Leto XXV.
GOVSKI LIST
V
Časopis za trgovino, IndustrUo. obrt In denarništvo
NaroCnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 Ur (za Inozemstvo 75 lir), za '/« leta 35 lir, za 'U leta 17.50 Ur, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir.
Plača in toži se v Ljubljani.
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Številka 67.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranil, niči v Ljubljani St. 11.963.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
i*#laia vsak torek f ASfCSfd in petek
Uutoliana, torek 25. avgusta 1942-XX
Zena K 0'60
Zbiranje bivših jugoslovanskih vrednostnih papirjev pri zavodu Banca d’Italia, podružnica v Ljubljani
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Člen 1. — Vrednostni papirji, izdani v bivši kraljevini Jugoslaviji po državi ali z državnim jamstvom, po javnih ustanovah ali zemljiških in kmetijskih kreditnih zavodih, ki so bili izročeni po kr. uredbi z dne 2. junija 1941-XIX ?t. 492 v polog pri denarnih zavodih imetnikovega zaupanja ali pri davčnih upravah, carinarnicah in drugih državnih uradih območja, v katerem so oddajniki imeli svoje redno bivališče, in prijavljeni zakladnemu nadzorniku pri Visokem komisariatu, kakor je bilo določeno z razglasom z dne 18. ju-i- ija 1941-XIX (Službeni list za Ljubljansko pokrajino, kos 49), se morajo zbrati pri zavodu Banca dTtalia — podružnici v Ljubljani v rokih in na način kakor to objavi Banca d’Italia neposredno po-logovnim zavodom in uradom.
Clen 2. — Fizične in pravne osebe, kakor tudi ustanove v Ljubljanski pokrajini, katerim zaradi višje sile ni bilo mogoče položiti svojih vrednostnih papirjev v predpisanih rokih, lahko prijavijo in polože te vrednostne papirje, a je odločitev o dopustnosti ali nedopustnosti takih zamudnih prijav pridržana ministrstvu za finance — glavnemu zakladnemu ravnateljstvu.
Zamudne prijave iz prednjega odstavka, sestavljene v petih primerkih z vsemi podatki in listinami, ki naj opravičijo zamudo, .sprejema s pridržkom pokrajinski zakladni urad v Ljubljani (Puccinijeva ulica 9) najdalj do vštetega 30. septembra 1942-XX, kateri urad pa lahko izdaja pooblastila za položbo vrednostnih papirjev pri zavodu Banca d’Italia — podružnici v Ljubljani.
Clen 3. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 18. avgusta 1942-XX.
Visoki ljomisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Izvajanje italijanskega zakona o delu
Nove socialno-politične uredbe v Grčiji
Grška vlada je v zadnjem tednu uveljavila vrsto novih socialnopolitičnih uredb. Med drugim je bila preurejena zaščita najemnikov stanovanj in poslovnih prostorov, ki pa ne velja za one, ki imajo nad 200.000 drahem mesečnega dohodka, in za vse one, ki so kedaj kršili predpise o cenah.
Prispevki za socialna zavarovanja so bili predrugačeni. Zavarovanci so razdeljeni na 13 razredov. Prispevki za bolniško zavarovanje znašajo 4.03%, za pokojninsko zavarovanje pa 3.6% od zaslužka. Delodajalci plačujejo 60, delojemalci pa 40% vseh prispevkov za zavarovanje.
Določene so bile tudi minimalne mezde, ki so različne po kvalifikaciji ter po starostni in tudi po službeni dobi delavcev in delavk. Pripravlja se tudi načrt za določitev minimalnih plač za nameščence in uradnike.
Nedavno opisanim osnovam italijanskega socialnega skrbstva do-dajemo zdaj iz knjige: Mario Mis-siroli »Kaj dolguje Italija Mussoliniju« nekaj podatkov o izvajanju zakona o delu (Carta del Lavoro).
Glavni steber tega zakona je zavarovanje in podpiranje delovnih moči. Narodnemu fašističnemu zavodu za socialno skrbstvo je poverjeno obvezno zavarovanje za primer invalidnosti in starosti, za primer brezposelnosti, za primer jetike, obvezno materinsko zavarovanje in zavarovanje mornarjev. Delovanje tega zavoda je dobro izraženo v rezervah socialnega zavarovanja, ki so znašale 1. 1922. skupaj 1 milijardo in 415 milijonov, 1, 1939. pa 12 milijard in 400 milijonov lir. Od 1. 1929. do 1938. je zavod izdal za podpore nad 6 milijard.
Zakon o invalidnosti in starosti
je bil spremenjen 1. 1939. ter obsega vse mezdne delavce brez meje zaslužka, hišno služabništvo, vse nameščence v industriji, trgovini, kmetijstvu in javnih službah ter uradnike, ki nimajo nad 1500 lir mesečne plače. Starostna doba za upokojitve je bila znižana od 65 na 60 let za moške (za nekatere kategorije tudi na 55 let), za ženske pa od 00 na 55 let.
Pri pokojninskem skladu je v določeni meri udeležena država, zavarovanci in njih delodajalci pa plačujejo vanj tedenske prispevke, ki so v sorazmerju s celotno plačo ne glede na dejansko število delovnih dni v tednu. Od 1. 1922. do 1938. je izplačal zavod za socialno skrbstvo 750 tisoč pokojnin v skupnem letnem znesku 600 milijonov lir, zdaj pa izplačuje okrog 550 tisoč pokojnin v letnem znesku 500 milijonov in v glavnični vrednosti 3 milijard in 750 milijonov lir.
Brezposelnost se odpravlja in omejuje s sistematično' uvedbo javnih del, s poklicno vzgojo in predpisano učno dobo pa se naglo zmanjšuje stalež nekvalificiranih delavcev, kar je zelo učinkovito sredstvo za odpravljanje brezposelnosti.
Dnevna podpora za primer brezposelnosti znaša pri nameščencih in uradnikih od 4 do 12, pri, delavcih pa od 2.50 do 7 lir. V sorazmerju s številom otrok se te podpore zvišujejo. Od 1. 1922. do 1938. je znašalo izplačilo brezposelnih podpor 1 milijardo in 600 milijonov lir.
Obveznega zavarovanja za primer poklicnih bolezni in jetike, ki predstavlja, kakor pravi zakon, pot k splošnemu zavarovanju zoper vse bolezni, je deležnih nad 15 milijonov oseb, k temu pa je treba prišteti še nad 400 tisoč kolonskih družin ter učiteljstvo ljudskih šol. Dnevne denarne podpore bolezenskega zavarovanja so 6 do 12 lir za nameščence in uradnike, 4 do 8 lir za delavce, za kmete pa 4 lire. Če vštejemo 900 milijonov izdatkov za zdravilišča, so dobili zavarovani bolniki od 1. 1929. do 1938. nad 2 milijardi in 300 milijonov lir podpore.
Zavarovanje zoper nezgode je
bilo po zakonu iz leta 1915. omejeno samo na nekatere kategorije delavcev, 1. 1919. je bilo pro-
glašeno za splošno in obvezno, 1. 1923. pa je bilo reformirano. Leta 1938. je bilo prijavljenih 479 tisoč 435 nezgod, izplačilo odškodnin in podpor pa je znašalo 134.3 milijona lir.
Vzajemne bolniške blagajne nudijo članom zdravniško in lekarniško pomoč, zdravljenje v zdravstvenih zavodih ter podpore za najdaljšo dobo 100 dni v znesku, ki je enak polovici ali dvema tretjinama mezde ali zaslužka. V bolniških blagajnah je včlanjenih nad 3 milijone industrijskih delavcev ter okrog 5 milijonov njih družinskih članov. Kmetskih delavcev je bilo včlanjenih 1, 1939. z družinskimi člani vred nad 7 milijonov. L. 1938. so znašali prispevki za bolniško blagajno okrog 50 milijonov, naslednje leto že 109 milijonov, izplačane podpore pa nad 89 milijonov.
Obvozno materinsko zavarovan nje je bilo uveljavljeno 1. 1936. Sprva je veljalo za delavke v industriji in trgovini, pozneje pa je
bilo razširjeno tudi na delavke v kmetijstvu. Starostna meja je 55 let. Samo kmetijskih delavk je zavarovanih nad 600.000. Zavarovanje nudi zdravniško pomoč ter porodne nagrade po 100 lir.
Poleg teh zavarovanj pa nudi delavcem in nameščencem izdatno pomoč tudi Narodni patronat za socialno pomoč, ki ima tudi to važno nalogo, da zastopa delavstvo v upravnih in sodnih zadevah, ki so v zvezi z zavarovanjem. Med važne socialne akcije spada tudi ljudsko zavarovanje pri Narodnem zavarovalnem zavodu (istituto Nazionale delle Assicu-razioni = IN A), ki nudi tako ugodne pogoje, da se uresničuje Ducejeva napoved: Vsaka italijanska družina mora imeti vsaj eno zavarovalno polico.
Stroški za {socialno pomoč so znašali 1. 1939. dve milijardi in 435 milijonov lir in lahko se reče, da je v Italiji socialno skrbstvo ne samo pravica, temveč tudi last vsega ljudstva.
Ozadie ameriškega zakona o najemanju in
posojanju
Pod naslovom »Kapitalistični strah« je objavil v »Reichu« dr. Herbert Gross zanimiv članek o ozadju ameriškega zakona o najemanju in posojanju, ki je podlaga za ameriške dobave orožja in vojnega materiala državam, ki so v vojni z Osjo. Glavna vsebina dr. Grossovega članka je naslednja:
Tudi vojno-gospodarska vprašanja se v Ameriki razpravljajo pod vtisom nasprotij, ki so že pred vojno bila med delom in kapitalom, državo in gospodarstvom, farmarji in industrialci. Vse te debate pa obvlada skrb, da se po sedanji vojni ne bi obnovile iste napake kakor po prvi svetovni vojni, da namreč Amerika ne bi mogla oddajati blaga, ki bi ga njene to-, varne zaradi svoje silno povečane kapacitete proizvajale v izmeri, ki presega sprejemno moč ameriškega trga.
Kako zelo je narasla skrb pred lastno proizvajalno dinamiko, kaže rastoči pomen, ki ga pripisuje Wa-shington izvozu kapitala — kot ventilu za preveliko proizvodnjo. ?.e v prvih povojnih letih je bil izvoz kapitala važno sredstvo za zaposlitev med vojno silno povečanih obratov. Velikanska pomno-žitev kapitala med svetovno vojno je sicer omogočila, da so se mogle velike vsote investirati v tujini za razna dela, ki so prinesla zaposlitev ameriški industriji, toda trajne pomoči to sredstvo ni dalo. Milijarde so v ta namen žrtvovali ameriški kapitalisti in z njimi gradili v drugih državah nove tovarne avtomobilov, pnevmatike, avtomobilske ceste itd., toda zadovoljiva rešitev bi bila dosegljiva le z izvedbo dalekosežne socialne reforme ali spremembe v razvrstitvi dohodkov. Ker tega ni bilo, je prišlo do tega, da so imeli ameriški varčevalci in banke 1. 1929. v rokah velike količine tujih vrednostnih papirjev, ki pa so bili dejansko brez vrednosti. Izkazalo se je, da je za zasebnike
izvoz kapitala preveč tvegan in zato se je mislilo na to, da bi država prevzela riziko kapitalnega izvoza. V ta namen se je 1. 1934. ustanovila Eksportna banka, ki pa se je mika kmalu prestrašila.
Sedaj se ponavlja stari razvoj. Od 1. 1941. dalje silno narašča ameriška industrijska proizvodnja in tudi kmetijska je v dvigu. Ta povečana proizvodnja pa ne pride v dobro ameriškim množicam, temveč tujim deželam. Kupna moč ameriškega ljudstva ne narašča v tej meri, da bi mogla sprejeti vso industrijsko proizvodnjo. Zato se je izdal zakon o najemanju in posojanju in kongres je za fond, ki st**, je ustanovil s tem zakonom, dovolil dosedaj 20 milijard dolar jev. Vojnega materiala pa more vlada poleg tega izvoziti v skoraj neomejenih količinah. Tako znova finansira ameriški kapital doma proizvodnjo in znova je tu nevarnost, da bo po vojni silno povečana proizvodnja povzročila krizo, ker ne bo zadosti odjemalcev.
Debato, ki je zaradi tega nastala, skušajo sedaj ameriški gospodarski strokovnjaki spraviti zopet na stari tir, da se namreč more z izvozom kapitala pridobiti ameriški industriji novih odjemalcev. Po mnenju teh strokovnjakov naj bi ostal sedanji zakon o naje manju in posojanju v veljavi še po vojni. Kapital naj bi se izvažal po vojni tudi v primeru, da z njegovim odplačilom ni računati. Nekateri gredo še dalj in predlagajo, da se ta izvoz kapitala nadaljuje, pa čeprav bi se izgubil ves kapital in bi se izgubile še obtesti. Nekateri pa predlagajo celo, da bi se državam, ki najemajo ta izvozni kapital, plačevale še posebne premije. Denar pa naj bi se posojal v dveh oblikah: kot splošni krediti in kot posebni krediti. Splošni krediti naj bi dali tujin vsako leto po več milijard denarja, da dvignejo njeno kupno moč. | Takšni krediti pa bi se dajali le
dve leti po vojni. Posebni krediti pa naj bi služili finansiranju čisto določenih del, predvsem ustanav-anju podjetij za izkoriščanje naravnih bogastev. Stroje, ki bi jih nova podjetja potrebovala, pa dobavljala Amerika. Krediti pa se odplačevali z dobavami izdelkov oz. surovin, ki bi jih proizvajala nova podjetja. V obeh primerih pa je pogoj dajanja kreditov ozko gospodarsko sodelovanje med upniško in dolžniško državo. Dinamika USA kapitala naj se to-ej vsili svetu. Te namere vzbujajo naravno v Angliji nemale skrbi. Glavni namen zakona o najemanju in posojanju je, da so ameriški industriji in kmetijstvu odprti vsi trgi sveta. Z njim naj se tudi reši transferni problem za odplačila, in sicer enostavno na ta način, da se izvaža kapital a fonds perdue. Dejansko pa krize do 1. 1939. niso izvirale le iz transfernega problema, temveč predvsem iz neraz-merja med dinamiko ameriške proizvodnje in sprejemljivostjo ameriškega uvoza. Ni pa verjetno, da bi se po sedanji vojni ameriški uvoz povečal, ker se je tudi v Ameriki zaradi vojnega pritiska samopreskrba dežele zelo povečala. Izvoz kapitala naj bi oprostil Ameriko od obveznosti, da uvaža iz drugih dežel. Naraščajoča vojna industrija dviga ameriški izvozni potencial, hkrati pa manjša uvozni.
Prav istemu namenu ko zakon o najemanju in posojanju služi tudi nova ameriška finančna in valutna politika do ibero-ameriških držav. S to politiko naj se zagotove ameriški proizvodnji trgi ibero-ameriških držav.
Dr. Gross zaključuje svoj članek z besedami: Za to igro nameravanega načrtnega in milijardnega izvažanja kapitala in blaga se skriva strah pred socializmom in njegovim naukom, da bi razvila socialistična Amerika dinamiko povečanega dohodka množic in bi bil kapitalni izvoz potem odvišen.
Bratislavski velesejem
od 5. do 12. septembra bo imel več razstavljalcev kakor lani. Iz. inozemstva bo imel dve kolektivni razstavi več. Prvič se ga udeležita Romunija in Hrvatska. Zaradi pomanjkanja prostorov je morala velesejmska uprava odkloniti okrog 200 prijav za udeležbo. Velesejmi-šče se je letos precej povečalo, ker so nekatere udeležene države in tudi razna podjetja (razširile svoje paviljone. L. 1939. je znašal denarni promet bratislavskega velesejma okrog 25, lani pa že 86 milijonov slovaških kron, i z česar se da sklepati, da bo tudi letos pri večji udeležbi precej narasel. Nemški listi naglašajo, da j« slovaški velesejem dobro pripravljen v znamenju gospodarskega optimizma.
Nov sistem nadzorstva cen v Romuniji
Romunsko ministrstvo za preskrbo je izdelalo nov sistem za določevanje cen. Glavna načela novega sistema so: 1. Cene blagu se določijo pri proizvajalcu. 2. Blago sme priti na trg samo z izvornim izpričevalom. 3. Kot posredniki so dovoljeni samo veletrgovci in trgovci na drobno, ki kupujejo direktno od proizvajalcev. Veletrgovci smejo imeti najmanj 14 odstotkov, trgovci na drobno pa največ 30°/o bruto dobička.
Iz italijanskega gospe iarstva
Nova prista: is! x tarifa med Triestom, Fiuina, Polo in ltovi-gnom dTstria ter postajami nemških državnih železnic je stopila te dni v veljavo. Do nadaljnjega ve-ljo ta tarifa samo za tovorni promet z železniškimi postajami okrožij Dunaja, Koroške, Tirolske, Salzburške in Podonavja.
V italijanski južnovzhodni evropski trgovini je hrvatsko ozemlje na prvem mestu, zelo uspešno pa je tudi tehnično sodelovanje obeh dižav. V zadnjih dneh je dala Italija Hrvatski na razpolago 4 bagre za reguliranje Save, v kratkem pa bodo poslani v Zagreb še trije.
Nova serija vatikanskih kovancev pride v promet konec leta 1942. in bo pri tej priliki sklenjena nova pogodba med Italijo in Vatikanom, ker je pogodba iz leta 1929. letos potekla. Nova serija bo obsegala 9 različnih kovancev: 1 iz zlata, 2 iz srebra, 4 iz niklja, 2 iz bakra.
Italijansko-bolgarski zavod za bonifikacijo zemljišč je bil ustanovljen po sporazumu med italijansko in bolgarsko vlado. Zavod, ki bo imel svoj sedež v Sofiji, bo skrbel, da se v Bolgariji izvede popolna bonifikacija zemljišč po italijanskem sistemu in izkušnjah ter s pomočjo italijanske tehnike.
Nov sistem varčevanja se uvaja v Italiji na naslednji način: Ljudem, ki bi si radi nabavili razne industrijske izdelke (pohištvo, avtomobile, razne stroje itd.), ki jih podjetja zaradi preobloženosti ne morejo takoj izgotoviti, se omogoči pod izredno ugodnimi pogoji naložba za nabave pripravljenega denarja ter daje jamstvo, da bodo podjetja takoj, ko se razmere normalizirajo, izvršila vsa naročila.
Za preskrbo romunskih tržišč so prispele iz Italije velike količine umetne svile in drugih tekstilnih izdelkov ter ženskih čevljev iz nadomestil za usnje. Važne so tudi italijanske dobave ultramari-na in drugih kemikalij.
Bombaž	v
trgovini
Izkoriščanje vodnih sil na Hrvatskem
Hrvatski poročevalski urad je nedavno opozarjal, da so že pred prvo svetovno vojno nemški strokovnjaki priporočali večje izkoriščanje vodnih sil na Hrvatskem in da še ni izveden nobeden od predlaganih načrtov. Zamujeno naj bi se zdaj uredilo, ker inia Hrvat-sita dovolj močnih vodnih sil. Po strokovnjaški cenitvi dosežejo vodne sile pri nizkem vodnem stanju okrog 1.6 milijona konjskih sil. Tako bi prišlo na vsakega prebivalca 0.25 konjskih sil, dočim jih pride na Norveškem 10. Vodne sile so le malo izkoriščane, komaj za kakih 5%. Najprej bo realiziran načrt velike hidrocentrale s kapaciteto 70.000 konjskih sil pri Crkvenici, ki bo oskrbovala z električno energijo Zagreb in njegovo obširno zaledje.
Bombaž in bombažni izdelki zavzemajo zelo važno mesto v svetovni trgovini. Od vrednosti svetovne trgovine z agrarnimi proizvodi je prišlo 1. 1935. na bombaž 4.33%, na sadje 2.17%, na meso 2.03%, na pšenico 1.96%, na sladkor 1.87%, na kavo 1.75 odstotka itd.
Kultura in uporaba bombaža se je v starem in novem svetu samostojno razvijala. Ko so Španci osvojili Srednjo in Južno Ameriko, so tem že našli bombažne kulture. V Indiji so bili bombažni nasadi že v 8. stoletju pred Kristusom, v Evropo pa so prinesli bombaž Arabci v 9. stoletju. Zaradi samostojnega razvoja pridelovanja in uporabljanja ima bombaž v svetovnem gospodarstvu še večji pomen kakor drugi važni pridelki.
Mednarodni poljedelski institut v Kirnu je objavil o proizvodnji in uvozu bombaža naslednje podatke:
Proizvodnja (1000 ton)
Evropa USA'
Brazilija Kitajska Indija Egipt
druge dežele Svetovna proizvodnja 6600	8280	5560
Proizvodnjo leta 1941./42. ceni Mednarodni poljedelski institut v Rimu na 6,200.000 ton. Središča proizvodnje bombaža so v tropič-nih in subtropičnih deželah; središča potrošnje pa v deželah zmerne klime in velike industrije, kar je razvidno iz naslednjega pregleda uvoza (1000 ton):
Povprečje
1038	1936-
Nemčija Francija Belgija Italija Nizozemska biv. Poljska Britanija vsa Evropa Kanada Japonska
Svetovni uvoz 2842	3230	3009
Povprečje 1.1940/41 1.1937/38 1930—1935		
841	888	387
2724	4108	2893
547	450	167
494	636	529
1050.	1038	859
412	495	321
532	655	404
Bolj ko je kaka proizvodnja zvezana s svetovnim gospodarstvom, bolj vpliva na njo vojna. Bombažno gospodarstvo Severne Amerike je bilo že v začetku sedanje vojne v krizi, ker je dal pridelek leta 1938. okrog 4.1 milijona ton, kar je bilo preveč za domačo potrošnjo in za normalni izvoz. Z vsako omejitvijo izvoza se je kriza poostrila. Od avgusta 1937. do avgusta 1939. so se zaloge bombaža v USA dvignile od 980.060 na 2,500.000 ton. V prvem vojnem letu se je izvoz skoraj podvojil, potem pa se je močno krčil od meseca do meseca. V prvem me-
secu 1. 1940. je znašal še 1 milijon bal, meseca avgusta pa samo še 60.000 bal, ker evropska celina kot odjemalec ni več prišla v poštev in ker so bili transporti v Anglijo vedno bolj ovirani.
Velike zaloge neprodanega bombaža so tudi občutno breme Brazilije in Egipta in tako se lahko reče, da je vojna bombažu še bolj ko drugim proizvodom vzela veljavo v svetovni trgovini. Celinska Evropa je v teh težkih časih pokazala svojo močno življenjsko sposobnost ter veliko aktivnost pri svoji samopreskrbi. V vseh evropskih deželah, ki imajo primerna zemljišča, znatno napreduje pridelovanje bombaža in v nekaterih deželah je pridelek že tolik, da krije velik del domače potrošnje.
1038	193®	1930—1935
288	276	386
278	324	286
122	110	80
158	101	195
53	50	42
76	71	57
547	701	565
1885	2006	1987
72	72	50
604	821	713
Benarstvo
Beograjsko bančno društvo je doseglo lani 3.39 milijona din čistega dobička. Računski zaključek zavoda za lansko leto navaja bilančno vsoto v višini 972 milijonov din, gotovino s 538,8 in dolžnike z 259.7 milijona din.
Nove delniške družbe oz. podružnice tujih družb se smejo na Bolgarskem registrirati le, če imajo poldrug milijon levov glavnice. Družbe z o. z. in komanditne družbe morajo imeti najmanj pol milijona levov kapitala. Nominalna vrednost delnice mora biti najmanj 1000 levov. Obstoječe družbe se morajo tem novim določbam prilagoditi.
Za baltiške države nameravajo!
banko in posebno valuto. Tečaj novih bankovcev bo enak tečaju marke.
Trgovinski registei
Spremembe in dodatki
Kranjska industrijska družba,
Ljubljana. Na občnem zboru dne 10. junija je bil soglasno sprejet sklep o prenosu sedeža družbe iz Ljubljane na Jesenice.
Fran Zorn, družba z o. z., Ljubljana. Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja: ing. Stojan Lovrenc in Stojan Marija roj. Mergenthaler, oba v Ljub-
Nemci uvesti posebno emisijsko | ljani.
Da Biii di 25 anni - Že vež ko 25 let
i Rimedi Heumann vengo-no usati con mirabile sue-cesso e con soddisfazione dai consumatori. Fate anche Voi una prova e doman-date il listino presso la
se sredstva Heumann uporabljajo s čudovitim uspehom in v zadovoljstvo odjemalcev. Poskusite enkrat tudi Vi in zahtevajte cenik pri
S. A. Heumann
MILANO, Via Stilicone 39
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob prerani izgubi našega nenadomestljivega, predobrega očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda
Dohodki monopolov v Romuniji
Uprava (romunskih državnih monopolov je objavila pregled svojih dohodkov, iz katerega je razvidno, da so se dohodki od tobaka in tobačnih izdelkov v enem letu zvišali od 5.8 na 10.8 milijona lejev. Znatno so se zvišali tudi dohodki od vžigalic in igralnih kart, znižali pa samo dohodki od cigaretnega papirja.
Dohodki od tobaka so se dvignili zaradi naslednjih povečanj: površina tobačnih nasadov od 13.558 na 20.693 ha, vrednost tobačne proizvodnje pa od 287.7 na 625.5 milijona lejev. Prevzemna cena tobaka je bila zvišana od 29 na 50 lejev za kilogram, pridelovalci pa so imeli od hektarskega pridelka zadnje leto po 30.200, prejšnje leto pa ntkaj nad 21.000 lejev dohodka.
RICHTER HM
ITAR.
sočustvovali z nami in nam lajšali gorje — naša prisrčna hvala.
Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, gg. zdravnikom, vodstvu in osebju tvrdke Dolničar & Richter, trgovskim tovarišem, sošolcem, sostanovalcem ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja in številnim spremljevalcem na njegovi poslednji poti.
Sv. maša zadušnica za blagopokojnim se bo darovala v sredo, dne 26. avgusta 1942, ob 7. uri v farni cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani.
Ljubljana, dne 22. avgusta 1942.
2alujoti sinovi in sorodstvo
Gospodarske vesti
Zagrebški velesejem se otvori septembra ter bo odprt vse do 14. septembra.
Rave, d. d. v Zagrebu za kemične in farmacevtske izdelke je zvišala svojo glavnico od 2.5 na 10 milijonov kun, — Gorica, d. d. za emajlirano posodo bo zvišala svojo glavnico od 1 na 5 milijonov kun.
Srbija ima danes 9 tvomic za pridobivanje olja, v prihodnjem letu pa začne obratovati še 6 novih tvornic. S sončnicami je bila letos posejana od kmetijskega ministrstva določena površina zemlje. Ure-'eno je tudi odkupovanje sončnic. Kmetovalci bodo dobili za oddane sončnice olje in oljnate pogače.
Ravnateljstvo za elektrifikacijo severne Bolgarske je izdelalo načrt, po katerem bi dobilo 57 vasi električni tok.
Pri Brezniku, 30 km zapadno od Sofije, so v znatni globini odkrili ležišča oljnih škriljevcev, ki vsebu-ejo 12 in pol odstotka mineralnega olja.
Po posebnem opozorilu, ki so ga
objavili nemški listi, preneha v Nemčiji z ustavitvijo obrata avtomatično tudi delovno razmerje in ni potrebna nikaka odpoved.
Hišno-najemninski davek je bil v Nemčiji odpravljen. Davčni zavezanci pa morajo letos v nadomestilo za odpravljeni davek plačati takoj lOkratni znesek letne vsote, ki so jo plačevali za ta davek. Hipotekarni zavodi bodo dovoljevali kredite za plačilo teh zneskov.
Po pogodbi med Švico in Slovaško naj doseže obseg trgovine med tema državama v letošnjem dragem polletju najmanj 300 milijonov Ks. Računajo, da bo Slovaška izvozila v Švico blaga za 160, uvozila pa za 140 milijonov Ks, da bi torej bila v trgovini aktivna. Švica bo dobavljala Slovaški zdravila, ure, različne posebne stroje in tkanine, tekstilno blago, Slovaška pa Švici oglje, špirit, cement, produkte suhe lesne destilacije, papir in drugo blago.
Švedsko-madžarska trgovinska pogajanja so se začela, da bi se povečal trgovinski promet med obema državama. V letu 1941. je v primeri s prejšnjim letom narastel švedski izvoz od 6.9 na 12.2, švedski uvoz pa od 13.6 na-23.6 milijona švedskih kron.
Francoska vlada je dovolila razne davčne olajšave za nove tovarne. Zlasti se ne bodo obdačili večji dobički za splošnost važnih novih tvorniških podjetij.
V Odesi se je po poročilih iz Bukarešte posrečilo Romunom, da so spravili v obrat razne tovarne, tako po eno tvornico usnja, vrvar-no, tvornico trikotaže, svile, opekarno in tvornico umetnih gnojil.
Iz Stockholma poročajo, da bodo v Ameriki uvedli brezmesne dneve. Omejitev potrošnje mesa stopi v veljavo 1. septembra.
Vojni stroški Združenih držav Severne Amerike stalno naraščajo in so v juliju že dosegli vsoto 4.49 milijona dolarjev. V osmih mesecih so letos izdale Združene države 24 milijard dolarjev za vojne stroške, več kakor so izdali vso svetovno vojno.
Že v 24 urah
barva, plasira in kemično sna ti obleke, klobuk« itd. Škrobl in svetlollka srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ni. 3 Telefon it. 22-72.
Novi prometni načrti Bolgarije
Novo kolodvorsko poslopje bodo začeli prihodnje leto graditi v Sofiji Gradbeni stroški so preračunani na 300 milijonov levov. Natečaju za načrte se je odzvalo že 10 domačih in 60 inozemskih projektantov. Najvišje razpisane nagrade so 200.000, 150.000 in 100 tisoč levov.
' Prometno ministrstvo pregleduje načrte reorganizacije in razširitve obalne plovbe, pri kateri bo upoštevano tudi ribiško ladjevje. Posebna pozornost je posvečena razširitvi pristanišč Kavale in Dedeagača.
Za blagovne transporte v Turčijo je največja sofijska špedicija ustanovila svojo podružnico v Svi-lengradu, ki bo odpremljala tudi I pošiljatve iz Turčije.
Udajatelj »Konsorcij Trgovskega Usta«, njen pred»tavnik dr, Ivan Pie.*, urednik Aleksander Železnikar, tlaka tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.