Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in pecek. Stane mesečno Din 71--, za inozemstvo Din 20'—. Ratun pri poitno - čekovnem /avodu St. 10.066. Jiova &oba Cena 1 Din. KedaKc;jn in u^r/ava: Cclje. Strossmayerjeva ulica 1. pritličje, cesno. RokopUi se ne vrač;ijo Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. b5. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo !e po možnosti. — V teksrnein dclu uvrSčene notice s številkami so piačijive. Stev. 12. Celje, pondeljek 9. februarja 1931. Leto XIII. Avstrijske aspiracije na našo zemljo () tej zadovi jc objuvil mariborski »Večernik« to dni zanimiv članck, ki ga objavljamo tiuli za naSe čitatelje: Današnji diplomatski akciji Nem- čije /,{>. revizijo versaillske inirovne pogodbe so spretno pripravili trdna tla nemski znanstveniki, predvsem zeinljepisci in kulturni zgodovinarji, Med Nemci pi'ipravlja na znaiistven način teren za revizijo mirovnih po- godb in z njo združeno priključitev Avstrije k Nemčiji in za upostavitev predvojnega. mednarodnega položaja Nemčije zlasti bcrlinska mesečna re- vija »Zeitschrift für (icopolitik«, ki stoji politično blizu Ijudski stranki in centrumn. Naš dnevni tisk je pogosto uporab- lja.l gradivo i.z »Zeitschrift für Geo- pulitik« y.i\ pregledne članke, pa tudi podajal vsebino posameznih razprav kot dopise iz Varšave in Berlina. Ni pa dosedaj omenjal revizijonistične- gji. stališča, to geopolitične revije in MJenega stališča do nemške maiijši- ne v Jugoslaviji, vsled česar smatra- nio za narodno in državno dolžnost, da poročamu o vsebini januarskega zvezka-, ki je ozko zvezana tudi z ua- šini Podravjem. Januarska številka je posvečena Avstriji. Vprašanje je, če ni to samo začetek smotrenih priprav za poz- nejšo (liplomatsko akcijo za priklju- č.itev Avstrijo k Nemčiji in za revi- zijo avstrijskih državnih mej. Na ])odoben način se je vsaj pred Locar- norn začela, akcija za revizijo nem- sko-poljske lneje. V tem slučaju bi NemClja v bodoCnosti odprla vpra- šanjc vseh neniSkih vzhodnih niej'; ker pa je to nujno zvezano z revizijo mirovnih pogodb v Srednji Evropi sploh, katero podpira tudi Italija, smatramo, da je to mogoče začetok akcije, ki jo življensko pomembnn za. naše Podravje. Za Podravje najvažnejša je raz- prava »Die verstümmelten Grenzen«, ka.tero sta napisala Otto Maull in Helmut Carstanjeii. Maullovo ime je toliko važnejše, ker je Maull danes glavni informator ncniške zemlje- pisne znanosti o Jugoslaviji. Prvo, kar posnainemo iz oinenje- ne razprave, jo dejstvo, da so Nemci 1. 1928. izvršili lastnö occnitev šte- vila nomškega življa v našein Po- dravju; ta ocenitev postavlja za na- Se Podravje število, ki je več kot za eno tretjino višje od števila, ugotov- Ijenega pri jugoslovenskem uradnem žtetju 1921. Bivša Spodnja štajerska je kul- turno nemškn. zemlja. Misel narrid- nega Slovenstva jo prevzela samo majhen del podežclskega prebival- stva. Na bivšem Spodnjem Štajer- skcm živi danes 32,000, t. j. (>.(>% Nemcev. Podeželsko prebivalstvo Po- dravja čuti radi kulturne skupnosti z Nemci še vedno ncmško. Jugoslo- vensko je usme/rjeno samo izobra- ženstvo. Velika večina podravskega prebivalstva Čuti enotno z avstrijsko štajersko, vsled česar mora biti mi- nimal na zahtova Avstrije meja, ki gre od PleSivca (liräke gore) preko Kozjaka, Konjiške goro, Boca na Do- načko goro in Macelj. Južno od tod pa mora Avstrija zahtevati dve ple- biscit.ni coni: Prva bi vkljuCila po- rečje Savinjß in Posavja, druga pa Kranjsko; glasovanje v njih naj od- loCi, ali hoCc ljuclstvo k Avstriji, aii pa k Jugoslaviji. Hazpravi jo priložcna karta bivše Spodnje Štajerskc, katero je izdal Carstanjen. Kot ponazorilo predsto- jeCih Maullovih izva.janj bo vpliv kai'te na čitatelje še večji, kot pa feksta samega. V duhu Maullovega toksta pokaže Carstanjen nemškemu čitatelju, du narodno čutečih .Sloven- cov na J)ivšeni Spodnjem Štajerskom sploh ni. Kot sestavni del nemäkega iiarodnega tiupa je ostro i/i-ažen pas zahodnega Prekmurja z vasmi Ocinje, Kramarovci in Fikšinci; na- dalje Mui'sko polje okoli Apač in se- verne Slovenske gorice do JSladkega vrha na zahod. Nazorno so prikaza- na siedišča spodnješiajcrskega nem- štva: Ljutomer, Ormož, Ptuj, Sv. Le- nart v Slov. goricaJi, Maribor z oko- lico, Sv. Lovrenc na Pohorju, kom- paktno nemška in preko Radeljskoga prelaza /. nemSkim nai#od)iim tru- pom v zvezi je podana Dravska do- lina na črti Mai'enberg - Muta - Vra- ta. - Dravograd; nadaljc Guštanj, Sloven jgradec, \itanje, Konjice, Poljčane, Slovenska Bistrica in Pra- gci-sko; južno od Boškega pogorja pa Soštanj, (^elje, Laško, Brežice in Ro- gatec, I)a pa potrdi »očividno1« pravico Avstrije do Dravske doline, predsta- vi Dravsko dolino in Slovenske go- i'ice do črte Maribor - Jarenina - Velka kot pokrajino z mešanim slo- vcnsko in nemško govorečim prebi- valstvoin, ki spada radi grafično po- vdarjenih nomških krajev med Di'a- gradcm in MarcnJjergom, Maribora in okolice ter Apaškega polja k nemškcmu narodnemu trupu. Južno odtod do predlagane minimalne juž- ne meje Avstrije pa poseljujejo Me- žiško in Mislinjsko dolino, Konjiško- Savinjsko kotiino, Dravsko polje, Slovenske gorice in Ilaloze pretožno nemško misleči Slovcnci, takozvani Wenden ali Windische. Ob Savinji, Sotli in na Posavju pa. ptvluvajo Noiaciiui )'i''j'rr/M1' gl.ovftiwii In a. z zaporom enega do j 20 dni in z odgovornostjo za more- bitJio škodo. § 12. Vsi organi, ki so jim pover- jena dela pri popisovanju, so dolžni varovati uradno tajnost o dobljenih podatkili (§ 10). Oni, ki se pre- greše s kršitvijo tajnosti ali druga- če nad določbami, ki so navedene v tem zakonu ali drugih predpisih o popisovanju, bodo obsojeni po od- redbah iz prejSnjega paragrafa. § 3. O kaznih in storjeni škodi (§§ 11 in 12) bo sodilo splošno uprav- no oblastvo po odredbah zakona o notranji upravi. § 14. Pravila in navodila, kako naj se izvede popisovanje po tem zako- nu, in vse obrazee predpiše predsed- nik ministrskega sveta s pravilni- kom. _ ''.- - >¦ § 15. .Izdatki za popisovanje, za obrazee in pravilnik in izdatki iz di ugega, odstavka § 7. gredo na breme proračuna splošne državne statisti- ke predsedništva ministrskega sveta. § 16. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moC na dan objave v »Službenih novinali«. Franc Potočnik (Frankolovo): Kmetijski strokovni listi V zadnjem času so pričeli odbori raznih kmetijskih strokovnih dru- Ätev razmotrivati in živahno debati- iati o združitvi kmetijskih strokov- nih listov v dravski banovini. Neka- teri trde, da je bolje, da listi izhaja- jo posamezno, kakor sedaj, drugi pa zopet trde, da bi se lahko ves kmet- ski strokovni materijal tiskal le v cnein listu, češ, da bo kmet lažje na- ročen na en list, ker ne more plače- vati naročnine za vse liste. Kot kmečki sin se hočem äe jaz do'takniti to zadeve, ker mislim, da so iiam vsi dosedanji listi prepotreb- ni in da imajo vsi dela dovolj. Saj je treba v naši banovini na strokov- nem ' kmetijskem polju preo^ati še dovolj ledine. Samo nekaj je na tem: na kmetijske strokovne liste so na- ročeni večinoma posestniški sinovi in mladi posestniki, ki so v finanč- nem oziru bolj slabi. Kmečki sin ves mesec ne zasluži niti pare, oče mu ne da denarja za naročnino, öes, včasih smo pa le živeli brez teh ča- sopisov. Sin bi rail sledil svetu, bi se rad izobrazil, ni mu ljubo, da bi za- ostal, vsak si želi napredka v svojem poklicu. Pa kako more biti kmečki sin naročen na vse kmečko čtivo, če So za en list s težavo zbere denar? Tudi funkcijonarji strokovnih or- ganizacij so uvideli, da je glavni stcber in sodelavec v kmetijsko-stro- kovnih organizacijali in njihovib li- stih le kmečka mladina. Ce kme&ki mladini vsled gmotnih razmer ne bo mogoCe sodelovati pri strokovnih organizacijali, bo napovedana smrt mnogim sedaj živahno delujočim Stran 2. »Nova Doha« 9. II. 1931. Štev. 12. kmetijskim podružnioam, podružni- carn sadjarskega in vrtnarskega dru- štva, podružnieam čebelarskega dru- štva itd. I)a bi se omogočilo še nadaljno de- lo kmečke mladine pri strokovnih organizaoijah in listih, bi pač bilo priporočati, da bi se funkcijonarji, vsoh kmetijskih strokovnib organi- zacij pogovorili in našli način, da bi so kmečka rnladina še nadalje laliko posluževala vseb closedanjih stro- kovnib listov. Naj bi se za kmečko rnladino, za kmečke sinove in mlade gospodarje naročnina znižala vsaj za polovico. Da bi konzorciji teh listov vsled tega nc trpeli škode, naj bi se jih pa banska uprava vsako leto spoinnila pri proračunskih sejali. Prepričan sem, da bi banska uprava s tem storila mnogo koristnega za kmeeko mladino. Denar, ki bi ga iz- dali v te svrhe, bi se bogato obresto- val. Saj se vidi povsod, če se kmečka mladina ne bo poprijela dela oziro- ma če bo inoiala popustiti, bo pro- pad lo, kar so zgradili z nmogimi in dolgimi mukami naši strokovnjaki, ktnečki očetje. Dobrq bi tudi bilo, da bi se stro- kovni listi pošiljali brezplačno raz- nim prosvetnim organizaeijam, ki se prcdvsem peCajo z izobrazbo kmeč- kega stanu, n. pr. Drustvom kmet- skib fantov in deklot, kniečkim so- kolskim četam, kajti pri društvu se zvezki shranjujejo in dado ob koncu leta v vezavo. Tako ostane kak lep članek vsakonui članu dolgo na vpo- i gled. Ce je kak zanimiv Clanek, ga obravnavajo še pri seji ali članskem sestanku. Z nialonkostno članarino, ki bi jo plaCali pri prosvetnib dru- Stvih, bi laliko čitali vse strokovne liste, kar bi l)ilo drugače nemogoče. Če bi nioglo ljudstvo Ciiati vse do- sedajnc kmetske strokovne liste in jih z lahkoto plačevati, bi ne bilo več želje po združitvi kinetskega čtiva. DOMACE WESTI d Dva jubileja. Znani slovenski pi- satelj Fran S. Finžgar, župnik v Trnovem pri Ljubljani, obbaja danes sredi plodnega umetniškega delova- nja svoj 60. rojstni dan. Dne 12. t. in. bo obhajal eden največjih sodobnih slavistov g. dr. Matija Murko, rodni profesor Karlovega vseučilišča v Pragi, svojo 70-letnico. Obema veli- kima sinovoma slovenske zenilje is- kreno čestitamo k jubilejema in jima želimo še mnogo1 let dela v cast slo- vonstva in slovanstva! d Nova cesta Velenje—Polzela je bila te dni sveCano otvorjena. Cesta je velike gospodarske važnosti, ker tvori najkrajšo zvezo med Savinjsko in Šaleško dolino. Delo je trajalo tri leta» Cesta jo dolga 10.7 kni, široka 5 m in skoro brez vzponov. Stroški so znašali 1,750.000 Din. Nova cesta se odoepi od ceste, ki vodi od Vele- nja preko St. Ilja in Zgornje Poni^- kve v C.elje, v Sentiljskem klaneu in teče skozi Št. Andraž do Polzele. Ko bodo cesto še ugladili in utrdili z valjarji, bo na njej mogof tudi avto- mobilski pi-omet. d Kalastrsko mejo med Celjem in Ljubljano je ministrstvo financ spre- menilo tako, da sta katastrski obči- ni Gornji Motnik in Zaplanina izlo- čeni iz katastrske uprave v Celju in prideljeni katastrski upravi v Ljub- ljani. d Sreskemu cestnemu odboru v Kamniku so bile p}rideljene občine Motnik, Trojane in Sv. Jeronim, ki so doslej pripadale bivšemu vranske- nin oestnemu odboru. d Pocenitev prašičev. Dočini so plačevali pred letom dni pitane pra- šiče v Sreinu in Bafki, kjer jih je najvec, po 11 do 12 Din kg, je pad I a zdaj cena na 7.75 Din, najboljše bla- go je pa po 8 Din. V Zagrebu so se poeenili prašiči v primeri z lanskim letom za 3—4 Din pri kilogramu. d Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in Crevesu, otek- losti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franc Jožefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdrav- niške izkušnje so ugotovile pri- tre- bušnih obolenjih, da deluje »Franc Jožefova« voda sigurno razkrajajočc in vselej milo odvajajoče. »Franc Jo- žefova« voda se dobi v vseb lekar- nab, drogerijah in špeoerijskih trgo- vinali. d Dunajska vremenska napoved za torek 10. februarja: Jasno vreme, oster jutranji mraz, v višini morda Se nadaljno naraščanje temperature. Celje in okolica c Proračunska seja celjskega sres- kega cestnega odbora. V petek (j. t. m. popoldne je imel ecljski sreski cestni odbor svojo prvo sejo pod predsedstvom načelnika g. dr. Gori- čana. Seji je prisostvoval tudi sreski načelnik g. dr. Hubad kot zastopnik politi'^ne oblasti. Po zaprisegi članov je poročal podnačelnik g. Mihelčič o lii 7idaciji bivšega celjskega in vranskega okrajnega cestnega od- bora, ki sta se zdiužila v sedanji celjski sreski cestni odbor. Sledilo je poroCilo o proračunu cestnega odbo- ra, ki je bil po stvarni debati soglas- no sprejet. Potrebščine v znesku 2,450.000 Din se bodo krile s 45-o(!- stotno doklado na drž. direktnc dav- ke. Proračun prcdvideva in. clr. po- sipanje banovinskib cest 1. reda in občinskib cest /. znatnimi količinanii gramoza. Za. nadaljevanje gradnje banovinske ceste Sv. Jurij ob juž. žel.—Sv. Jakob Dobjo je prodvide- nili 500.000 Din. Cestni odbor bo zni- žal klance na banovinski cesti I. ro- da Celje --Grobel no, preložil tako- zvani Čairov lu-ib na cesti Oernolica- Sevnica, in tlakoval cesto Kasaze - Liboje. Predvideno je tudi asfaltira- nje cest od botela »Poštc« v Celju <\o' niostnega pokopališča v Čretu, od kapucinskega. mosta. do križa ])red goslilno gosp. Krajnca v Polulah in! Ipavccvo ulice do Savinjske želez- nice. Cestni odbor je bil soglasno1 innenja, da je treba i/.boljšati cestno* omrežje, ker je to tudi za Celje veli- kv gospodarske važnosti. Proračun se bo poslal vseni občinani v območ- ju celjskega cestnega odbora, da ga razglasijo. O morebitnih pi'itozbah proti j)roračunu bo sklepal cestni odbor na prvi piibodnji seji, ki bo čez 14 dni. Nato bo poslan proračun banski upravi v potnlitev. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75- Vam nudi J_ KUDIŠ c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob os- mib bo predaval v risalnici meščan- ske Sole g. prof. dr. Fran Žgeč iz Ma- ribora o spolni vzgoji v pubertetni dobi, ako je bila vzgoja v otroški do- bi pogrešena. Na to zanimivo in po- učno prodavanje opoza.rjanio zlasti starve. Mladini je vstoj) prepovedan. c Velika sokolska maškerada pod geslom »Srčna noC« bo v soboto 14. t. rn. v vseh prostorih Celjskega do- ma. Kakor vsako leto, bo tudi letos dekoracija prvovrstna in bo očarala vse posetnike. Prijavljenih je že pre- eej mask od zunaj, tako da je pri fa- kovati letos rekordno število mask, izmed katerih bodo Stiri najlepSe odlikovane s krasnimi darili, ki so razstavljena v veletrgovini g. Ster- mockega. Se par dni nas lofti in se- stali se homo ob zvokih prijetne god- be in v plesnem vrvenju v »Srčni nofi«, kjer nas bo sprejel Amor z vsem svojim fastnim spremstvom. Maske pridno na delo in vsi na ve- selo svidenje! c Krasna darila se bodo razdelila kot priznanja izrednini maskam ob priliki velike maškerade celjskega Olepševalnega druStva na letošnji pustni torek zvefer v veliki in prelo- l>o okinfani dvorani Celjskega do- ma. Prvo darilo dobi najlepša mas- I ka in sicer srebrno namizno uro, ki j je darilo eeljskeera urarja in juvelir- ' Ja gosp. Ant. LeCnika. Drugo darilo je zlata zapestnica. Tretje darilo bo j)o lastni izln'ri v cvetličnjaku Olep- ševalncga društva. na razpolago in sicer sobin». dekorativna rastlina (palma, ali slično) v vrednosti 250 di- nai'jev. Najcriginalnejša moška ali ženska niaska (in ta se bo izbrala po izroku razsodišfa neposredno v ples- ni dvorani) pa dobi kot priznanje težko srebi no j)isalno orodje (crnil- nik, pero itd.). !z navedenega je raz- vidno, da ta obče priljubljena maš- kcrada, ne bo samo vsesplošno zani- niiva in izi'cdno zabavna, marveč tu- di koristna . . . Zato je povsem urn- ljivo, da raste zanimanje za to veliko prireditov od uro do uro. c Lovski pies. Podružnica SLD v (x'lju priredi v soboto 28. t. m. s pri- fctkorn ob 20. v Narodnem domu ve- lik lovski pies s j)osebnim sporedom. Vabljeni so vsi lovci, lovski prijate- Iji, splob vsi, ki jim je kaj do nepri- siljene in prijetne zabave. c Prvi občni zbor krajevne proti- luberkulozne lige v Celju so bo vršil v Setrtek 12. t m. ob 8. zvečer v me- stni posvetovalnici z nasleclnjim sporedom: 1. nagovor predsednika; 2. roferat o ponienu in organizaciji protituberkulozne lige; 3. poroCilo pripravljalnega odbora; 4. volitev no'vega od.liora; 5. slučajnosti. c V slcvol Oil])otoval sem iz Celja, no da bi mi bilo mogoče vsakemu posamezneniu prijatelju in fcnancu stisniti roko v slovo. Saj jih je toliko. Zato: bvala vain vsem, ki ste bili dobri, bvala vam vsem, ki ste me razurneli, bvala vain vsem, ki ste v dolgih 11 letih tolikokrat sedeli v našom gledališču in se smejali ali jokali in včasih tudi jezili name, bvala vam za vse. Lepo mi je bilo v Col j u /. dneva v dan in vedite: težka ini jo pot od vas. -- Adolf Pfeifer. c Pekovski pomagalski izpit je napravila pred dnevi pred izpitno koinisijo v Celju z dobrim uspehom gdč. VA'/.n Kirbisclieva, hčerka pe- kovskega inojstia in posestnika g. Josipa Kirbiscba v Celju. Njena sta- rejša sestra gdc. Vilma Kirbischeva je napravila pomagalski izpit že la- n\ s prav dobrim uspehom.. Gdč. Vil- ma Kirbischeva je tudi talentirana pianistka, gdč. Elza pa dobra pevka. * Medklubska slalom tekma. Zim- skosportni odsek S. P. I), v Colju pri- redi v nodoljo 15. februarja ob po\ 11. dopoldne pri Celjski koči medklub- sko slalom tekmo. Start nad, cilj pod Coljsko kočo. Prijavnina 10 Din za osebo, prijava pisinono pri klubu do petka. Naknadno prijave na Celjski koči pol ure pred startom. Tekmuje so po pravilniku J. Z. S. S. Razglas izida ob 13. na Celjski koči. Kor je ta tekma druga to vrsto v .Tugoslavi- ji, je pričakovati, da se jc bo udele- žilo precej tekmovalcev. — S. P. I), z. s. o. Celjo. c Celjski smučarji so včeraj v ve- likem številu izrabili dolgo zaželjc- no priliko in pobitoli v zasnoženo celjsko okolico. Izvrstna smuka je bila zlasti pri Coljski koči, kjor ja zapadlo na nekaterih mestih nad 1 motor snega. c Smrtna kosa. V petek 6. t. m. je umrln v Sj). Hudinji 72 pri Celju G8- lotna tovarniSka delavka Lucija Kajtnerjcva, v soboto 7. t. m. pa je umrl v celjski bolnici 22-letni Anton Jurjovoc, delavec na žagi v Vrbjem j)i'i Žalcu. N. ]). v m.! c Redni letni pregled osebnih in tovornih avtomobilov, izvzemsi onih, ki služijo javnemu prometu, bo v Cc- trtek 12. t. m. ob 11. dopoldne pred mestno garažo na Sp. Lanovžu. Pre- gledani bodo le avtomobili iz mesta 'Celja, pi ogled motornih koles se bo vrSil poznejo. Pri pregledu je treba plačati takso v znesku 60 Din in okrog 20 Din za stroške komisije. Istočasno bodo tudi plombirane no- ve cvidenCne tablice. Opozarjamo vse prizadoto. da se predstavijo ob navoilonom dnovu in uri komisiji, ko)1 hi bili *i<^' kaznovani. i- Nova odkritja v Marijini cerkvi. Konservator g. Marjan Marolt je te dni ugotovil, da je slika sv. Antona Padovanskcga v desnem stranskem oltarju Mari j ine cerkve v Celju dclo graSkega slikarja Janeza Krstnika Rannacherja, ki je umrl pred 174 ' leti v Gradcu. Doslej je bila znana le ona njegova slika, ki jo hranijo graški minoriti. Gosp. Marolt je na- šel pod ometoni v zakristiji tudi tri doslej neznane rimske reliefe in si- cor del nagrobnika z genijem in vod- nini konjem, levo polovico relief a crla in sliko bežečo živali. c Pcroka. V nedeljo 8. t. m. so jo poročil pri Sv. Petru pod Sv. gorami g. Josip Jclovšek, trgovec v Celju, /. gdč. Pavlo Gabronovo, hčerko vele- l>osestnika od Sv. Petra pod Sv. gD- l-ami. Cesti tamo! i- Ogcnj vsled ekspl02ije bencola. V Cetrtek popoldne se je vajencu v ključavničarski delavnici g. Rebeka na Mariborski cesti vnela posoda. z bencolom. Delavnica je bila v hipu v plamenih. Osobju se je kmalu posre- Cilo ogenj pogasiti. Vajencu je zgo- rela suknja, ki jo je imel shranjeno v delavnici, poleg tega pa je ogonj poSkodoval tudi nekaj orodja. e Nesrečen padec otroka. Milka Poharjova, 1<» niosecev stara hCerka tosarja iz Radeč j)ri Zidanem mostii, je pad la v pondeljek 9. t. m. zjutraj (loma s stola in si zlomila. levo ključ- nico. Otroka so propeljali v coljsko bolnico. -- Naknadno se je ugotovilo, da Gl-letnega prevžitkarja Jakoba Hrapota iz Gornjih Grušovelj ni po- škodoval njegov sin, marvef neki go- stilničar. c Električne cestne svetiljke so razbili v noči od torka na sredo ne- /nani zlikovci na. rotsti od hiše gosp. Ur.šiča na Brcgu do Grenadirjeve br- vi. škoda znaša približno 1500 Din. Policija jo uvedla preiskavo. c Delovni trg. Od 1. do 7. t. in. je pri okspozituri .lavne borze dela v Celju iskalo dela 64 oseb (46 moškili in 18 žensk), iz prejšnjega tedna je preostalo 723 oseb (543 moškib in 180 žonsk). delo jo bilo ponujeno za 34 osob (11 nioškib in 23 žonsk), po- sredovanj jo bilo izvršenih 15 (za 9 nioških in 6 žcnsk), odpadlo je 15 ©sob (9 mcških in 6 žensk), koncem tedna je rstalo v evidenci 757 oseb (571 moškili in 18(i žonsk). < Nalezljive bolezni v Celju in celj- skem srezu. Po uradni statistiki je bilo stanjc nalezljivih l)olezui v me- stu Celju in coljskem srezu od 15. do 21. januarja naslednje: tifuzne bolez- ni: v coljskem srezu je ostalo vseh 5 bolnikov so dalje v oskrbi; Skrla- tinka: v celjskem srezu je ostalo od prej 8 bolnikov, ozdravelo' jih je 5, ostali so še 3 v oskrbi, v mestu Ce- lju sta ostala od prej 2, ozdravel je 1, ostal je še 1 v oskrbi; davica: v celjskem srezu sta ostala od prej 2, na novo so oboleli 3, ozdraveli so 3, umrl je 1, v oskrbi je ostal š\» i; gon: v celjskem srezu sta ostala od prej 2, ozdravel je 1, ostal je še 1 v oskrbi. c V hotelu »Union« v Celju se toč.i si no krajinsko vino 1930 po 12, v to- čilnici 10, cviček 1929 po IG, v toCii- nici 14 Din, la belo vino 16, v točii- nici 14 Di». Jeruzalernec 20, v točil- nici 18 Din. (Jeruz. burgundec stari, specijalitcta 24 Din). Toči se sara- jevsko dvorsko pivo. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJÜ. Repertoar: Torek 10. februarja ob 20.: »Gospa fninistrica«. Gostovanje ljubljao- skega Narodnega gledališča. FR. LIPAH: „Gospa ministrica" (K gostovanju ljnbljanske drame r Celju 10. t. m.) Komedijo pisati je zelo opasno de- lo. — In kaj je lažje kot pisati ko- medijo?! Kar vzemite ljudi kot so — so jih znate prav gledati — napiSite njihov pogovor (če ga znate) — in že iinate komedijo. Nušič je sol v prav naše ljudi in jih je s pravim srbskim huniorjom ¦opsoval. »Dol '/• vlado!\< kliče pagla- \ev Raka. »Opsovali so mo z ministr- sko svinjo!« V Jugoslaviji smo, recimo v Beo- ' gradu. Tain je majhen in vedno veC- | ji uradnik ministrstva. Politika, ka- ' kor je bila pred deklaracijo Nj. Veli- Štev. 12. »Nova Doba« 9. II. 1931. Stran 3. volnene flamingo volnene krcpe volnene georgette dobite že lahko sedaj pri tvrdki Miloš Pgeničnik, Celje Mouost! Novos* '• eanstva, s korupcijo in strahovitim pmlkupovanjeni- Iz to inalo druzbo postano kar Cez noč soproga mini- st rskega uradnika, — ministriea. Čez uof'! J)ol /. vlaclo! Zdaj šele prihajamo počasi v cud- no razniere, ki se bliskovito spremi- njajo v vsem duševnem in okolis"- koiH svotu na.še gospe Živke. Voliko izprenicmbe, ki jib bo gledaleo sam vidol na odru. () tlolu avtorja Nušiča sanioni ne bomo govorili. ltodok avtor jc, bomo rekli, ki biča svojo juiiake -- a. jib ljubi. Rodok avtoi- jo, ki zua. v koniediji po Go- goljeveiu vzoru speljati svojo Ijudi i/. ti'aaikomedijo do prisrfnoga sme- ha. In kaj hočeino več?! Pri odprtih vizirjib bomo končno vsi rokli: »Daj- te nani smelia!« Videli boste, kako usoda in (\>^ mišljavost. premetava ubogo gospo Živko, videli boste zakonca Čedo in Dai-o, premetenega strica Vaso in x.lat>an»\i>a sorodnika Pero Kaleniča. Okrog živko in njenega, ministro- vanja jc rol odbor sorotlnikov, ki zj\- htevajo vsak /.iisc po kako maleu- kost, tako it. j)r. zabteva. stric Jakob, da sine posekati državni gozd. Ko so vsa Živkina. slava zruši, grozi bivša. lninistrica publiki, naj si> ji no reži, kor jo mogoče, da bo spot ministrica, sanio da so pozabi ta škandal ček. lmamo samo dobrodušne beograj- *ke tipe. hi njib nainen jo zabavati publiko, ined zabavo pa povedati tu- d.i kako brirtko resnieo. . Plesni čevSji iz svilenega aflasa xe po Din 65*— HUMANIK ČEVLJI PO INVENTURI ŽELIMO TSMELJITO 1ZPRAZNIT1 CELJE, Aleksandrowa ullca I. * »Gcspa ministrica« v Celju. V Nušičevi sali v 4 dej. »Gospa mini- striea«, ki jo bo uprizorila Ijubljan- ska drama v torek 10. t. in. ob 20. v Mestnoni gledališču v Celju, bodo nastopile m. ilv. dame Poionica Ju- vanova, Medvedova, Hakarjeva in Mira Danilova tor gg. Kralj, Cesar. Danes, Smorkolj, Železnik in lirati- na. Režiser jo g. Fr. Lipali. Dopisi Petrovče. S o k o 1 s k o ilruštvo v Pet rove ah jc imelo koneem ja- nuarja svoj redni občni zbor. Župo je zastopal br. Cepiu. Zbranim skup- fiCinarjom so podali druStveni funk- oijonarji svoja poročila, iz katerib sledi. da jo glavni uspeh zaznamo- vati v telovadniei, kjer telovadijo redno člani, moški naraščaj in moš- ka in ženska deca. Iinenovani oddei- ki so nastopili tudi na društveni akademiji 1. decembra 1030. Prosvet- ni odbor jo prirodil sedem prodavanj in dve igri, ki P{1 nista zadovoljili druslveno blngajne. Zakaj pri 19.007 dinarji.li prometa izkazuje blagajna še vedno 484 Hit» primanjkljtija. V številu Clanstva je zaznamovnti pri- rast«>k y.ä IS članov na, bi) članov. \/.- voljona jo bila. lanska uprava, izpo- polnjena z nokaterimi novimi člani in so jo pri seji konstituirala sledo- če: starosta W- Wudlor, namestnik A. Vodonik, lajnik I. Dolinar, načel- nik S. Pečar, načelnica S. Potočnik, prosvctar in matrikar St. Kodrič, blagajn. Št. Bojec, knjižničar R. Go- dicl, gospodnr 1. Lovšo; A. Kopriva, K. Savnik, P. Polanc in Fr. Teržan, odborniki- Namestniki so: P. Godicl, 1. Mori, I. Ojsteršek, A. in T. Pešec, A. PlaninSck in M. Zorman. Zabukovje pri Sevnici. V naši ma- li vasici že dolgo pogresamo zdrave pitno vode. To najbolj občutijo otro- ci, ki bodijo v Solo, navajeni doma na švoje gorske studcnce. Nujno po- Irobo napoljavo vodovoda iz bližnje vasico 1'okojnika je uvidel sedanji občinski odbor s svojim delavnim župaivoni gosp. Sonico in začel delati vso polrobno. Iligijonski zavod v l.jnbljani je uvidol nujnost preskrbo kraja. z zdravo vodo in istočasno asanafijo ])ro<<'j zanomarjene vasice I'ckajnika. Obljnbil jo že izdatno po- ihoc in jo nažiiu lii>i])ovcem z cno po- tozo proskrbel vodovod v Zabukovju in asaniral vasico Pokojnik. Zabu- kovljanoin privoSčiino zdravo voilo, obcinskemu odboi'ii čestitanio k iispohu, bigijonskenui zavodu v l.jiiblj'ani j>a priziiamo bedni, odda- Ijeni hribovci rlovekoljubno dolo. ßrize pri žalcu. Dramski odsek novousianovljenega »Sokolskoga dru- siva, (iiizü-Zabukovca bo uprizoril up. pustno nedeljo 15. t. m. ob 1(1. sniülia polno burko »Utopljenca« v dvorani ge. Amalije Piklove v Gri- žab. Vsi prijatelji smeba vljudno vabljoni! Zdravo! Najboljše angleško sukno za moške obleke dobite pri J. Kudiš, Celje Kino Mestni kino Celje. Danes v ponde- Ijok 9. februarja ob 20.30 zadnjikrat sijajni praški zvočni velefilin »Lažni feldmaršal«. V glavnih ulogah sloviti čoški koinik Vlasta Burian in znani pisatelj I\oda - Roda. Kot predigra Foxcv zvočni žurnal. Torek 10. in sroda. 11. februarja: »Tonijevo juna- šivo«. Izvi'sten pustolovski film v (> dojanjib. V glavni ulogi Tom Mix. Film sprcmlja zvočna aparatura. Kot predigra dve zvočni enodejanki. — Prodnaznanilo: »Tango ljubezni«. (Willy Forst in Ernest Verebes). Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75- V*m nudi J_ KUDIŠ Otflasujte -wr „Novi Dobi"! D- N. Mamin-Sibirjak: Brata Gordejeva Roman. Iz ruščine prevedel J. O. IX. 16 Prva, pot Amalije Karlovne v Zemljanski zavod jo odločila vse. Leonid je čutil, da je s tem vse kon- öano, ali ni se protivil in ženi ni prig-ovarjal. Samo piod odhodom, ko so žo bili konji zapreženi, ji je rekol: »Malička, ali ne bi rajši ostala doma? Luhko sc na poti kaj pripeti . . .« Hitro ga je pogledala in se je ustrašila. To je bil trenutek neodloCnosti, ali Leonid se ni mogel z njim okoristiti, vsa kri mu je planila v glavo in v grlu ga je dušilo. Da, on je bil ponosen in ni hotel pro- siti, plakati, groziti. Zakaj? Vse se razume tudi brez žalostnih besed. Cemu naj bi se poniževal, ker se je žc itak občutil tako nosrcPnega. tako brezmejno ne- sreonega? Tako so je Malička odpeljala in Leonid se je /.aj#'l v svojo sobo. Jokal se je, pulil si v obupu laso, kajti ona je za njega veC ko umrla. Ivfe. bolje bi l>ilo, ako bi bila umrla. Muke so bile silno velike in Leonid so je spromenil. Bilo jo ])oleti, zajezdil je konja in se je pognal za ženo. Pet in dvajset vi>:t je preletel neopazno, konj se je že izmučil. Dohitel je ženo šelo v drugi polovioi. Bila je vidno vzneinir- jona in je ukazala kočijažu, naj ustavi. »Kaj žolite?« je vpraSala z narejenim pogumom. »MaJička, vini so ... rodna . . . dragica . . . kaj do] aš?« Pogledala ga jc, so obrnila iu-o^ in izpregovoriia samo ono besedo: »Prepozno . .« Brez besede je obi-nü konja in jahal nazaj, ne da bi se ozrl. Doinov so jo vrnil Leonid sole drugi dan, vrnil se je pes\ iznmčen, ubit, kakor brez lima Dva dni ni zapust.il svoje sobe in popadja je slišala, kako je jokal ta ki'epki in ponosni Clovek kakor deoek, ki se je izgubil v ,gozdu. »Malo trdo prijeti je ti-eba to prokleto Nemko«, jo ponavljala popadja sama za sobo. »On si bo kaj napravil . . . Na, koga se je polakomnila obupnica? Mož je nilad, a oni jo siv staj*ec. Sramotna je že sama m is o!!1« Vond;ir ]>a jo bilo treba nekaj napraviti. Popadja so jo poskusila razgovorili s svojim čopastim popom, ali iz toga ni bilo nie: pop jo jo pogledal z začude- nimi ofmi, skomizgnil /. ramoni in ni nič odgovoril. Proostal jo edino Nikon in nanj so jo popadja obr- nila z vso previdnostjo. On j<> jc ])ozorno poslusal, pomolčal in vpraSal: »Comu sem vain pravznprav i)otrobon, Kapito- lina Jogorovna?« »Kako čeniu? Pa saj vam Leonid Zontič ni tuj! Dobri ljudje pravijo, da ste inu rodni brat.« »Vse je tako, ali moje nacelo je, da se nikdar no vmešavam v tujc stvari . . . Ne mislim, da bi laogel tako stvar popravili s svojim nenaprošeniin viTiešavanjem.« »Pa če si kaj napiavi?« »Zopot no bi bila moja stvar, Kapitolina Jego- rovna . . ¦ Končno mi ga je žal, kakor vsakega dru- goga f'loveka na njegovem mestu, ali jaz ne morem na])ravi1i Amalije Karlovne uinnejše in poštenejžo, no inoi-oiii je prisiliti, da bi vzljubila moža.« i »Ab, grefiila sein z vami. grešnica!« je zastokala | popadja in si lomila roke. »Kaki napol kristjani ste se tu zbrali. Kajti vam sem o tem govorila in svo- joinu popu tudi. All, ti Gospod oče!« Popadja je celo zajokala vsled gorja, a Nikon je sedel, molčal in jo glodal. Copasti i>op je zopet korakal iz kota v kot in tudi molčal. »Kaj me gledata, prokleta?1« so jo spustila }^o- padja na njiju z nenadno jezo. »Pa kaj sta se zagle- dala? Saj ni slik na meni naslikanib. Poberita se izpred mojih oči. Dosti muCno je vaju gledati. Vso dušo sta. iztrgala iz telosa, napol kristjana.« Popadja jo nagnala tako iz hiše i popa Jevstig- neja i Nikona. Nista se upirala, marveC sta odSla skupaj v zavod, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo. A popadja se je nagnila skozi okno in ju jo, ko sta od- bajala, še enkrat ozmerjala. »Očka, vreme kažo odlično«, jo zamisljeno go- voril Nikon, korakajoe z rokanii v blacinib žepib in kadeč svojo angleško pipico. »Knialu bodo ribe odliono prijemalo«, jo odvrnil .lovstignej, strasten ribič. »Kak bodak je j)o])!<( jo nejovoljno pomislil Ni- kon in pljunil ,skozi zobe. Nemka se je vrnila šele čez tri dni, — vrnila se jo vesela in srečna, kakor bi nie ne bilo. Pripcljala je s seboj raznih nakupljenih reči, ali nikomur ni nič pokazala, vse je spravila v omaro. V popovski liiäi se je pričel tisti rodbinski pekel. ki lim ni imena. Amalija Karlo'vna je bila ponosna na svoj novi položaj in je, kakor je izgledalo, sku- šala, da bi izzvala moža h kakemu skrajnemu ko- raku. Njegov nemi ukor je sprejemala z obupno od- ločuosijo in šla brez premisleka dalje. Leonid niti ni hotel pokazati, da ve, kaj se godi z njo. A stvar jo bila jasna ko dan. Nemki jo ugajalo, da je pre- niagala silo, obvladal jo je instinkt uničevanja: naj se vse uniči, kakor je pokvarjeno njeno življenje. Všoč ji je bil sam Fedot Jakimič v svoji starčevski lepoti, ki je gorela s poslednjim ognjeni zakasnele strasti. ^rse naj se uniči! Nemka je odkupila svoje lastno podložniško brezpravje z uničenjem krepke starinske rodbine, i)očivajoCe na stolotnih temoljih. Fedot JakimiC — je vendar sila in strašna sila, pri- jetno jo, kadar so taka sila plazi pred njenimi no- ganii. A starec je popoluoma ijzgubil glavo in je bil pripravljen storiti Nemki po volji prav vse na svetu — niti tista sramežljivost mu ni ostala, ki zadržuje moskega od poslednjih neumnosti. To je bil pravi jiožai-, ki zapuäca za seboj samo pepel. »Mož me bo ubil«, je govorila Amalija Karlovna. »Ne sme . . . Mlekojed je tvoj mož, kaj drugega!« »Ne, ubil me bo, jaz to vem. Ali meni je čisto vseeno . . . Navcličala sem se življenja.« Cos to bi bil Fedot Jakimič po svoji navadi vzro- jil, ali Nemki ga je bilo treba samo pogledati in takoj jo utihnil kakor Vrela voda, ki jo deneš z ognja. Imel ni ne besed ne misli in ne volje ... A Nemka jo storila vse, dabi spravila starca v nero'den ,in ne- odkrit položaj: vozila so je sama v Zemljanski zavod, pregovorila je starca, da je prihajal v Novi zavod cez dan itd. Trdovratno je hotela doseCi eno: da bi Amfeja Parfenovna končno' zvedela vse. Kaj bo tedaj? Vsled ene misli se ji je zdaj krožila glava: o, ona je sedaj ¦— sila, pa naj Se drugi preživljajo, I kar je preživljala ona. Pa kakor nala.SC Amfeja Parfenovna ni hotela nisi opaziti: ves Zemljanski zavod je kričal o Nemki, a ona ni nič sumila, kakor da bi jo bil kdo' udaril s slepoto. Seveda je videla, da se z inozem godi ne- kaj slabega, ali to si je pojasnjevala z nezdravjem in raznimi posli. Pogoste vožnje v Novi zavod si je tudi razlagala: tarn so predelavali tovarno, a Xikonu Fedot ni zaupal. Za stvar sta vedoli Nemka Pala- goja in Nataša, ali obe sta molt-ali, kajti kako naj bi bili povedali tako stvai* Amfeji Parfenovni. Pala- geja je bila globoko pro])ricxana o tem, da je Nemka začarala starca s kakini čarobnim zeliščem, — sicer pa. je bilo to splošno prcpričanje. Ali je sploh mogoče, da bi tako ustaljen človek zavrgel vse radi koke nic"- vredne Nornke? ftJtran 4. »Nova Doba« 9. II. 1931. Štev. 12. Dunaj§ki §ejem (Wiener Messe) S. «do 14. marca 1931 i;-r> unda do 15, marca) POS3BNE PRIREDITVE: Sejeni za pohištvo (reklamn Sc-jetn) - Salon modne kožuhovinc — razstavn antikviter in unietnosti — Razstava »Novodobno obratno gospodarstvo« - Mednarodna raz- stava avtoinobilov in koles - Sejem patentnega in železnecja pohištva ! •- Raz- slava živil in pijač — Sejeni za stavbc in cestne zgradbc — Tehničtie novosti in izunii — Vzorfni scjem gozdarstva in poljcdelstv.j — Hvstrljska lovska razstava — Poljcdelski siroji in orodjc. Nikak vzum potnih listov. S st'jmsko izkaznico in potnini listorn prost prehod preko avstrijske meje. Madžarski prehodni vizum dobite na nieji, Čc se izkažete s sejmsko legitimacijo. Znaten pust na avstrijskiii, niadžarskili in jugoslovenskih že- leznicah, na Donavi, Jadranskem morju in v zračnem prometu. Pojasnilu vsch vrst kakor tudi sejrnske izkaznicc (po 50 Din) se dobe pri Wiener Messe A. G- Wien VSI kakor tudi za časa trajania lipskega velijsejniB pri informacijski pisaini v Lcipzigu (avstrijski razstavni lokali) in pri Castnih zastopsivih v Celju: Piva hrvalka Stedlonica, podruLnica Celje Tujsko prometna pisorna v Celju Zgodbe o Nasredinu-hodži Prokletstvo Nasredma-horiže. V šoli, kjer se je äolal Nasredin, so bili štirje učenci: Nasredin in še trije njegovi tovariši. Nekega due ukrado ona tiojica svojemu hodži jane a. Prvi ga. zako- Ije, drugi odere, a tretji speče. Na- sredin, ki je povsod vide! saino šalo, se jo od srca nasmejal pofotju tro- jice. Ko vidi hodža, kaj se je zgodilo, se razjezi, pokliče k sebi Nasredina in g-a vpraša^ kako se je to zgodilo it» knj je kateri iznied četvorice de- la). »Ta je jagnje zaklal«, pravi Nasre- din, »oni ga je odii, a oni spekel.^ »Kaj si pa delal ti?« ga vprasa hcdža. »Prav nie drugega, kakor samo srnejal sein se«, odgovori Nasredin. Ho'dza dvigne loko in govori: »Ti, ki si klal, naj tudi tebe /akoljejo; ti, ki si ga oclrl, naj tudi tebe oderejo; ti, ki si ga pekel, naj tudi tebe spe- čejo; a ti, Nasredin, ki si se smejal moji škodi, naj se tudi tebi smejejo, dokler čas teče!« Hodža je rokel in tako se je tudi zgodilo. Od one dobe, kadarkoli in kjerkoli se o Nasrcdinu govori, se ljudje smejejo. (Dalje.) Trgovska pomočnica izvežbana, ki ima tudi veselje do bla- gajniške službe, se sprejrne Doma mora biti iz Celja. Nastop do 15 III. Pri ponudbi je treba predložiti spri- Jevala. Ponudbe na trgovino I. Ravmkar, Celje. Primerno stanovanje v Celju, najmanj s 4 sobami, išče zdravnik. Naslov v upravi. BQRU5S0 CtANPUH KAPSÜLE ; ^. NA1MOCNEJŠ! 5TRU7-1AÜSICE^-}: Giavnazalpgailekarn« pr| ORLÜ,Ce!ie. Lepe kostume za maske v zelo veliki izbiri izposojuje po 10 nizkih cenah 12 Ana Staudinger, Celje, A"k^'7. Želodčne bolezni slabo prebavo in nepnavni'u varjenje urejuje FIOOL. FIGOL u-.tvarja tek,