If Vhe onli šic-veniar A - In the L'vteO	^ ^
A n m	i"
t
issueo every da* »s Sundays and Holidays i
M
SITUACIJA NA BALKANU SE NI VELIKO IZPREMENILA. , ITALIJA NOGE POSLATI SVOJIH ČET NA BALKAN.
ZAVEZNIKOM Na GRŠKEM PRETI VELIKA NEVARNOST
AVSTRIJCI IN NEMCI ZASLED UJEJO NEPRESTANO ČRNOGO RCE. — ČRNOGORCI POROČAJO, DA SO POGNALI AVSTRIJCE PRI FOČI NAZAJ. — GRŠKA JE SKLENILA OSTATI NEVTRALNA. — VEST, DA SO PRIŠLI RUSI V BOLGARSKO OZEMLJE, NI RESNIČNA. — V VELIKI BITKI, KI SE JE VRŠILA MED AVSTRIJCI IN OSTANKI SRBSKE ARMADE, SO IZGUBILI SRBI 100 TOPOV. — ITALIJA JE OBLJUBILA POMAGAT I SRBOM Z MUNICIJO.
ZAVEZNIŠKA POROČILA l
Črnogorci so odbili avstrijske napade.
Paru, Francija, 4. decembra. — Črnogorska vlada je i/dala naznanilo, iz katerega je razvidno, da so odbili Črnogorci vse napade pri Ptevlju in da so pognali Avstrijce na Vee mestih v beg.
Vojno ministrstvo potrjuje poročilo, da so Avstrijci in Nrmvi zasedli Bitolj.
Bolgari in Angleži. London, Anglija, 4. decembra, ftcuterjeva brzojavna agentura je dobila iz Aten poročilo, da so Bolgari obstreljevali zavezniško levo krilo pri Strumnici, pa so se morali takoj umakniti, kakorhitro je stopila angleška artilerija v akcijo. — Bitka se je slednjič končala s popolno zmago zaveznikov.
Vesti, da so dospeli Rusi v bolgarsko ozemlje, niso resnične.
Zavezniki v nevarnosti.
London, Anglija, 4. deeembra. Zavezniki so sedaj ižprevideli, da je postala zanje situacija na Balkanu zelo resna. Italijanski zunanji minister Sonnino je rekel včeraj v svojem govoru, da Italijani ne bodo šli zaveznikom na pomoč, ker potrebujejo preveč moštva na soški in tirolski fronti.
Italija Srbiji edino k* na ta na cm lahko pomaga, da preskrbuje 1'alijane z munieijo in z živili.
Pariško poročilo.
Pariz, Francija, 4. decembra. — Senator Bereneger je priobčil v časopisu "Midi" članek, v katerem |»ra\i, da se bo angleškim in franco*.kini ••••tam na Balkanu še zelo slabo godilo, (irška se še do-
da j ni odločila, kakšno stališče bo zavzela, V slučaju, da bo vstra jaia na stališču, da bo razorožila v-akega francoskega in angleškega vojaka, ki bo pobegnil na njeno ozemlje, je jasno, da bo to za zaveznike najhujši udarce, ki ga morejo dobiti. Italija ne more raz-polagati s svojimi četami. Ako posije nekaj čet na Balkan, bo prisiljena stopiti na fronti proti Avstriji v detenzivo. Kar pa tega noto storiti, tudi zavezniki ne morejo pričakovati od nje nikakšnih poročil.
Pari«, Francija. 5. decembra. —
Poročilo, ki ga je izdalo danes vojno ministrstvo, se glasi;
Pri lokalnih operacijah v bližini Strumnice, o katerih smo že poročali, smo imeli precejšnje u-spehe. Pri reki Vardar smo zavzeli v št* postojanke, ki se nahajajo ob vzhodnem bregu.
Pogajanja v Atenah.
Pariz, Francija. 5. decembra. — Iz Alen poročajo, da so imeli zavezniški poslaniki konferenco z gr&kim ministrskim predsednikom ^kudulisom. Po konferenci je bila dolga kabinetna seja. po kateri se je podal ministrski predsednik h kralju.	5 HI f l
O čem sta razpravljala, ni ni-1 kotnur znano.
London, Anglija, 5. deeembra. Iz Aten poročajo, da je grški ministrski predsednik »Skiidulis dol-go časa konferiral z grškim kraljem. Konferenca je bila baje zelo velike važnosti.
Zavlačevaina politika.
London, Anglija. 5. decembra. Pogajanju med Grško in zavezniki se sicer nadaljujejo, do zaključka se pa ne bo še tako hitro prišlo. Nekateri politiki so celo mnenja, da pogajanja sploh ne bodo imela
nobenega uspeha. Kar se v enem dnevu sklene, se drugi dan zavrže. Francozi in Angleži so zelo nestrpni. ker vlada vse prikriva in noče priti s pravo barvo na dan.
Odkar je Rumunska zaprla svoje pristanišče, ni iz Rumunske nobene vesti. Poročilo, da so dobili Rusi Rumunsko na svojo stran, ni resnično. Rumunska je še vedno nevtralna in je najbrže večja prijateljica Avstrije iii Nemčije kakor pa zaveznikov.
Ostanki srbsk«' armade so se u-maknili v Crnogoro. Ta dežela se ne bo mogla dolgo easa ustavljati, ker so njeni nasprotniki v zelo veliki premoči.
Francoako-bolgarski boj L
Pariz, Francija, 5. decembra. — Uradno se poroča z Balkana: — Na celi francosko-bolgarski fronti se vrže zelo vroči boji. Bitka, ki se je vnela pri Kost urinu, se je končala s popolno zmago našega ofožju.
Drobne vesti iz Rusije.
Predsednik dume je zaprosil zopet za avdijeneo pri carju zaradi sklicanja dume; avdijenca pa mu ni bila dovoljena. Baje je Chvo-stov jamčil carju, da bo vzdržal državno avtoriteto tudi brez dume. Ohvostov niti ne mara kon-ferirati s posameznimi člani dume.
iz Monakova poročajo, tla je vpeljal veliki knez Nikolaj v Kav-kaziji pravi uničevalni sistem. Nekatera vstaška gorska plemena naravnost koljejo.
Ruski naueni minister Ignati-jev namerava uvesti obvezni šolski poduk za otroke od 8—11 leta po eeli Rusiji ter ustanoviti mnogo šol. Stroške bodo nosile občine. sveti sinod in država.
Povodom banketa na čast misiji japonskega Rdečega križa je carica vdova v nagovoru izjavila, da hoče ustanoviti vseruska pro-tineinško društvo.
Po celi Rusiji pre i s kava j o podružnice tovarne Singer & Co. ter so zaprli že mnogo nastavljencev.
AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOLGARSKA POROČILA.
Srbske Čete.
Berlin, Nemčija, ii. decembra. Srbske čete. ki so poskušale pobegniti skozi Albansko, so napadli j Bolgari pri albanski meji in jih deloma uničili. Pri tej priliki so zaplenili najmanj sto topov in veliko drugega vojnega materijala. Avstrijci prodirajo v Crnogoro iu so dosedaj vjeli že več tisoč Črnogorcev.
Ko so dospele avstrijske in bolgarske čete v Bitolj, jih je prebivalstvo zelo navdušeno sprejelo.
Pri Dibri smo pognali nazaj srbske zadnje straže.
Železniška zveza med Nišem in Sofijo.
Berlin, Nemčija. 5. decembra. Med Nišem in Sofijo vozijo zopet redno vlaki. Bolgarski car Ferdi-nad je obiskal delavce, ki so se delali progo in jim je izrekel svoje priznanje.
Avstrijci in Črnogorci.
Dunaj, Avstrija, 5. decembra. O operacijah avstrijskih čet je izdal generalni štab naslednje poročilo :
Na črnogorski meji se vrše zelo vroči boji. Črnogorci so vrgli par-krat nazaj naše čete, ki operirajo pri Foči, slednjič se nam je pa vseeno -posrečilo prebiti črnogor-
sko bojno črto in pognati sovražnika nazaj.
Venizelosovi načrti.
"Daily Mail' poroča: Venizelos se je napram ameriškim časnikarjem izjavil, da bo. čim pride zopet na krmilo, Bolgariji takoj napovedal vojno. To je moralična dolžnost Urške iiapram zaveznici Srbiji. pa je tudi edino samoobrambno sredstvo, kajti zmagovita Bolgarija bi v par letih odvzela Grški MaceUonijo ter tako povzročila katastrofo razvoja grške države.
Larisa—Solun.
Pariz, Francija. 5. decembra. — "Republican" javlja iz Soluna: Gradba železniške proge Larisa— Solun, ki naj zveže Atene s Solunom. s»- nadaljuje z vroč nično naglico. Razen delavcev, oproščenih mobilizacije delajo pri gradbi tudi vojaki. Dela se celo ponoči. Na ti železniški progi, ki ima velik vojaški pomen, se začne promet dosti prej, kakor je bilo prvotno nameravano.
Napačne vesti iz Bolgarije.
'*Secolo,' poroča, da so bili bolgarski opozieijonalni politiki Ma-linov. Todorov in Danev v Sofiji aretirani, v Varni pa 3 mornariški častniki rati i špijonaže ustreljeni. — Te vesti se označujejo v Sofiji kot bedaste izmišljotine. Razmerje med omenjenimi opozieijonal-liimi politiki in vlado je narobe prav izvrstno.
Izmišljene vesti.
'Norddeutsehe AUgemeinc Zei-tu_ug' piše:
Ilaški korespondenčni urad poroča pod naslovom "Nemške mirovne ponudbe": Iz verodostojne pa ne oficijalne strani nam zagotavljajo, da so se pred kratkim mudili nekateri člani nemškega državnega zbora v Amsterdamu. Eden izmed gospodov se je izrazil v pogovorih, ki so se vršili pri tej priliki: Državni kaneelar je označil kot pogoje, pod katerimi bi hotela Nemčija skleniti mir, pridobitev belgijske črte ob Maasi s strani Nemčije, tako iz vojaškega, kakor industrijalnega vidika, nemško aneksijo Kurlandije in 30 milijard mark. Vsa ta vest se ofiei-jalno dementira kot skoz in skoz zlobno izmišljena.
Angleži in Irci beže pred splošno vojaško dolžnostjo.
Iz Anglije se mladi možje tru-moma selijo v Ameriko iz strahu pred splošno vojaško dolžnostjo. "V Liverpoolu se tepo za prostore na ladijah. Došlim nabornim častnikom se nobeden ni priglasil za vstop v vojsko. Tudi v Haag je došlo mnogo mladih Angležev in Ircev.
Ruska misija v Parizu.
Iz Stockholm a poročajo baje iz krogov, ki so v ozkem stiku s Sa-zonovom, da bo prišlo v Pariz posebno rusko vladno odposlanstvo, ki se bo skupaj s francoskim kabinetom bavilo z vprašanji, ki so v zvezi s položajem na Balkanu.
UREDNIŠKI SOTRUDNIK^ kateri je zmožen pravilno angleščine in slovenščine, dobi takoj službo. Plača po dogovoru, služba stalna za pravega človeka. Več pove: Ured. "GLAS NAHODA".
Dr. Buenz bo moral 18 mesecev sedeti.
Tukajšnji ravnatelj Hamburg-Amerika družbe bo moral presedeti poldrugo leto v Atlanti, Ga.
NEPRIČAKOVANO.
— Čim manj je govorenja o denarju, toliko boljše je — je rekel sod nik, ki je obsodil obtožence.
Zvezni sodnik Harlaud 13. Howe je obsodil tukajšnjega predsednika Hamburg-Amerika črte in njegovega tajnika Georga Koetterja na osemnajstmesečno ječo: neki bivši nemški pomorski častnik bo moral sediti eno leto in en dan, Hamburg-Amerika družbi je pa prisojena najmanjša kazen — $1.
Advokati obsojencev so tako.i vložili priziv. ki pa najbrže ne bo imel posebnega uspeha. Obsojencem se je dovolilo, da čakajo odloka prizivnega sodišča, vsled tega se jim je pa tudi zvišalo varščino od $5000 do $10.000.
Dr. Ruenz je prišel včeraj prvi v sodišče in je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu, da je zelo žalosten, ker vsi Amerikanci mislijo, da je hotel on presl^pariti ameriško vlado.
Dr. Buenza in tovariše bodo za-rli v Atlanta, Ga.
Predsednik sodišča je. rekel, da je boljše tako. kakor da bi plačali kazen. — Cim manj je govora o denarju, toliko boljše je — se je glasila njegova izjava. — Ker družbe same ne morem občutno kaznovati, naj plača samo en dolar kazni.
Ameriška oblast bo od sedaj za-naprej zasledovala vse postopanje tukajšnjih uslužbencev nemške vlade.
Iz Berlina še ni dospel odgovor, če bo nemška vlada odpoklicala o-ba svoja vojaška atašeja ali ne. — Nemški vojaški atašej von Papen je nameraval odpotovati v Mehiko. kar se mu pa ni dovolilo, češ da imajo Združene države nekako kontrolo nad Mehiko. — Če je tako nesramno nastopal v Združenih državah, bi tudi njegovo delovanje v Mehiki ne bilo nič boljše. —
Kot persono non grato se bo smatralo tudi avstrijskega konzula v New Yorku in najmanj šest ali sedem drugih avstrijskih konzulov v Združenih državah.
Francosko poročilo.
Uradno popoldansko poročilo z dne 5. decembra:
Ponoči so se vršili živahni boji z granatami v strelskih jarkih ob ce-sti v Lille in jugovzhodno od Neu-villc-St. Vaast: med tem je v tem odseku artilerija močno delovala. V Champagni. v pokrajini Chaus-son farme nam je dovolil takojšen energičen protinapad, da smo že T*ceraj zvečer zopet zasedli dele sprednjih strelskih jarkov, v katere so bili Neiuei prodrli. Kljub naj-ljutejšemu odporu smo jih vrgli iz njih. dasiravno so brizgali goreče tekočine.
V Belgiji je naša artilerija dolgo obstreljevala sovražne pozicije v o-kolici Lombartzyda ter se uspešno borila proti sovražnim baterijam, ki so v odgovor streljale na naše strelske jarke. V Artoisu. v odseku gozda pri Givenchvju, južno od Somme in v okolici Beuvraignes in Cessieres s ose tudi vršili ljuti artilerijski boji. V Champagni je trajal boj ves dan prav živahno v okolici farme Chausson med višino 199 in Maissou de Champagne. Pred vsem smo sovražnika popolnoma pregnali iz zadnjih kosov svojega sprednjega strelskega jarka, ki ga je držal še včeraj zvečer in kjer mu je skrajno Ijut napad dovolil, da se je ustalil na zelo omejeni fronti brez globine. Drug napad na naš odsek pri La Courtine smo popolnoma odbili. V Vogezih se je artilerijski boj v okolici Violnja zopet pričel, med tem ko se je istočasno vršil silen boj z bojnimi priprava-iz strelskih jarkov*.
Šti ri i n šestdeseto zasedanje kongresa.
Demokrati imajo 24 glasov večine. — Zveza med nativisti in pro-mbicionisti. — Ženska volilna pravica.
| Italijani so bili na dveh mestih pregnani.
Ministrski predsednik Salandra pravi, da je položaj zelo resen. — Italijanska poročila.
V ZNAMENJU VOLITEV.
ROJAKI NAROČAJTE bE NA "GLAS NABODA", največji 8T/WBN8KI DNEVNIK V ZDE OBŽAVAH,	-
V senatu je sedaj 56 demokratov in 40 republikancev. — Devet senatorjev je nanovo izvoljenih.
Washington, D. C.. 5. dec. — Jutri se bo sestal 64. kongres Zdr. držav. Za rešiti je veliko važnih točk. ki bodo velikega pomena na ves splošni položaj, urediti se pa mora tudi celo zadevo glede prihodnjih volitev.
V kongresu se bo najprej razpravljalo o stališču, ki naj ga zavzamejo Združene države napram evropskim državam. Poslanci bo-lo stavili razne resolucije glede o-jačenja armade in izvoza muni-cije.
Gotovo je. da bodo nastale zelo velike debate, ker so člani kongresa pripadajoči raznim strankam. skoraj v ravnotežju.
Oni, ki pridigujejo proliibicijo, se bodo združili z onimi, ki so za to. da se ojači mornarico.
Nikd o ni mislil, da bodo imeli
demokrati tako malo glasov. V kongresu je sedaj: 22'J demokratov, 197 republikancev, 6 progre-siveev, 1 soeijalist in 1 neodvisen. Demokratična večina znaša potemtakem samo 24 glasov. V senatu je demokratov in 40 republikancev.
Ženske bodo uporabile ves svoj upliv, da bodo zadobile volilno pravico. Veliko vprašanje je, če se jim bo to posrečilo.
Dejstvo, da bodo prihodnje leto volitve, bo situacijo zelo poslabšalo. Demokrati imajo zelo malo večino, pa to bi že še bilo, če bi ne bilo v demokratični stranki takih nasprotji.
Med republikanci v senatu so sledeči kandidati za predsedniški stolee: Weeks, Sherman, Cummins in Borah.
Izpopolnitev kabineta Briand.
Preko Rotterdama poročajo: — Glasom poročil iz Pariza sestava kabineta Briand očividno še ni popolnoma končana. Radi bi imeli v ministrstvu še ministra brez portfelja, ki bi zastopal mokame-danske interese, primerne osebe za to pa ni najti.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Letošnji Slovensko-S^ Amerikanski "Koledar je izšel ter smo ga USir* razposlali onim, ki so ga že naročili. — Glede ESg^ vsebine opozarjamo na oglas na tretji strani. F^3 Cena mu je 35 centov.
TJ zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Fa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St., N. Chicago, HI.
Alois Rudman, 737 Holmes Ave., Indianapolis, Ind
M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY, 32 Cortlandt St., New York.
NADVLADA NA MORJU.
Člani opozicije so protestirali proti vladni politiki. — Podpredsednik poslanske zbornice.
Dunaj, Avstrija. 5. deeembra. Avstrijski generalni stab poroča, da Italijani še neprestano obstreljujejo Gorieo. Goro sv. Mihaela in sv. Martina so napadle močne sovražniake kolone, pa so se morale umakniti pred našo premočjo.
Ob soški fronti se vrše neprestano silno vroči boji. Pri Oslavju smo uspešno odbili vse sovražni-ške napade.	•
Na tirolski fronti je položaj popolnoma izpremenjen.
Rim, Italija. 5. deeembra. — V oficijelnem poročilu, ki je bilo danes izdano, ni omenjeno niti besedice o bojih pri sv. Martinu in sv. Mihaela. Italijanski generalni štab poroča samo o bojih med predstražami pri Soči in ob tirolski fronti.
Rim, Italija. 5. decembra. — Ministrski predsednik Salandra je pri neki priliki izjavil, da je prepričan. da bodo zavezniki zmagali- — V poslanski zbornici je izreklo vladi zaupnico 405 poslancev, za nezaupnico je bilo pa samo 4S glasov. — Glasovanja se samo en član ni udeležil.
Iz govora ministrskega predsednika Salandre je posneti sledeče :
Italija se bo samo zato borila, da bo zadobila gospodstvo nad Jadranskim morjem. Naloga Italije je nadalje pomagati zatiranim balkanskim narodom in jih napraviti samostojne ter popolnoma neodvisne od Avstrije in Nemčije.
Socijalisti so začeli po teh njegovih besedah kričati, on je pa nemoteno nadaljeval:
Glavno oviro nam dela časopisje. Kakor hitro bo hotel kak časopis direktnim ali indirektnim potom uplivati na prebivalstvo, da bi zgubili zaupanje v našo armado. bomo uvedli cenzuro, kakor-šue še ni bilo.
Glavui vodja opozicije je bil podpredsednik poslanske zbornice Cappelli. ki je odločen antimilita-rist.
Artilerijski boji. \
Nemci so obstreljevali strelne jarke jugovzhodno od Loosa. — Vroči artilerijski spopadi.
Amerika in Rusija.
Kodanj, Dansko, 5. decembra.
''Berlinske Tidende" poroča iz Petrograda:
Zveza za pospeševanje rusko-ameriških odnošajev je imela pred kratkim svojo prvo sejo. Poslanec Milj likov je predaval ter rekel, da je izvršila Amerika do sedaj za Rusijo za poldrugo milijardo rub-ljev vojnih dobav in da ima izvršiti dobave za 4 in pol milijarde. Posebna misija za preskrbo kuriva je imela pod predsedstvom trgovskega ministra sejo. Ministrov predlog, da naj se trgovina s premogom monopolizira, je bil sprejet. Ministrstvo je dalo takoj na razpolago 10 milijonov rubljev za odkup lastninskih pravic posestnikov premogovnikov.
Veliki požar.
V sladkorni rafineriji Rohrbaeh v Brnu se je vnel sladkorni prah in je nastal ogenj. Tovarna sama je popolnoma pogorela. Skladišča s sladkorjem in druga poslopja so gasilci rešili. &koda je jako velika in se zdaj še natančno ne da dognati, a je krita z zavarovalnino. —
Častni član.
Včeraj se je vršila v New Yorku seja Nemškega Historičnega Društva. Navzoči so izvolili za častnega člana bivšega tukajšnjega ravnatelja Hamburg - Ameriške družbe, dr. Buenza. katerega je zvezno sodišče obsodilo na poldru-goletno ječo. Ko je predsednik . družbe razglasil Tmenovanje, so vprizorili navzoči navdušene ova-cije.
Družba hoče s tem jasno pokazati. da zanjo niso merodajni od ioki zveznega sodišča.
Berlin, Nemčija, 5. decembra. Vrhovno poveljstvo nemške armade naznanja, da se ni na zapadni fronti ničesar posebnega pripetilo.
Pariz, Francija. 5. decembra. —; Francosko vojno ministrstvo p<>-roča, (hi so se včeraj vršili vroči artilerijski spopadi, ki so pa ostali neodločilni.
V	Belgiji je obstreljevala naša artilerija sovražniške postojanke pri Hei Sašu. Pri tej priliki smo ižprevideli. da se Nemci nočejo spuščati z nami v boj na odprtem polju, ampak da so začeli koncentrirati svoje čete in se pomikati nazaj. Bitka, ki se vrši že dva dni pri Loosu, še ni končana. Kljnb temu, da se Nemci z vso silo poslužujejo ročnih granat, ne morejo ničesar opraviti. Med Somme in Oise smo zavzeli nekaj sovražni-ških strelnih jarkov in vjeli precejšno možino vojakov.
V	splošuem je položaj neizpre-menjen.
London, Anglija, 5. decembra. Izjava, ki jo je podalo danes zunanje ministrstvo se «rlasi:
Angleška, francoska, ruska, italijanska in japonska vlada so se zavezale, da ne bodo sklepale za časa sedanje vojne nobenega separatnega miru. Vlade ne bodo prej mirovale, dokler ne bosta Nemčija in Avstrija popolnoma u-ničeni in dokler se ne bo sklenilo splošnega miru.
Pod to izjavo so podpisani: —• Grey, Cambon, Imperiali, Jnouye in Beckendorff."
Podpisani so zavezniški ministri za zunanje zadeve.
Anglija in Švedska.
Od tovora švedskega parnika "Annie Johnson", ki so ga piipe-ljali v Kirkwall so zaplenili Angleži od 5000 ton % usnja in kave. ostalo pa dali na razpolago pomorskemu vojnemu sodišču. Par-nik Consul Olssen" iz Melsinfor-sa, ki je vozil iz Port Tampe v Limnhamn 4000 ton surovega fosfata. so Angleži odpeljali v Swansea. enako tudi holandski parnik "Helsum" s fosfatom.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni a Italijo, pošta gTe nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj se vojakom ne moro denarja pošiljati« ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in oni osebe, kateri se ima izplačati.
Cene:	^
K	$	K	$
6.... .90 I 120...J 17 80 10.... 1.65 1 130...» 19.25 15.... 2.40	140...« 20.75
20.... 3.15	150.... S2 20
25.... 3.85	160.... 23.70
30...'. 4.60	170...» 25.20
35.... 5 35	180...» 26.C5
40.... 6 10	1W.... 23.15
45..«» 6.rJ5	200...» 29.60
50.... 7 55	250____ 37 Oo
55.... 8.30	300..». 44 40
60.... 9.C6	350.... 6 1.80
65.... 9. SO	400...« 59.20
70____ 10.60	450..». 66.61
75.... 11.25	600...% 74.ro
80.... 12.00 600...» 88.80 85.;.. 12 75	700.... 103 60
90.... 13.50	800____ 118.10
100.___ 14.80	900...» 133.20
110 — . 16.30	1000____ 147.00
Ker se cene sedaj jako spremi« njajo, naj rojaki vedno gledajo n« naš oglas. - •
TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, Ni %
4«.ni slovenski dnevnik	||
I - i /Min j enih državah. >	J4
•) * ■ ■	fli )l Velja ih vse . $3.00
< Ima 10. OoO lL^ročnikov	m
ITMLJUrON P2BA1NX: 4687 CORTLANDT. Entered m Second-Class Matter, September ti, 1903, at the Post Office at New York, H. Y, ante the Act of Confress of March S, 1879. TELEFON PISARNE: M87 COETLAKDft
NO. 286. — ŠTEV. 286.	NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 6, 1915. — PONEDELJEK, 6. DECEMBRA, 1915.	VOLUME XX3H. — LETNIK ZHH
GLAS NARODA
Um ^MensMk deia?ee? w Amerik;
Slaba znamenja.
Zahteva pripravljenosti v Združenji državah, ki so edina civili-2i rana država, ki se je dosed a j cih lr; ila prosto bremena militarizma, je končala sanje o zadnji vojni ter o splošnem razoroženju v K v ropi. Militarizem bo tudi po vojm, in naj izpade kakor hoče, k1 a vil svojo zmago v vseh deželah. Mati s'* pa ni treba le tega, temveč tudi ojačenja ter nadaljnja razvoja militarizma v Nem-*■'■'<■ ni. katero se smatra za vz risu državo v vojaškem smislu.
I-! -ura, ki je ravnokar izšla v Nemčiji ter bila zelo razširjena. dajf po v Oil za to domnevanje.
'I" hiiwuro je baje spisal princ 0-U;tr, peti sin nemškega cesarja. Nj< ti naslov je: Zimska bitka v CI unpagne od 16. februarja do Is. marca 191"). Princ se je udeležil ti- bitke v vodilni ulogi, a je m ' i baje radi srčne napake zapustiti svoje mesto ter je porabil [	ure za sestavo te brošure.
V	splošnem se ne razlikuje ta i -ura \ ničemur od spisov slič-11' vs. hine, ki so izšli v zadnjem
u. Slavi se kot ponavadi juna-
•> nemških čet, a se obenem 1 s 1 i francoske vojake, kar ni opaziti v nobenih drugih nemških poročilih, ki so izšli glede francoske fronte.
V	trm oziru bi ne vzbudila ta bvoMira ni kake pozornosti. Kar pa je značilno, so konečne besede.
V	1H1 razpravlja o vprašanjih-— Kakšen pouk nam daje ta ti-1 boj! Kateri so temeljni
i, ki so nam zagotovili zmago f
Nemški prine ima na to le en odgovor: — To jo železna disci-] 1 na. katera se jo tu nad vse «!vome dokazalo.
Pred vojno. — se glasi do-, b, lin,,, — je bilo najti ljudi, ki -d iz napačne sentimentalnosti, iz času ne primerne dobrote ali iz hudobije hoteli uničiti brezpogojno poslušnost in ostro disciplino v naši armadi. Oni so za-vrai'*a': celo vojaško vzgojo, ki se j' daj izkazala. Skala, na ka-t< : i sloni Nemčija trdnejše kot lia ramenih Atlasa, je naša hrabra nemška armada.
V	t-j brošuri so po vda rja disciplino nemške armade, ki si je edina priborila uspehe. Kaj pa je • Francozi, ko jih hrabrost poudarja princ s takim navdušenjem T Oni nimajo prednosti pruskega "drilla" in militarizma, a v ! ir niso le ustavili zmagoslavno prodiranje nemške armade ob Mam \ temveč celo vrgli Nemce nazaj. Kaj pa z angleško armado, ki more poslati v boj le slabo izurjene, na hitro zbobnane vojake/ Kaj drži te ljudi pokonci*
Ce bi bil nemški 4'drill" v resnici tako uspešen, bi bili Nemci še davno v Parizu ter bi vrgli Angleže nazaj preko morja. Če bi se pa v?elo nemškemu vojaku prepričanje, da gre za domovino in družino, bi ee doživelo, da bi sej je&uift 4iavjjts& disciplina, .,____
1/ >[>isa nemškega princa je razvidno, da se hoče po končani vojni pretvoriti Nemčijo v veliko vojašnico. Žalibog pa ne le Nemčije !
Bližamo se časom, ki bodo skrajno nevarni ljudski prostosti.
Orumeneli listi Simonu Gregorčiču.
Piše-. Dr. Zober.
Pri rekonstrukciji osebnosti velikega pesnika je literarnemu zgodovinarju dobrodošla vsaka podrobnost. ki se nanaša na pesnikovo življenje, mišljenje ali delovanje. na vse, kar je oblikovalno vplivalo na njegov duh. Znano je, da imajo drugod cele literarno-•zgodovinske arhive, posvečene eni sami veliki osebnosti. Naša literarna zgodovina je sicer po po-globljenju in intenzivnosti kakor tudi po ekstenzivnosti primerna našim manjšim razmeram, je še zelo mlada, kakor je mlada naša literatura, toda tudi zanjo prihaja čas. da se loti sostavnega očr-tavanja naših klasikov in si oskrbi gradiva, ki ga je mnogo več raztresenega po naših meščanskih domovih, nego si mislimo. Prav mnogo takega dela je koncentriral v svojih delih dr. Ivan Prijatelj, drugo je raztreseno po raznih revijah, letopisih itd. Takšen je tudi ta prispevek, ki ga bo bodoči zgodovinar Gregorčičev morda uporabil.
Simon Gregorčič je mnogo zna-eilnejša osebnost v slovenskem pesništvu, nego se zavedamo pod vplivom mo-derne vzrasli mlajši, ki smo včasih že počeli omalovaževati njegovo ime in šli slepi mimo visoke etične vrednosti njegovih pesmi, mimo uprav narodnega tona, radi katerega je Gregorčič postal naš najpopularnejši pesnik, ki je imel in ki ima še danes na ljudsko dušo mnogo več vpliva, nego oni pesniki, ki so v prvi vrsti glasniki Čustev in razmišljanj ljudi izcLzieliranejšega umstvenega delovanja, ljudi z moderno, minucijozno psilio. Pes-niki-kiparji. Ni tu mesta, da bi za uvod k donesku iz Gregorčičevega življenja napisal o njegovem pomenu razpravo, ki bi inter ar-ma bila tudi nemogoča, ali dobro je, če se uvodoma malo spomnimo na takšne probleme naše literarne zgodovine, ki bi nam naj bila več, nego gola "l'art pour Tart", namreč sredstvo do novega razumevanja naše preteklosti in tvorjenja bodočnosti, čisto v smislu nekaterih publikacij, ki jih že imamo in izmed katerih je 4'Kersnik" najboljša.
Iz zasebnega življenja Simona Gregorčiča so nam najmanj znane njegove srčne zadeve. Tudi on j-e imel svojo "veliko ljubav?', ki je v zbudila v njem zanj dvakrat bol *stni spor med globokim, nežnim srčnim čustvom in med strogo dolžnostjo. Poslednja je zmagala: odpovedal se je. Odtod ponekod tako tožna resignacija, ki zveni z njegovih strun. Predmet njegovega večletnega duševnega boja, ki se je konečno izkristaliziral v resignirano. 71a vendar toplo prijateljstvo, je bila pokojna moja teta. (sestra moje matere) Dragojila Milekova, hči Petra Mileka. nižjega ljubljanskega ma-gistratnega uradnika ali paznika. Nimam podatkov, kedaj se je rodila, kedaj umrla, tega bo že menda 30—35 let, tako da jo je pesnik preživel za precejšnjo dobo. V rodbini so dolgo branili spomin na to nežno razmerje Dragojile, enako idealne kot ženske in kot učiteljice, napram istotako nežno čutečemu pesniku-duhovniku kot tajnost; morda so sodelovali tudi malenkostni nazori ali vsaj strah pred njimi — skratka, njune korespondence ni vee. Tako po Dra-gojilini smrti je moja mati. žal, uničila vsa ta pisma, povezana z bledelimi, nekdaj rdečimi trakovi, uničila v ognju, ki je vkončal tudi dvoje, trojo vsahlih cvetlic in majhen zvezeek, popi-san s karakteristično Gregorčičevo pisavo. Koliko nežnega, kakšna visoka pesem ljubezni in resignacije je bila tu predana plamenu? Usoda dveh src! Ko sem pred tedni po večletni odsotnosti pregledoval doma, kar je še ostalo starih oru-menelLh listov in lističev, sem našel tudi njeno sliko. Bogati plavi lasje, obraz poln milobe, zaokroženi obrvi, dolge trepalnice, precej energično oblikovana brada z jamico, fina ustna in vitko, lepo! telo...
Gregorčič je nekoč obiskal A-Skerca, svojega sobrate v Gospo-
več dni ni moglo iz hiše in ko sta začela oba trpeti pud morečo ena-komeraostjo, se jima je vendar včasih razvozljal jezik. Tedaj je začel Jurček kar nenadoma praviti o tem,, kako mu je bilo pri srcu tistikrat, ko so ga bili odvedli odtod, in kaj je vse doživel, ko je bil v Italiji.
Njegova žena je slišala tisto povest kdove že kolikokrat, vendar so se ji oživili oči. kadar je Jurček začel; kri se ji je začela pretakati hitreje po žilah in vesele je je brnel kolovrat ob njenih no-gah.
In ko je bil Jurček svojo povest končal, pogrezala sta se oba v spomine 11a one davne, davne dni, ko sta se bila tako čudno na-| šla. in postajalo jima je gorko ob i teh spominih.
Da. Jurček in Urška sta imela nekaj kakor roman .za seboj... j Ne samo po velikih, hrupnih me-[ stih, ne samo po bleščečih soba-<nah se dogajajo romani! Mogoči j so povsod, povsod, kjer se nahajajo čuteča človeška bitja, — tam gori v najbolj zapuščenih gorskih krajih baš tako. kakor ondi, kjer i vrvi med krasnimi palačami po gladkih tlakih neprenehoma možica gibkih, okretnih teles. . .
Saj je človeško življenje ena sama dolga povest, a vsako posamezno življenje je epizoda v tej povesti.. .
Tudi Jurček in njegova Urška sta imela svojo povest.
O bila je zlata duša ta njegova Urška!
Toda zdaj je bila mrtva — mrtva...
* * *
I "Kaj, ali se tako umrje.'" je dejal Jurček sam pri sebi, ko je videl, da se njegova Urška več ne gane, ko je videl uprte vase njene osteklenele oči.
Popraskal se je po glavi, kakor človek, ki je v zadregi in ne ve, kako in kaj, pa zrl na borno po-; steljo. kjer je ležalo nepremično koščeno truplo njegove žene.
Stvar se mu je zdela spočetka strašno čudna. Kaj. njegova Urška da bi bila res umrla? In kar tako?... Ne, to je bilo neverjetno, skoro nemogoče! : Pred štirimi dnevi je bila še zdrava. To se pravi, bila je še po-: koncu. Zdrava menda že davno ni bila več prav, kajti večkrat je malo postokala 111 že dolgo je .slabo izgledala. A pokoneu je bila in svoj pbsel je še pred štirimi 'dnevi opravljala prav tako, kakor ; vedno poprej.
j V petek zjutraj je bilo prvič, ko ni mogla vstati, in danes, v ponedeljek, mrtva •
■ Ne. to Jurčku ni hotelo v glavo ! Tako se vendar ne umrje, za božjo voljo! On si je predstavljal smrt vedno k -r. nekak boj, kot nekaj strašnega, silovitega, čemur se človek upira, ustavlja. A tako?... Ne, njegova Urška spi, ali se šali!...
Stopil je tja k njej ter jo prijel za roko. Roka je še mehka, ali mrzla... Torej vendar?
Pomajal je z glavo ter si začel klicati v spomin, kako je vse to prišlo.
V petek je govorila še čisto pametno, prav kakor sicer. Samo tožila je. da jo v prsih zbada, pa. da ji je v glavi tako čudno. Dihala je drugače nego ponavadi, bolj na gosto, in prsi so ji bile nekoliko zatekle. A vsemu temu ni pripisoval Jurček uikake važnosti. Ker je tudi pokašljevala, je bil tega mnenja, da se je malo pre-hladila in drugega nič. Da. bi ji prej odleglo, ji je pripravil zdravila, kakršnega je .sebi vselej privoščil, kadar je bil prehlajen. Stopil je nekoliko snega, ker vode ni bilo pri hiši, pristavil snež-nico k ognju, pa pustil, da je zavrela. Nato pa je vreli krop nesel ženi ter ji prigovarjal, da naj pi-,ie. Rada ga je slušala kakor vselej. No in on je bil uverjen, da ji to mora pomagati, ker je tudi njemu še vselej pomagalo. Sicer pa tudi sama prav čisto nič ni mislila na to, da bode umrla. Bila je ves čas, dokler je bila pri zavesti, precej dobre volje in je poskrbela še za to in ono.	j
Toda v soboto popoldne se ji je začelo hipoma blesti. Poslej je govorila več nego je bila njena navada, in sicer je govorila take stvari, da se je Jurček, ki tudi zdaj še nič ni hudega slutil, cesto' zasmejal in se skoro zabavi! poleg nje.	j
Malo bolj sitno je bilo to, da se je venomer razodevala in je večkrat tudi iz postelje planila. A Jurček je za trdno upal, da bode v nekaj dneh vse pri starem, tem "bolj, ker ni bilo prav nobenega j znamenja, da bi imela kako posebno bolečino. V nedeljo na večer je bila celo tudi spet bolj mir- j na in legel je brez skrbi spat.
Največ denarja iz Amerike se nalaga v
MESTNI HRANILNICI
L JUBL JAN Stil.
v Ljubljani v Prešernovi ulici št 3, Kranjsko,
Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 74Q milijOTlOV kron. Hranilnih vlog nad	Rezervnega zaklada nad
44-5 milijonov kron.	1,330.000 kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
4,1b°o
brez odbitka.
Nevzlignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, por jenih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok m varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt St.	3104 St. Clair Ave, N. E.
TOK.	CLEVELAND. 0.
!
dn in Muzali, v Šmarja pri Jelšah. bas ko je bila Dragojila lekova na obisku pri moji mami, ki je bila učiteljica v Šmarju. Pri tej priliki se je tudi sestal s svojo miljenko in ji poklonil njej po-' sveeeno znano pesem: "Nikar. ni-, kar se me ne boj. nedolžni, nežni' angel moj..."	j
Gregorčič je tudi podpirat pedagoško delovanje Dragojile Mi-lekove. Ta je že takrat prirejala razne šolske prireditve, kakor nagovore, narodne spominske slav-' nosti itd., in Gregorčič ji je mnogokrat sestavljal koncepte ali pa j morda sam sodeloval. Tako sem našel koncept za božični nagovor, ki ga je spisal *" Simen Gregorčič" 24. decembra 1879 v Kobaridu.
_ — --in m. _
POGREB,
-
Slika iz življenja koroških Slovencev.
I	" -
!
Sneg. sneg, nič drugega nego sneg.
i Kako prijetne so one ob pobočju in ob vrhih bolj in manj visokih hribov nahajajoče se goliča-ve, ki jih je videti povsod v takih krajih, kjer so bili ljudje radi pomanjkanja rodovitnega polja in : ravnine v dolini prisiljeni naseliti se tako visoko, — kako prijetne so te goličave ob polet en-skem času, ko se ziblje in valovi po njih bujno iz tal poganjajoča trava, dišeča ajda in drugo žito! A kako dolgočasni, zapuščeni so pozimi taki kraji!...
Sneg in nič drugega nego sneg je bilo videti i.7, koče Jureka Gradišnika, ki je stala visoko gori na eni tistih strmin, med katerimi se I vije potok Bela ter hiti v divji razposajenosti najprej mimo zdra-višča enakega imena, potem pa dalje proti Železni Kapli.. .
Deset dni je padal neprenehoma in zapadlo ga je bilo toliko, da so se bila debla nižjih dreves skrila skoro popolnoma in da se j je sneg, ki se je nabiral na vejah [ter jih upogibal, spajal s snegom, ki je v teh desetih dneh nepresta-i | nega meteža takorekoč rastel od j tal. —
V poletnem času. da, je tukaj [gori kaj udobno in lepo! Zrak je čist in čvrst, da ga človek kar /. veseljem srka vase, okrog in o-krog dehteči gozdi in potem v neposredni bližini v nebo štrleči vrhovi in grebeni divnih Kamniških planin, ki so na tej severni strani videti še mogočnejši nego od juine strani. — vse to mora' ugajati vsakemu, ki ima količkaj čuta za naravine krasote. Toda pozimi, v snegu, ko je zagrnjena vsa zemlja v enakolično belo odejo, ko ni videti med snežnik i in drugimi vrhovi nobenega presled-i ka, nobenega razločka in ko ni mogoče iti nikamor, prav nikamor, iz koče, ko je včasih po cele me-: seee vsaka taka naselbina nave-' zana sama nase, ker je odrezana! od vsega prometa z zunanjim sve-' tom, — takrat je po takih krajih sila dolgočasno, skoro neznosno.
Potem pa če zadene človeka še' taka nesreča, kakor je zadela Jurčka !
ISival je sam, čisto sam z ženo v svoji mali. tesni, leseni koeici, katero so bili bogzna pred kolikim časom postavili semkaj njegovi pradedje, in da se torej misliti. kako tiho. mrtvo je bilo ob takem času v njegovem stanova-j uju. On. njegova Urška pa čina kavka, katero je bil nekod iz gne-j zda vzel in prinesel domov, je bilo' vse. kar je dihalo jjod Jurčkovo streho, ako se ne omenja edine koze, ki je bila njegova last, a ki je. kakor je umevno samoobsebi, stala v svojem hlevcu, ter ne upošteva drugih, še manj koristnih živali, ki so se potikale po luknjah ter prihajale semtertja naj površje.
O kaki zabavnosti torej v Jurč-kovi koči ob takem Času. ko se ni moglo iz doma. ni bilo ne duha ne sluha. In vendar se je izhajalo! Žena je malo po malo pospravljala revno kosilce, on je pa rezljal j in trgal na toporišču ali kakem drugem takem orodju. Pomenkovala se navadno nista dosti. Bila sta oba navajena molčanja. Kako tudi ne! Otrok jima Bog ni dal nikoli, bila sta od vsega začetka sama. Jurček je delal dan na dan v gozdu, kjer je pripravljal drva in kuhal oglje, ona je bila pa doma. Videla sta se samo na večer in še tistikrat se jima ni ljubilo dosti govoriti. Jurček je bil pre-tmdea za to in je gledal, da je kmalu legel, ona pa, ki je vedela, kako je potreben, počitek, ga tudi ni hotela motiti.	j
A ob tftlofe prilikah, ko se po
Xo, in zjutraj to presenečenje! Ko se za vse njegovo nagovarja-; nje zmenila ni, jo je malo potre-' sel. Xo. in res je še dihala. Mi-' sleč, da je le slaba tako. kar ni ■ ves čas. kar je ležala, skoro niče-; ( sar užila. jo je privzdignil neko-j , liko ter ji vlil malo mleka v usta. l-iVli šlo ni več doli! In kmalu po-; ..tem ni bilo nobenega znaka več.i , da živi. . .
( Čudno, čudno, kako je naglo' po človeku!
(Pride še.)
Marsikako srce
je kakor blagajnica: le kdor ima ključ, ve. koliko je notri.
Poštni parniki za Evropo.
V sredo 8. decembra odpluje iz New Yorka "Frederik VIII/', v soboto 11. decembra pa c'Bergens-fjord"7. Oba paraika vzameta pošto za Avstrijo, toua le za ,-usmn in dopisnice, nikakor pa ne pa kete.
Boji ob reki Styr.
Berlin, Nemčija. 3. decembra. -Nemške čete pod poveljstvom generala Linsingena so naskočile ne ki ruski oddelek v bližini Požare-1 vice, ob reki Styr. severno od Ko-vel—Sarnv železnice ter ujele 60. mož. Tozadevno poročilo je vsebovano v današnjem poročilu nem-| šk«-ga armadnega vodstva.
j LISTNICA UREDNIŠTVA. i
Jchn Gcvekar, Weir, Kans. —!
, Vaše ime bi se moral pravzaprav' glasiti "Govedkar", ker takih govedin nismo še dosti videli. Z naslovom, katerega dajete nam in drugim osebam, pa se lahko 1 itu-lirate sami sebe. Svojo olik a no it gotovo črpate iz listov, ki so v zadnjem času taki zaščitniki Xem-čije.____
SLAMNIKARJI - POZOR!
Gospodarji in lastniki tovarn imajo list, v katerem so naznanili, | da so ustanovili "Millinery & Ladies Straw Hat Association."
S tem je rečeno toliko kot da so napovedali naši liniji boj. — Millinery & Ladies Straw Hat Workers Union, Local 24 in unija blokarjev Lo al 42 je ta boj sprejela in je sklenila proglasiti generalno stavko.
i Med člani in odborniki omenje-!ne bosovske organizacije so skoraj vsi oni gospodarji, katerih imena smo že priobčili v listu ter tudi neki Julius Weil, ki ima svojo tovarno na 59S Brodwav.
SIcjnnikarji, sedaj so pokazali bosi svojo barvo, sedaj so jasno povedali, da vam nameravajo še za-naprej odtrgovati plačo in vas izkoriščati kot so vas dosedaj.
Kaj vam preostaja? — Edina 'pot: postanite člani unije.
Le na ta način boste lahko prišli do svojih pravic.
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti Landero, zastavo, repalje, godbene inštrumente, kai»e itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi meue za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
SV^N PAJ& & CO., <Jone'»*u> > Ps. Bos MS.
'fM NARODA"
^mumk Daflfo)
' v i.* 'i ».jo caiiiaoed Dy
• v;- -5-^ubilshm^ Cot
* eofjMnttaBu) » " •»*t \ ^ ffSF , PnwideoL . . 713 BEN EPIK., Trearorer.
f*. -v« P <*n«8& of the Corporation »nd
»dd^-oses of above officers : « ortit it Street, Borough of Maa-New York City, N. Y.
celo 'etc list za Ameriko in
'^aoc ......................$5.00
v:. -eti......... ...................1.60
< *« a . j Vew York______... 4.00
I ' . « c « meatc New York ... 2.00 '' s sito t* vee leto .... ....... 4.5C
Zaleta ............. 2.55
t; * 11 Setrtiata,............ 1.TO
*.-<• ' NARODA" izhaja vsak dan NneKiši nedelj fn praznikov. ' <
'	' NARODA"
■ ,/voice of the People") « v.* »«er? exrept Sonda v« «ava. Holidays.	*
^ožmčnptioE yeariy -
•::	t Jf. agreement
Sjod'pJaa in oBobLC.ti fnotiQje^o. —-- ^ -•it « m i^a^ovoli pošiiifct; po — k ^jev Order.	^
- A ■ cuemhi knga naročnikov pro-. 1« «* nam tudi prejini« "" naznani, da hitre;« najdemo nsalovnika,
ax poailj atvam naredite ta aaetov; 'dLAS NAHODA* c
S*-«	*ork Oty.
APm r^j-fU-wJi
GLAS KAROfiA, 6. DECEMBRA, 1915.
Nasilen mladenič.
V Elherfeludu na Nemškem st hila aretovana dva mladeniča zu rati i tatvine. 3 te d tem. ko ju j policijski stražmojster Ludicke ^ zasliševal, je eden fantov pot'-grn iz žepa revolver in je? stražmojstr ustrelil.
Čudovita zdravljenja.
Če trpite n«- boV^riih plinf?h, v želodcu, jetrih, obUtih, na katarju, revaiatizmu ali živcib, — re odlašajte niti en dsn, temvefc se informirajte grlede rašeera zdravljenja potom elektrike in serumov Vot Ee jih rRbi v največjih evropskih sar.atorijih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki po bili v brezupnem ptinju, r po "ediij zdravi in srečni. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN, s
308 Permanert	746 Eaclid A^eaat,
Cleveland, Obia.
Meso za lastno ceno.
Marseilles, Francija. 3. dee. ---Glasom sklepa generalnega sveta depart meni a Bouches-du-Hhene. ko joga glavno mesto je Marseil • les. se l>o otv'orilo v kratkem de-1 set javnih mesnic, v katerih se bo prodajalo meso za lastno ceno.
ZAHVALE.
Spodaj podpisani se najtoplej-' se zahvaljujem -f. S. K. J. za toč-' no izplačiTo smrtnine v znesku •^500. za katero je bila moja umrla soproga Ivana Lapajne zavarovana pri društvu sv. Jožefa št. 53 J. S. K. J. v Little Falls. X. Y. Rojakom po širni Ameriki toplo priporočam J. S. K. J., ker gna zares toč-uo in vestno izplačuje svoje obveznim*.
: Obenem se iskreno zahvaljujem ; vsem tistim društvom v Little Falls, X. Y.. katera so ji položila 1 krasne vence v zadnji pozdrav, j i	Žalujoča ostala:
•	Ivan Lapajne, soprog.
Angela Lapajne, hči.
\	EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
I	(Notary Public)
I	7 GREATER-NEW YORKTJ
\	ANTON BURGAR
t	62 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
^	IZDELUJE LST PRESKRBUJE
^	vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne
t	nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti
K	ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede
B	datuma izkrcanja ali imena paraika.
A	Obrnite »e zanpno na njega, kjer boste točno ln lolluno po«refenl.
S
\
GLAS NARODA, 6. DECEMBRA, 1915.
Slovens ko katoliško
a= a
2 \ ZLDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
! jorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI C&ADMKI;
- «: JOŽEF PET KRNEL, Box 95, VVlUook, a.
— )• ih: KAKOL ZALAR. Box 547. Forest City. P*
II »...-i. P-.l ctiiiik: LOUIS TACCHAR, Box 835, Rock Springs, Wyo. JOHN	kivj. tin, toreot City, Pa.
•1 ;,iV JOHN <»SOLIN. Box 49U, Poresi City. Pa. : k MARTIN MVHlC Box 537. Forest City. Pa -......... JOSIP ZAJLAR 1004 North Chicago St.. Jcllet, III
VRHOVNI RAVNIK:
^ TJN IV EC. 900 Chicago St.. JolleU 111
NADZORNI ODBOR;
,	:c \'AC PODVAHNIE 4734 Hatfield St.. PlttsMirrh. Pa
a Ik : JOHN TORINO. Box 622, Forest City, Pa • a . - Ik FRANK PAVLOVČ1Č. Box 705, ConemaaRh. Pa. • • mik ANDREJ SIAE. 7713 lasler Ave., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
.: VARTIN OBREŽAN, Box 72. East Mineral. Kana -..-nik MARTIN ŠTEFANflC, Box 7& Franklin. Ktm. • - nk MII1AEL KLOPOlČ. 52S Davaon Ave., R. F. D. 1. «
field. Detroit. Mich
UPRAVNI ODBOR:
»	ANTON HOČEVAR R F. D No 2. Box UH. Bridgeport. O
-.n >'ik \ \'T< >N DEMŠAR. Box 135. Brougbton, Pa. . j.rs • -'i PAVEL OBREGAR. Box 402, Witt, I1L
' <1 oaj «e pošiljajo l. tajnike Ivan Telbaa, P. O. Box 707. Fonr-
?l«*11o- "Oli? NAHODA"
pri pri pri pri pri pri pri pri
pri pri pri
črtani člani in članice:
postaji .fitv. 13: Filip Brinar, 1193;
postaji št v. 14: Joe Moder, 1430;
postaji štv. 21: Peter Sehrider. 5438;
postaji štv. 28: Frank Ančnik, 8795: Ana Aiinan, 543;
postaji štv. 35: Marija Sabodin. 770;
postaji štv. 37: John Vozel, 3571; Frank Kirar, 7388;
postaji štv. 41: John Verbovec, 3830; Josef Verhovee, 8588:
postaji štv. 44: Frank Pestotnik, 1827; Jakob Bohine, 2637;
Lojz Markovič, 3438; Alojz Pestotnik. 9174; Frank Prislan.
8529: Blaž Režen, 969; John Štrukel, 892:
postaji štv. 50: Luka Levee, 7560; Josefa Leveč, 1090;
postaji štv. 54: Anton Blatnik, 7571;
postaji štv. 71: Matija Plahuta. 9041.
f
gega. Od tega prepričanja pa so tega. da se jim je dajalo prednost, je bil le en korak in Evropa je bila takrat predaleč in preveč zaposlena, da bi ga omajala v tem prepričanju.
Norveško milo.
Norveška vlada je prepovedala izvažanje vseh vrst mila.
Baptisti na Ogrskem.
Na vseh mrtvih dan je bilo de-
.DA GLAVNEGA TA J NIK A DR. SV. BARBARE.
Suspendirani člani zopet sprejeti:
] ; ■ - ' 2S: Frank Maličič. 6516; Josef Skapin, 6575;
tv. :»1 : Frank Kreus. t5>50: Jernej Magajna, 8510; , 'i i^taji >t v. 33: Anton Gorišek, 3767;
i: Št v. 47: Frank Božič. 1896; Alojz Hribar, 7355; Matija Kocjan. 6;i(i>; Terezija Božič. 400; ; ;	ji >tv. 65: Josef Kambič. 5528;
; ji ti: Alojz Bačar. 8534; John Lekše, 6303; • i | - . >; v. 71 : Jury Francič. 5728: ;»;■! I -t.i.ii štv. 87: Anton Tasliner, 9051;
•i 1*: Anton Kravanja. 7948; Martin Zafuta, 4553; A:i>jz Gorše. 3735: John Mohorič, 311.
Suspendirani člani:
s. V. 2: Anton Ferlič. 4261; Anton Others. 1381; : i i štv. 3: Frank Dremota, 5169; Anton Korkeli, 3939;
' i i m v. 4: Frank Mihelič, 9033: Rudolf Mihelič, 9161; Pe-
•	>;•? h, -142; John Kocjančič, 502; Frank Križe, 7230:
! ■■ • ji v. 6: Josef Lnnder. 4004; John Karlingar. 9004; John i	i 4.SM; Fr»■;k Celbovee, 9343; Frank Ausec, 2962;
•ist sjiik. 6383; Alojz Senk. 4173; John Zorinan. 1518; !»■: I ..-taji fit v. 8: Louis Skubie. 9272:
I	>t v. 13: Izidor Barbar. 3332: Martin Ramuta, 2998;
i [•••-'.'ji -tv. 14: John Zadnik. 8920; Štif Žilovee, 8166: Joe Cvel-
bar, 6269; Joe Kiš. 8661: pri postaji štv. b: Frank Jert, 1016: Peter Medoš. 4158; Adolf i"r■;;m<■, 2-27; Joe Blatnik. 292; Fred. Sedenik. 799; Valentin 1 zla kar. 1230;
; i i -taji * v. 19: (i. org Tankovič. 7407: Matija Kraina, 7408;
Strojiu. 9042; Peter Sluga. 6246: Odlasek Florijan, 2462; M 'fan stuciu, 692; Uršula Odlasek, 698; I" ' štv. 22: Stefan Janmik. 2626; Jernej Oblak, 6912; ; ri p<>-' ji štv. 25: Josef Pungeršič, 2088;
i 1 štv. 2m : Ludvik Brezar. 7305; Frank Erjavec, 6441; Pavel Pranst 88* i •.-•ji štv. 27: Alojz Radi, 7005; Mihael Zemlak, 1862; pri postaji štv. 31: Josef Rončevič, 9283; pri postaji štv. 33: Franc Perko, 1834;
štv. 35: John Udov i v, 7759; Frank Prah, 7762; Angelo Viktori, 8770:
štv. 7: Anton Gagliardo. 4135; Luka Vaupotič, 7288;
•	■ .ii štv. 12: Mihci Klučevšek. 4746: Frank Pogača r. 6472; i1 "i l" <.i. i štv. 44 i za oktobor): Martin Zafuta, 4553; Anton Kranj,: 7"4s. Lojz Gorše. 3735: Frank Lipovfiek, 2303; Lojz
!•• 3! S; Frank Kovačie, 4852; Martin Drnovšek, 3226; »John Mohorič, 311: Lojz Korošec, 720; (za november): Math, l! !.. 1415: Joe Drolz, 2306; Frank Satovšek. 4119; Avgust »1; :;."»«; 1; John Zingel. 517: Ignac Pelko. 5860; Alojz Skr-- \. I : Frank Karlingr-r. 7013; Pit Eihorn, 7588; Simon
7 4 78; Albert Kos, 8345; Andrej Pikelj, 8844 : Jakob Bar - It- Vineenc Čcč. 7789: Majk Petršič. 4284; Frank Pol-lier, 7316; Joe Osenk. 929: f \u ■' ' štv. 50: Frank Luzar, 878; Mary Golanšek, 453:
' s: :.li tv. 51: Anton Svetile, 2260; Marija Padar, 458; Ivana Kuafele, 461:
' ..ii tv. 53: Georg Hečimovič. 8739; Mat. Skednar, 8112; ri i !•" .-i št--, o."): Frane Nadu. 7619; Frank Kreše. 8555: Alojz G vel bar. 831 S;
' ii št a. f.3: Karel Grohar. 8696: Frank Verliul, 4739; '<•■:■■ »tv. (14: I hi j vi Cvirja novic. 8698; Nikolaj Vukalič, 5960; pri postaji štv. 65: Ivan Erent, K6S8: p i postaji štv. 66: Ivan Karol. 8133:
i . -Mji štv. 68: Anton Markič. 6934; Joe Koren, 5803; Anton
9179. Jo-, fa Markič, 736; Marija Gulič, 627; Ana Ko-
1" ' P ' '.it štv. 71 : Mihael Cene, 4539: John Gračner. 6569; Marija
Cene. 624; I ri post.tii štv. 77: Alojz Tomšič, 7727;
I • p- .iii štv. 81: Frank Laurie. 6711; John Jert. 6707; Luka Miki aučič. 4489; P postaji štv. 83: Jakob Rozman, 8311;
p ; ■ štv. >6: Jakob Osvalt. 4007: Aleš Oman. '^697: ri postaji štv. 92: Josef Klinkau, 7655; Martin Knez, 4162.
Odstopili člani in članice:
pri po-:aji štv. 22: Joe Jamnik, 8988; Jakob Žitko. 7515; J'po*-1 a.i! štv. 27: John Verderbar. 1542; Frančiška Izlakar, 146; pri postaji štv. 29: Jakob Porcnta, 7742;	j
: ri posta m štv. 42: Jury Sluga. 5255; Franc Pogerl. 5329; Josef l.Iradela. 8605; Peter Pistotnik. 345;	j
pri postaji štv. 78: Josef Marolt, 7777; pri postaji it v. 90: Frank Šetinc, 2863.
— Predno smo prišli na svet/set let, kar so na Ogrskem bili pri-tekom perijode naše naravne nos-'znani kot samostojna konfesija nosti. so bili časi napolnjeni s fra- baptisti. V teh letih so se baptisti zami----Vsled tega je malega po- jako pomnožili in nameravajo semena, da so "naravne pravice mo- daj v Budimpešti ustanoviti po-ža" fraza, ki ne zahteva ničesar sebno teologično ueilišče. trajnega ali absolutnega, ter da |
so te pravice veljavne le v toliko.' Pretrgane poštne zveze, kar vidi v njih posamezno sto j Vse dopisovanje z vojnimi ujet-
j niki v Srbiji je usrtavljeno, ker so V velikih iu majhnih stvareh se pretrgane poštne zveze preko skrivamo za frazami. Ako izpre-1 Rum unije, menimo besede, se nam zdi toliko!
kot da smo izpremenili fakta. Na-1 Smrt pod razvalinami, primer "prvi" in "drugi" razred! y Wetzikonu v Šviei se je pobi se ne moglo naslikati na želez-j mjiia hiša ter podsula tri žene,' niške vozove. Vsi potniki, ker so! ki s0 jih z velikim naporom iz-Amerikanei. so enaki. To bi bilo1 vlekli mrtve, "neamerikanski". Naslikajte na j
železniški voz "Pullman" in vsak j Delavsko gibanje v Rusiji.
bo zadovoljen. Na <......Vi načini \z Stockholma: Zadnje dni so
smo se skrivali za bes .. 'eman-j v Moskvi aretirali na direktni u-cipacijo ter smo se I .titi se kax notranjega ministra večino problema. Tako se vedno skriva- voditeljev tamošnjih delavcev, tamo pred liepnejtnimi dejstvi, kot j ko Komarova. voditelja profesijo-se skrije človek pod posteljno ode-. nai,ie delavske zveze, Nostlerja, jo. kadar ga zebe.	j posiOVodjo moskovskih konsum-
Zalostno je. da prihaja previa-1 nih društev, Ustjugova, predsed-dujoce naziranje o prostosti, kij nika m0skovske organizacije ko-naj obstaja v tem, da nnate vi pro-! vinskih delavcev in — kar je post ost zatirati drugega, iz časov pr- sebll0 zuačilno, — Miljutina. pred-vih kolonistov. Ce je temu tako.] sednika delavske pisarne vseru potem bi bilo nikdar nobenega! ske mestne delavske organizacije, jasnega 111 pravega pojmovanja}
prostosti, kajti to prevladujoče j Zopet ogrski vojni liferanti v Mi-
nazirauje je daleč od resnice.
Ta domneva Wister-ja pa ni pravilna. Resnica je, da so nekateri nezadovoljneži. ki so prišli v Ameriko v zgodnjih dneh razumevali prostost le v toliko, kolikor se je tikala njih lastnih oseb.j vendar pa je tudi res, da so se te
klošiču.
Mesar Otto Ko*si-Beg in njegova žena sta bila pri sodišču v Kožicah obtožena, da sta od sredi meseca avgusta lans&ega leta dajala aruiadi pokvarjene odpadke mesa. Prvo sodišče ju je oprostilo,
• , - , , ,	,	, druga instanca pa je tako moža.
ideje zelo poglob, e pod uplivom: kakor ženo obso;lilo in sicer vsa.
I rihod narodovi	lia dve leti ječe in 4000 K
jjlobe.
Osebna svoboda.
ogike dogodkov v to deželo, ki so bili različnih ve-ro izpoved a uj. znanje z narodi, ki so se nahajali v pol barbarskem j stadiju razvoja, ki niso nikdar slišali o krščanstvu Evrope, razširjenje ze' .Ijepisnega znanja, pre-tvorjenjc tradicijonalnih pojmov glede sveta ter znanje novih idej. ki so se porodile vse v Evropi; — vse to je imelo za posledico, da se je oživilo "Proglašenje neodvisnosti'1 ter ustavo Združenih držav in sicer na podlagi ideje o resnični prostosti. Dolga časa je ta ideja prevladovala ter so bili ljudje takrat bližje resnici kot smo v sedanjih dneh, ko je videti, da se vrača pojmovanje prostosti kot je vladalo pri prvih kolonistih, namreč svobodo za samega sebe. To pa ni resnična prostost in tudi o-na proglasitve neodvisnosti ne.
Umrl je
v Hlimskn češki pisatelj in član Češke akademije znanosti iu u-metnosti Bohumil Adamek.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so ]>ooblaseoni pobirati naročnino za ''Glas Naroda" in knjige, kakor tinti z:i vso drnge v na5o stroko spadajoče posle.
Jenny land, Ark. in okolica: Mihael Cirar.
Sail Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver. Colo.: Frank gkrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Ro.itz. Frank Janesb in .Tobu Genu.
Salida, Colo, in okolica: Louis Ca-stetlo (The Bank Saloon).
Walsenburg. Colo.: Ant. Saftich. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Kndinan. Woodward, la. in okolico: Luka s Podbregar. Aurora, III.: Jernej B. VerbiČ. Chicago, III.: Frank Jurjovee. Depue, 111.: Dan. Badovinac,
Salle, 111.: Mat. Romp. Joliet, III.: Frank Lauricl>, John Zaletel in Frank Bambich.
Waukegan, 111.: Frank PetkovSek in Math. Ogrin.
So. Chicago, 111.: Frank Černe in Rudolf Požek. Springfield. 111.: Matija Barborič. Franklin. Kans.: Frank I^eskovec.
Frontenac, Kaus. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm.
Kansas City, Kans.: Peter Sehneller.
Mineral, Kans.: John Stale.
Mulberry, Kaus. in okolica: Martiu Kos.
Ringo, Kans.: Mike Pencil.
Calumet. Mich, in okolica: Parol Shaltz in M. F. Kobe.
Manistique, Mich, in okolica: Frank
Kotzian.
So. Range, Mich, in okolica: M. C.
Likovieh.
Aurora. Minn.: Josip Fužina.
Cliisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrieh.
Duloh, Minn.: Joseph Sharnbon.
Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. M. L. Kapsh, Jos. J. Peshel in Louis M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze.
Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel.
Hibbing, Minn.: Ivan Pouše.
Kit z ville, Minn, in okolica: Joe Ada-xnich.
Nashwauk. Minn.: Geo. Maurin.
Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec.
Great Falls, Mont.: Math. Urich,
Red Lodge. Mont.: J. Koprivšek.
Roundup. Mont.: Tomaž Paulin.
Gowanda, N. Y.: Karl Sternisa.
Little Falls. X. Y.: Frank Gregorka.
Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger, Jakob Rts-uik in John Prostor.
Barberton, O. in okolica: Alois Ba-lant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar.
Collinwood. O.: ilatb. Slapuik.
Lorain. O. in okolica: J. Kumše.
Youngstown, O.: Ant. Kikelj.
Oregon City, Oreg.: M. Justin.
Allegheny, Pa.: M. Klarich.
Ambridge, Pa.: Frank Jakse.
Bessemer. Pa.: Louis Hribar.
Braddock, Pa.: Ivan Germ.
Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteršek.
Burdine, Pa. in okolica: John Ker-ži5nik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk.
Claridge, Pa.: Anton Jerina.
Broughton, Pa. In okolica: A. Demšar.
Darragh. Pa.: Dragutin Slavič.
Dunlo. Pa. in okolica: Jošip f?ubor.
Export, Pa. in okolica: Frank Trebeč.
Forest City. Pa.: K. Zalar in Frank Leben.
Farell, Pa.: Anton Valentinčič.
Fitz Henry, Pa.: F. (iottlicber..
Greensburg, Pa. in okolica: Joseph Novak.
Irwin, Pa. in okolica: Fr. Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in John Polaiu-.
Meadow Lands, Pa.: Georg Sehultz,
Monessen, Pa.: Math K.lkelj.
Moon Run, Pa.: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe, I. PoilvaSnik, I. Magister in U. it. Ja-koblch.
Steeiton, Pa.: Anten Hren.
Unity Sta., Pa.: Joseph Škerlj.
West Newton, Pa.: Josip Jovan.
Willock, Pa.: Fr. Seme iu J. Peter-nel.
Tooele, I tah: Anton Palčič.
Winterrpiarters, Utah: L. Blasich.
Black Diamond, Wash.: G. J. Po-renta.
Davis, W. Va, in okolica: J. Brosich.
Thomas, W. Va. In okolica: Frank Koeijan in A. Korenchan.
Grafton, Wis.: John Stampfel.
Kenosha, Wis.: Aleksander I'ez<lir.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin.
West Allis, Wis.: Frank Skok.
Kock Springs, Wyo.: A. Justin, VaU Stalicli in Valentin Maroina.
Kemmerer. Wyo.: Jos. Motoh.
Louis Hammerling-.
XL VII.
V	"Atlantic Monthly" je izšel pred kratkim članek iz peresa Owen Wister-ja in aslovljen: — "Kvak novele in demokracija". — Ta Članek je zelo zabaven in nekatere izmed pripomb glede splošnih razmer a* tej deželi v seda-ujem času so tako poučljive ter nazorne glede predmeta, o katerem razpravljamo v teh člankih, da jih hočemo nekaj priobčiti, da-si ravno jih ne sprejemamo v splošnem.
V	članku je par izrazov kot "rag-time vlada" — "pendulum vlada" iu tako naprej. Navajamo torej sledeče:
— Demokrat-]»ijonir se je moral boriti proti gozdnim šumam ter Indijancem. Zmagal je. Vsled te-g aje mislil o sebi zelo visoko. Vsled tega so krenili njegovi možgani v napačno smer. Za njegove potrebe ko zadostovali surovi,- pri-prosti možgani S sekiro, s puško ter enim glasom ter kako patentno medicino. To je zelo ojaeilo njegovo prvotuo generalizacijo. — da je en _mož prav tako dober kot drugi.
Sedaj si pa mislite, da bi imel ta demokrat-pijonir mesto gozdov in Indijancev proti sebi kakega Napoleona ali Wellingtona s kako izkušeno armado? Mislite si, da bi bili njegovi tekmovalci kaki civilizirani ali izobraženi rodovi? Francija, Anglija in Nemčija so se borile druga proti drugi, do-čiin je stala demokatu-pionirju nasproti le deviška divjina. Pomanjkanje vzgoje pri vojaku, državniku. zdravniku ali pisatelju. — vse tO visi skupaj. Poceni uspeh de-mokrata-pijonirja mu je usilil pre-ričanje, da so ponaredbe vsake vrste prav tako dobre kot kaj dru-
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR.
Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1916 je gotov, ter smo ga pričeli razpošiljati Izmed številnih člankov, katere prinaša letošnji Koledar, omenjamo sledeče:
1)	Strašne številke: — Zelo poljudno pisan članek, v katerem se razpravlja o velikanskih izgubah, katere bodo trpele evropske države na finaiicijelnem in narodiio-gospodarskem polju.
2)	Krogla. — Popisuje se učinek in ustroj navadne infante ri j ske krogle.
3)	Maska. — Povest iz peresa slavnega francoskega pisatelja Guy Maupassant.
4)	Razkritelj petroleja. — Zanimiv članek iz ameriške industrije. Poče-tek petrolejske industrije, kateri se imajo Združene države zahvaliti za velik del sedanjega blagostanja.
5)	Red Marije Terezije. — Šaljiva povest slavnega češkega pisatelja Ma-charja. —
0) Francija v vojnem času. — Utis, katerega je napravila Francija na nekega potovalca, prihajajočega iz Švice.
7)	Moja ura. — Humoreska iz peresa slavnega ameriškega humorista Mark Twaina.
8)	Eksplozivne snovi. — Zanimiva razprava o eksplozivnih snoveh, s katerimi se strelja v modernem času. Popisuje se razkritje, razvoj in učinkovali je teh snovi.
9)	Iznajditelj podmorskega čolna. — Zanimiva razprava o iznajditelju prvega ameriškega podmorskega čolna.
Koledar krasi 32 krasnih slik, povečini iz vojne* ki obsegajo vsa bojišča in vse narode. Poleg omenjenih je uebroj drugih poučnih in zabavni!i spisov ter cel kup dobre šale. Cena koledarju je le 35 centov.
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
82 COBTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
V
iiodp. društvo
svete Barbare
ko takih "bombašev"' Na sliki vidimo uboge žene in starce, ki se jedva premikajo po cesti. Iz pisma, ki ga je prejel srbski arlii-j mandril v Petrogradu od nekega profesorja, ki je bil tri dni v I Belgradu in je pozneje pobegnil.! vidimo vso grozoto, ki so jo N-.un-j ei in Avstrijanci vprizorili v ne srečni Srbiji. Ko so prišli v Bel-' grad, so dali takoj poklati vse civilno prebivalstvo. Kri tisočeh nedolžnih žen. otrok in starcev moči belgrajske ulice. Dopisnik danskega lista "Berlingske Ti-deude" piše, da še danes stoje v< -šala. pred edinim hotelom, ki je odprt v Belgradu. Tu obešajo Srbe, medtem ko se v hotelu pijancu je in se vrše divje orgije.
Stotine primer je najti po nem škem in dragem časopisju, ki po-kazujejo. kaj delajo Nemci in Avstrijanci ubogemu srbskemu narodu. Isto usodo pa pripravljajo tudi vsim avstrijskim Jugoslova uom. To se prav drastično vidi iz tega. da se ravno te dni vrši v Ss rajevu razprava proti 150 osebam in vsem predlaga državni pravduik smrt.
Noben narod ni iinel tako težke poti do svobode, kakor ravno mi Jugoslovani. Ali nobeden narod ni tako zaslužil prostosti, kakor naš ubogi jugoslovanski narod. Ni pa tudi se- imel. odkar se piše zgodovina, noben narod tako požrtvovalnega in nesebičnega osvo-bodilca, kakor ga imamo mi v na ših bratih v Srbiji. Danes, ko tam cel narod in država s kraljem na čelu raj še umre, nego da prelomi besede, zadano vsem Srbom, Hrvatom iu Slovencem, mi verjamemo v pravico in tudi povsem pozitivni razlogi nam dajejo na de. da Srbija ne mora propasti in da ž njo tudi Jugoslovanstvo ostane živo.
Masakriranje civilnega prebivalstva v Srbiji.
Avstrija, ki je lanske jeseni priredila svoje takozvane "kaz-nilne ekspedieije" v Srbijo, —ki se je prav sramotno s hudim porazom končala za njene vprizori-telje. — dala je pri tej priliki ma-sakrirati silne mase mirnega in nedolžnega prebivalstva. Niso še izbrjsaue srage po krivem in zločinsko prelite krvi starcev, žen iu otrok, ki jih je poklala divja avstrijska soldateska na povelje iz "prosvetljenega" Dunaja in Budimpešte. Trikrat številnejše avstrijske čete so bile v bitki pri Rudniku tedaj sramotno teper.e od srbskih čet. Podati se tretji krat sama na Srbijo, ni imela več poguma, te je iskala pomoči drugod, pri svojih "mogočnih" zaveznikih. Cesar Viljem, kateri je potreboval zopet enkrat zmage. da zamaši usta svojemu narodu. je obrnil svoje oči na Balkan. Ali vseeno, niti 011 ni imel pegu-iua lotiti se tako težke naloge, kakor je zlomiti srbsko vojsko, k"r je še predobro vedel, kakšne je odnesel njegov hrabri prijatelj lanskega leta v klancih Sumadi-je. Viljem, ki se je opravičeno bal za svojo vlado v slučaju nevspe-iia. si je poiskal na Balkanu novega zaveznika, vedno pripravljenega izdajalca slovanske stvari, bulgarskega "carja" Ferdinan-: da. Bulgarija, ki je začela vojno j proti Srbiji zato. ker ni hotela da ; se osvobode avstrijski Jugoslo-I vaui tujega jarma (da je to pravi vzrok zahrbtnemu napadu Bolga-1 rije. nam prav jasno dokazuje pi sanje samega organa vladinega "Narodnih Prav"), je šele dala pocmui, da se je začelo klanje v Srbiji. Ne samo. da se niso sramovali pripoznati pred celim svetom, da nimajo drugače dovolj i poguma iti na Srbijo, kakor v j j trenutku skrajne potrebe.
Poslali so skoraj miljon ljudi! proti 250.000 mož broječi srbski vojski, temveč se sedaj niti n«- i sramujejo naj gnusne jšega počet ; tja, ki ga vrše nad mirnim prebivalstvom srbskim. Dasiravndj 1 so primorani pripoznati viteško iu čudežno hrabrost srbske voj-i ske. ki raje umre. nego da izda ; jugoslovansko stvar in podpiše; mir. ki ji ga Viljem in kompani-j ja \saki dan nudijo potom svoje ■ časopisja, vendar ne postopa- i jo z ženami in otroci teh junakovi kakor bi to delal vsak vitežki na ' sprotnik, temveč tako zversko in j podlo, kakor so delali hunski! kralji.
Nemci sami pripoznajo v svo-i I jem časopisju zversko obnašanje i v Srbiji. Citirajmo samo par vz-( gledov. ki ji je seveda treba iz-i j luščiti iz skorje, s katero so jih j obdali Avstronemci. To ni težko.: I ker samo tepec verjame, da ima- j I jo srbske žene puške in bombe. [ medtem ko se ve, da niti vojaki nimajo dovolj orožja.
"Neue Freie Presse" od 21. ok.1 piše:
"Naši eesto pripeljejo srbske žene, ki marširajo s puško na rami. obkoljene od straže. Pripeljejo jih tako. kakor so jih zgrabili, ko so napadale našo vojsko. Te žene so predrzne in se nič ne bo-, jijo smrti, ki ji je seveda go-1 tova."
"Frankfurter Zeitung" piše j 23. oktobra: "Boj v tej zemlji; (Srbiji) dobiva obliko najdivljej-j še borbe naroda, v kateri sodelujejo tudi starci, ženske in otroci'. "Neue Freie Presse" piše istega dne: "To je boj, kakoršni so bili v starih časih. Kamen ne ostane na kamenu. Uničuje se vse."
Sedaj pa priobčuje "Berliner Tagblatt" v svoji prilogi ?cio sli- :
Izplačalo se je za umrle člane sledeče:
štv. 7.)46, Anton Notar, člau p. štv. 29. Rock Springs. Wyo.	$375.00
štv. 5854, Jernej Zagode, član p. štv. 3. Moon Run, Pa..........125.00
štv. 1050, Ivan Žerko, član p. štv. 9. Cherokee. Kans..........250.00
štv. 7075, Stan. Vielovski. čl. bivše p. 38. Charleston, V. Va.	."»00.00
štv. 6561, A. Fiakovskv, čl. biv. p. št. 38, Charleston, V. Va.	250.00
štv. 76S7, Peter Kumek. čl. biv. p. št. 28, Charleston, Va.	500.00
štv. 5514, Ignac Kikel, čl. biv. p. št. 44, Franklin, Kans.	500.00 : S sobratskim pozdravom vsem članom in članicam!
!_IVAN TELBAN, tajnik.
GLAS NARODA, 6. DECEMBRA. 1915.
®
Jugoslovanska
št
m
Katol. Jednota
s
1'uorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOT A.
•LAVNI TJRADXIXjJ
rr.'dsednik: J. A. GERM, 607 Cherry Way og bom EI) IfM
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberto*
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik. JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOL LS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
D». MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St, Joliet, III.
NADZORNICI:
KIKE ZUNTCH. 421—7th St., Calnmet. Mich. PfcJTER ŠPEIIAR 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN KRŽlSNIK Boi 133. Burdine Pa. rOHN VOGRICH. 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, Ot
prijazno.... Se enkrat da bi re-'
kel____"
Po dolgem času je izpregovori-la mati in oče je dvignil glavo.
"Zastonj .... Pojde. . . . mogoče se vrne. . . . umrje lahko.... " Govoril je poltiho. zamišljeno. "Vendar bi rekel še enkrat.." Mati je mislila, da l>i nemara pomagalo; pozabil bi vse in bi ostal.
POROTNIKI:
"TtAN JUSTIN, 170d JE. 28th St., Lorain, O. /OSEPH PLSHLAR, 308—nth St., Rock Springs, Wyo. • J. PORENTA, Box 701. Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, It* v. 1
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitva «v. Srca Jezusa, Iter. 1 Ely
Minn.
JOHN GRAHEK, it., od druitva Slovene«, Iter, lit, lly Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tndl denam? ooliljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v«e pri vifbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ae h« bode •fliralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
<
\oril tisti večer---- Čakaj, kako si že rekel. Ne, Tomažev si. —
(Zaškriplje z zobmi in stisne ustnice) : — Ali se jokaš, kaj? Kdo jc jokal sedaj?
Thomson: — Vidiš jo! — (Pokaže za kulise) : — Ona je jokala zaradi tebe.
Pepca (stopi pred Franceta in mu položi glavo na prsi) : — France! France!
France (izbuli oči. jo nekaj časa gleda, potem se nasmehne it:
sede na klop) : — Moj Bog!
Pepca (poklekne preden. Ff-ance jo prične z eno roko gladiti po laseh, z rokavom od srajce si brise oči): — France! Ali me ne poznaš? — (France sedi nepremično in gleda Pepco. ki pridušene ihti.)
Thomson (stopi v sredo odra) : — Da. to je narod. Slabo se ni ga sodil. Ti ljudje ne govore z besedami, toda v srcih občutijo sto krat vjc, kakor nas eden. V veliki zmoti sem bil glede njih. Sedaj mu ne zamerim, da me je bil udaril tedaj, ko sem bil razžalil njegov narod. In ti dežela, daleč onkraj morja, ki te nisem še nikdar videl in te najbrže nikdar ne bom. si lahko ponosna, ker imaš take sinove. Ponosni so, značajni in samozavestni.
France in Pepca (ga pogledata in zašepetata -. _ Hvala.
Thomson: — Nič hvala, nobene hvale ne potrebujem. Živita v miru. vsi naj žive v miru, v svobodi in zadovoljstvu. V svobodi s.e pripravljajte na težko delo, ki vas čaka. — Vse svoje moči posvetite svojemu narodu, tukaj ste prosti in veliko lahko storite zanj. Nek;-č sem bil drugih misli, danes pa popravljam svojo zmoto. Vaš narod ni bil ustvarjen za to. da bi vtonil v pozabljenju. Živel bo. razvijal .se bo in slednjič zavzel prvo mesto med svojimi vrstniki. Zapomnita si. da je govoril te besede prost Amerikanec, ki zna ceniti svobodo! ki spoštuje in visoko ceni vsakega, kateri se zavzame za svoj narod.
(Zagrinjalo počasi pade.) — KONEC. —
kCENIK KNJIG
katere ima v zalogi
( SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. V.
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50^, oba Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnlee Poljedelstvo
Popolni nauk o eabelar-
■tvu, vezan Postrežba bolnikom Sad j ere ja v pogovorih Schimpffov nemško-slovan-
ski slovar Slovenski pravnik j Slovenska Slovnica, vez.
. Randevona	«—.28
Revolucija na Portugalskem —.29 Senila	^lg
<—.30 Stanley v Afriki t—.40 Sherlock Holmes, ,—.70 8., 4., 5. in xvesek PO
_.50 Sveta noč	t—.2®
t—.5u Srečoloveo	»—.2®
t—.45 Strah na Soholskem grada,
4Q 100 zvezkov	#3.0f
.15 Strelec	t—.28
Sanjska knjiga, velika	t--^i
$1 oo ^tiri povesti
$4.00 Tegetthof	,—.29
$1.00 ^oja^ aa Balkanu, 13 «vea. $1.88 (—.50 Zlate jagode, ve«.	»—.26
Življenja trnjeva po3	t—.99
$1.00 Za kruhom	t—.28
s—.20 Življenje na avstr. dvoru ali t-r.25 Smrt cesarjeviča Rudolfa
(Tragedija v Meyerlingu) —.71
$1 20 $2.00 $1.201
Slovenska pesmarica, 1. in 2. zve-
—.60 ■—.40 !—.40 f—.50 t—.50
zek vsak po Spisovnik ljubavnih pisem Trtna nš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po
—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE
KNJIGE:
Baron Trenk	t-.20
Belgrajski biser	i—.20
Beneška vedeževalka	tr-.20 Bitka pri Visu .30
Bodi svoje srečo kovat	(—.30
Boj s prirodo	t—.15
Božični darovi	e—.15
Burska vojska	(—.20
Cerkvica na skali	t—.15 Ciganska sirota. 93 evezkov $5.00 Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov	—.25 Don Kizoi	t—.ZO Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	»-.85 George Stephenson., oče železnic	*—.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	t—.20 Ilnstrovani vodllik po Gorenjskem	t—.20 Izanami, mala Japonka	»—.20 Jama nad Dobruio	«—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	e—.45 Krištof Kolumb	t—.20 Kaj se j a Makaru sanjalo! t—.50 Leban, 100 beril	»—.20 Maksimilijan L	•—.20 Marija, hči polkova	—.20 Malomestne tradicije	t—.25 Miklova Zala	i—.35 Mirko Postenjakovil	»—.20 Na divjem zapadu, vea.	t—.60 Na jntrovem
Na krivih po tik	t—
Na različnih potih	i—.5*
Naseljenci	*-*>J28 Na valovih južnega morja Nikolaj ZrinaU
O jetiM	»JI
CMVriti»	Yea.	m—J*
Odvetniška tarifa	— 30
Prihaja«	—Ji
pVflffnvorl. prilike, reki	—Jv
Prst božji	—.21
fPILMANOVE POVESTI:
1.	»v. Ljubite svoje sovražnike	p-
2.	xv. Maron, krščanski deček
4. zv. Praški judek
§. zv. Arumugan, sin indijskega kneza
7.	zv. Sultanovi sužnji
8.	zv. Tri indijanske povesti
9.	sv. Kraljičin neiak
10.	sv. Zvesti sin
11.	zv. Rdeča in bela yrt-niea
12.	zv. Korejska brata
13.	zv. Boj in zmaga
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	■
15.	zv. Angelj sužnj«*	* 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev >
TALIJA.
Zbirka gledaliških	iger:
Pri pusčavniku	«
Raztresenca	•
iStarinarica	<
Idealna Tašča	<
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božičn«, novoletne in velikonočne, komad po	i
ducat po Z slikami mesta New Yorka po
Album mesta Nevr Yorka krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Avstro-0 grške, mali Združenih držav, mali
veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas: Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav pO Avstro-Ogrske mali
veliki vezan Celi svet
Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet
.2®
f=u2f r-M
^-.li
—.30 —.30
t—.M
.2« .K .2« .3«
i=.9S
r-H
r-,18 (—.28
t—.5® II. M
—.10 —.50 —.25
— 1.50
OPOMBA: Harotilom je prilo iiti denarno vrednost, bodisi ▼ e*. tovini,^poštni nakaznici, ali poštnih anamkali Poštnina ja pri
/
/
Zadoščenje.
Izvirni igrokaz v treh dejanjih. — Spisal: Filip Rekar, New York. ---
(Nadajevanje)
XII.	Prizor.
i Kovačev (pride Lz ozadja): — Kaj pa imata? Tomažev, ali si že zopet pijan? Saj sem vedel, da se bosta sprla. Pametno se pome-1 nita. kaj bi se zmerjala. Saj ni ženska toliko vredna, da bi si dva možaka zaradi nje skočila v lase.
France: — Aha, dozdeva se mi, da si ti, Tomažev, kaj ne? Ti si! Govori!	i
Tomaiev (se mu iztrga): — Jaz, da! Štiri leta te ni bilo in mislil sem. ne bo ga več.	<
France (si zakrije z rokami oči in se opoteče) : — Moj Bog. moj Bog, zakaj sem prišel sem! Upal sem. da bom za svoje trpljenje bogato poplačan, toda ta kazen je strašnejsa od najstrašnejše ječe. Kovačev: — Ne razburjaj se, France. Saj ni nič. France (ga pogleda in se trese) : — Kje pa je Pepca / Kovačev: — Tukaj v naši naselbini. Pri Tliomsonu je v službi. France: — Tukaj je torej in jaz je nisem videl. Tako je torej držala besedo, katero mi je dala pred odhodom. Nisem je videl in je ne bom. Nočem jo videti.... Ne privoščim ti. Tomažev, da bi ti bilo kdaj tako pri srcu. kakor je meni sedaj. Zbogom tovariši. Pozdravljeni. če se ne vidimo več. — (Steče naglo preko odra in se drži z rokami za glavo.")
Kovačev: — Počakaj, France! Nikar ne bodi tako divji. — (Nekaj časa gleda v smer, koder je odšel France, potem se pa obrne k Tomaževemu) : — Res ne vem. kako prideš do tega, da si jo svojiš. Ali sta se že kaj pomenila s Pepco? Tomažev: — Ali nisi oddal pisma?
Kovačev: — Ne bodi neumen. Da bi se še iz mene norčevali. Tomažev: — Kaj, ti nisi? Zakaj ne? Povej! Kovačev: — Ali misliš, da bi tebe vzela? Ce bi se hotela poročiti. bi si pač drugega izbrala.
Tomažev: — Seveda, sedaj tako govoriš. Pred pol ure si govoril drugače.
Kovačev: — Prej. dokler sem mislil, da ne bo več Franceta, sem govoril tako, sedaj je jasno, da moram govoriti drugače. Tomažev: — Kaj se mešaš v moje zadeve.
Kovačev: — Ne mešal bi se. če bi ne slutil v tem nekaj slabega.
XIII.	Prizor.
Prvi fant (pride po poti in stopi pred Kovačevega) : — Kje je France?
Kovačev: — Ne vem, ravno sedaj je bil tukaj. Nekam je bežal. Mogoče celo na postajo. Da bi si že vsaj kaj ne napravil.
Tomažev: — Kaj si hoče napraviti, šel je, ker je vedel, da ni ma več tukaj obstanka.
Kovačev: — Kakor kaže. ga tudi ti ne boš več dolgo imel. Drugi fant (prileti na oder in zakriči): — Francetu se je zmešalo..,. Kakor divji je letel mimo hiš in kričal nekaj nerazumljivega —
Tomažev: — Kaj? Kaj je?
Kovačev: — (V se mu je pripetila kaka nesreča, si jo zakrivil ti. —
Tomažev: — Jaz imam čisto vest.
Prvi fant: — Ne prerekajmo se ampak poglejmo, če je potreba pomoči.	* « ^ Kovačev: — V jezi, žalosti in obupu, nima človek pameti.. . Poglejmo, kaj je žnjim. — (Odide.)
Kovačev in drugi fant: — Hitimo, da ne bo prepozno. — (Odideta.) —
Tomažev (pogleda okoli sebe, izvleče iz žepa steklenico, ter napravi par dolgih požirkov) : — Nisem mislil, da se bo tako zgodilo. Kdo gre pa sedaj? Človek pa res nima nikdar miru.
XIV.	Prizor.
(Po poti prideta Thomson in Pepca.) Thomson: — No ravno sedaj je bil tukaj. Kam so neki odšli? Pepca: — Motite se. Mr. Thomson. Ne vrjamem, ne morem vrjeti. —
Thomson: — Oho. Tomažev. Kaj pa ti delaš tukaj? Tomažev: — No, Pepca. kako se imaš?
Pepca (se obrne vstran in šepeta Thomsonu): — Tega človeka se bojim.
Tomažev: — Bojiš se me? Thomson: — Pijan je.
Tomažev: — Pijan, da, seveda sem pijan! Kdo je pijan? Thomson: — Stran! Spat! — (Ga divje pogleda. Tomažev gleda še nekaj časa Pepco. potem pa gre v hišo.) Pepca: — Pa je bil res tukaj?
Thomson: — Za božjo voljo, saj sem govoril žnjim. Pepca: — Ali je kaj vprašal zame?
Thomson: — Ne, ni vprašal, jaz mu pa tudi nisem hotel pove dati. Presenetiti sem ga mislil in kakor se mi dozdeva, se mi bo izborilo posrečilo. — (V daljavi se zasliši upitje in prihaja bližje):
—	Kaj pa je to?
Pepca: — Moj Bog, slutim nesrečo. Nekaj se je moralo zgoditi. —
Thomson: — Kaj se.hoče zgoditi. Veseli so. Kmalo bo žeuito-vanje. Boljše je. da se jim umakneva. — (Stopita za kulise.)
XV. Prizor.
(Na oder prihajajo možki in ženske. Vsi so zmedeni in letajo sem-tertja. Čujejo se klici: — Moj Bog! Kaj takega! Kdo bi si mislil.
—	Slednjič pripeljata na oder Kovačev in prvi fant Franceta. France ima raztrgano srajco, lase razkuštrane, usta ima odprta in divje gleda. Sredi odra obstanejo. Ljudje se stisnejo k hiši. Kovačev posadi Franceta na klop in sede poleg njega.)
France (govori zmešano, včasih tiho, včasih za kriči) : — Ali jo vidiš, mater starko?.... Poglej jo in skušaj se zamisliti v njeno
trpljneje---- Poglej jo deklico---- Ali veš, kaj se pravi z enim
samim zamahom uničiti srečo.... Kakor roža bo zvenela in ti jo
boš imel na vesti. Hahaha! Ali ji vidiš nevesto----Križem zemlje
se boste plazili po kolenih. Ne žulji, ne solze, ne kletve ne bodo več pojnagale!____ Postali boste ljudje, brez domovine, brez prijateljev----
Pepca (pogleda izza kulise, oči ima na široko odprte, hitro se umakne nazaj in zakriči): — France! Ostali: — Pepca!
Kovačev: — Stopi bližje. Pepca! Ne boj se ga, to bo kmalo mi nilo. —
France (gleda nepremično v tla in nadaljuje s komaj slišnim
glasom): — Pepca! Nezvesta----Kje si domovina? A, kaj par let
. .. Saj je vse zamanj. Čakaj! Tiho! Kako je že rekel učitelj____
Ničvredneži, vsi se enaki.... Ne Thomson je govoril. Plačati sem mu hotel, sedaj so drugi meni plačali. Oh, kako boli glava! Kako strašno boli!....
Prvi fant: — Po vode! Položimo ga na posteljo. Saj nam bo še umrl tukaj.
Kovačev: — Ustani. France! — (Za kulisami zajoka Pepca. Njen jok je tako pretresljiv, da se vsi ozrejo v ono smer. Tudi France počasi obrne glavo in ustane.)
France: — Ne, ne, saj ni mogoče. Sanjalo se mi je. Thomson (stopi izza kulis in se približa Francetu): — Ali me poznaš ?
France: — Ne. nepoznam te. Aha, že vem, učitelj si. Ti si go-
Franc Koritnik in njego-l va družina.
Roman Romanov.
(Nadaljevanje.)
Oče j« gledal v oblake in je to izpregovoril in tudi mati je vzdili-
44Da ne bi bilo toče!'*....
Zunaj je lil dež. bliskalo se jej in grmelo je. da se je stresala hi-h.a iu -»'t šklepetale šipe v oknih.
Ali pouehnvalo ie, samo še blis-1 i • .. . . i ki so se uzigali, grmenje se je culo v daljavi, samo oddaljeno bob-| neiije še iu dež je ponehava!.
Tončka j«* bedela pri ognjišču in I te je stresla, kadar se je zablis-nilo.
"Ali te ni strah, Franci?"....
Vprašala ga je. ker j1' stal mirno. ni si« zganil ob najhujšem gi'o-j mu in se zmenil za nevihto.
"Ne! Mene ni strah____"
Polegla se je nevihta in nehalo je deževati.
Odplavali so oblaki in i.dprla se je h pa nebesna modrina. Videti I je bilo, kakor da bi bila nevihta umila nebo, tako je bilo čisto in tako sveže.
Trave so se zravnale in rože so dvigale svoje rosne glave, debele kaplje so padale od drevesnih vej in naposled je posijalo solnee. —j Mehki žarki so se razlili po rosnih travnikih in po mokrih poljih in tratah se je zasvetilo od mnogoštevilnih bi se "o v.
Franci je šel v sobo iu je sedel k oknu.
"Jutri in še bolje pujutranjein pa stopim pred očeta in mu povem. ... Tako in tako. jaz ne morem drugače, kakor da pojdem.... Zakaj ne bi človek imel poguma iu zakaj bi bal belih cest, ki peljejo kri/.emsvet ?— . Pojutra-njem, ko bo nedelja, "pa stopim in povem popolnoma natančno!"
Zatrduo je bil to sklenil Franci iu mislil je potem lepo in mirno o vsi svoji liadaljui poti.
Popolnoma mirno je bilo že zunaj, solnee je sijalo, trave in rože so se dvignile, tuintam je še ka-) nila deževna kaplja od drevesne veje in čisto in sveže iu od nevihte umito nebo se je razprostiralo nad široko krajino.
V.
Miren poleten dan*je bil. Poldne je bilo minilo in vse je molčalo dale*" naokoli. Ni se zgenila bilka na polju, ni zatrepetal list in ni zletela ptica preko poljan.
Franci je sedel pod kozolcem. Potem je vstal in šel.
"Zdej stopim preden j in mu povem.... Kaj bi se bal in kaj bi odlašal!"....
In stopil je v vežo in odprl vra ta v sobo.
Oče je sedel pri mizi in je bral jz debele knjige. Franci se je približal mirno in počasi.
"Saj lahko. ... ali. ... *®
Očetov glas je bil negotov: del je knjigo na polico in je odšel. Na polje se je odpravil, po stezi je stopal in tam ga je opazil pod kozolcem : sam je sedel in zamišljen, oči so strmele v daljavo, obraz ie bil bled____
"Kaj delaš, Franci?"....
Ogovoril ga je in fant se je vzdramil. Stresnilo se je telo. zbudile so se oči. vzdih nil je. "Nič...."
Oče je odšel po poljski poti in, , Franci je mislil dalje. J ''Kai če so ljudje mrzli in če je v tujini smrt za slabotne ljudi!... Jaz vem. da sem močan, smrt bi premagal in zato se ne bojim tujine. .. . Smehljajo se daljave in J vabijo smeje se lepa bela cesta...' Z Bogom domača vas, z Bogom.' oče in mati in Tončka!.... in po beli cesti naprej do daljav in kri-žemsvet. .. . "
Mirno je mislil naprej in se je : namenil, da povpraša in poprosi j učitelja, mogoče župnika. Vse bo natančno zvedel in podal se bo ob I pravem času na pot proti mestu ln tudi oče bo zvedel, rekli mu bodo. naj ga pusti, in spremil ga bo lepega jutra doli proti mestu. Kaj i je nepremagljivo na svetu, če je t človek resnično pogumen in kdc i bi se bal tujine in njenih težav!... j — Daj, Franci, dvigni se, ti moj otrok, ki te ni strah in si pogumen !... .
Zdelo se mu je. da ga kliče moč sama. velika nadzemska moč da mu ukazuje.
— V tujino, Franci, čez hrib in goro, križemsvet. Franci, za srečo. za lepo bodočnostjo!... .
Solnee je zahajalo, nebo se je rdečilo. nalahko je dahnil veter, zamajale so se bilke, listje je zatrepetalo. zašumelo je sredi gozda---- Lepo je zahajalo solnee,
skrilo se je naposled za vrhove, zadnji žarki so obsevali gorska slemena na vzhodu, izginili so, o-temuela je zarja in prihajal je mrak. Temnelo je nebo in gostilo se je ozračje, že je gorela prva zvezda, že je zasvetila luna. Mehka luč se je razlivala po okolici, trepetale so sence, priplavala je pesem, tiho so sanjali lesovi naprej----
Vrstili so se vroči poletni dnevi, ni bilo dežja, nebo je bilo čisto in brez oblakov. Tudi megle ni bilo: vsa daljina je bila suha in či.vta.
Franci se je odpravil k učitelju; tiho izginil za vogalom in gori proti šoli. Učitelj je bil prišel nanovo v tisti kraj, pred malo leti je bil prišel po smrti učitelja in organista Koritnika. Po vrsti je umiral stari rod; stari Koritnik je umrl. umrla je stara gospodinja. brat je umrl, ki je bil učitelj stare šole. Samo dobro brati je znal in pisati in je učil isto umetnost vaške otroke. Tako se je golilo v stari šoli, ali podrli so jo do tal. sezidali so novo, in umrl je stari Koritnik. Nov učitelj je prišel, gosposko je bil napravljen in veliko lepega in učenega je znal povedati. In nastopila je nova Iružina Koritnikova, čila in mlada, tekla so leta. rastli so otroci.
i" siveli so lasje, umirale so oči in gube so legale po brazih..
Franci je prišel do šole. stopi1 ie v vežo in je potrkal na vrata. Začul je glas in je prijel za kliu-ko". —
"Dober dan!"____
Zaprl je vrata in čitelj je stopil pred njega.
"Kaj bi rad. Koritnik?"
Prijazno je vprašal in Franci je govoril brez strahu in mirno.
"Prosim, da bi mi povedali, kako se vstopi v mestu v šolo.... Rati bi šel. noč in dan in naprej in naprej bi se učil____"
Prijazno se je nasmehnil učitelj in mu je pojasnil vso pot. Franci je poslušal z veliko pozornostjo, gledal je naravnost v obraz in stal , popolnoma mirno.
"Oče me ne puste.... Jaz pa bi šel silno rad, učil bi se naprej
■	ni naprej.... Ce bi vi nemara rekli očetu, potem bi me pustili, gotovo bi me pustili____"
"Lahko rečem, Koritnik; v me-
■	sto pojdeš in postaneš velik go-i spod.... z Bogom, Koritnik!"
* Zaprla so se vrata in Franci je i odšel proti domu. Lepo je imel , pred očmi svoj načrt in ni obupa-- val. Popolnoma brez strahu je mislil na tujino, mirno se je domislil , na glad in ni se bal bolezni, i	(Pride še).
"Kaj pa ti, Franci?"....
Pogledal mu je v obraz iu Fran- , ci se je ustavil.	,
"Tako je. oče, da ne bi ostal več rad doma. V mesto bi šel v šolo. kjer bi se rad učil vedno dalje in dalje.... Tudi se nič ne bojim tu- . jega kraja in tudi tujih ljudi se ne bojim popolnoma nič....
Oče je vedel, da se bo zgodilo . to. da bo stopil pred en j in bo iz- < pregovoril.... Zaprl je knjigo in . ■<• je nagnil nazaj.
"Nič ni, Franci!.... Ti govo- . ris tako. ker si mlad in nespame- ; teli. Prerevni smo, da bi te mogli ; vzdržavati. kakor je prav in ka- i kor se spodobi. Glej, če bi šel, bi | stanoval v vlažnem stanovanju, la- | I čen bi bil. obleke bi ne imel in j /bolel bi in bi umrl.... Umrl bi. , Frane i. in mogoče se ne bi vrnil ] nikoli več domov. Ne misli, Fran-j i-i. nikoli več ne sanjaj! Strašno je | tued tujimi ljudmi, nikogar ni, sa-j ne> žalostna misel sredi srca. ..."
Franci je molčal ves čas in počasi se je obrnil in je odšel. Na pragu ga je srečala mati, zamišljeno ji je pogledal v obraz in je odšel mimo.
"Nič ni pomagati.... Pojde.. umrje____"	,
Mati je stopila v sobo in jc sedla na klop ob peči.
"Kaj je?"
Franci jc prišel in jc rekel, da J bi šel v mesto, v šolo da bi šel.."
Oče je povedal zamišljeno, knji-I go jc zaprl pred seboj iu sc je naslonil na mizo.
"Mi lie moremo: ni mogoče, da bi ga primerno podpirali____Toda pojde vseeno, vdal se je mislim in sanjam in sedaj se jih več ne | otrese.... Sel bo in bo zbolel in | mogoče bo umrl... V vlažnem stanovanju, ob slabi hrani, med tujimi ljudmi...."
Potem je molčal in tudi žena jc bila tiho in se je zamislila....
"Ali ni nič rekel?.... Povedal bi mu bil in oplašil bi ga...."
Cez dolgo je izpregovorila in se mu ozrla v obraz.
"Rekel sem.... Molčal jc in o-
bruil se je in je odšel----Nič ni
pomaati: pojde.....umrje...."
Utihnila sta oba.
Polmračno je bilo po sobi, okna so bila zagrnjena in velika muha jc letala pod stropom. Enakomerno je brenčala in gibala se je v počasnih krogih.
Zunaj je bila vročina velika, vse je molčalo sredi nje, ni se genila bilka na polju, ni vztrepetal list i na drevesu, ni zašumelo sredi gozda....
Nedelja je bila iu nedeljsko o-I blečeni ljudje so šli po cesti, fantje so š!i s šopki na žametnih klobukih in brhka dekleta z rdečimi i "ožami na kipečih grudih.... Vse je bilo nedeljsko oblečeno, samo zaprašen potpotnik je šel mimo, zamišljenega obraza s palico v ro-
l ki je šel in ni dvignil oči____
- " Pa bi še enkrat govoril z njim, ' mirno bi mu rekel in popolnoma
SSSS55
GLAS NARODA, 6. DECEMBRA, 1915.
Promet, trgovina in obrt v Iliriji.
Trgovsko-zgodovinska črtica. — Spisal Silvester Škerbinec.
-o-
da druge vojaške oblasti niso v to upravičene. Taka vojaška poveljstva so pa le v veejih mestih in garnizijah.
Nagodba z Ogrsko.
Kakor znano, poteče s koncem leta 1SH7 na godba z Ogrsko. O nagodbi in o načinu, v koliko bi jo bilo treba spremeniti v interesu tostranske državne polovice, se se je že dosti popisalo. Zdaj niso razmere za to. da bi se o tem kaj pisalo, vendar se to vprašanje po raznih avstrijskih iu ogrskih časopisih razpravlja, zlasti v tem oziru. ali naj se nagodba obnovi še med vojno, ali naj se poprej počaka konca vojne. Večina politikov je za to. da se mora, ne glede na izredne razmere, takoj pričeti s predpripravami, kajti tako važne zavede ni odlašat i. Ker je vojna itak strnila obe državni polovici v tesno enoto, je tudi pričakovati. da se bo nagodba tem lažje in tem trdnejše sklenila za daljšo dobo lei iu ne samo ua 10 let. kakor se je to že zdaj dvakrat (18i>7 in 1907) zgodilo. Gotovo je, da je stvar važna in da ne sme
j renite razprav
in za reforme ka-
Telmika, ki igra tekom svetovne vojne izvanredno ulogo. je praznovala tega leta znamenit jubilej : Dne 27. septembra je poteklo devetdeset let. odkar je prvi parni vlak stekel po železnici.
kor bi jih bilo želeti, pride najbrž le do obnovitve nagodbe v prejšnjem obsegu.
Kje j.- 4 OSI P MAČEK? Doma je iz Radleka št. 4. Pri meni ima rekomandirauo pismo m denar. Prosim ga. da. se oglasi. Ce ne dobil glasu od njega v teku 14 dni bom poslal denar materi v stari kraj. — John Debevc, Camp 36, Cheat Bridge. W. Va. (6-8—12)
Kdor je imel priliko videti ga pri priti jf> im,zll:lgodbeiiega stanja, delu, pri dispozicijah, ga je moral] Ker pa najbrž ne bo ^asa za ko-občudovati. V njegovi hisi ni bilo eksperimentiranja, premišljeno je tekla kupčija. Skrbno je čuval trgovske tradicije svoje hiše. Redko je najti trgovca, poznavanje blaga, kakor je bilo njemu lastno. Težko bi bilo odločiti, ali je bila roka ali oko točnejši sodnik. Gotovo je, da je obojna sodba zadela pravo. Spoštoval je svoj stan, po-zmd je njegovo važnost v ustroju naroda ter ga cenil in ljubil.
V našem narodu ima trgovina odprto lepo polje, pogoje ima za uspeva nje, dvigati more gospo-darsko blagostanje. Izpolnila bo svoje zvanje, dokler nam Bog daje mož takega kova. kakor je bil Ferdinand Sou v an.
Pokojnik je bil vrl sin svojega naroda, ljubil je iz globoke svoje duše prelepo našo domačo gruda, srečen, kadar je mogel bivati tam sredi zdravega našega ljudstva v okrilju kamniških planin. Naša trgovina je dala Ferdinandu Sot;-vanu za življenja s ponosom prvo mesto. Mrtvemu ohrani sama naj-, častnejši spomin, svojemu naraščaju pa bo stavila za vzor kot vzglednega trgovca.
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1916.
Izšlo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka štev. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naro da, 5. zvezek.
5.	Slovenske večernice, 69. zv
6.	Trojka, povest, namesto mo litvenika.
En iztis knjig po pošti stan« $.150, za naročnike v Pitsburghu Clevelandu in Chieagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam za logo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto. ki znaša samo en dolar.
ALOIS SKULJ, :P. O. Bor 1402.	N. Y. City.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
Kje je moj brat ERNEST PEČ-NIK? Pred letom je bival v Dawson, N. Mex. Pisala sem mu pismo, toda pošta mi ga je I vrnila s pripombo, da je odšel; v Oklahomo. Ako kateri i7.med rojakov ve za njegov naslov. | prosim, da mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi. — Mrs. I van-! ka Supanc. Box 165. Sublet.j AY v o.	s 6-8—12'
Iščem svojega sina ANTONA NOSAX. doma iz Gorieevasi pri Ribnici na Rolnjskem. Zadnje pismo mi je pisal iz North Da-
EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol kote in tja sem mu pisal štiri bloka od Union postaje na d. sni pisma, pa nisem prejel nobene- j strani W. Michigan St. štev. 413. ga odgovora več. Prosim cenje-J Za obilen poset se priporočam.
NAZNANILO.
1
Cenjenim naročnikom v Penn-; sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
ne rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sam oglasi svojemu očetu: Anton Nosan. 6104 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.	(6-S—12
JOS. SCHARABON.
Z A VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE (PRAVNI >''"'11 \T T^REDVI^TVO
Iščem JOHNA KNAFELJ. don-.a iz Grahovega pri Cerknici. Prosim ga. da se mi oglasi, ali če kateri od rojakov ve, kje se nahaja, da mi sporoči njegov naslov, za kar mu bom zelo hvaležen. — Joseph Šegar. 193 First Ave., Milwaukee, Wis.
10.000
fonografov se bo oddalo
ZASTONJ JSSE
I)a uvedemo in povsod razširimo svoje najnovejše 1 I-karatne pozlačene, za dvajset let jamčene ure, stavimo t<> veliko iw.mudbo in vsak. k«U»r kupi see.t i (»1 ti;is nro. dobi iMjle.u tega zastonj fonograf. ki igra vsake vrste rekord« iu luiii Columbia in Victor.. Če se hočete okoristiti s to našo ponudbo, potem nam pošljite ta oglas ter 2"» centov depozita, da se prepričamo. da hočete v resi:! kupiti. Nato vam pošljemo takoj zelo krasno 14-karatno pozlačeno uro, mežikali zenskm s trojnim pokrovom. 7. najboljšim mehanizmom te vrste, za kater«' je naša posebna nizka cena le $6.73. Poleg te^a vam damo zastonj fonograf t-.-r tudi elegantno verižico s priveskom. Ko se bo prineslo nro s fonografom ua vaš .	•	• dom in če se vam dopaile. potem plačajte ostanek. Te ure so jamčeue za dvaj-
ki je pooblaščen pobirati naročili- set let in tekom tega časa jih zastonj popravimo ali izmenjamo za drugo. Ti no ill izdajati tozadevna potrdila, ba nam je le poslati 2.*» centov za poštnino skupno z uro. da se pokrije poštne Sedaj se mudi v Forest Citv, Pa. stl'Oške. Nezadovoljnim vrnemo denar. Iz. Cana«'.e je treba poslati ves dena: in okolici	*	: vnaprej. Pošljite svoje naročil«, hitro, dokler imamo veliko zalotro fonoirrafov.
Upravništvo -Glas Naroda"!	HAMMOND SALES CO., Dap. 224, St. Louis, Mo. -- ---------
Mr. ZVONKO JAKSHE,
Zakaj je čiovek bolan?
, „ , „ _ . . , , .	V največjih slučajih zato. ker ne dobi zdravil, ki bi direktno delovale na
">odIsi kakršnekoli vrste Izdelujem ^	bole2en. XslSe zdrnvil:l iz Dom. Lekarne pa so v tem oziru zanesljiva. Zato
oopravlj m Po najnižjih cenah. * de	| >uli> tudi poma?ali rojak,,m k zdravju. ka jim druga zdravila ui<o nič poma-
lo trpežno in zanesljivo. V poprav	j ,a> Kakor smo IKUnagali druginif tako lahko tudi vaiu. ako st. na nas obrneU,
zanesljivo vsakdo pošlje. ker sem ž-	; Ak(, gte lM>,n, liaroC.ite si Pravila, nad 18 let tukaj v tem poslu in seat.
v svojem lastnem domu. V poprave*	, ,	^ za ^ bo|pzni ^ l(oh.e križ< rane, maIokrvuost. splošna
vzamem kranjske kakor vbp drug-	1	i
haimonike ter računam po delu ka
koršno kdo rahteva brea n««l*]jni	,	__________
vprašanj.	j	J. F. DOLENC,
JOHN WEXZEL,	I Box 819.	Milwaukee, Wis.
1811 K*«* «2*ni St.. ffovelArtd OM»	1
to bo vam v korist. Mi imamo za vse deče bolezni dobra zdravila: za želodične bolezni, bodisi slaba prebava, napetost, pečenje, za jeteme bolezni. ledične. boleč križ. rane, malokrvnost, splošna slabost, tajne bolezni, moška onemoglost itd. 1'omade za lase. odpravo krofa-itd. Vsa naročila se rešujejo strogo zaupno. Pisma naslovite sledeče:
Poraba železnih cest iz katerih pRyA HflVAS* O-SLOVENSKA
so se kmalu razvile železne proge z valčnega železa, se je vršila se veliko poprej. Na železnih progah, ki so bile napravljene za prevažanje težkih tovorov, so začetkoma porabljali konje ali druge živali kot gibljive sile. Leta 1804 je potem Richard Trevethik .poskusil. porabiti na kolesih tekoč in s paro gnan stroj kot vlak. Poskusi so se delali v nekem premogovniku v južnem Walesa in so služili za zboljšanje prevažanja premoga. Podobni stroji so se zgradili tudi v Nemčiji; najinteresantnej-ši je bil stroj, ki ga je zgradil plavžarski nadzornik Krigar v Berlinu in ki je bil leta 1818. dovršen.
Prvo, za redni pro m t porabno lokomotivo pa je zgradil leta 1814 George Stepliensou. In dne 27. septembra 1825 je stekel prvi o-sebni vlak na progi Stockton— Darlmgton. ki ga je vlekel Ste-phensonov stroj. Stroj, ki je začetkoma imel le največjo hitrost šest angleških milj (10 kilometrov na uro, se je v naslednjem času kmalu zboljšal.
Danes je, kakor znano, parni stroj na suhem glavno prometno sredstvo in če bi ga ne bilo, bi najbrž bilo že svetovne vojne konec.
Iz Avstrije.
Brzojavni promet v okolišu jugo-zapadne fronte.
Pred. kratkim se je poročalo, da morajo iti kupci jski brzojavi ter brzojavi zasebnikov, ki služijo
splošnemu interesu, od vojaške do vojaške oblasti ter da jih mora oddajatelj predložiti postajnemu, vojaškopostajnemu ali etapnemu poveljstvu. Sedaj pa razglasa vojaško poveljstvo v Gradcu, da morajo trgovci in obrtniki kupčijeke brzojave dati v cenzuro izključno le pristojnemu vojaškemu (etapnemu) postajnemu poveljstvu in
TOVARNA TAMBURIG V AMERIKI
jI

priporoča s« vs«»n. Slovenskim tam-bura'ikim zborom, k»kor tudi poes-mezuikom, ki ljubijo tambuie. V tej tovarni je irde-lujojo tauibure pc lujnoTejiaia si« t*, ■a in ntjpopvlnej^ iih umetniških načrtih.
Okrašene so z bi-«eri is vsakovret- , oimi roiami.
Velika zalog* vsakovrstnih godal in najboIjFih gramofonov ter fini) slovenskih plošč i. t d.
Veliki ilustro■rani cenik a slikami polljem vsakemu saston].
bolezni. Želim, da me pozr.jjo vsi kot prijatelja—da vedo kdo sem jaz kaj sem storil v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slik. vam lahko spričuje, da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim že dol?o vrsto !et; moji lasje so danes snežo-po dolgih let j h študiranja. raziskavanja in dela. Skrbno seru proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene boiczni. ki se tako tešku zdravijo in o katerih ima mnoRO drugih zdravnikov lc površno znanje. Želim, da mi vsak bolan moški in vsaka bolna ženska zaupa svoje teškoče in tajnosti; vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pišite r>o brezplačno knjižico, katero vam nudim, in čitajle mojo poslanico nadc.
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zera, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca se
lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar- ^ nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
Pišite še danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatk' koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezplačno Knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot Ic zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša teškoča obvladati.
F?
Kupon za brezplačno knjižico.
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še dnrv: Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
Dr. J. Russell Price Co..
S. 1100, 208 N. 5th Ave., Chicago. III.,
Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo z;lnivnHko rcnfžlco popolnima zastonj in poštnine prosto.
Iran Benčič
4*54 SL Clair Ara..
tn«v«land. Ohio.
$6.50 ZLATNATA URA 14-KARATNO
$«300.00 nagrade se plača onemu, ki more dokazati, da so drugI, pre<> našo Lrranreduo ponudbo, pr.idujali na -1 kam en o v, 14-karatno pozlačeno uro jau; ceno za 20 let. cenejSe kot storimo mi in da so dali 31 darov poleg ure ZASTONJ. Za to ponujamo to nagrudo $500.00 v gotovini. Da se našo. na 21 kamenov. 114-karatne ure, jamčimo za 20 let, čim bolj mogoče razširi, stavi jamo to izvanredno ponudbo ter prodajamo ie dragocene ure le po $6.."30. Polec vsake ure i da 31 daril, kot so naslikana zgoraj, popolnoma ZASTONJ. Kdor nam toraj pošlje svoj natančni naslov s tem oglasom ter depozitom 25 centov v znacikali ali gotovini, temu pošljemo takoj pozlačeno uro na 21 kamenov, jamčeno za 20 let. z najboljšim kolesjem te vrste hi poleg vsake ure dajemo popolnoma ZA , STONJ gorenja darila, ki so sledeča: Verižica s priveskom, prstan, pipa pomanjšana t. zapestnik z uro. zapestnico, set gumbov, model revolverja na 5f° i kalibrov, britev, harmoniko, križec, pritikline k kukalu, jermen, (importirana t odprta (model) ura, bodalce, usnjata mošnja za tobak, niklasta baksa 7.:\ užigallce, (pomanjšana) alarm-ura, (pomanjšano) operno kukalo. Ko se bo prineslo uro in darila ua vaš dom ter boste zadovoljni, potem plačajte ostanek $6.25 skupno s 30 centi za pošiljalne stroške za darove. Ce bi pa ne bili zadovoljni, ne sprejmite in vrnili vam bomo depozit 25 centov Predvsem Je treh* j misliti na to, da so naše 14-karatno pozlačene ure na 21 kamenov jamčene »a 20 let ter popravljamo ali izmenjamo naše ure skozi 20 let popolnoma zaston j »ter po sprejemu 23 centov depozita za ekspresne stroške. Ako torej kupite od nas.uro. ne riskirate popolnoma ničesar. Vsa naročila iz Canade ie treba nbi Catt vnaprej, Naslovite nataačno tako: UNITED COMMERCIAL COMPANY, Knickerbocker Bldg„ Dep. 56, Filth Ave., NEW 10K&, N. L
i iu /a povzdigo svojega podjetja. <>n ni poznal polovičarstva. Mo/,. ki <zK je dičila vzgledna eiljnost, ni ljubil praznili besed in plitvega pregovarjanja. Temeljito je , preudaril iu razmislil vprašanje j na v se plati, potem pa je šel ne-.1 vratno na izvedbo — do cilja n nspelia. I/, skromnih začetkov, ':/. i»onižuih kupčijskih nastavkov je pripravil v Ljubljani firmo Franc Ksav. Souvun, kateri je bil duša, na odlično stopnjo ter ji /.ugotovil izvrsten glas daleč pre-, ko mej ožje domovine. Nekdaj neznatno kupčijo je dvignil v krat-! ki dobi ua visoko stopinjo. V n*1-: dolgih letih je pridobil podjetju veliko obsežnost, tehtovito velja-
i vo in odličen sloves. Pomen njegove osebnosti sega čez delokrog lastnega podjetja. t> ima ljubljanski trg tako dobro ime. -če ima
ljubljanska mannfakturna vele-
trgovina na jugu uglajeno pot da-
! lec naokoli, gre Ferdinandu Son- ,
! vanu odlična zasluga za to. Od vstopa v trgovino je uveljavljal
i načela in vodila v kupčiji, ki so
'leta iii leta y praksi dosledno iz-'
Starešina slovenskega tr-i govstva.
N"a svoji grajsčini Volčji Potok, je umrl starejšina slovenskega tr--•■.\stva Ferdinand Souvan. Slo-' venski inirod je za gospodarsko, življenje izgubil z njim prvored-, no enoto, komaj neuadoniestoo.' •leklena njegova narava je dolgo kljubovala hudi bolezni, naposled je podlegel ter moral v starosti 7t>j 1» t k vf.'m • m p<H-itku. Dasi težko i bolan, je bil vendar do zadnjih! dni z dušo pri trgovini ter ji je! bil do zadnjega v resnih časih u-} vrsten svetovalec.
Pokojni Souvan je imel vse' lastnosti, ki zagotavljajo uspeh v trgovini. Oblagodarjen od narave z redko darovitostjo, ki mu je o-! mogočila, da si je zlahka zbral eelo zakladnico splošnega in tr-. govskega znanja, je bil izredno j domoljuben, vztrajen brez prime-i re in neupogljiv. Samorasel mož I j. d'^k-dno stremi! za napredkom1
(Konec.)
Zn Ilirijo dobrodejue posledice Napoleonovega odloka so se ktna-lo pokazale. Z o v začetku deeembra I'.'lO je nazuanil pariški list 4Journal de I'Kmpire", da je sklenilo več grških trgovin na Dana ju preložiti svoj sedež v JJijbljano ali v Karlovee, ker je !iil<> le odtod mogoče pošiljati v It. lip* in na Francosko volno, ki s i io dobivali i/. Levante. Tudi trg vstvo je začelo uporabljati ikivo prometno cesto. Januarja l-Ol s« prišle prve velike, večinoma iz volne, voska in kož obstoječ" pošiljatve iz Turčije skozi -Metliko v Ljubljano in koncem stega nuseea so pozdravili tukaj prve na Francosko potujoče turške trgovske sle. ki so zapustili svojo prejšnjo pot skozi Ogrsko iu Dunaj. Odslej se je promet iz-"ediio dvigal na vseh ob novi tr-/«>',■-.!<• eesti ležečih krajih, zlasti k Ljubljani, ki je tvorila, kakor smo že omenili, križišče cest. ki so vodile o>i severa proti jugu in od vzhoda proti zapadu. Po uradnih statistikah sodimo, da je ta pro-net najlepše cvetel šele proti koncu leta 1811., k<» je združena italijansko - francoska mornarica potisnila angleško obležno bro-dovje iz Adrijajiskega morja. Ko je Adrija postala varna za promet francoskih trgovskih ladij, je francoska vlada s posebno vnemo trudila, da izpelje krajše in cenejše, v luke Reka, Senj iu Dubrovnik vodeče ceste ter dala tem In kam iste predpraviee kakor že poprej Trstu. Od tega časa je iz Turčije največ blaga prihajalo v te pristane in odtod na Jadijah v Jakiu ali Ueuetke, kar je znatno zmanjšalo promet z daljuio na ilirski trgovinski cesti; za promet
*	bližino je ta seveda ostala še vedno važna iu njeno tehniško izpopolnjen.] • za časa Francozov je bilo dež« li v največjo korist, dtn kler niso v petdesetih letih preteklega stoletja izpeljali Želez-
Tu«i; .»hrt in industrijo v Iliriji je francoska vlada kolikor mo-go-« e pospeševala bodisi s tem, da je oživila že obstoječe obrti oziroma di,:na«-o industrijo, bodisi s tem, tia je dovoljevala novoustanovljenim ;>o ijetjem j »osebne prednosti. Ti!ko je januarja 1S11 Franeoz
•	lož« t' 1 Hi 11 on ustanovil v Tržiču tvornieo za kose in noževe kliuje ter združil večino delavcev, ki-so se do tedaj doma pečali s to obrt jo. Dne :J0. marca 1811 je nastali v Tržiču požar, ki je uničil izmed j 1st tamošnjih hiš 152, med temi najbrže tudi Duttonovo tvornieo, ker od tega časa naprej ne nahajamo več tozadevnih oglasov v "Tčlegniplie officiel".) V Trstu s«, ustanovili s pomočjo vladne *len:«rne podpore tovarno za por-e- Liri "po angleškem vzorcu": njeni izdelki naj bi izpodrinili tedanjo državno dunajsko "k. k. Poreellanmanufactur". Državna steklarna v Zagorju, ki je bila
■ »od monopolno upravo idrijskega} rudnika, je bila tekom leta 1811.1 znatno /.v« "ana, tako da je včasih imela do :»00 delavcev — za teda-j nji čas vsekakor veliko število. Njene izdelke so hvalili tudi zunanji časopisi kot ';cene in boljše i. •• . ,. i K'»t avsirijsKi ter so imeli mno-j
go kupcev. Prav znatno je vla«lal pospeševala tudi tedanjo, še v |>o-j vojih s«- nahajajočo žimnato obrt j v Kranju in njegovi okolici:' - i t -_ra j»» več trgovcev, ne-j
Jkatevi izmed njih tudi na tržaškem trgu. začelo zanimati za t<» panogo obrti.
Kar se tiče skrbi za izobrazbo mladih ljudi, ki bi se posvetili o-brtnemu stanu, je odredil Napoleon z odlokom z dne 27. julija
1811	ua "Cesarski šoli za umetnost in rokodelstvo" ("Keole im-pčriale des arts et d.-> metiers''V
i v mestu Chalons sur Mame za j mladih Ilircev, ki bi se hoteli lotiti sem spadajočih obrtov, brezplačna mesta za dveletno dobo. I Ta šola je učila umetno ključa v-1 j ničarstvo. litje kovin in je imela jdela\-nico za izdelovanje matema-tiškega orodja; vrhu tega so se; učenci učili obrtnega risanja in i francoskega jezika.
Kakor je vlada praktično pospeševala trgovino in obrt, t:ikr. J je tudi skrbela za organizacij«1 in pravno varstvo, zlasti kar se tiče trgovine. Trgovske zbornice, ki , jiii je Napoleon že leta 1803. na Francoskem reorganiziral, so bile sedaj tudi v Iliriji ustanovljene. V te zbornice je bilo poklicanih v Trstu enajst, na Reki in v Dubrovniku pa po devet udov, ki so potem poslali dva oduosno po enega delegata v "trgovski osrednji svet" ("Conseil centrale de'commerce") v Parizu. Članom trgovske zbornice v Trstu so bili imenovani 19. novembra 1811: Ignace Hagenauer, F. F. I. Baraux, August in Masars, Joseph de Cram-pagna, Philippe Gristi. George Pillepich, Theodore Meehsa. Ci-! riae Catraro. Ignace Gadolla, Aron Parente in Etienne Risnieli. Na Reki pa sledeči dne 30. no-\embra 1811: Paul Scarpa, Jean P». Anderlieh, Christophe Sei-|>is. Vincent Thiepolo. Andre Louis Adamich. Angelo Lieudi. Guil-lome de Ridder. Joseph Tomas-^ich in Saul Negri. — Z governer-jevim odlokom z dne ."». februarja
1812	je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo trgovsko sodišče, pri katerem je bil predsednik Do-mian, sodniki pa Jean Jager, G. Froerentsieh. Antoine Primitz. Nicolas Gasparotti ter namestnika Lepuschitz in Gallč. V področje tega sodišča, so spadali iz trgovinskih zadev izvirajoči pravni prepiri. Za trgovsko sodišče je bil odločilen trgovski zakonik, ki je na Francoskem -stopil v veljavo dne 1. januarja 1808 iti tvoril de! /a-konika ''Code Napoleon". Novi -cakonik j" imel prednosti, da so ■je po njem hitro reševale vse za-
f leve. tudi to vrlino, da s»* je ozi-"al na pravne nazore in običaje, 'vi s i» bili udomačeni v trgovini, ločini splošno pravo, po katerem -o se do tedaj razsojevali pravni Vučaji v trgovini, tega ni jirav lič upoštevalo. Vsled tega je novi rgovski zakonik pomenjal izboljšanje pravnih razmer v trgovini, katero je posredno ne malo pospeševal.
To so v kratkih potezah nared-be francoske vlade za napredek orometa. trgovine in obrti v nek-i lanjih ilirskih pokrajinah. Ce-! prav t»* naredbe niso ostale traj-[ ne, so vendar zapustile v deželi do današnjega dne marsikako znatno sled in to kljub dolgolet-j nemu Metteraiehovemu sistemu, ! ki je poleg potiškega robstva smatral za svojo glavno nalogo, izbrisati vs.iko sled in zadušiti v j prebivalstvu spomin na francoske j ča.se. Žal, da ta sistem ni upošte-I val tudi važnosti ilirskih pokra-Ijin za promet z Orientom.
!■■■■■	........I
vajana, dala ljubljanskemu trgu sedanji glas posebne soliduosti. Njegovo oko je zrlo daleč naprej, ni mu bilo za trenuten uspeh; za-metaval je sejmarsko iznajdljivost, ki se hitro obrabi, izpozna in zavrže. Prepričanje ga je vodilo, da more le resno, dobro in pošteno delo blagosloviti trgovsko hiša. Na taka načela oprto trgovanje se je možu njegovih trgovskih talentov moralo obnesti iu to tembolj, ker gji je spremljala pametna štedljivost ter je znal zbrano držati.
Njegova hi^a je vzgojila slovenski trgovini lepo število mladih trgovcev. V praktični šoli tako izvrstnega trgovskega mojstra se je moral izvežbati za dobrega trgovca vsakdo, kdor je imel po-klie za trgovino in dobro voljo. Ni se postavljal v prednje vrste, nerad je stopal v javnost. Trgovina je bila 7»olje njegovih velikih zmožnosti. Kot temeljit strokovnjak je užival vseobčo spoštovanje. Uspehi in pridobljeno blagostanje ga niso izpreuienili, vedno mu je ostala ljubeznjiva vljudnost in prikupna ljudomilost.
pozlačena	f^/Ov
21 kampnnv
pr,,mc ------------------------------- " ■	......... I
šlev-io uUca "u Box.................—..... r..... .............. j
fr	Mesto ______________________________Or? .v.
FREE

GLAS X AR ODA, 6. DECEMBRA. 1915.

fr
WATERLOO
Francoski spisala: Erckmann—Chatrian.

Za "Glas Naroda" prevel G. P.
2"»	(Nadaljevanje).
^ . 1	XV.
V SHaliurgu smo dobili stanovanjske bilet.«*. Moj bilet *f je glasi! na bivšega tiskarja Jareiss, ki je poznal oeeta Ouldena in teto Grete.
Z inojini novim tovarišem. Juhami Buebe, xias je pustil j<'sli ob njegovi lastni mi/i. Ta moj nov i tovariš ni jedel do svoje rekmtue »lobe ničesar drugega kot krompir. Raditega je drobil eelo kosti, na kateri,i ni bilo nobenega mesa ver. .Jaz sem bil v tako žalostnem raz-poi<j£t-uju. da mi je naravnost povzročalo muke to drobljenje kosti.
(J<'•«■ Jareiss nie je hotel potolažiti, a to. kar mi je povedal, j«' le š<> povečalo mojo žalost.
Ostanek dneva in prihodnjo nor smo preživeli v Kaaburg, nakar smo jnihodnji dan korakali do vasi Mezieres, naslednjega do Vic in nato do Solgtir. 5. smo se konečno bližali Metzu.
0	našem maršu vam ni treba nadalje pripovedovati. Vojaki korakajo, polni prahu, s tnrnistro na hrbtu in pnško kot se komu ljubi. o«l etape do etape. S smehom iu likanjem se gre skozi vasi. Ce pa je rlovek žalosten, k<-r misli na svojo ženo, prijatelje ter vse drage, kateri' je pustil /a seboj, potem gre vse to mimo duševnih oči kot meglene slike. Sto korakov naprej se ne misli več nanje.
I/ sanj itn - ji- /budil pogled na Metz s svojo ponosno katedralo, s svojimi starimi hišami ter črnimi okopi. Celi dve uri pred dohodom smo mislili. <hi smo že pred okopi. Ker je bilo zelo vroče, se je vse podvizalo. da pridemo čimprej.■ v sein-o. Tedaj sem se zopet spomnil na polkovnika Desmieheles. Majhno, čisto majhno upanje se je zbudilo v meni in mislil sem si sam pri sebi:
Ah. ee l»i hotel tako srečen slučaj! Potipal sem na mesto, kjer sem imel spravljeno pismo. ( Vbedej ni ni<" več govoril z menoj. Obračal se je proč ter vrgel le od časa do časa name pogled od strani. Nič vrč ni bilo tako kot preje. On je bil seržant in jaz navaden vojak. Bila sva si sjrrr šr vedno dobra, a razlika je vendar obstajala med nama.
Poleg mene je korakal Johaun Buehe. s skrivljeuim hrbtom ter mi notri obrnjenima nogama. Edino, kar je rekel včasih, je bilo. da ga t išče •"•reviji iu da bi jih morali obleči pravzaprav le za parado. V dveh mesreih službe se podčastniku, ki ga je uril, ni posrečilo zravnati mu noge in hrbet. Na svoj način pa je zrlo rahlo korakal ter se ni skoro nič utrudil. Kom , no. krog pete ure popoldne, smo dospeli do zunanjih utrdb. Odvzeli ^o nam parolo, nakar je stotnik na straži koman-diral: — Pa^sče!
1	Johni so pričeli udarjati in stopili smo v to mesto, najstarejše kar sem jih kedaj videl.
\ Metzu, kjer se stekata Krillr in M osel. je videti hiše s štirimi ali petimi nadstropji, razpadle zidove, preprežene s številnimi tra movi. Vsr to jr tako staro kot gore in reke in prav zgoraj moli streha naprej za eelih šest črevij«v ter meče svoje temne sence v vodovje, v katerem plavajo stari črevlji. cunje ter mrhovina vsake vrste. —
< e >.• ozre človek v zrak, v kakšen kot za podstrešjem, se vidi 1'i'rzdvoijino obraz kakega starega Žida, s sivo brado ter skrivljeuim nosom ali pa otroka, ki je v večni nevarnosti, da. pade v globino. Met/ je v resničnem pomenu židovsko in vojaško mesto. Tudi bera eev m- manjka tam. Se slabše je kot v Mainzu, Strassburgu in celo v Frankt'urtu. če se nj od tedaj kaj izpremenilo. Dandanes ljubijo i.amj .-e ljudje udobnost in mesta postajajo od dne do dne lepša.
skratka mi smo korakali skozi ta čudoviti mestni del. pri čemur su mojr oči kljub veliki žalosti z zanimanjem zasledovale prizore, ki so se nudili. V mestu je mrgolelo v tem trenutku narodnih gardistov, ki so prišli i/ Longwy. Saarlouis in Bog ve odkod se in ki so morali nadomestiti vojake, odhajajoče v vojno.
Prišli smo na n.-ki prostor, na katerem je bilo polno posteljne oblek si a in ti ja kov in druge robe, katero so dobavljali meščani za eete Pred neko vojašnico, v kateri so bila okna vsa odprta, se nam je ukazalo sneti puške z ramen iu tam smo čakali v misli, da se nas bo nastanilo \ vojašnici. Po dvajsetih minutah pa se je pričel apel n \ snk je dobil J:> reutov ter bilet za prenočišče. Odstopilo se je m \sMk jc šel svojo pot. Johan Buche, ki ni še nikdar videl nobenega d rug--ga im sta kot Pfalzburg, se ni premaknil z moje strani. Nas bilet nam je nakazal stanovanje pri Elias Meyer-ju. mesar-\'alery cesti. Ko sva prišla pred hišo, kje jr mesar ravno re-. i. p'>sta 1 slednji ze|o jezen ter nas je sprejel vse drugače izno. 15»! jr {o debel Ž;d rdečega obraza, ki je nosil na rokah sih vrljkr uhane. Njegova suiia. žolta žena je. prišla po stop-avzdol irr sr pvičela kregati. Rekla j", <la je imela že včeraj \> r predvčerajšnjem vojake v hiši. da ji jr pjsar v mestni hiši neprijazen ter ji pošilja na vrat vsaki dan vojake, d očim ne dobijo sosedi ničehar in tako dalje.
Kljub temu pa so nas piistili noter. Za njo jc prišla hčerka ter i a j u opa/t > ■■ a 1 a ii! nato debela, /elo nečista dekla. Ti ljudje stoje še
- •"•'•d mojimi duševnimi očmi. ko s,, tako stali v starinski sobi ter naju opazovali.
Hčerka, ki je imela dvoje zelo črnih, blestečih oči. je rekla par b-se I proti svoji materi, nakar sr j,- dekli ukazalo, naj nas spravi v herns;,;,* s,,},,, ,l<( podstrešju. \'si Žiiljr imajo namreč berače, katere po-
JU \ Si, zal III rs« kot prijj in v u še njicah n
—	Trobijo k apelu.
Poslušal sem in v resnici jc bil signal. JLmela sva ravno toliko časa. da sva se oblekla, navezala turnistre ter odšla navzdol po stop-njicah. Ko sva prišla na trg. je bil že zbran bataljon.
Nato je prišel municijski voz in dobili smo ostre patrone. Navzoči so bili major Gemau, stotnik in vsi častniki. Tedaj sem videl, da je vse izgubljeno in da nimam ničesar več pričakovati. Ko me je v tem trenutku pogledal Cebedej od strani, sem obrnil pogled vstran. Istočasno se je glasilo povelje:
—	Puško na ramo. V dvoredu na levo, marš!
Zadoneli so bobni in korakali smo v koraku. Slo je preko prvega mostu in preko drugega in korakali smo proti Thionville.
(.Nadaljuje M}.
i .i tovariš je bil zelo zadovoljen, dočim srni bil jaz zelo slabe ^oljr. Kljub t mi u smo šii za deklo po stopnjicah, na katerih je člo-K ■ dr>e] , j-a.li samega blata. Tako smo prišli v podstrešno sobo, v kateri jr bilo razobeseno perilo. Tudi da nisem bil v tako slabem razpoloženju. bi se i zdela ta soba strašno ostudna. Imela sva le en stol in en slamnjak ter odejo za oba. Pri vratih pa je obstala dekla, z > 1'V.isu.joeiui pogledom, kot da pričakuje za to stanovanje še posebnih komplimentov.
s. d' I sem ter odložil svojo turnistro v zelo slabem razpoloženju. Isto j,- storil Buche in dekla se je ze pripravljala, da odide po stop-njieah navzdol, ko sem ji zaklical:
Počakajte, midva greva tui navzdol ter si nočeva zlomiti vratu na stopnjicah.
K sv a izmenjala -i-.-vlje in nogavice, sva šla v pritličje, da si kupi a mesa. dobami jr šel po kruh k peku onstran ceste in ker sva imc-la pravico na prestor pri ognjišču, sva šla v kuhinjo, da si skuhava lia-kupljeuc stvari.
>\i ••_' osni. ur. j.' prišel k nama mesar, z veliko pipo v ustih. Bila s\,« ravno gotova z obedom. Vprašal naju je. iz katere okolice da \a. a jaz mu sploh nisem odgovoril, ker sem bil preveč slabe volje. Juhami Buche pa mu je pripovedoval, da sem urar v Pfalzburgu, nakar »0 je ta človek spoiloluirjšr vedel pro ti obema. Pripomnil jc. da potuje njegov brat po Alzaeiji in Lotaringiji z urami, verižicami in drugim blagom in da sva mogoče že delala kupčije.
•Ia/ >eiii mu odvrnil, da sem našel njegovega brata parkrat pri
■j 11 spod u Guldenu in to jc bilo tudi res. Nato je zaukazai dekli, naj i.Hu.a piinese blazine. Sla sva spat, kajti bila sva zelo trudna in zaspala sva takoj. Jaz sem nameraval zgodaj listati ter pohiteti.v orožarno. spal sem pa še. ko me je potegnil tovariš za roko ter rekel; •
1 dobit« "GLAS NARODA" tkosi itlri mesece dnevno, trvxemM nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, teko, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirik mesecih. "GLAS NAKODA" donaia dnevno poročila s bojišča in rasne slike. Sedaj ga sleherni dan raspoiiljaino H,000! — Ta številka jasno govori, da je lift selo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada t strokovne unije.




Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL

70e. gallon BOc. ..
Prodaja belo vino po .... črno vino po ....
Drožnik 4 gallone za ........................................fll.00
Brinjevec 12 steklenic za,................$12.00
4 gallone (sodček) za....................$16.00
Za obilno^naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave., N. E.f Cleveland, Ohio
■ «|||#i i ma Ob
I
<Bfcll IIIII Mlatil II lliiw ill III sill
en

MODERNO UREJENA
TISUlVi GLAS NABOB I
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
•	* • A
• • DELO OKUSNO • •
•	m • •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE,
•	I • £
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIO PUBLISHING GO.
82 Cortiandt St., New York, N.Y.

NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois In ■flaeonain naznanjamo, da jih ho a obiskal nai lastopnik
t
r
Veliki vojni atlas
Mr. TRASE. MEH
materi je opravičen pobirati naroi rno ca list "Glas Naroda" in is • a jati pravoveljavna potrdila. Ko akom fa toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'.
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"The Bureau of Industrien and Immigration'7 za državo New V^ork varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali.
Brezplačno se daje npsvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parohrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v natarali-^acijskih zadevah: kako: postati Iržavljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Sarge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: 26 Kast 29th St.. odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure.
P8SOB ROJAKI!
Najbolj a-osfico ma
:ilo za Senike in moSke Ate. kakor tu- V ti za moške . \ irke in brado. \ ko e« rabi to nazilo. zra-■tejo t 6 te-<n)b krasni, roatl in dolgi asje. kakor :ad! mehkim erasne brke in brada in nebo-lo odpadali ia ne oaiTeli. Revmatlzem. koitibol ali trganj« ▼ ro-Kah. noerah in križa ▼ 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. tare. kraste in (rrinte. potne lose, kurje oči, brado vice, ozebline t par dneh
-jopolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brat »peha rabil, mu jamčim za 15.00. PiSite takoj po •ecik in knjižim, pntljem zantnnj.
JAKOB WAHClČ,
fojsknjočih se evropskih drža? in pa kohiuj-slrih posestev vseh yelesil
Obsega 11 raznih zemljevidov
na 20tih straneh in vs:ika stran ie IOVj pri 131 o palca velika
Cena samo 25 centov
Manjši vojni atlas
clMsga devet raznih Kem]ie\^do-
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortiandt Street..	New York, N. Y
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON j« vreden destt (19) ■ASSAM CIGARETNIH KUPONOV &ko m f» predloži »kupno i devetdesetimi (90) ali ret ree oiml HASSAN CIGARETNIMI KUPONI t kiti as tik HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ ali »si
THS AMERICAN TOBACCO CO* Prsatim Deit 49« B-oome St.. Nrv» York, K. X.
Ta ponudba ugasne 31. marca 1916.

Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcIH. Cena 15 centov.
1093 E. 64th St.,
Cleveland, O.
XjlJ pr&vUe ptmtoul, »»emjakl ts firiavslkl • fmjlsf Cstmer
"Doli z orodjem!"
Lev Nikolajevi Tolstoj le »inl: KnJUio sea ■ rollkla «111-|ioa prebral iu v njej naSel veliko koristnega. Ta kajlss «Slo rpllva na človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla mulama Bta«! al Silo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli s orožjem Je pravo oglodalo aedaajt-Ba Caea. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da w bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: aelo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raji« poljubil« V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Bosegger piše: Sedel sea v aakaa goadn pri Krleglacb in sem bral knjigo a naslovom "Doli ■ orodjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahka rečem, da sta ta dva dneva wekaj posebnega v mojem tlvljenja. Ko sem Jo prebral, sem saielel, da bi se prestavilo knjigo t ts« kulturne Jedke, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v lolah ne smelo manjkatL Na sveta so dražbe, ki raaiirjajo Brste Plimo. 111 bi m at moglo ustanoviti droiba, ki M rasilrjala te kaj igo?
H carl£ Marti 1-3 To jo najbolj oiarljlva kaj Iga. kar asa 01 fdaj bral..
0. Neaauwa Hofer: — To je najboljfla knjiga, kar so Jlk sp»-
nll ljudje, ki se borijo m svetovni mir....
Hans Land (na shoda, katerega je Imel leta 1890 ▼ Berllaa)! Ve bcm clsvll knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-aodfl. Naj bi tudi ta knjiga naffla svoje apostolje. ki bi BI ftajo krliemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister Donajewskl je rekel v nekem svojem govora t poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi spisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Iki strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. ProalnnVas, posvetite par ur temu delo. m^H Ca n a% bo alkdo več aavdoieval sa vojno, ie bo prebral to kajlgoi OKNA M CKNTOY.
MsJk Jo prti
Slovenic Publishing Co.,
Š2 Cortiandt Street, Hew York City, N. T.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. —-NAROČITE SE NANJ I
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 4'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. •KZAVAJEL
Eadej je natančen popis koliko obsega keka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij 1. t d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je_15 centov.
Pri nas Je dobiti tudi velite zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Ilusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih drža?. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
m
82 Cortiandt Street,
New York, N. Y,

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Do -lobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi sedaj zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve ? sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino,'
100 K velja sedaj $14.80 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortiandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.