Naročnina za celo leto K 2 —. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — NaroCnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. jCena oznanil je za 1 stran K 32—, '/» strani K 16'—, '/« strani K 8.—, Vb strani K 4'—, Vi« strani K 2*—, '/39 strani K 1-—. — Pri večkratnem ktznaoilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravnišlvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravnižtvo je v Ptuju v ^edališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdaljc do pondcljka pred izdajo dotične številke vposlati. 'v. 4, V Ptuju v nedeljo dne 21. februvarja 1904. V. letnik. Našim naročnikom. Vse tiste naročnike, kateri nam svojo naročnino dolgujejo, opetovano prosimo, ba bi jo nam bla--pvolili še v teku tega meseca doposlati. Novi na-(4|čniki dobijo vse letošnje številke našega lista do-l ©slane. Kdor našega lista še ne pozna, naj zahteva številko na ogled ter dobi položni list, da se L pm naročnina eaprej vpošlje. Na vprašanja le tedaj . ■govorimo, ako se priloži poštna znamka. Naprednjaki, razširjajte naš list, zahtevajte ga I vsaki gostilni. Poglejte, kako lepo število se je nas ^ nabralo in veliko naših nekdanjih sovražnikov so pnes naši naročniki. Stari naročniki naj naznanijo številko, ki je na |depku natisnjena. Naročnina se vpošilja na upravništvo Etajer ca" v Ptuju. i Kranjski škof svojim duhovnikom. „Slovenski Narod" piše v svoji številki 29 od ne 2G. februarja o novi postavi Ljubljanskega škofa, i jo je izdal za svoje duhovnike, „Kako naj d u- o v n i k živi. Duhovnik naj rabi vsa potrebna Iva, da si ohrani krono čistosti. Duhovniki naj s izogibljejo vsakega prijateljskega razmerja z dru- , jm spolom, ki lahko škoduje njihovi čistosti in y obremu glasu. Takisto naj ne delajo prevečkrat piskov pri ženskah in naj se ne zabavajo ž njimi. jtaravnost pa je prepovedano, ženske ~- ne izvzemši učiteljic — imeti na hrani, jih voditi po ulici, ali se jim kot spremljevalec pridruževati na i z-prehodih in potovanjih. Z duhovnikom v eni hiši smejo stanovati le ženske, ki so ž njim v krvnem sorodstvu in lo v slučaju, da bi takih ne mogel dobiti, je dovoljeno v hišo jemati mlajše ženske, ki so vročekrvne, ki so na slabem glasu, ki so se že zakrivile greha proti Čistosti ali na drug način izgubile dobro ime, za postrežbo. Na nobeden način se ne smejo ž njimi niti doma niti zunaj zabavati, šale izbijati, ne smejo jim dovoliti prostega vstopa v spalnico in ne familijarno občevati ž njimi. Dekel naj ne trpe* pri mizi, na samem naj ne govore ž njimi in naj se ne zadržujejo dolgo v njihovih spalnicah. Z ženskami se naj ne vozijo v istem vozu, tudi s sestro ne, naj ž njimi ne obiskujejo sosednih župnikov in ne gostiln ob sejmih. Duhovnik se naj ne pokori svoji dekli, naj ne dovoli, da se vmešava v njegove zadeve in da nastopa kot gospa v hiši. Dahovnik naj ne prireja obedov in pojedin v svoji hiši pri nobeni priliki. Po „frugalnem" (obilnem) obedu se naj takoj vsi poslovd. Prepoveduje se hoditi k gledališkim predstavam, v katerih se igrajo ali pojejo ljubavne ali nedostojne stvari. Naj se ne bavijo s prepovedanimi igrami in naj ne obiskujejo ženitovanjskih pojedin". BNarod" pravi, da so te določbe nove škofove postave za duhovnike izvrstne. Ze iz tega, kaj je spoznal škof za potrebno prepovedati, se vidi, kako so duhovniki doslej živeli. Če bi duhovniki ne „obče-vali" preveč z ženskami, če bi ne živeli „familjarnou s kuharicami in se ne mudili preveč v njihovih spalnicah, tedaj bi jim ne bilo treba vse to tako slovesno prepovedati. „Narod" obljublja, da bode škofa krepko podpiral, da se bojo ti njegovi ukazi točno izvrševali in da bo natančno poročal, kateri duhovniki se ne drže škofove postave. Storil je dosedaj že mnogo v škofovem smislu ter pribil že lepo vrsto Bfarskih svinjarij". Da se zgode take reči, je žalostno za duhovnike. Klerikalci predstavljajo sebe vedno kot svetnike, drugomišljenike pa kot lumpe, pa z raznimi slučaji se jim je dokazalo, da so ti svetniki dostikrat prav močno kivavi pod kožo. Pri tem pa je še pomisliti, da se je o marsikaterem duhovniku kaj zamolčalo, kateri se ne meša v politične reči. Prizanaša se jim namenoma in dosledno. Pod krtačo pridejo samo politični hujskači in nemimeži. S tem preganjanjem izprijenosti se je že dosti kaj dobrega doseglo in upati se sme, da se vsled ukaza iz višjih mest še mnogo kaj doseže. Pomenljivo pri tem je to, da je škof Bonaventura izdal ta ukaz kratko potem, ko se je iz Rima domov vrnil. Kar piše „Slov. Narod" o duhovniških razmerah na Kranjskem in kar je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič ukazal duhovnikom svoje škofije, to bi naj veljalo tudi za našo škofijo, kjer v tej zadevi nismo veliko ali pa čisto nič na boljšem. Toda, kar smo že tolikokrat in pri različnih prilikah povdarjali, ponavljamo danes spet, da namreč imamo še hvala Bogu lepo število duhovnikov, ki so v resnici naši duhovni pastirji, ki nam oznanjajo mir in ljubezen, spravo in slogo, kakoršne je učil Zveličar svoje apostole in učence. Spoštovanje in čast jim naj bode, naj bi našli mnogo p o s n e m o val cev i n pri Bogu zasluženo plačilo! Kar pa se tiče onih nemirnežev in hujskačev ter druzih takib elementov, ki delajo svojemu prev-zvišenemu stanu in svojim poštenim tovarišem le nečast in sramoto, tako tem želimo, da bi zaslišali Župnikov fant. Iz pisem nekega kmečkega duhovnika. Nemški spisal P. K. Rosegger. Ponatis prepovedan. , ako jim ne priobčimo obširnejših novic iz bojišča la daljnem iztoku, povemo jim samo to, da je bil Ko bi nenadoma nalelel kje na tega nesrečneža — ne ■em. kaj bi se zgodilo. _:;imogočni, daj mi modrost in moč, da bodem vodil ferio, katero si mi izročil, po Tvojih polih. Dodeli mi poniž- : h tedaj, če bi se mi posrečilo, za svoje bližnje kaj fcvovati. Jaz sem le slab sejalec, v Tvoji moči je rast. Iz okrožnega lista od dne 30. junija 1885. Včeraj je neki hudodelnik zavratno umoril opata v El- em samostanu. Kakor po navadi se je podal opat ob 5. poldne na izprehod v takozvani mlinski gozdič (oddaljen o! \\vc. od samostana). Ob osmih so ga našli mrtvega v ol>- ekega ribnika; imel je več vbodcev z nožem na prsih i na vratu. Kakor se da iz sledi sklepati, boril se je pred i z morilcem. Ker se pri mrliču ni našlo gotovine in ni ne ure in je manjkala tudi zlala verižica s križem, se dvomili, da je bil morilec ob enem ropar. Ljudstvo je szburjeno. Vse išče morilca, toda dosej se mu Se ni na sled. I/, ravno tistega lista od dne 1. julija. Morilca častitega opata Elmavskega so pravici izročili. I sinoči so ga našli v mlinskem gozdiču pod kupom mahu To je nek zanemarjen devetnajstleten fantalin po nemi Itogdan Hingel, ki je že bil večkrat zavoljo tatvine pod glavni vzrok k izbruhu te vojske polotok Koreja, ki je jako rodovitna država, po katerej so se Rusom kakor tudi Japoncem že dalje časa sline cedile. Koreja je sicer postala v novejšem času samostalno cesarstvo, a najbrž bode to svojo samostalnost izgubila, naj že konečno zmaga Rusija ali Japonska. Vse-kako smemo pričakovati, da ta vojna ne bode hitro končana, temveč da bo trajala čez leto dnij, ker oba nasprotnika delata velikanske priprave. Najbrže bo-demo slišali o jako krvavih bojih, ker to ni samo boj dveh nasprotnih držav, ampak boj med dvema do skrajne meje sovražnih plemen. Našim kmetom. (Dalje.) „Ako cvete šola, cvete tudi občina; boleha pa šola, tedaj tudi lahko občino kaka bolezen dohiti". Da je ta važen izrek slovitega starorimskega državnika in govornika resničen, o tem se vsak razumen človek lahko prepriča. Šola zamore, ako je dobro urejena in ako svojo nalogo dovoljno izvršuje, mnogo pripomoči, da dosežemo trajno in splošno blagostanje. Biti pa mora v to svrho njena uprava na pravi podlagi utemeljena in času primerno urejena. Tem pogojem in zahtevam določbe naše nove šolske postave popolnoma odgovarjajo. Da zamore toraj šola cvesti in prospevati in da se namerjavana splošna in večja omika skozi razširjavo šolskega poduka doseže, morajo se veljavne šolske postavo skrbno v ozir jemati. Iz tega je" razvidno, da je stališče k rajnega šolskega sveta, kateri ima neposredno pravico šolo svojega kraja nadzorovati, jako važno in da ta naprava terja dobro razsodnost, resno voljo, odločnost in zvestobo. Neobhodno je potrebno, da si je vsak posamezen ud svoje zveze s celoto in toraj ključem. Pravi se, da je bil morilec z opatom v sorodu. Ker so se naropane reči pri njem naSle, obstal je svoje hudodelstvo in nato so ga nemudoma okrožni sodniji izročili. Dodatek. K pogrebnim slavnoslim za umorjenega opata je privrelo še mnogo več ljudstva, kakor v mesecu maju istega leta, pa tudi žalost je bila mnogo večja. Pater Henedikt je govoril na-grobnico, v katerej je na kratko razložil življenje ranjkega opata. Tukaj posnamemo iz nagrobnice samo nekatere stavke: »Ljubljeni mi v Gospodu, tukaj stojimo danes pred neizvedljivim božjim sklepom. Dobro delo do bližnjega, katero je ranjki storil iz prave krščanske ljubezni, bilo mu je vzrok nešievilnih neprijetnostij in težav. Tisto dobro ga je preganjalo, kakor kakšno zločinstvo, dokler ga ni celo življenje stalo. Malodušni človek bi lahko cvibljal o blagoslovu nad dobrim. Pa kmalu bi dobra dela iz tega sveta izginila, ko bi si zmi-raj mislili: iz dobrodelnosti pride lahko enkrat tudi nesreča. To ni nič novega, da se dobro s hudim plačuje, naš Odreše-nik je sam to izkusil. Kristjan mora kljub temu v božjo pravičnost zaupati, katera se v večnosti poravna, kar se tukaj na zemlji ni poravnalo. Akoravno bode ta izgubljeni na vislicah umrl, dejanje nekdanjega župnika št. Anskega, ki je takrat nedolžno dele smrti otelo, ostalo bode v knjigi življenja na vekomaj zapisano. , Konec. 4 svojih dolžnostij popolnoma svest, jn da ima vestno sodelovati, kjer se gre za občno blaginjo. Vsak ud krajnega šolskega sveta naj bi bil o šolskih postavah dobro podučen, znan mu naj bode delokrog krajnega Šolskega sveta. Tudi med našimi cenjenimi bralci je mnogo takih, si so udje krajnega šolskega sveta, a ne poznajo kot taki dovolj svojih dolžnostij in tudi ne pravic. Eadi bi jih o teh podučili, a žalibog, da nam k temu manjka prostora. Priporočamo toraj takim, naj si kupijo knjigo: »Krajni šolski svet in njegovo delovanje" (Der Ortsschulrat und sein Wirken), v katerej bodo našli vse potrebno, kar se tiče šole in najvažnejših šolskih postav. Dobi se ta knjiga v vsakej veči knjigarni ali pa se naroči v glavni zalogi: A. Pichler's Wittwe und Sohn, Wien V., Margarethenplatz 2. Udje krajnega šolskega sveta naj stojijo z uči-teljstvom v prijateljsvu ter mu naj bodo zvesti in odkritosrčni svetovalci. Ako se pri posameznem učitelju najde kak nedostatek ali kaka pomota, naj ga na to z dobro voljo opozorijo, da se napaka tem hitreje ko mogoče odpravi. Krajni Šolski svet mora paziti na *to, da vživa učitelj v svojem šolskem okolišču spoštovanje in zaupanje, kakoršna mu gre kot voditelju in vzgojitelju šolske mladine, zabraniti pa mora vsako razžaljenje, da ne bode trpel učitelj škode na svoji časti in na svojem ugledu, kar se Čestokrat pripeti od strani kratkovidnih in nespametnih starišev iz jako neznatnih ali celo iz samo navideznih vzrokov. Pričakovati se sme pa tudi od učitelja, da se ne bode pri vsakojakem nedostojnem nastopu kakega očeta ali matere na hip razburil ali razvnel, ostane temveč naj miren ter naj pomisli, da se mu kot odlikanemu možu ne spodobi s pripro-stimi osebami, ki so morda sicer celo dobrosrčni in mirni ljudje, prepirati in da mora znati tudi neoli-kanost voljno prenašati; seveda ima vsaka reč gotove meje. Krajni šolski svet mora paziti na to, da stariši ali njih namestniki učiteljevim odredbam ali prepovedim ne nasprotujejo, ker to bi otrokom delalo hudo kri nasproti učitelju, napeljalo bi jih k nepokorščini in vspeh vzgoje bi bil potem takem jako dvomljive vrednosti. Posebno si pa mora krajni šolski svet prizadevati, da vzbuja pri prebivalcih ljubezen do šole in da jo tudi ohranijo, ker je vsacega ljudstva [lastni dobiček, da si svojo stališče, katere si je med olikanimi narodi priborilo, tudi zagotovi in ohrani in da je povzdiga in razširjanje olike za posameznika kakor tudi za občestvo od dne od dne potrebnejša, tem težejši ko je boj za obstanek. Ko bode prebivalstvo na ta način podučeno sprevidlo, kolike vrednosti in važnosti da je šola, ko bode se ljudska šola z ljudskim življem bolj zjedna-čila, ko bodejo stariši sprevideli, da otroke v šolo pošiljati ni samo njihova neljuba, prisiljena dolžnost, ampak da je to le njihov lastni dobiček in hasek, tedaj bode tudi učitelj imel veliko lahkejše delo, naj- manjša sredstva bojo zadostovala, da bode šolski obisk takoršen, kakoršen bi moral biti, doseže zaželjeni cilj. Razumni stariši, ki so nekdaj bili učenci te šole, ne bodo pripustili. njihovi otroci v nevednosti zrastli. Če bi se pa dar posamezni ljudje našli, ki svoje mržnje d( ne morejo opustiti, tako ti pri unih pametn sedih ne bojo našli nobene zaslombe ali podpori vsak pameten človek si želi, da niso samo n otroci pošteni in dobro vzgojeni, temuč tudi dovi. Da se vzgojijo marljivi in delavni ljudje, i volj, gledati samo na dosego določene šolske razbe, temuč napeljavati se mora mladina tu to, da se v njej vzbudi ljubezen in nagnenje d — privaditi se mora k delu. Za deklice so se upeljala ženska ročna dela, za fante ba naj b to svrho določen šolski vrt. Ako se vi mlado srce veselje do dela, ni za mladega J to samo ekonomični hasek, ampak varuje fl moraličnih nevarščin, povrhu pa je to za m nekako ravnotežje, da se ne vzgaja enostransli mo duševno, ampak da se krepi tudi njegovi in utrjuje njegovo fizično zdravje. Glavna ski bi bila toraj vsakega vestnega krajnega šol sveta, da se napravi pri šoli lep iu dovolj o šolski vrt, v katerem se zamorejo učenci, pi učenke ob določenih urah o saditviji in cep sadnega drevja, oziroma cvetic, in gojitvi razli sočivja podučevati. Delo v vrtu jim je prijetm vedrilo po duševnem naporu v šoli, daje jim p koristna navodila za opravila na kmečkih poa za poznejša leta. Sadjereja je v naših krajih še n premalo razvita, akoravno se bi vsled ugodnos ji podaja lega, kakovost zemlje in podnebje, za meriti z najboljšimi sadjerejskimi kraji na sveti Na zadnji svetovni razstavi v Parizu leta je štajersko sadje dobilo prvo in največjo odliko in to že hoče nekaj reči. Mi ne smemo osti stopinji, katero smo v sadjereji dosegli, temu ramo neprenehoma napredovati, da ne zaosta za drugimi kraji, katerih prebivalci v tem ožin tako malomarni, kakor mi. Na vsak prazen pi ček naj bi se vsadilo kako sadno drevesce, nas po preteku kratkih let razveseljevalo s 8 žlahtnim sadjem ter naš neznaten trud tisoČei plačalo, obrnemo li njegov sad v domače potrel pa ga za dober denar prodamo. Kdor ravna se nikdar ne bo kesal. Možje, ki ste udje krajnega šolskega imejte toraj skrb, da se pri vaši šoli napravi p ren šolski vrt, ako pa tak že obstoji, teda zite na to, da se bo v dostojnem stanu ol in tudi njegovemu namenu služil. Vaša skrb ne ostala nepoplačana; imeli bodete črez kratka mnogo veselja nad sadnimi pridelki, pa tudi na šimi nasledniki, ki bodo s ponosom kazali, Čes se v mladosti naučili in kaj so dosegli. (Dalje prihodnjič.) - 5 gospodarstvo okrajnega za-I stopa ptujskega. ■ Kdorkoli se je v ptujskem okraju malo naokoli ,1 moral je priti do prepričanja, da so ceste v tem 1 jajn v takem slabem stanu, kakor malokje ali ejer drugod, in vendar so naše okrajne doklade Jje, kakor v okrajih z boljšimi ali celo z izvrstnimi lami. Pa kaj je temu vzrok? Eden poglavitnih okov naših slabih cest je ta, da se gramoz ali nI v jesenskem času nanje, navozi in po njih raz-Ija. Po zimi mraz zemljo na cestah razmehča in ifffavzdigne in gramoz v tej prhli zemlji takorekoč i. kamenje je težje od prsti, toraj se vanjo pozne. Ko bi se šoter po zimi na ceste vozil, prišlo olo pa tudi mnogo ceneje, ker o zimskem Času *^jo kmetje oziroma vozniki s svojo živino več časa •4or pa v jeseni, ko se morajo različni poljski pri-tk, nastelja, drva i. t. d. domu spravljati. Marsi-'bi že kmet ravno ne vozil po zimi neprenehoma, >>jdar bi lahko saj včasih zapregel, kar bi neslo i mu dobiček, živini pa bi tudi ugajalo, ako bi jla tu in tam iz zaduhlega hleva na sveži (frišni) (iramož ali šoter naj bi se vozil toraj po zimi ;. Odlagal bi se naj na primerno velike kupe, ki *e potem spomladi, ko so se ceste že nekoliko i-pšile in ni več trajnega mraza pričakovati, s sa-'kolnico (šajtergo) razvozili in nato razrahljali. Na 'način bi šoter mnogo več zalegel in bi se toraj 'i pri tem nekaj denarja prihranilo, za katerega bi rpa lakko temveč šotra nakupilo, oziroma navilo. Navažati se bi pa ne sme! šoter naenkrat na dolžino ceste, temuč na posamezne dele, ki bi Jli zaporedoma na vrsto; en del ta mesec, drugi 1 drugi mesec. Ako je cela cesta, od enega konca (drugega, naenkrat pošotrana, tedaj dela to živini, j bno takej, ki je pred večjo težo vprežena, veliko . Če se pa cesta sukcesivno po posameznih delih % tedaj se živalim veliko trpinčenja prihrani, ker . ko pridejo črez šoter, na gladki cesti orekoč med vožnjo oddahnejo. Naše okrajne ceste imajo nenavadno mnogo bih prelivov (vodotokov, cevi), ki so večinoma z jn pokriti. Te naprave stanejo veliko denarja in levajo skoraj vsako leto enega ali druzega popra- ed tem ko stanejo take naprave ali stavbe iz 'lenta in kamenja le enkrat sicer nekoliko večjo to, potem pa je za več let, ja za več desetletij 1 Poslednjo pride mnogo ceneje, ako se stvar prav Jodi in premisli. Prihranilo bi se toraj tudi pri 1 mnogo denarja, ki bi se pa lahko uporabil za pžitev cest, v prvi vrsti. Ptujska gora, Goli vrh, na enšaku, pri sv. "Vrbanu, Okički breg pri sv. Bar- bari, št. Lovrenc in sicer proti Ptuju kakor tudi narobe. Vzboljšalo bi se lahko tudi mnogo občinskih cest, ko bi se na primer od prihranjenega denarja potrebnim občinam primerne podpore podelile ali vsaj brezobrestno posodile. Pa saj ni Čuda, da je tako, kakor smo v za-četkn povedali. Gospod profesor Zelenik se kot načelnik okrajnega zastopa za take reči malo zmeni, deloma pa jih ne razume. Prepusti toraj vso skrb odborniku Mihetu BrenčiČ, ki pa na svoj dobiček ne pozabi, kar se je sodnijsko dokazalo pri zgradbi novega šolskega poslopja za ptujsko okolico. Želeti bi toraj bilo, da bi se te okolščine v kratkem na boljše spremenile, ker takšnih, kakoršne so sedanje razmere. davkoplačilci ptujskega okraja ne bojo več dolgo trpeli. V izgled naj bi si vzeli okraje Slovenska Bistrica, Brežice in Rogatec, v katerih so se iz-nebili klerikalnega gospodarstva ter izvolili take može, katerim je v resnici mar za blagor svojih volilcev. Spodnje-štajerske novice. Volitve v okrajni zastop mariborski so se vršile tako, kakor je bilo pričakovati. Klerikalna stranka napenjala je vse moči, da bi spravila svoje kandidate v odbor, posluževala se je sredstev, kakoršnih se poslužujejo le tisti ljudje, ki imajo za svoje geslo pravilo: Cilj ali smoter posvečuje sredstva. Ta glasoviti izrek so si svoječasno vzeli jezu-vitje za svoje geslo in pravilo, in kaj vse so v tej smeri zlobnega učinili, o tem nam zgodovina v debelih knjigah pričuje. V tem smislu postopali so klerikalci tudi pri zadnjih volitvah v okrajni zastop mariborski. V dokaz temu priobčimo eno onih pisem, kakoršna so dobili volilni možje od mariborskega dohtarja Radoslava Pipuša. Pismo se besedno glasi: aMaribor, dne 5. II. 1904. Blagorodni gospod župan! Mnogokrat sem že imel priložnost občevati z Vami. Vselej sem Vas spoznaval kot vrlega in poštenega moža in Vas kot takega tudi spoštoval. Znano pa mi je tudi, da imate radi mir z vsakomur in da se ne zamerite radi nikomur. Vem torej, da se tudi pri volitvi v okrajni zastop, ki se vrši v torek dne 9. svečana 1904, ne bi radi zamerili in imeli prepir z nemško stranko. Vem pa tudi, da bi se ne zamerili radi slovenski stranki, proti kateri kot rojen Slovenec itak ne morete lahko voliti. Zavoljo tega bi Vas kot prijatelj prosil, da dne 9. svečana 1904 sploh ne pridete k volitvi, ampak da ostanete doma, ali pa če Vas kdo nadleguje in se mu morete izogniti, da si napravite pravočasno kak drugi pot. Ker se udeležita volitve obe stranki, bode vsekako precej burno pri volitvi in tej praski se torej najložje izognete, ako sploh ne pridete k volitvi. Saj Vas nikdo ne more siliti, da bi šli volit. Upam, da mi bodete storili to uslugo. Jaz ne bodem pozabil na njo in pri priložnosti Vam tudi lahko storim kako uslugo. Sicer Vas vselej prav rad vidim, 6 vendar dne 9. svečana 1904 pri volitvi se ne bi rad srečal z Vami. S spoštovanjem udani R. Pipuš." Kaj rečete k tej vsiljivosti in predrznosti, dragi naprednjaki. To vendar že presega vse mere dostojnosti! Mož, ki je to pismo prejel, je značajen in vesten dolgoletni župan in zato ga je vsebina tega pisma tembolj iznenaclila, Poslužil se je pošteno svoje volilne pravice ter volil po lastni pameti in prepričanju z napredno stranko, ki si je postavila za svoje kandidate može, katerim se sme zaupati in ki so to zaupanje do sedaj tudi popolnoma opravičili in zaslužili. Zgoraj navedeno pismo jasno kaže, kakšna sredstva in pripomočke so poskusili klerikalci, da bi dosegli svoj namen ter dobili okraj v svoje roke. Prilizovanje, prigovarjanje in obljube niso nič pomagale, da bi spravili volilne može, ki imajo še kaj razuma in lastnega presodka, na svojo stran; volili so, kakor jim je kazala lastna pamet in prepričanje, vplivati se niso dali in tudi ne kratiti svojih volilnih pravic. Tako pa je tudi prav in pošteno, ker mož naj bode mož, ne pa otrok in strahotepec, ki se mora po poveljih drugih ravnati. Volilec. Tatvina v pisarni za črno vojsko v domobranski vojašnici v Mariboru. V noči od T. do 8. febr. je izginila iz imenovane pisarne Wertheimova skrinjica, v katerej je bilo shranjenih 550 kron. Dne 10. t. m. so škatljico našli v kleti iste vojašnice, pa bila je vlomljena in — prazna. Klerikalna nestrpnost si je zbrala novo pošta-rico pri sv. Antonu v Slov. gor. za svojo žrtev, ker ona ne pusti, kakor njen prednik poštne pošiljatve pregledovati nepoklicanim osebam, temuČ se strogo drži poštnih predpisov, ki to naravnost prepovedujejo. Valilni zavojčki o katerih smo v zadnjem listu pisali, naj se pravočasno naročijo, da se zamore vsem potrebam ustreči. Naslov je : L e o p o 1 d S 1 a \v i t s c h, trgovec v Ptuju. Shod vinorejcev. V našej zadnji številki utihota-pila se je nam vsled neresničnega poročila neljuba pomota, ko smo naznanjali, da se vrši shod viničar-jev dne 8. febr. v Gradcu, kar nam cenjeni čitatelji naj ne zamerijo. Poročamo pa tudi ob enem, da se bode vršil shod vinorejcev dne 6. in 7. marca t. 1. v Mariboru, h kateremu so vsi vinorejci in prijatelji vinoreje uljudno povabljeni. Iz zapora izpuščeni so bili vsled sklepa sveto-valske zbornice okrožnega sodišča v Celju nekdanji brzojavni (telegrafski) paznik Jožef W a 1 z e r in njegova dva tovariša, ki so bili svoječasno obdolženi umora. Ponesrečena nevesta. Dne 3. t. m. poročil se je Jakob K r a n j c, posestnik na Cvenu pri Ljutomeru s svojo nevesto Frančiško. Po tamošnji šegi so se peljali gostovanjci popoldne na nevestin dom, kjer je pričakovalo novozaročenca več fantov, da bi ju pozdravili. Zastrelili so več možnarjev, toda k nesreči je prišla z voza stopivša nevesta enemu preblizu, in tako se je pripetilo, da jo je strel zadel v desno lice in desno oko in ji tam naredil hude opekline. Ker so baje te nesreče dotični strelci krivi, naznanila jih je žandarmerija ces. sodišču v Ljutomeru. Zastrupljenja oproščena je bila varja t. 1. od celjskega porotnega kr. okraji0! tai dne 9. M sodišča :« stara, omožena Marija Dečman iz Šmarja pri Jei»° Z njenim možem sta kupila od Marijo Perše hiP-ji v kupni pogodbi zagotovila prevžitek (stanovi do smrti. Dečman je živela razuzdano (mož živH Tirolskem) in vsled tega jo je Perše večkrat kre>™ Dne 21. junija 1. 1. je poslala Dečman svoji preti. karci na njivo močno zabeljenih žgancev in PeiB naglo umrla, ko je te jedi nekoliko povžila. Ren je, da jo je Dečman s primešano mišnico zastrujai ker pa so ji to ni zamoglo dokazati, bila je od* rotnikov nekrivim spoznana in kazni oproščena.I Ponocni napad. Dne 4. februvarja ob dvehH traj je, napadlo 7 možkih brata Janeza in jfl Friedaueriz Pobrežja pri Ptuju; z voznimi 1 cami in z nožmi so ju težko ranili. Ker je #** Friedauer naslednje jutro pogrešal 19 kron, je M goče, da to ni bil samo napad, temuč tudi iAU rop. ™ Pri Veliki nedelji tamošnji kaplan pridno pil gledališčne predstave (teater) ter od gledalce™ 30 krajcarjev vstopnine pobira. Po igri pelje igfl v krčmo ter jih tam pozno v noč z vinom in I gimi pijačami traktira, Radovedni smo zvedo« gre v dotični krčmi vsa vstopnina za pijačo „fl ali če še kaplanu pri tem kaj ostane? Nedelj« Čudno zahtevanje v cerkvi. Dne 2. februfl t. 1. bil je v Konjiški farni cerkvi krščanski ua« dekleta roženvenske bratovščine. H sklepu ji1 čj K. Kamer od deklet še zahteval da naj rnfl Bl i t a n i j e ničvrednih deklet", in jm tem narekoval imena dvanajsterih deklet. KJrc vendar tak okrutnež vsega ne dovoli ?! Imenovanje. Deželni odbor štajerski je gos Aegida Raiz, profesorja na deželni gimnaziji v v VIII. stopnjo državne službe povzdignil. Najden mrlič. Dne 4. t. m. so našli v Pul otoku v Dravi mrliča, katerega je Drava pri Pisma, katera so se pri njemu našla, glasila na: Jakob Pest. rojen 1853, topilničar (Schmel iz Jabote, okraj Wolfsberg na Koroškem. Ali sel govoriti o žločinstvu ali nesreči, to še doseda dognano. Dopisi. i u Od Sv. Barbare v Halozah. Ces. kr. okJ glavarstvo v Ptuju, dne 5. januvarja 1904. iP 36.346. — Na postopanje gospoda dr. Augusta p Plachkv kot potrjenega zastopnika v priloženem merilu imenovanih strank, ki so prosile za unfl odmerjenje jim zaračunjenih cerkvenih pristq spozna ces. kr. okrajno glavarstvo na podlagi pat o cerkvenih pristojbinah od dne 7. maja 1874, zak. štev. 50, kakor je iz priloženega odmerila vidno, določiti, da je gospod župnik Murkovič v čajih štev. 1 in 15 cerkvene pristojbine prenizki 7 feh ostalih slučajih pa previsoko zaračunal, kakor Idotični slučaji iz odmerila razvidni. K posameznim Ikam, ki so se od gospoda župnika samega na ftbno zapisale, se sledeče pripomni. V patentu o fkvcnih pristojbinah ni ničesar omenjeno, da bi se belo za to kaj računati, ako prideta ženin ali ne-pta k izpraševanju, ali Če hočeta predzakonskega toka kot legitimiranega v zakon vzeti, tako nadalje pi ni omejeno ničesar o računjenju oklicnega lista, raj se za ta uradna opravila plačilo ne more do-[ti. Tudi za kondukt od cerkve ali pa od mrličeve v patentu o cerkvenih pristojbinah ni ničesar ijenega, zatoraj so se morale dotične točke razviti po določbi nad rubricam quartam" imenova-patenta, katera se glasi: „Župnikova dolžnost t naj bode, da opravi za zgoraj omenjeno plačilo a opravila in ceremonije, ki se pri pogrebu zahte-o. jo, dotlej, da mrlič istinito v zemljo pride in sicer r ez vsacega nadaljnega doplačila. Določba ostalih ]t ktojbin (plačil) je v dotičnih določilih v patentu o enih pristojbinah natančno utemeljeno.u Proti e nu razsodilu je na c. kr. namestništvo dovoljen turz, ki se ima v 14 dnevih po njegovi vročitvi ri i tukajšnem c. kr. okrajnem glavarstvu predložiti. 7 i res. kr. okrajnega glavarja: Bouvard 1. r., c. kr. ri »misar. — Tako se glasi razsodba ces. kr. okraj-a glavarstva v Ptuju. Pritožilo se je 17 strank, m se je pripoznalo, da so plačale župniku Marca preveč ali premalo. — Premalo sta plačala o Martin Emeržič, vžitkar iz Pohorij, za pogreb in. in Janez Vidovič, posestnik v Slatini, za po-1 krono 10 vin. — Preveč pa so plačali: An-Emeršič, kočar v Slatini, za pogreb 95 vin. Ja-Majcenovič, kočar v Paradižu, za pogreb 15 kron vin. Jožef Pintarič, posestnik v Okiču, za oklic in ko 8 kron 16 vin. Jakob Pisanec, posestnik v tini, za oklic in poroko 2 kroni 00 vin. Vid g v Bednji na Hrvaškem, za oklic in poroko rone 46 vin. Martin Jurgec, viničar v Pestiki, za ic in poroko 7 kron 66 vin. Andrej Vidovič, vi-r v Pristovi, za oklic in poroko 7 kron 26 vin. ob Kummer, viničar v Slatini, za pogreb 4letnega ka in svoje tašče 1 krono 31 vin. Jožef Arnečič, estnik v Gradišu, za pogreb 15 kron 66 vin. Jo-Irnečič, posestnik v Gradišu, za oklic in poroko ijlO vin. Blaž Kelc, posestnik v Pristovi, za pogreb "K kron 67 vin. Filip Pisanec, viničar v Gradišu, za -Klic in poroko 3 krone 60 vin. Franc Kelc, viničar »rezovcu, za oklic in poroko 7 kron 46 vin. Bar-i Juranec. viniČarica v Brezovcu, za oklic in po-rfcko 7 kron 46 vin. Filip Kelc, viničar v Cirkulanah, Ja oklic in poroko 5 kron 46 vin. Jakob Hvaleč, vi-I Bičar v Pohorjih, za oklic in poroko 5 kron 46 vin. x f e zneske si je toraj gospod župnik Markovič preveč ičunal in dati jih mora dotičnim strankam nazaj. >j Lom ur se toraj zdi, da je plačal previsoke cerkvene t( »ristojbine, pritoži se naj pri ces. kr. okrajnem gla-rarstvu ali pa zglasi pri oskrbništvu »Štajerca" I Ptuju. Iz Polenšaka. Dragi mi naprednjaški popotnik, poročal si krnsko jesen, da si bil na Martinovo nedeljo s svojim „rešpetlinom" tukaj na Polenškaku in da si se seznanil z nekim klerikalcem prav črne barve. Pa povem Ti, da ta ni edini, ampak da jih imamo tukaj še več in prav nevarne sovražnike in hujskače. Njih imena še zdaj ne bodem naznanil. Le pridi, dragi popotnik, prav v kratkem zopet k nam, ter si naše razmere na drobno oglej! Spoznal bodeš, da vlada tukaj pri nas še strašna tema, ako-ravno si ljubi „Štajerca med nami že nekaj svitlobe napravil. Lanski misjon te bi zamogel pregnati, ako-ravno nekateri Še odveze niso dobili, ker so tebe brali. Ti nam res želiš in hočeš pomagati ter nas rešiti jarma, katerega nam na tilnike tiščijo naši na-silniki in izkoriščevalci, kakor se sliši o tistih nesrečnežih, ki so se lahkoverno dali po agentih v južno Ameriko zvabiti, kjer baje ž njimi orjejo in vozijo. Tudi med nami so nekateri taki Bagentje", ki nam hočejo lepo na tihem jarem gor stiščati, da se sploh ne da takoj spoznati, kaj prav za prav z nami nameravajo ali nas hočejo peljati na pravo ali krivično pot. S svojimi sladkimi in priliznjenimi besedami nas hočejo spraviti v svoje mreže, in joj nam potem! Izmotati se jim je težko, kogar enkrat imajo v svoji oblasti. Ako hočeš na travniku ali pašniku vola dobiti, da bi ga vpregel in gnal k vozn, tedaj mu ne smeš očitno jarma kazati ali ponujati, ampak moraš štrufo lepo za hrbtom nesti z eno roko mn pa kaj dobrega ponujati, da te bode počaka! in se nato vjeti dal. Ako imaš enega že v svoji oblasti, potem bodeš druzega že lažje vlovil, ker eden za drugim rajši gre, kakor pa sam. Brez velikega truda lahko ostale za seboj dobiš ter jih vprežeš, potem pa le bič v roke in hajdi na trdo cesto pred težko naložene vozove. Nas uboge kmete ti sebičneži že tako galijo, da ne moremo nadalje o tem molčati. Pa saj sami odkritosrčno povejo, da daruje kočar primeroma več kakor kmet in tako si mislijo, da bi bilo boljše, ako se prenaredijo iz kmetij kočarije, tako da bi se kmečko posestvo razdelilo na tri ali 4 koče. Vam pa, gospod Valenko, svetujem premisliti, da je velike lepše, ako gre siromak k siromaku pomagat koščio luščit, kakor da se Vi z Vašo Geriko peljete k siromaku na pojedino, da se res mora reči: lačna vrana sito krmi. Ni lepo za Vas, ako se tam mudite črez polnoč, ja včasih celo do 3. ali 4. ure zjutraj ter se z Geriko mastite na.tem, kar si je dotični revež s krvavimi žulji pridelal. Ne spodobi se za Vas, ako jemljete Vašo kuharico po noči seboj in da sedita kakor mož in žena sknpaj v kočiji. Gerika naj sedi raje spredaj pri vozniku, ker pri tem starem možu se ji ni ničesar bati. Še boljše pa bi bilo za Geriko, ako bi ostala doma pod toplo odejo, ker ponočni zrak ji ne prija dobro in je bolj navajena tople peči. Ako hočete toraj gospod župnik Vašej kuharici še za nekatera leta življenje ohraniti, ne jemljite je seboj v nočni hlad, saj vidite, kako da je slaba in bleda, ko je vendar sicer še mlada ženska in Vam še le komaj 5 let kuha! Skoda za njo! Vzemi toraj, dragi mi popotnik, kadar se spet podaš na Polenšak, 8 zraven „rešpetlina" tudi še tisto novo iznajdeno ! električno svetilko, da bodemo našo temo malo raz-svetili in pa električni stroj, da bodemo nekatere zaspance 6 elcktriziranjem vzbudili. Spusti v njih tako močen električni tok, da bodo vsakteremu vsi šivi na suknji spustili in da pade ž njih vsaktera suknja> ki je s farško barvo „poštrihanaa! Neustrašljiv opazovalec. Slavno uredništvo „Štajerc" v .Ptuju. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona, zahteva podpisani krajni šolski svet v Svetinjah pri Ormožu z ozirom na dopis, objavljen pod zaglavjem „0(1 Svetinj pri Ormožu" v 1. štev. z dne 10. januvarja 1904 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roka na istem mestu in z istimi črkami naslednji stvarni popravek: Ni res, da ni pri šoli v Svetinjah pri Ormoža nika-kega reda, pač pa je res, da se v letošnjem šolskem letu pouk vrši pravilno in v smisla tozadevnih predpisov. Ni res, da ima tukajšnja šola vkljub svojim trem razredom samo dva učitelja, in da včasih celo samo ena ženska skače od razreda do razreda; pač pa je res, da imamo tri učne moči, in sicer dve učiteljici in začasnega šolskega voditelja, ker je pravi gospod nadučitelj vsied svoje bolezni zadržan izvrševati svoje posle in je vsled tega dobil zaprošeni dopust. Ker imamo tri nčne moči, tudi ni res, da bi se otroci ničesar ne naučili. Ni res, da je veleč. g. knezoškorijski duhovni svetnik in župnik Ivan Bo-hanec odjedel g. učitelja Meglo in mu dvakrat za-branil, da ni postal nadučitelj na tukajšnji šoli. Pač pa je res. da je g. učitelj Megla trikrat prosil za nadučiteljsko mesto v Svetinjah, pa prvikrat veleč. g. župnika še ni bilo na sedanji fari v Svetinjah, drugikrat in tretjikrat pa g. učitelj Megla ni bil pri c. kr. okraj. šol. svetu v terni in ga torej tudi slavni c. kr. deželni šol. svet ni imenoval za nadučitelja. Krajni šolski svet, Svetinje pri Ormožu dne 3. februarja 1904. Laurenz Janschek, k. u. k. Major d. R., Obmann. Zunanje novice. Veren katoličan, toda ne klerikalec. O svojem času je naš prestolonaslednik nad v ojvoda Franc Ferdinand prevzel pokroviteljstvo katoliškega šolskega društva, ki ima namen klerikalizem razširjati in utrjevati. Ker pa se nadvojvoda z namerami tega društva baje ne strinja, misli to mesto odložiti. Društveno vodstvo se je nadejalo, da bode prestolonaslednik njegovo delovanje izvrstno podpiral, pa motilo se je, ker visoki gospod je baje rekel: „Jaz sem veren katoličan, toda ne klerikalec« „Škof Bonaventura in Štajerc". Pod tem naslovom prinesel je „Slovenski Narod" v 29. številki letošnjega leta sestavek, v katerem trdi, da je škof naš naročnik ter da naš list s svojo avtoriteto podpira, Oboje je neresnično, ker pervič škof Bonaventura ni direktno (t. j. na svoje ime) na naš list naročen, drugič pa škof nas ne podpira moralično, veliko manje pa še financijelno. Da dosedaj še &pc sar nismo poročali o gospodarstvu v gozdih ljubH skega škofa, je vzrok ta-le, da doslej še nič* L« nismo zvedeli o tej zadevi. B Narod* in »SloveiH naj se praskata med seboj, »Štajerca* pa naj m\ stita pri miru, posebno pa si naj -Narod" zapiš^H ušesa, da .se BS t a j e r c" še nikoli nil stil od ko g a za kakšno z a m o 1 č a fl podkupiti in da se tudi nikoli m& bode. Za tokrat naj zadostuje. ul • Ustrelil se je v AVinklemu na Koroškem H mošnji okrajni sodnik, deželnosodnijski svetovM Franc D rež m an. Najbrž se mu je zmešala paiEOč Enako smrt je storil njegov brat. ki je bil t k častnik. trj Vlak je razmesaril dne 8. februvarja zvečerB vipavski Železnici veleposestnika in lesnega trgfl Matija Repič iz Sturij pri Vipavi. Na postaH Dornbergu je šel Repič iz vlaka, da bi v bliH krčmi naglo spil pol litra vina in se potem H dalje peljal. Ko dospe nazaj k vlaku, se je ta že H mikal in Repič je zdrsnil tako nesrečno pod kolH da so ga ta čez trebuh prerezala in pri pijil usmrtila. Dvojni Samomor. Zaradi družinskih razprtij I se zastrupili na Dunaju 531etna Marija DadačM in njena 221etna hči Berta. Zavžili ste strašni s« z imenom »cijankali* in našli so obe mrtvi na I ležati. Cerkveni roparji so v cerkvi v Ringelshainul Češkem nlomili tabernakel ter odnesli sreberno ml štranco v vrednosti 800 kron in kelih, vreden I kron. Tolovajev še niso zasledili. Mobilizacija. Kakor ogerski listi poročajo, bodfl 4. in 7. vojni kor (Budimpešta in Temešvar) mesfl marca pod orožje poklicana ter na črnogorsko ■ srbsko mejo postavljena. Grozno zlocinstvo. Blizo Zagreba je bil pri kratkim gozdni čuvaj Špedi od svojih tovariševj katerimi je malo popred popiva!, umorjen. Umdfl so ga z nožmi in kolmi, izrezali jezik, razmesaM roke in noge, kakor tudi ostalo telo. Vzrok zločfl je dosedaj še neznan. ■ Krvava gostija. Blizu Szegedina na OgerskB se jo pred kratkim omožilo bogato kmečko dekl hčer vdove po imenu Dobo. Medtem, ko se je pfl roka v cerkvi vršila, so se gostje, ki so pri nevesM materi v stanovanju zaostali, med seboj sprli ter M tej priliki nekega kmečkega fanta ubili in na cesM vrgli. Kljub temu se je potem gostija nadalje vršfl in tudi ubijalci so se na njej po svoje razveseljevaH akoravno jih je že oblast zasledovala. [g Siromakov zaklad. V Aradn na Ogerskem I umrl v nekem hlevn 54letni krošnjar (kramar) JakB Richtzeit. Policijska komisija je našla v nje oblačilih všito: 4 tisočake, 79 bankovcev po 20 kroB hranilnično vložno knjigo na 3286 kron in pet akfl nekega rudokopa. Ta »siromak14 je barantal s « pljenkami in mazilom za črevlje (biks) ter prenočovfcei S) ni^RH) leta na poljih, po zimi pa v hlevih ali v kotili. bljl Nepravi nadškof. V Rima se je od smrti papeža i če« Leona XIII. sem izdajal neki posvetnjak za anglež-Rnel kega nadškofa Donkina. Prcdrznež. ki nikoli ni bil j »mašnik, je baje ogoljufal mnogo hotelirjev, tovar-šeBnarjev. bankirjev in samostanov za več tisoč kron. pB Hud srčen boj je moral nedavno prestati fran-inlcoski policijski komisar Bakot. Dobil je povelje, da Knora zasledovati tatu, ki je v nekem samostanu ukradel 50 tisoč kron. Posrečilo se mu je, tata vlo-i 4 viti, a bil je ta — njegov lastni sin. Bakot je iz-ival ročil sina sodniji — službena dolžnost je premagala nnl očetovo ljubezen — ter dodal iz lastnega premoženja vil k znesku, katerega so še pri tatu našli, tako da ne I trpi samostan nobene škode. )x j Nesreča v rudniku. V rudniku Harwick pri ;o\I Pittsburgu v Severni Ameriki je nedavno zgorelo ajil 194 rudarjev. Rešiti niso mogli nobenega. ližn Grozen požar razsajal je pretečeni teden v ame- .splrikanskem mestu Baltimore. Deset ognjegascev je 0 pr nl>''o goreče tramovje. V okolici gorečih hiš so po-)lea slopja z dinamitom podirali, da bi tako požar ome-prSjili. Baltimore stojo Črez pol miljona duš. T!) tisoč je I samih tovarniških delavcev. Vsled požara povzročena : J škoda se ceni na 70 miljonov tolarjev. ,-. 1 Strašna burja (vrtinec) je bila okoli mesta ,^rI|Moundsville v Alabami (Severna Amerika); podrla zlje 306 hiš ter usmrtila 37 oseb in mnogo živine. Ognjenik (vulkan) Merapi na otoku Java je a »opet izbruhnil ter pokončal s svojim pepelom in mol 'avo (raztopljenimi rudninami) mnogo selišč in nasadov. 1 A Od leta 1888 sem ni več tako močno bruhal ogenj v/, sebe. kakor sedaj. del Uporniki v južno-zapadni Afriki delajo svojim ^»gospodarjem Nemcem vedno več preglavic. Ustaja se ■ vedno širi in Nemčija je primorana, krdelo za krde- Ilom tje doli pošiljati, da tem hitreje upor zatre in Kroje tamošnje rojake sovražnih napadov obrani. Od- Pr»lnlo je že tudi več nemških Lojnih ladij tje doli na jug. Zločinstvo dveh duhovnikov. Dva duhovnika, 10rftrata iz imenitne rodbine, imela sta v Kava Tireni ''fbliru Neapolja skozi dvajset let svojo edino sestro clIf"Regino v podzemskem prostoru svoje domače hiše | ujeto. Dekle se je hotelo o svojem času omožiti in keftrata bi ji bila morala doto izplačati, kar pa jima !klfcoh!ep (požeruštvo) ni dopustil. Kova je vsled preve- P JJikega trpljenja čisto slaboumna postala. Ljudstvo je ^'■ilo skozi vsa leta mnjenja, da jo Regina v kakem Pwamostanu, a sedaj, ko se je to zločinstvo nenadoma razkrilo, bilo je tako razkačeno, da je hotelo una [>x\ ničvredneža lastnoročno ubiti. ral Dolgo spanje. 41Ietna Gersina Mayer je od leta 1886 sem spala neprenehoma, toraj celih 17 let. Oči jjjs imela med tem časom vedno zaprte, sicer pa je ikoKbala z rokami in nogami in je tudi usta toliko od-ovittirala, da so ji mogli dajati tekočinski živež. Pri roriprebujenju se ji je zdelo, da je spala samo eno noč kemx je rekla, da se ji mod spanjem ničesar ni sanjalo žvcfcer da se počuti zdravo, samo noge so ji nekoliko Dvaležke. čuden slučaj. Pregovori Lužičkih Slovenov. Vrata do pravice so ozka. — če hočeš biti hvaljen, moraš umreti. — Grehom imenitnih ljudi se dajejo lepa imena. — Obljubljena kokoš ti ne znese jajca. — Prva ljnbezen ima najdaljše korenine. — Obljuba ima samo noge, šele dar ima roke. -- Ako proti vetra pljuneš, sebe opljuvaš. — Vsak kozel je na svojo brado ponosen. — Gos se ne briga zato, kdo jo bode spekei in jedel. — čim stareji je vol, tem terši ima rog. — Kateri les ni za gosli, je morebiti dober ročaj za kako orodje. Pomagati si ve. Sodnik: „Vi ste obdolženi, da ste v petek sosedovega sina natepli; zategadelj moram Vas kaznovati." Obtoženec: „Naj bo za tokrat; drugokrat pa ga ne bom v petek, ampak na kak drugi dan nabuhal." Gospodarstvene in gospodinjske stvari. Snažilo za zrcala (špegle) in šipe, ki nareja tiste čiste in blesteče se naradi na sledeči način: Nekoliko sežgane magnezije zmočimo z bencinom, da dobimo testu podobno zmes, ki da, ako jo stisnemo, od sebe nekoliko mokrote. To zmes moramo shraniti v kakem glažeku in zatakniti s steklenim (glažnatim) zatičom, ker se drugače lahko vžge ali pa bencin čisto izpuhti. Kadar hočemo to zmes rabiti, vzamemo je nekoliko iz stekleničice (glažeka), namažemo jo na povojček pavole ter potem ž njo drgnemo (ribljemo) zrcala in šipe. Ker se ta zmes kaj rada osuši, je bolje, da si jo pripravljamo nasproti, to se pravi toliko, kolikor je enkrat potrebujemo. Kako zamašimo sod, kateri toči. Marsikateri naših Čitateljev si je bržkone že skusil, kake sitnosti dela lastniku sod (sodček), v katerem ima ali vino, mošt (tolklo), jesih ali olje i. t. d., pa je začel na-mah na kakem mestu, bodisi na stika dolg ali dnu ali pa na prhlini točiti. Zavoljo mokrote se ne prime ne vosek, ne loj ne smola. Posebno neprijetno je to takrat, ako nimamo pri rokah druge pripravne posode, y katero bi dotično tekočino pretočili. Da pa tok uspešno zabranimo in sod dobro zamašimo, narediti si moramo zmes po naslednjem načinu: Vzame se naj 30 gramov masti, 30 gramov kamenene soli, 10 gramov voska in 6 gramov parafina in vse to se mora pri zmerni vročini stopiti. Ko 66 to razstopi, primešati se mora 25 delov dobro presejanega pepela (od lesa) ter vse to pridno premesiti. Na ta način dobimo nekaki kit (klej, leg), s katerim se mesto, na katerem sod toči. popolnoma zadelati da, ako lukjna ni tako velika, da bi se sploh ne dala zamašiti. Rane na naših sadnih drevesih. Ker naši kmečki sadjerejci pri obrezovanju (trebljenju) sadnih dreves pogostoma nepravilno, ja celo napčno postopajo, hočemo jim tukaj k temu opravilu nekatera navodila podati. Način, kako se sadje obreze, je jako važnega pomena. Pogostoma se najdejo primeroma še mlada drevesa, ki pa v rasti že zaostajajo in hirajo. Deblo 10 in večje veje so prhle in mogoče da jih vrže že prvi vihar ob tla. Vzrok temu je večinoma napčno obrezovanje in način, po katerem se potem z ranami ravna. Le pri malih vejicah rana sama ob sebi zaceli, pri debelejših vejah pa moramo rez no ploščo namazati z drevesnim voskom, ker drugače deževnica, različni mrčes, ptiči in mnogovrstne glive (gobe) les izglojejo, izjedajo ter ga napravijo, da začne gniti.'Ako pokrijemo dotične rane s nloččcvino (plehom) ali z deščicami, to ne zadostuje. Če odrežemo (odžagamo) debelejše veje, je najbolje da namaz em o rano z lesnim katranom (Holzteer), in sicer ne prena-debelo. Odrezati pa se mora vedno kolikor mogoče gladko, da se voda rane manje prime. Grinta ali predenica (Kleeseide) dela marsikateremu posestniku mnogo preglavice. Ona je ena naših najnevarnejših poljskih škodljivcev, ki se naglo za-seje, razširi ter le težko da pokončati. Grinta sicer vleče s pervega svojo hrano iz zemlje, toda pozneje jemlje sok drugim rastlinam, ki v njenem obližju ra-sejo; najraje se prikaže na deteljiščih posejanih s švicarsko (lucernsko) deteljo. Najpreje zateremo grinto, ako jo prav nizko (Čisto pri tleh) požanjemo predno ko seme obrodi in zaseje. Drugi pomoček je ta, da dotična mesta, ki so z grinto prevlečena (prerasena), nakrijemo s slamo ter na to vse skupaj sežgemo. Tudi s prekopanjem dotičnih mest je mnogo poma-gano. Najbolje pa je, da si priskrbimo za sejanje le taka semena, katera so grinte prosta in pa paziti moramo, da jo z gnojem ne zatrosimo. Pisma uredništva. Našim dopisnikom: Ni mogoče vsega naenkrat priobčiti, prosimo torn j potrpljenja. VeČini dopisnikom: Preosebne reči ne sprejemamo. Kainničanom: Morebiti prihodnjič. Loterijske številke. Trst, dne 6. februvarja: 68, 12, 60, 65, 62. Gradec, dne 13. februvarja: 47, 33, 20, 59, 19. Pri zdravljenju različnih ran se mora paziti, da se rana Šele takrat zaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vneijem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro dobro domače sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano »praško domaČe mazilo" iz lekarne B. Kragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. To sredstvo se dobiva tudi v tukajšnji lekarni gosp. Ign. Herbal k a. — Giej inserat. Ena najkrasnejših pridobitev za zdravje in blaginjo je izvestno slastna kava^ ki s; je, izdelana po Kathreiuerjevem ničinu, danes že osvojila ves omikani svet in sosebno skoro vsako družinsko mizo. Zakaj kot rodbinska kava ima zmes iz brezprimeme prednosti glede okusa, zdravja in prihranka, da jo ne sme prezirati nobena skrbna gospodinja. Fini vonj po zrnati kavi, ki daje K&threinerjevi Kneippovi sladni kavi posebno priznanje, povišuje kot primes priljubljeni okus zrnate kave ta pijača tekne izvrstno in zdravniki jo kot koristno in redilno piiporo-čajo zlasti ženskam in otrokom. Če so Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo že tedaj, ko se jo pojavila, označili za »kavo prihodnosti", se je ta smela beseda dandanes že deloma izpolnila in izpolnjevala se bo po dosedanjih izkušnjah čimdalje bolj. Važno pa je, da vedno rabite le pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo; zato je treba pri nakupovanju izrecno povdarjati ime »Kalhreiner* in jemati edino izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp. Ogibljite se torej skrbno vseh posnemkov in tudi ne kupujte nikoli kaj takega, kar se odtehtujc odprto. Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov. ^ Izurjen godec ki se ume na pihala in godala (Streich und Blech), se sprejme kot hišnik. Prednost ima dober homist ali basist. Plača je dobra in ima tudi znaten postranski zaslužek. Ponudbe naj se pošljejo mestnemu uradu V PtUJU. 50 V mahu cepljeno tersjel s podlago portalis, v sortah žlahnina, traminec in portugizec plavi, ima še za oddati 49 v Tomaž Smeh v Smarji pri Jelšah. Istrijansko vino Zanesljiv hlapec pristno blago, črno ali belo, priporočam v svoji gostilni v Trstu, ulica Belvedere štev. 49. Prodajam in razpošiljam tudi na veliko. Jožef Leben, gostilničar. 39 Svinjske ščetine in žimo (Rosshaar kupi v vsakej množini po najboljši ceni Hans Sager. izdelovalec krtač" v Celju. Sprejmem takoj v uk tudi enega učenca. 41 ki je močen in zvest, se sprejmi b konjem pod ugodnem plačili takoj pri Katarini Blodnik v Les] kovcu. Malo posestvo v priljudnem ncmSkem kraji lilizo šole in kolodvora, ob di žavnej cesti, pripravno z& vsal obrtnijo ali tudi za kakega pei zijonista, se po nizki ceni prodi Več pove gospod Schmied, Di chatscbgasse (Duhačeva ulica) Mariboru. 11 OVES („Willkomm"). Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najholj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se la oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eden oral. — Podpisano oskrbnišlvo pošilja 25 kil za 9 kron, 50 kil za 17 kron, 100 kil za 32 kron z vrečo vred. Uzorce po 5 kit pošilja s pošto franko proti 3 krone 20 vin. predplačila. Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz) Štajersko. .% 8 8 O 8 O Vsakovrstne rane se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago. ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije T zelo hudo. težko ozdravljivo rano. Ž: 10 let se je izkazalo me-'ilno vlač.In«) mazilo, ia';o imenovano praško donače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje ti^to, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaccljenje. Razpošilja se vsak dan. Proti predplačilu K 316 se pošljejo 4;1 pueice ali 3-36 6!2 puške ali 160 6,1 aH 4-ftO 92 pu.-ici poštnine prosto na vsako pnstajo avstro-* ger ke monarhije. Vsi deli embalaže imajo zakonito deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „prl črnem orlu" Q Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ptuju v lekarni gosp. fg. Berbulka. 896 4 OOOOOOOOO1010600000000 559 Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prsne in mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehe kakor krapinske toplice. Daljša pojasnila daje gosp. 3«$.Rasimir in v kopališču samem ki zna vsa dela v hlevu in na polju dobro opravljati, ki je prav zanesljiv in zvest ter ima tri močne odrasle delavne moči, sprejme se takoj v službo in se mu zagotovi dobra plača. Zmožen mora biti obeh deželnih jezikov ter spreten delavec. Naslov pove upravništvo »Štajerca«. 46 Kdor bi si rad uredil dobro vspevajočo trgovino (štacuno) £.*£; t*5»£ slemu se nudi priložnost na neki večji železniški postaji na Kranjskem, u Letnega prometa je 100 do 200 tisoč kron. Za natančneje pogoje se izve pod Nr. 42 v upravništvu »Štajerca«. Veliko presenečenje. Nikdar več v življenju se ne ponudi taka priložnost. 500 kosov samo 1 gld. 80 ir. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem' (berenšleinom), 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo. 1 usnjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za sraico. vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco in Se -iOO drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo g!d. 1*80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar posije naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče ?e denar vrne. Kava in čaj iz proe roke, to te neposredno od sadika kave in zala, toraj s polnim jamstvom za pristno nepo-narejeno kavo in čaj. gj^T Najnižje cene. Najino dosti čez 100.000oralov veliko posestvo se obdeluje najraciionalnciJe. Najin« vrste kave in čaja so jako aromatične in zdatne. T/"0\ro . Javaflor, najfinejša J\tuj Mestni denarni zavod. Giro konte pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradca, Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. priporoča se glede vsakega med kranilnične zadeve spada jočega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Obienje z avst. oflmko banko. ii Ravnateljstvo. 14 za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja. Kdor si naroči stroj, temu se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnih vezilih. Elektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi. Paris 1900. GRAND PRIX. Singer in C o akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24 Brata Slawiiscli v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroj (Nahmaschinen) po sledeči ceni Singer A ... 70 K -^ Singer Medium 90 „ — Singer Titania 120 „ — Ringschifchen .140 „ — Ringschifchen za krojače . .180 „ —■ Minerva A............100 „ — Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ —■ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ —■ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene p pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 76 $0^ Stroji za napravljanje rezi s palcntovaui tečaji na valjarje, ki se sami inažejo, s prav lahkim tekom in prihranitvijo moči do približno 40°/0. Stroji za rezanje repe in krompirja, mlini za napravljanje šrota, za mečkanje sadja, stroji za parenje krme, prenosljive sledilne peči s kotlom z emajfiranimi in neem ajlirammi vložniini kotli, sio eči ali prevozljivi, za kuhanje ali parenje krme. krompirja, za mnoga gospodarska in gospodinjska opravila i. t. d., nadalje lu-ščilnl stroji za koruzo, čistilni mlini za žito, trijerji, razbiralniki, stiskalnice za seno in slamo, mlatilni stroji, vitall (Gopel). jekleni plugi, valjarji, brane. Najboljši sejalni stroji „Agricola" (»istem na liralna kolesa) 2 najiahkejSo rabo, z menjalnimi kolesi za vsako seme, za breg, kakor za ravnino. Samotvorne palentovane škropilne priprave za pokomevanje različnih škodljivih rastlin, škodovalcev na sadnih drevesih in za zatiranje pero; nospore izdelujojo in razpošiljajo v najnovejši odlikovani konstrukciji Fh. Mayfarth 6s do. tovarna gospodarstvenih strojev, livarna železa in fužine na par it« Dunaj ll/l, Taborstrasse 71. Ilustrovani katalogi zastonj in franko. Zastopniki in prekupci se iščejo Nikdar več ni take priložnosti! Tako dolgo, dokler še ni zaloga hlač izprodana, dobi vsakdor hlače za malo svoto in sicer za 99" I gld. 80 kr. "tN Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. Kdor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po poštnem povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih širokost okoli pasa. Dunajska filijala za sukneno Llago Ch. Jungtvirtli, Krakau 51. NeugajajcČe se vzame nazaj ali pa se povrne denar. 1110 Kranjski redilni prašek za prašiče povzroči med krmo zmešan, da prašiči raji zrejo, varuje svinje različnih bolezni ter poboljša meso in mast. Ako se hočemo obvarovati škode, moramo pokladati ta prašek (mešati med hrano) že pujskom. Zdravim svinjam zmešati se mora na teden enkrat ena žlica polna tega praha med hrano, slabim in slokim vsaki dan po eno žlico, mladim na teden samo pol žlice. En zavojček po 25 krajcarjev zadostuje za mesec dni. 1103 Dobi se pri Bratih Slawitsch v Ptuju (podružnica nasproti Dravskega mosta.) Visoke in betonske stavbt prevzame stavbarski podjetnik Ditrtch i:i v Celju. Izdeljujejo se črteži (plani) za cerkve javna in privatna poslopja in za go spodarska poslopja v vseh slogih. Urna izvršitev dela. Na željo se sestavijo proračuni 15 žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maate). Kupite enkrat na poskus! Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. 902 Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsaKovrstniD vin. s mEh @©©G< Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1901 K 9,316.935'82 Vloge od 1. januarja 1902 do 31. decembra 1902 z obrestmi vred...... . » 3,169.459-11 Od tega je odračuniti: K 12,486.394-93 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile...... . K 2.677.843-72 Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 > 9,808.55121 Hipotekama posojila.....•.....K 6,085.868-31 MejniCnO stanje............. > 78.029-14 Posojila na vrednostne efekte....... > 20.60183 Efektni zaklad ............. > 2,919.611-— Posestva................ , 184.000-— Imetek. katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........ > 300.000*— Vloge pri kreditnih podjetjih....... > 107.20199 Stanje blagajne (kaše).......... > 40.823-46 Glavni reservni zaklad.......... » 553.574-22 Posebni reservni zaklad za kurzne diference * 298.150-69 Zaklad za penzije :........... > 31.22762 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°|0 in se plača rentni davek od hranilnice (Šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. 1041 Pravi tirolski iz garantirano pravega iodna iz kamelove volne, katerih dež nikdar ne premoči in kateri varujejo pred mokroto in prehlajenjem, priporočava v vsaki velikosti za 10, 12 ali 15 goldinarjev. Svršniki (Wet-termantel) za gospe in dečke se dobijo po naročilu. Pri pismenih naročilih zadostuje, da se pove, kako dolgost naj bi imel havelok, merjen po hrbtu. Brata Slawitsch trgovca v Ptuju. 1106 Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha (plahta) za posteljo 2 ali 2'/i metra dolga, velja samo 1 gld., oziroma 1 gold, 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domaČe platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm. široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno za „štrozoke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 aH 35 kr. Brata Slawitsch 1068 trgovca v Ptuju, Florianski trg. 16 Jako čislane remonter-ure na sidra (anker) zistem Rosskopf v nikelnastem okrovu se Ze črez eno leto od mojih knpovalcev kaj rade kupujejo, sosebno jih či-■ slajo ljudje na kmetih, uradniki, orožniki, finančni in železniški uslužbenci, ker so ž njimi prav zadovoljni. Pošiljam moje prave amerikanske patentovane remonter-ure na sidra, zistem Rosskopf (jako priporočane za službo) z email-kazal-nikom v fino poliranem nikelnastem okrovu s pozlačenimi kazali, natančno regulirane, tekoče 36 ur, garantirane na 8 leta, kupovalcem direktno 1 komad za gold. 2*50, 3 komade za gold. 7*— 0 komadov za gold. 13'50. Dobijo se pri meni tudi ure tega zislema s podobo Karola Marxa ali pa Ferdinanda Lassale ter stane komad gld. 3" -.. Nikelnaste verižice z lepim privezkom (kompas) k tem uram stanejo samo 30 kr. en komad. FoSilja se proti poštnemu povzelju ali pa, da se denar naprej pošlje ter vrnem istega takoj, ako bi komu ura ne ugajala, ako bi ura ne šla dobro. Nikdo ne more poštenejšo kupčijo zahtevali. Hanns Konrad Briixu štev. 475 na Češkem ces. kr. sodnijsko poverjeni cenilec. Prva tovarna za ure v Ustanovljena 1887. Nobena tvrdka ni odlikovana s ces. kr. avstrijskim državnim orlom, s zlatimi in srebernimi medaljami od razstav ter z več kakor 10 tisočimi pohvalnimi pismami iz vseh krajev sveta. Moja tvrdka je kot izvozna tvrdka v lej stroki brez samohvale največja in najstareja ter razpošilja v vse dele sveta. Ilustrovani cenilni katalogi o urah o zlatem in srebrnem lepotičju pošljejo se na zahtevanje brezplačno in franko. d. 879 Š1 V Ameriko potujoči blagovolijo naj se obrniti na agenturo Zwilchenbart v Buchsu in y Baslu (Švica.) Havre-New York. Tožnja čez morje samo 6 dni. Na vsako vprašanje da se poštnine prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo. 1069 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. 30 Strune za gosle, citre, tambiiri« in za vsakovrstne instrumente, in sicer najboljše I najfinejše blago po jako nizki ceni, priporočata ■ Brata Slawitsch, Ptuj, Florijanski tri Kdor naroči, naj izrazi natančno svoje želje, da fl zabranijo pomote. >;, ~te Za zaročenee m in BI P' Krasna gostovanjska oblačila za ženi™ in neveste v veliki izberi, najnovejši svil J (zidani) robci, nadalje lepo močno platni posteljna oprava, sukno za gospode, cajfl za hlače, srajce in štrikane (vezene) robij priporočata po izvanredno nizki ceni 16 Deu & Dubsky „PRI ŠKOFU" te li n> ei n P v Mariboru, Untere Herrengasse štev. 3.? Vzorce pošiljava, kamorkoli kdo želi, franko. I v "d Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer, Tisk: W. Bianke v Ptuju.