, ki Je znan preko granic svoje domovine, umakne »homini novo« in njegovim namenom na ljubo, je res nekolko drzno. p Smrtna kosa. V soboto je umrl v Trstu Mihael Mavrin, glavar znane narodne družine in oče nekdanjega odličnega načelnika tržaškega Sokola. — p Zopetna nesreča z razstrelivom. Neki mladenič iz Zagrajea na Krasit je pobiral blizu Temnice železo, ki je ostalo po vojni. Po nesreči ie zadel ob kapsel granate, ki se je razpočila in ga smrtno nevarno ranila. Vlekel se je nekaj korakov od nesrečnega mesta ter nato umrl. p Nesrečna tekma z vlakom. Te dni so hneli potniki, ki so se vozili z osebnim vlakom iz Gorice proti Trstu, priliko videti izredno tekmo, ki jc ni nihče napovedal. Blizu postaje Ronchi gre železniški tir tik ob cesti. Tam se je začelo z vlakom kosati motorno kolo. Potniki so oba motociklista vzpodbujali k vztrajnosti in res sta srečno tekmovala. Naenkrat pa se je motorno kolo razdelilo v dva dela in motociklista sta obležala v cestnem jarku. Iz daljave so ju potniki lahko videli, kako sta s težavo pobirala svoje rojstne kosti hi motrila razbito kolo. SodiaBni vesSnik. IZSELJEVANJE DIJAKOV V ZEDINJENE DRŽAVE. Inozemci, ki prihajajo v Zedinjene države v svrho študija na ameriških univerzah ali drugih višjih strokovnih šolah, po izseljeniškem zakonu niso izvzeti iz priseljeniške kvote. Z naredbo izseljeniškega komisarja pa morejo dobiti olajšavo, da jim more biti dovoljen dohod v Zedinjene države tudi tedaj, če je kvotna številka njihove države že Izčrpana. Naredba smatra za dijake one iuo-zemce, ki splošno odgovarjajo predpisom izse'jeniškega zakona, ki pridejo v Zedinjene države v nameri, da študirajo na priznanih visokih šolah in če so že vse oskrbeli. ka rje potrebno za vpis v te šole. če dotičnik dokaže, da pride na ameriško vseučilišče pod pokroviteljstvom kake inozemske vlade ali da hna v ta namen štipendijo od kake priznane učne ustanove. Za te se smatrajo vsi zavodi za akademsko ali višjo tehnično izobrazbo. Vsi ti dijaki dobijo dovoljenje za enoletno bivanje v Ameriki. Če študirajo še nadalje, se jim to dovoljenje podaljša. Dijaki, ki jim je dovoljeno useljenje in začasno bivanje v Zedinjenih državah na podlagi te naredbe, morajo dati reprezentantu svojega učnega zavoda ali akreditiranemu zastopniku svoje države častno besedo, da bodo vse svoje bivanje v Ameriki porabili izključno za študij. Omenjeni reprezentanti ali zastopniki so za te dijake odgovorni v toliko, da morajo takoj obvestiti generalnega izseljeniškega komisarja, kadar bi dotični dijak prenehal študirati. Priseljeniške oblasti v pristaniščih morajo prijaviti generalnemu izseljeniškemu komisarju vsakega inozemca. Inozetnec si more preskrbeti zagotovilo, da ga bodo priznale ameriške Izseljeniške oblasti kot dijaka še v starem kraju. Pristojna ameriška konzulata v Beogradu in v Zagrebu bosta spreiemdla prošnje dijakov, katerim bodo priloženi zadostni dokazi o njihovi kvalifikaciji (spričevala o dosedanjih študijah) in o tem, da so oskrbeli vse, da stopijo v ameriško visoko šolo. Ameriški konzulat bo zadevo preiskal in potem sporočil, če je prositelj zares bona flde dijak in če ga je priporočil, da se prepusti v slučaju izčrpane kvote v Zedinjene države kot dijaka. Brezposelnost je v Moskvi silno narasla. Brezposelni so prirejali številne shode, kjer se je ostro govorilo proti sovjetski vladi. Ta je zato shode brezposelnih prepovedala. Na mnogih krajih je prišlo vsled tega do spopadov s policijo, ki je rabila proti brezposelnim orožje. Pod pritiskom demonstrirajočih brezoselnih je nato dovolila vlada 180.000 zlatih rubljev podpore. — Da bi prišli do službe, vstopajo brezposelni v masah v komunistično stranko. Tako je bilo dne 5. febtuarja od 1867 novo priglašenih članov komunistične stranke 96 odstotkov brezposelnih. Borzna poročila. C u r i h, 21. februarja. Nev/ York 578, London 24.90, Pariz 24.05, Milan 24.80, Praga 16.775, Budimpešta 0.0150, Bukarešta 3.32, Beograd 7.25, Sofija 4.45, Dunaj 0.00825. Praga, 21. februarja. Dunaj 4.83, Berlin 7.85, Rim 151, Italijanske lire 152.50, Budimpešta 8.75, Pariz 146, London 150.05, New York 343)0, Curlh 60750, Beograd 43.875. Berlin, 21. februarja. (V milijonih mark.) Dunaj 60.847, Milan 181545. Praga 121.695, Pariz 179.550, London 18,054.750, New York 4,189500, Curlh 728.175. Beograd 57.356. „ . Zagreb, 21. februarja. D e vize. Dunaj 0.1122.50—0.1142.50, Budimpešta 0.225 —0.255, Italija 347.35-348.35, London 345.30 —348.30, New York, ček 79.90-80.90. Pariz 333.75—338.75, Praga 232.15-235.15, Svca 1343.25—1403.25. — Valute. Avstrijske krone 0.1130—0.1150, češkoslovaške krone 231.50-234.50, francoski franki 0—335, napo leondori 300—0. Beograd, 21. februarja. Devize. Dunaj, povpraševanje 0.1130, Ženeva 1330 —1385, London 344—344.25, Italija 347— 348, New York 79.50—80, Pariz 340-343, Praga 236—237. Solun 128—132. Društvene vesti. Podružnica Jugoslovenske Matice * Kamniku ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. ob 11. url dopoldne v oi>č-:n*ki posvetovalnici. Podružnični od* bor vabi mestno prebivalstvo, da »e V naj* večjem številu udeleži občnega zbora na* rodno-obrambnega društva, kolega delovali i e je ravno v sedanjem času najbolj potrebno. Iz starih knjig. Cim globokejše spoznanje kdo im«, tem osamljenejši ostane v življenju. Ne bi bilo morda boljše, da bi te rodili stari in šli proti mladosti? V mladosti so si ljudje enaki kot zeleni listi v gozdu. Šele na jesen se pokažejo razlike. Kateri so praktični ljudje? Oni, k* nikdar ne hodijo po poti pravice in tudi ne po poti krivice. Baš s temi d* premostijo to navidezno nemoinb*^ dokažejo svojo praktičnost Ako ponovimo razgovor z ugledno osebo, je ponovitev navadno še enkrat tako dolga. Večina ljudi se ne ravna po svo# nazorih, marveč usmeri svoje na po delovanju. Pri srečni ljubezni je manj zvestobe nego pri nesrečni. Starost je lekarna, ki spremiflj* strupe v zdravila. Življenje je maškeradni ples. Nek«* tere poznamo, večina pa otane prikrit** Naše veselje pride samo od seb*» bolečine pa povzročimo sami. Anekdote o Dumasif* Neki nesramnež je zmerjal očeta B*14 masa z »zamorcem«. Pisec »Treh mušketir' jev* pa mu ie zabrusil: »Da, gospod, oče je bil mulat poluian, moj ded je bilI *** moreč, moj praded pa opica. Moj rod *• neha tam, kier se vaš pričenja.« — Duto** silen korenjak, je nekoč nesel dva kovčelj! v roki. Postrešček ki se je zastrmi ponUa® na usugo, mu je zasikal: »Črnec!« Ne b®* nemaren, postavi krepki pisatelj svojo ljago na tla, popade nevljudnega nosača** hlače, ker se vilčijo, in drži z eno prestrašenega raožanca nad Sejno. Posle! “ Imel mir. , Ko so v Comedle Prancaisc nekoč DP"! zorili neko trodejanko Emila AugierS. £ Aleksander Dumas mlajši, sedeč poleg *v* to rja pokazal spečega gledalca, rekoč: » »Le poglejte, kako učinkuje vaše d*1*-Cez nekaj malega dni so v istem gte””*_ lišču igrali dramo Dumasa sina. Emile A»* gier se je pazno razgledoval ter uzrl kog®*' v prvih vrstah gledalca, ki Je dremal. je o tem obvestil Dumasa, češ: .. »Zdaj vidite, dragi prijatelj, kak »črne* hna vaš umotvor.« Aleksander Dumas je pogledal 1» odv»* MI: »O seveda, ga že poznam: to je oo» gospod, ki je oodan spal pri vaši predstav« vidite, še zdaj se ni zbudil.« Za kratek fes. A tako! Ali sl morete misliti, da hn* ženska trideset otrok, pa jc le še gospo* dična?« »Bedarija!« »Kakšna bedarija?! To je vendar bsM učiteljica!« Samozavest »čujte, natakar, to nai tista juha, ki ste jo tako hvalili? sem že jedel boljšo!« »Pa ne pri nas, gospod!« Iz spiritlstlčne seje. »Sokrates ne priti** če prav smo ga že dvakrat klicali!« »Deset Je že, gotovo gn Ksantip* *■ pusti več iz hiše!« Junak. »Kaj se ml je sinoči prtoetito* Napadel me je ropar m pobral vse: uro, ti*4 nar, listnico, vse, vsel« »Če se ne motim si trne! vedno revolver ptI sebi?« »Da! Vkliš, edino tega ni našel!« Časi se izpreminjaja. Leta 1850. deklica: »Tetka, kaj je srebrna potok*?* teta: »Srebrna poroka? To obhajajo ki 90 že 25 let poročeni.« — Leta H*®0, Mala deklica: »Tetka, kaj je srebrna Por<>' ka?« Teta: »To »o obhajali nekoč, 6* ** bili ljudje 25 let poročeni. TaJeo dolgo P* sedaj ljudje ne ostajajo poročeni; to spad* že med pripovedke. — Leta 2000. Dekhc*: »Tetka, kaj je srebrna poroka?« Teta: »S**" brna poroka? če se kdo petindvajsetič ^ roči.« Danainje prireditve? v Ljubljani: Drama: »Hamlet«. Red A. Opera: »Tosca«. Red B. Kino Matica: »Boris Godunov« -r* •*? košna historična drama v 6 dejanjih- Kino Ideal: »Plamen življenj*« darska tragedija v 6 dejanjih. , - Kino Ljubljanski dvor: »Peter valtiti«^ historična drama v 6. dejanjih, v gl ^ Emil Jannlngs. V Maribora: Naroduo gledališče: Zaprto. Narodno gledališča: »Mogočni 9*^ Red A. V Celju: p Mestno gledališče: »Mam zeti* touche«. Izven. Nočna lekarniška služba v Tekoči teden: Lekarna Sušnik. trg in Kuralt na Gosposvetski cesti. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dneva*** Glavni In odgovorni urada®1 Železnikar Aleksander. Tlaka »Zvezna tiskarna« * lJa®***^ N f -jgrev. 42. Gospodarstvo. Češkoslovaško j mnenje o porastku dinaria. »Prager Presse* piše v svojem uvodniku z dne 20. februarja o dvigu našega dinarja in o vzrokih tega po-rastka. Da bo naša javnost videla, kako cenijo dinar in politiko našega finančnega ministra dr. Stojadinoviča Cehoslovaki, priobčujemo nekatere misli tega uvodnika. Dinar uživa že od septembra dalje blagodejne uspehe deflacijske politike, M je bila uvedena po vzorih, ki so se Ukazali kot dobri. Ti uspehi se izražajo v zadnjem času v pospešenem Porastu devize Beograd. Vzroki porasta dvize Beograd leže Ua dlani. Jugoslovensko finančno vodstvo izvaja že leto dni strog finančni J£žim ki v mnogem spominja na češkoslovaško finančno politiko, ki pa * tudi povzročilo vse one bolestne Pojave v jugoslovenskem finančnem in gospodarskem življenju, kakor jih Poznajo Cehoslovaki iz svoje najmlajše Prošlosti: pomanjkanje gotovine, zastoja v industriji, polomi nezadostno iundiranih podjetij itd. Kakor slični Pojavi niso mogli češkoslovaškega finančnega režima spraviti iz ravnotežja, teko tudi v Jugoslaviji niso učinkovali da bi se izpremenila njena finančna politika. Izkušnjei, ki jih je napravila Češkoslovaška, so našle brez voma mnogo upoštevanja tudi v Beogradu. . Vsakemu poznavalcu razmer je bilo »sno, da mora zadobiti podcenjevanje poaria korekturo v trenutku, ko pride-a ui!nki deflacijske politike finančne-j»a ministra dr. Stojadinoviča do po-Ponie veljave. To se je zgodila, ko so Si . zunanja tržišča viški k sreči lo bogate žetve, ne da bi pri tem ka-nutk narase^ tudi uvoz, torej v tre- vi« 0 ie mogel valutarično uvelja- dv,„ izvoza, ki so ga cenili na s ^ijardi dinarjev, To se zgodi od Ptembra lanskega leta dalje in Je svoj višek v viharnem skoku n dtni, ki spominja na triumfalni oiiod Češkoslovaške krone poleti 1922. j. končno izreka »Prager Presse« že-jo, da premaga Jugoslavija neizbežne tranje posledice porasta vrednosti seh vrednot ravmotako srečno, kakor ** li je posrečiloi, vzdržati in popraviti ^dec dinarja. ^adec madžarske krone. 2e pred nekaj dnevi smo priobčili v našem listu brzojavno vest, da Je Madžarska krona dosegla nivo avstrijske krone. Dotedaj je bila madžarska *rwia vedno vredna precej več, kakor Pa avstrijska. Razprave in pogajanja za madžarsko posojilo se vlečejo že dolgo časa v nedoslednost In pravzaprav brez vsakega pozitivnega uspeha. Izgledi za to posojilo so zdaj ugodni, zdaj zopet neugodni; glavno pa je, da posojila Madžarska še — nima. Dolgotrajno tavlačevanje je madžarski valuti precej Škodilo. K temu pa je prišel še notranji položaj. Skrajno stroge odredbe na madžarskem deviznem trgu so zvezi z zgoraj navedenim povzročile veliko vznemirjenost v madžarskih fi-aančnih krogih. Povpraševanje po tu Jih devizah je naraščalo v taki meri, da je ogromna ponudba madžarskih bankovcev stalno pritiskala na tečaj krone in ga tudi občutno pritisnila navzdol. V pondeljek je padla madžar-•ka krona na Dunaju pod avstrijsko je notirala v klirinškem prometu '5 avstrijskih vinarjev. V kratkem času k izgubila na ta način madžarska kroji* 30 odstotkov svoje vrednosti. V Curichu nazadovanje madžarske kro-sicer ni bilo tako ogromno, občutno 94 je bilo vseeno. Padec krone je naravno povzročil ?? vseh trgih nevarno paniko. Kakor je J® Dač običajno pri vseh večjih valut-Jadcih, je pričelo preplašeno prebi-I^Mvo drveti v trgovine, da si nabavi tedanje cene potrebno blago, industrije so seveda večinoma * ustavile oddajo blaga; tem hujši * bil naval za trgovine, zlasti za tudi razni valumotehnični protiukrepi ne bodo mnogo pomagali. Morda je prvi korak k restavraciji zaupanja odstop in sprejeta demisija madžarskega inančnega ministra dr. Kaliaya. Narodna banka. dne 15. februarja. (V milkmih dinarjev. + prirastek, — zmanjšanje od zadnjega izkaza.) Aktiva: Kovinska podloga 458.3 (+ 0.9), posojila 1.488.7 (— 13.4), račun za odkup kronskih novčatilc 1.208,2; račun začasne izmene 387.8, državni dolg 2961.6; vrednost drž. domen, zastavljenih za izdajanje bankovcev 2.138.3; razni računi 244.7. Aktiva skupno 8.888.0, Pasiva ; Vplačana glavnica 22.3; rezervni fond 5.3; bankovci v obtoku 5.796.9 (— 76.0); državni račun začasne izmene 387.8; državne terjatve 27.3 (— 0.6); razne obveznosti 459.8 (+ 65.4); državne terjatve za zastavljene domene 2.138.3; ažija za ku-povino zlata za glavnico ta fonde 50. Pasiva skupaj 8.f SOvm ur“KU in cevije. iNeitaien u- jjCI so oddajali samo skrčene koli-*Udpi ne poino* kakor so zahtevali lar^i k v*5inoma so trgovci še pred iadiTi v«:uioma so trgovci se prea Jen« # katastrofalnim padcem zvišali .^Ua 30 do 50 odstotkov). strnfi j *e lme^a radi te valutne kata-. e dolgotrajne seje ter so bili odre-:Posebni protiukrepi. Vsa ta dolga ela ^ Protiukrepov pa sama ne bo mo-bite. ** razpada madžarske va- doka»„1 yazv°j zadnjih tednov jasno ozdravi« blatne krize ni mogoče lovo X . Sa,mo vaiutno-tehnično. Go- kronani*13 pri banjem padla s« 0 vlo«o špekulacija ao Da io ^ i nePoštenega, toda glav-»tvTlz^hlf Prebivalstvo in inozem-kler SP c'Potrebno zaupanje. Do- v^Posi m l viadi ne posreči zaupanja v njeno gospo- ~*Vo " *«*** valute. £>t£ Tržna porodila. ŽITO. Novi Sad. 20. febr. Koruza 230— 240, moka št 0 500, št. 6 299—300 dinarjev. Budimpešta, 19. febr. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 224—245. rž 180—185, ječmen za krmo 190—200 za pivovarne 210 —230, oves 220—230, koruza 185—200, otrobi 130—135. ŽIVINA. Praga, 19. febr. Meso: ovce 8—17, teleta 12—15 domače svinje 13—14, holandske 14—15, danske 11—15.50. jugoslovanske 13.50, švedske 12.50-13.50, voli 11-13.50, biki 2—14, kravje 8—13 č. kron. Zagrebški tedenski sejem. Voli 12 in pol do 16, bosanski 11—15.5, mlada živina 16—17.5, krave 14—17, svinje (debele) 18.75—27.5, teleta 17.5—20, konji težki, par 20—30.000. lahki par 15.2—20.000, fijakarski 10—12.500, žrebeta (enoletna) 35C0 do 5000 dinarjev za glavo, dveletna 6250 do 7500, trMetna 7500—8750 dinarjev. Seno 87.5 —112.5, detelja 132.5—150 otava 150, slama 85—100, ovsena slama 85.5—112.5 dinarjev za metrski stot. _______ X Carinska konferenca v Ljubljani. Prihodnja carinska konferenca se bo vršila dne 22. iebruarja 1924 ob 17 30 uri v posvetovalnici Trgovske in obrtniške zbornice. X Obrtniki na letošnjem velesejmu od 15. do 25. avgusta Pričakuje se po dosedanjih informacijah in izgiedih, da se bo letošnjega velesejma udeležila v večjem obsegu kot pretečena leta tudi naša obrt. Namerava se zasesti za obrt enega razstavnih paviljonov in bo baje interno oddajo prevzela Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, Obrtni krogi so vendar prišli do prepričanja, da Ljubljanski velesejem ni samo namenjen naši industriji marveč si je zadal tudi važno nalogo, podpirati naše obrtništvo v njegovem stremljenju do nadaljnega razvoja in napredka X Lesna industrija na letošnjem velesejmu. Že skozi dve leti se je čutilo na velesejmu veliko pomanjkanje ene najbolj razvitih panog naše industrije — lesne. Povpraševanje po blagu je bilo tu, ponudb premalo. — Letos namerava naša lesna industrija, zlasti pohištvena, zasesti veiko prostora in razstaviti svoie prvovrstne izdelke. Zanimajo se že sedaj nekatere velike ljubljanske pohištvene tovarne. Poleg tega je zatrdil svojo podporo velesejmu lesni odsek Zveze jndustrljcev za Slovenijo v Ljubljani. Ljubljanski velesejmi se smotreno in mirno razvijajo in od leta do leta bolj dokazujejo, kako odločilen faktor so posta1!! na polju narodnega gospodarstva naše mlade države. X Prometna vrednost objektov. Za prometno vrednost objektov, ki so podvrženi plačanju dopolnilne takse (t. br. 12 taksne tarife) se smatra ona vrednost, za katero bi bilo mogoče dotični obekt dne 1, januarja 11. prodati te proste volje lastnika in kupca, ne da bi bil prodajalec iz kakršnegakoli vzroka prisiljen prodajati ali kupec kupovati. Prometna vrednost je torej objektivno ocenjena vrednost posestva na dan cenitve. X Olajšanje deviznega In valutnega prometa. Finančni minister dr. Stojadlnovlč Je v svrho olajšanja deviznega in valutnega prometa dovolil, da se sme dati protivrednost kuponov domačih podjetij in denarnih zavodov inozemcem na razpolago. X Projekt zakona o eksploataciji vodnih sil je bfl te dni izdelan v poljedelskem ministrstvu Poljedelsko ministrstvo je predložilo projekt vsem ostalim ministrstvom v izjavo. •X Kupovanje deviz za uvoz blaga. Finančno ministrstvo Je odredilo, da se morejo kupiti devize za uvoz blaga iz' inozem- L one*" znesku in valuti, na katero glasi tovorni list. 25 ^ižil dosedanji obtok bankovcev i, i5koslovaška v drUKi Polovici mnnon«5 Pa£eI obtok za 326 na 8219 kr°n-Rezerva deviz je Istotako nmtaih nnn- f ^ milijonov. Lombard vred- miHtonov ViLev iVla2,ad°val za 130 na 765 65 na 87fi Jnr6 a"k 80 se povečale za skeel ffvfcl ‘TV' vp!aMa PrenjoZenl-sicega davka za 27 na 3700 mi^jonov č. le dosesH»Šve zakletev proti vam.« »Ne grem.« je rekla Mimi; ko je videla, da ** hoče Amelija napraviti, jo je vprašala, če gre ples. »Da.« ie odgovorila ta. »Z Rudolfom?« »Da, nocoj me mora priti čakat dvajset kot*' kov pred hišo.« »Veliko zabave,« je rekla Mimi; in ko se r bližala ura sestanka, je naglo stekla k ljubimcu gdf spodične Mimi in mu povedala, da se Mimi Prl' pravlia, da ga izda s svojim starim ljubimcem- Gospod, ki je bil ljubosumen kot tiger i° n..,j izprosen kot oalica, je prišel h gospodični Mne in ji naznanil, da se mu zdi imenitno, da prebije ve* čer z njo. . (Dalje sledi.) °y - *>o° Pozori Pozori ZIMSKI VOZNI RED vseh železniških, ooštnlh in avtomobilnlh prog v Slovenili s priključitvijo na inozemske proge, z kurzno karto Slovenile v merilu 1:475.000. Vsebina: I. SploSnl del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage Maksimalna tarifa za izvoščke Kolkovine Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske številke. II Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi Odhod in prihod vseh potniških vlakov Pregled vseh železniških prog. III. Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilni. IV. Seznam postal. V Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 : 475000 z vsemi železniškimi progami in postajami, vse poštne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma relefon. Dobi se v vseh knjigarnah In trafikah za ceno 8'— Din. Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna in kniigarna v Ljubljani. Wolfova ul. št. 1. o~o :» °o° Išče se za tako] ali pozneje stanovanje z dvema ali tremi sobami v Ljubljani. Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe pod „Stanovanje“ na upravo lista. liani IFI 9. do 15. marca 1924 Najugodnejša prilika za nakup za vse stroke Največja izbira. Stalne konkurenčne cene. Velik uspeh dunajskega jesenskega sejma 1923: 100.000 kupcev od teh 25.000 inozemcev iz 72 držav celega sveta, ki so podpisali velika naročila. Pojasnila: Hiener Messe, Hien VII. kakor tudi častno zastopstvo v Ljubljani, Avstriiski konzulat, Turjaški trg 4. tfaicenejše nove in rabljene pisalne stroje v špedialnl mehanični delavnici za popravo plzalnlh, računskih, razmnoževalnih In kopirnih strolev. Ludvik Baraga, Ljubljana, šelenburgova ulica 6.|l. Barvne trakove, karbon—Indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi. BBBaaaBBaBaKBaaaaaaBaBPnBaBaaaaBaaarBaaaaBKafttraBBBaB« ■ S a I ■ »i Promet ekspresnih pošilik potom Simplon- Orient Ekspresa Vsa tozadevna pojasnila dale tvrdka „GROM“ carinsko posredniški in špedidlski biro Ljubljana, kolodvorska 41 kot zastoonlk Mednarodne družbe spalnih vozov za promet ekspresnih pošilik. v filcu in velouriu, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele pr* poroča tovarna slami**' kov in klobukov Franc Cerar, d. z o. z. Domžale* Podružnica Cel c» Gosposka ulica i MALI OGLASI ra m Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka* nadaljna beseda 25 para z davščino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I '** _ večja množin« steklenic od črnil na unraeo lista. III avo| naslov In Din 15‘— In dobiš poštnine prosto Veliki ročni splaovnik, primeren z« obrtnik«, trgovca, uradnika, delavca, rokodetca, voiaka lr vsako gospodično. V 11J e ir Požgaj, knjigoveznica In kar-tonaža, Kranj. r- Zvezna tiskarna in knjigarna Wolfova ul. 1 v Ljubljani Marijin Irg 8 izdeluje vsakovrstne tiskovine,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. /k* /k Moderna knjigoveznica. Premog 1ep, črn, s 4500 kalorijami, prodaja iz svojega rudnika „Slovenska premo-gokoptia družba“'z o. z. v Liublianl, WolfoVa ul-1/1. po Din 300- postaja Ormož, Din 3501- postaja Ljubljana in Din 400'-v Ljubljani na dom dostavljeno za 1000 kg. JIS Toploška tova na pločevinastih Shateij J. Pleško Ljubljana karlovška cesta it*«-2 Zagreb, Paromlinak. c. 75. pod »Takoj« Ponudbe po možnosti pod šifro .Pomlad«, poštno ležeče. Pletilni sij St. 8 (40 cm) ceno prodam. Zatiska ulica 1/1. desno — Ljubljana. Mml ta čas bolničar, vešč v vseh s bolniških poslih, marljiv in po- k šten, išče primerne službe. Gre tudi kot sluga, vratar oziroma kaj sličnega. — Ponudbe prosi pod »Marljivost«, Krško, poštno ležeče. Uek in tantal seme kupujemo. Sever & Komp. — Ljubljana, VVolfova ul. 12. Pisani® prastori t štiri sobe skupaj, eventuelno r Pekarna Ivan Prosek v Mariboru, Jezdar-ska ulica 6, peče izvrstno belo in črno pecivo In prevzema v j peko domači kruh zvečer ali | zjutraj ob 7. uri takoj oddajo v sredini mesta na prometni cesti. Naslov y upravi lista. j GmioHEee : karakterne skice izdeluje na strogo moderno znanstveni podlagi pismoslovec Vorsič, Maribor. Slomškov trg 16. Vpošlje se naj lastnoiočno pisano pismo In Din 20, ev. znamke. Pojas- 1 nila daje trafika Sever, Šelenburgova ulica. Kam je varstvena znamka, priznano najboljših in najtrpežnejših čevljev. Dragotin Roglič, Maribor, 1 Koroška c. 19, lastne delavnice s in ročno delo. iad gospod želi znanja v svrho ženitve z mlado gospodično ali vdovo brez otrok, staro 25—30 let Premoženje postranska stvar Sem v stalni državni službi. Ozira se le na resne ponudbe s sliko, ki se na željo vrne. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod šifro »Rudeči nagelj 140« na upravo lista. Samostojen trgovec . z lastno trgovsko hišo želi znanja z gospodično, ki bi po-. sedovala večji kapital za po-o večanje trgovine. Ponudbe ie >, vpoklati pod »Mirni dom 32« na upravo Usta. ilo nov s» Pozni! ce#® vo<- pod nito • pod »Novo na upravo Usta. hMRBIft, ie, lepe, zelene, P0>giO" ožino proda za ceno P^f, .-oru takoj Franc B® mesar, Hrastnik ob JijtO’ dve, meblovano ali n*’ j d« lino iščem za takOl * pb-, mesece, plačam - up1*" nudbe pod „Čimpreje‘ 0 Lepn dda takoj v sr*«0* tfsslor piometnem kraj pove uprava Usta- ■ Oglašujte v »Narodnem Dnevniku**1