SprtMoM la abboaiaMnt« po»U!« Poštnine pliiia* V gotovini Naročnine mesečno 12 Lir, ca Inozemstvo 20 Lir — no-deljika Izdaja celoletno 34 Li«! za Inozemstvo 50 Lir Ček. rai. Ljubljana 10.650 ta naročnino in 10349 za inaerata. Podružnica, Noto mesto. Izključna pooblalčenka za oglaSevanJe Italijanskega In tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana, WENEC Izhaja t«alf dan ijntra| razen ponedeljka la dneva po prazniku. S Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, L|nbl|ana. a I Redazione, Ammlnlstrezlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. i I Telelon 4001-4005. i Abbonamenti: Meae 12 Lir«; Estero, me-u 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiama 10.650 per |jU abbonamenti: 10.349 per le Interzioni, I Filiale« \ Noto mesta. ' ^ Concesslonarla escluslva per Ia pubblleltS di provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A-, MIlana. II Bollettino No 740 Affondamenti nel Atlantico Sommergibili italiani hanno affondato naviglio nemico di 38 milla tonellate 22 apparecchi distrutti II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: In diversi settori del fronte marmarico, si e anche ieri aspramente combattuto: contrattac-ctu nemici. sostenuti da elementi blindati, sono stati respinti con perdite sensibili per 1'avversario al 3ualc 1'aviazione non ha concesso tregua, bombar-andone i centri di resistenza e initragliandone le colonne di rifornimenlo. Intensa 1'ntfivita dei cac-ciatori italiani e germanici che abbattevano. in vit-toriosi duelli 17 »Curtiss«; 2 nostri velivoli non sono rientrati. Gli aeroporti di Mikaba e La Venezia sono stati battuti da formazioni di bombardieri; nel cielo dell'isola l'aviazione inglese perdeva, in complessive 38 mila tonnellate di cui 27.000 costi-parecchi. Aerei britanici hanno nuovamente attaccato Ta ran to con bombe dirompenti ed incendiarie: tre caseggiati sono crollati, alcuni incendi rapida-mente circoscritti, sono stati successivamente do-mati; le vittime li nora accertate ascendono a 20 morti e 74 Icriti. Esemplare il contegno della po-polazione. Nostri sommergibili. operanti in Atlantico, al comando del; capitano di fregata Enzo Grossi, del capitano di corveta Luigi Longanesi Cattani e del tenente di Vascello Marco Revedin hanno aliondato naviglio; mercantile nemico per complessive 38 mila tonnellate id cui 27.000 costi-tuite da navi petrolieri. Vojno -poročilo št. 740 Potopitve na Atlantiku Italijanske podmornice so potopile 38.000 ton sovražnega ladjevja 22 letal sestreljenih Glavni stan italijanskih oboroženih sil objavlja: Na različnih odsekih m a r m n H si k e p a bojišča so bili tudi včeraj ostri boji: sovražni protinapadi, ki jih je podpiralo oklepno orožje, so bili1 odbiti z občutnimi izgubami za nasprotnika, ki mu letalstvo ni dalo. počitka in je stalno bombardiralo središče njegovega .odpora ter obstreljevalo kolon", ki so prihajale na pomoč. Veliko delovanje italijanskih In nemških lovcev, ki so v zmagovitih dvoliojih sestrelili 17 Curtisšev; 2 naši letali se nista vrnili. Skupine bombnikov so bombardirale letališča v M i r c a b b i in L a V e 11 e z i j i ; nad otokom je angleško letalstvo zgubilo 5 strojev v bitkah z osnimi lovci. Angleška letala so znova z razdiralnimi in zažigalnimi bombami napndla Ta ran to. Tri skupine hiš so bile podrte. Nekaj požarov je bilo hitro omejenih in polagoma udušenih. Doslej ugotovljene žrtve znašajo 20 mrtvih in 74 ranjenih. Zadržanje prebivalstva pa jc bilo zgledno. Naš? podmornice, ki delujejo v A 11 a n t -skeirf morju pod poveljstvom fregatnega kapitana Enzo Grossija, korvetnega kapitana Luigija Longanesi Cattania ter poročnika bojne ladje Marca Ravedina, so potopile za 38.000 ton sovražnega ladjevja, od tega je bilo za 27 tisoč ton petrolejskih ladij. Dan obletnice vstopa v vojno in praznik Kraljevske mornarice Na Beneškem trgu je bila v navzočnosti Kralja in Cesarja, Duceja in drugih odličnikov veličastna proslava Dneva mornarice — Uspehi italijanske mornarice v prvih dveh letih vojne Rim, 10. junija. AS: V navzočnosti Kralja in Cesarja ter Duceja je kr. mornarica danes zjutraj praznovala svojo slavo in svojo moč. Proslava se je razvijala preil oltarjem domovine v spomin na pomorske junake in na legendarne podvige zmagovite vojne mornarice. Na Beneškem trgu so bile postavljene izbrane edinice mornarjev. Na najvišjem mestu je vihrala zastava kr. mornarice. Ob straneh masivnega Moka mornarjev so se nahajala xoja-ška odposlanstva ter odposlanstva gojencev pomorskih sol, za njimi pn se jo videla neizmerna množica ljudstva, ki se je za ta slovesni praznik zgrnilo na trg Fašističnega Imperija. Ob 8.15 so sc poklonili pred Grobom Neznanega junaka Vojvoda morja. Tliuon di Rcvel in mornariški podtajnik Ricoardo in položili pred žaro venec pomorskih ol>oroženih sil. Ob 8.1O so kr. oklopniki zaključili svojo častno službo in mornarji so jih zamenjali ua častni stra/i. kmalu pred deveto uro je prišel Duce, navdušeno pozdravljen od ljudstva in tudi vojaki so ga glasno pozdravljali. Ob devetih je iprispel Kral j in Cesar. Med zvoke kr. fanfare se jc razlegalo navdušeno vzklikanje množice in vojaški vzklik: Živel Kralj! Takoj nato se jc Kralj in Cesar pozdravil z Ducejem in skupno sta pristopila na viktorijanske stopnice, spremljali pa so ju Vojvoda morja, maršal Italije De Bono ter podtajniki in načelniki kr. oboroženih sil. — Velikansko vzklikanje jc odmevalo po trgu. ko sta se Vladar in Duce ustavila pred grobom Neznanega vojaka in nastala je velika tišina. Po končani poklonitvi, ki so se je udeležili tudi vojaki in množire ljudstva v pretresljivi zbranosti, sta se Kralj in Cesar ter Duce podala na posebno častno mesto, kjer so se že nahajali zastopniki velikega/fašističnega sveta, vlade, direktorija stranke, zastopstvo mesta, zbornice fašijev in korporacij. adademiki Italije, visoki mornariški častniki, nemško mornariško odposlanstvo, ki je prispelo nalašč na to prireditev, pomorski pribočniki Nemčije, Jnponske in držav trojne zveze, generali in druge državne ter vladne oblasti. , Kmalu na to se jc začelo podeljevanje spominskih kolajn sorodnikom padlih mornarjev v pomorskih bitkah, in slavnim živečim junakom. Oficir je z visokim glasom bral razloge za odlikovanje, Kralj in Cesar pa je podelil visoko odlikovanje med z.vr>ki t a mini rov in med pokanjem strojnic. Po končanih slovesnostih sta ob desetih Kralj in Cesar ter Duce med igranjem narodnih himen in navdušenim vzklikanjem množic zapustila Beneški trg. Rim, 10. junija. AS. Številčni podatki o delovanju italijanske mornarice v prvih dveh letih vojne od 10. junija do 30. maja kažejo, kakor pričajo uradna poročila, da je bilo sovražnikovih ladij potopljenih in poškodovanih: bojne ladjo: potopljeni 2, poškodovana 1; letalonosilke: poškodovana 1; križarke: potopljenih 10, poškodovanih 17; rušilei: potopljenih 18, poškodovanih 10; podmornico: potopljenih 55, poškodovane 3; petrolejske ladje: potopljenih G; parnikov: potopljenih 17, poškodovani .3; ladje nedoločene vrste: poškodovanih 5. Na Atlantskem morju je bila potopljena ena £ bojna ladja, poškodovani dve ksrižarki, potopljeni b 4 rušilei in 5 pomožnih ladij. Parnikov je bilo Pri Sebastopolu padajo utrdbe JugovzhodndTod llmenskega jezera na Great Varmouth - 8 ladij Hitlerjev Glavni Stan, 10. junija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Pred Sebastopolom je uspelo v trdi borbi ob uspešni podpori letalstva zavzeti nadaljne utrdbe. V krajevnih akcijah jugovzhodno od llmenskega jezera je bilo uničenih od 3. do 6. junija 483 utrdb. Na fronti pri Volhovu so se izjalovili osredotočeni napadi sovražnika na neko mostišče vpričo obrambe posadke. V hudih borbah je bilo 8. in 9. junija uničenih 24 tankov. V Severni Afriki so bili včeraj hudi hoji. Sovražnikovi protinapadi so bili krvavo zavrnjeni. Letalstvo je v pretekli noči napadlo z bombami težkega kalibra pristaniške naprave v Great Varuiouthu. Podmornice so potopile v ameriških vodah 8 sovražnih trgovskih ladij s skupno 41.000 tonami, eno strožno ladjo in poškodovale veliko trgovsko ladjo. Ob kanalski obali sta bila s topovskimi zadetki potopljena dva ribiška čolna. Berlin, 10. junija. AS. Napad na Seba6topol se je po današnjem jutranjem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva začel po silnem topniškem ognju in po težkem bombardiranju sebastopolske trdnjave. Mnoge utrdbe so bile razdejane ali težko poškodovane. Bitka se nadaljuje z izredno srditostjo. Budimpešta, 10. junija. AS. Pooblaščeni vojaški krogi poročajo, da so madžarski oddelki na južnem odseku vzhodnega bojišča zadnje dni prestali težke boje s Sovjeti, kateri so hoteli zavzeti nekaj postojank. Madžari 60 vse napade odbili. Sovjeti pa so samo en dan imeli na bojišču več mrtvih, kakor Madžari v zadnjih šestih mesecih. Po- je bilo uničenih 483 utrdb - Napad potopljenih v ameriških vodah oblaščeni madžarski krogi tudi izjavljajo, da so v bitki pri Harkovu madžarski hitri oddelki izpolnili vse naloge, naložene jim od nemškega vrhovnega poveljstva in da so zajeli velik plen. Bukarešta, 10. junija. AS. Listi objavljajo podrobnosti o katakombah v Odesi, ki so zdaj popolnoma razdejane. V podzemskih votlinah so se skrivali teroristi, ki so izvajali skrivnostne atentate. Vhodi 60 bili zazidani in ko 60 oblasti pridrle v te votline, 60 jih ravno hoteli teroristi zapustiti pri skrivnih izhodih, ki so vodili v kanale, pokopališča in kleti. Voditelji teroristov so imeli v pod-zemjlu razne mehanične in električne naprave, radijsko oddajno postajo in kolektivno kuhinjo za partizane. tam potopljenih 75, poškodovan 1. Petrolejskih ladij jo bilo potopljenih 20, poškodovana 1. Na Rdečem morju je bila poškodovana 1 kri-žarka, potopljena 1 pomožna ladja, 0 parnikov in 2 petrolejski ladji Vsega skupaj je bilo na Sredozemskem morju potopljenih 139 ladij, poškodovanih 48, na Atlantskem morju potopljenih 105 ladij, poškodovane 4, v Rdečem morju potopljena 1 ladja, poškodovana 1. Vsega skupaj je bilo potopljenega za 1,191.238 ton nasprotnikovega vojnega in trgovskega ladjevja. Angleško pomorsko poveljstvo je do 31. maja 1942 priznalo, da so italijanske [Kimorske sile potopile 56 angleških vojnih ladij in 6icer 7 križark, 17 rušilcev. 22 |xxlmornic, 2 torjiedovki, 1 monitor in 1 polagalko min ter 6 pomožnih ladij. Pomorskih spopadov med vojnimi ladjami jc bilo od 10. junija 1040 do 31. maja 1942 23. Nastopi napadalnih ladij 60 bili: 26. marca 1941 na zaliv Suda, kjer je bila r>otopljena 1 križarka, ena 211.000 tonska petrolejska ladja ter en 12.000 tonski pamik; '26. julija 1941 na Gibraltar, kjer os bili potopljeni 4 parniki; 26. julija 1941 na Malto z nedoločenim uspehom, toda eksplozije, ki so jih 6ilšali dokazujejo, da so bili cilji doseženi; 19. decembra 1941 na Aieksandrijo. kjer sta bili zadeti in ohromljeni oklepnici >Queen Elisabeth« in »Wal-liant". Trgovskega brodovja je bilo potopljenega do 31. maja 1942: Z mornariškimi sredstvi: na Atlanskem morju 93 za 606.943 ton, na Sredozemskem morju 25 za 179.639 ton. po drugih morjih 11 za 59.00S ton, vsega skupaj 129 ladij z 900.590 tonami. Z letalskimi sredstvi jc bilo na Sredozemlju potopljenih 63 parnikov 6 402.000 tonami, po drugih morjih 1 6 5000 tonami, skupaj 63 ladij s 407.000 tonami. Vsega skupaj in jiovsod je bilo potopljenih 193 trgovskih ladij z 1,313.590 tonami. Podinoruiški nastopi 60 prinesli naslednje uspehe: Na Sredozemskem morju so podmornice potopile 4 križarke, poškodovale 6, potopile U rušilcev, lioškodovale 1 in potopile 4 |X>dtnornice. Potopljena je bila pomožna ladja. 12 parnikov, 6 |>ctrolej-skih ladij, poškodovana 2 parnika. Na Rdečem morju so bili potoiMjeni 3 parniki ler 2 petrolejski ladji. Na Atlantskem morju je bila potopljena 1 bojna ladja, |wškodovani 2 križarki, fiotopljeni 4 rušilei, 5 pomožnih ladij, 75 parnikov, 18 jietrolej-skili ladij, poškodov. 1 pamik in 1 petrol. ladja. Vsega skupaj so podmornice potopile 148 ladij in jih poškodovale 15 s skupno 1140.725 tonami. Mornariške enote so od začetka vojne do dno 30. aprila 1042 prevozile: na Sredozemskem morju: površinsko ladjo 4,600.275 milj, podmornice 784.561 milj. Na Atlantskem morju: podmornice 017.070 milj. Vsega skupaj so italijanske podmornice v tem času prevozile 1,432.531 milj. Do 31. maja 1042 jo padlo v mornarici: častnikov 130, nižjih častnikov 314, podčastnikov 290, mornarjev 1200. Pogrešajo pa častnikov 404, nižjih častnikov 1383, podčastnikov 1113, mornarjev 5760. Ranjenih je 214 častnikov, 3(59 nižjih častnikov, 374 podčastnikov ter 1782 mornarjev. Interniranih ujetnikov je: častnikov 630, nižjih Častnikov 1587, -podčastnikov 1028, navadnih mornarjev 8225. Vsesa skupaj znašajo izgubo to-j rej: častnikov 1501, nižjih častnikov 28.35, pod-I častnikov 3100, navadnih mornarjev 16.0S9, skupaj I 25.513. Druga obletnica vojne napovedi Poslanica Strankinega Tajnika Vojski in Mornarici Rim, 10. jun. AS. Tajnik fašistovske stranke je v imenu črnih srajc poslal načelniku glavnega stana naslednjo poslanico za oborožene sile: Ob drugi obletnici vojne napovedi stranka, ki je iz svojega življenja naredila drhtečo in neizprosno poveličevanje ponosnega bojevniškega du-iia italijanskega naroda, ki je od svojega rojstva ob veri v Duceja in po fašistovskih vojnah oh sveti dolžnosti hoja hranila svojo skrb, da hi izpopolnila domovinsko občutje ter jc vzgajala mladino k noremu strogemu gledanju življenja, ki ga razume kot radostno in zavestno žrtev za vzor, znova potrjuje globoko hvaležnost in ljubečo trdnost duhovnih vezi, ki vežejo vso črne srajce i junaškimi oboroženimi silami fašistovske Italije. V dveh letih vojno, bojevane z najtrdnejšo voljo in vedno z dvignjenim čelom zoper zavratnost sovražnika, ki jc skušal zanikati naši domovini pravično pravico do življenja, je italijansko ljudstvo razvrščeno v liktorskih vrstah, sleherni trenutek čutilo, da je orožje tisto orodje, kateremu jo na bojiščih zaupano uresničenje revolucionarnih ciljev. Vedno jc navdušeno izpolnjevalo sleherno dolžnost s kar najbolj gorečo vdanostjo ter jo da- jalo svoje plemenito srce in sebe samega v celoti temu boju. Vera stranke, ki je danes bolj kakor kadar koli odločena ponuditi vse svoje sile, da hi bila docela dosežena neodvisnost domovine, jo najvišji izraz hvaležnosti in ljubezni za hrabro junake iz vseh vrst orožja, ki se hore na bojiščih. V tej veri in v tej Tdanosti je zanesljivo poroštvo za zmago. Pozdrav Kralju! Pozdrav Duceju! Ob obletnici dneva mornarice je tajnik stranke v imenu črnih srajc poslal mornarici naslednjo brzojavko: >Bojevnikom na morju, ki ob drugi obletnici vstopa v vojno pod orožjem praznujejo slavo italijanske mornarice, pošilja stranka svoj goreči vo-ščilni pozdrav. Izročila vneme, neskončne pre-skušnjo, hrabro prestane v tolikih vojnah, sedanja dejanja, ki na Sredozemskem in na Atlantskem morju kažejo znamenje o neukrotljivi italijanski drznosti, delajo iz naše mornarice strahovito orožje, ki je znalo hiti kos usodi in usodo ukloniti za vedno zmagovito srečo domovine. Junaštvo mornarjev je najzanesljivejše noroštvo, da ho fa-šistovska Italija v celoti gospodarica svojega morja. Pozdrav Kralju! Pozdrav Duceju! Japonci zasedajo Aleute V bitki pri Midwayu sta bili potopljeni dve severnoameriški letalonosilki Japonci so izgubili le eno letalonosilko Tokio, 10. junija. AS. Glavni cesarski 6tan objavlja, da 60 ja|x>nske pomorske sile v tesnem sodelovanju z oddelki suhozetnske vojske 7. junija zasedle več sovražnih fKKStojank na Aleutih. Boji so še v teku. Tokio, 10. junija. AS. Glavni cesarski slan objavlja, da 6ta bili v pomorski bitki pri otoku Mid-vvay potopljeni dve severnoameriški letalonosilki, ki pripadata razredoma »Enterprise« in »Hornet*. Poleg tega je bilo sestreljenih še 120 sovražnih letal in na otoku Midway so bili uničeni važni vojaški cilji. V področju Dutch Ilarbourja je bila potopljena neka sovražna prevozna ladja in uničeni so bili hangarji, kakor tudi zaloge tekočega goriva. Jajioroske izgube pa 6o naslednje: ena letalonosilka potopljena, neka druga letalonosilka in neka križarka 6ta bili težko [^oškodovani, 37 letal pa 6e ni vrnilo v 0|x>rišča. \V. Zmaga v Atlantiku bo odločilna Ker ni dovolj ladij, bodo namesto izdelanega orožja vozili v Anglijo surovine Rim, 10. junija. AS. »Popolo di Roma« piše: Vojna Osnih podmornic proti angleškim in ameriškim ladjam je bila kronana z najsljajnejšo zmago v tej vojni, z zmago, ki bo verjetno odločilna. Ta zmaga je bila omogočena z vstopom Združenih držav v vojno, torej s tistim Rooseveltovim korakom, ko se jo odločil preiti od neodgovornega izzivanja v formalno vojno na strani Anglije. Posledica tega je bila, da Osnim podmornicam ni bilo več treba loviti angleških ladij po obširnih morjih, marveč so sc lahko približale obalam Združenih držav. To je bila velika prednost za Os. Potopljeno ameriške ladje so številnejše od ladij, ki jih lahko zgrade ameriške ladjedelnice, in v Angliji se vsak zmanjšujejo zaloge živil. >Nevvyork Times« se že sprašuje, če se sploh izplača organizirati velikansko vojno proizvodnjo, ko pa ni mogoče orožja spraviti na bojišča. Berlin, 10. junija. AS. Berlinski tisk lazprav-Ija o posledicah, ki jih je dosegel angleški minister za vojno proizvodnjo Lyttletlon v \Vashing-tonu. Lytlleton jo rekel, da bodo zaradi pomanjkanja ladjevja poslej uvažali v Anglijo surovine, namesto končnih izdelkov iu da bo angleška in- Tokio, 10. junija. AS. Ameriške letalonosilke razreda »Entrpri6e» imajo 19.000 ton, njihova posadka znaša nad 1000 mož, vštevši pilote, razvija pa hitrost 34 vozlov. Oborožene so z osmimi 127 mm topovi, s 17 27 mm protiletalskimi topovi v štirih nadstropjih, 6 16 strojnicami in nosijo 80 letal. Letalonosilke razreda Hornet« so jxx)obno oborožene, imajo 19.800 ton in na njihovem krovu 6e lahko nahaja 77 letal. Tokio, 10. junija. AS. Japonski cesarski stan sporoča, da je med bitkami pri Dutch Harbourju bilo sestreljenih, oziroma uničenih na tleli 14 sovražnih letal. Angleške civilne izgube Stockholm, 10. junija. AS. Attlee je v angleški spodnji zbornici izjavil, da so znašale angleške civilne izgube od 3. septembra 1039 do 3. septembra 1941 4:3.675 mrtvih in 50.346 ranjenih. Razprava proti sovjetskim padalcem v Sofiji Sofija, 10. junija. AS. Danes-se je začel pred vojaškim sodiščem v Sofiji proces proti 26 sovjetskim padalcem, ki so se lani spustili na bolgarska tla blizu rudnika Vernik z namenom, da bi ga poškodovali. dustrija zalo morala spremenili način svoje proizvodnje. iBorsen Zeitung« piše, dn je ta izjava najzgovornejši dokaz, kako niti London niti \Va-shington ne upata v možnost uspešne borbe proti podmornicam in da niti Angleži niti Amerikanci ne jemljejo resno svojih obljub o proizvodnji ladij. Tudi tu se pojavlja vprašanje, koliko surovin bo lahko prispelo nepotopijenih na določeno mesto. ) Zadnje tekme za natečaj telesne vzgoje Zanesljivo in ceneno sredstvo proti fižolovi uši V torek so se končale zadnje tekme na »Stadionu« /a natečaj telesne vzgoje izbranih vrst učencev in učenk ljubljanskih šol, katerih vsako zastopa ena skupina. Teh vaj se je udeležilo '25 skupin iz ljudskih šol, 20 iz srednjih in meščanskih, 15 pa iz višjih razredov srednjih Sol. skupno okrog 2000 učencev. Skupine, v popolnih in enakih športnih oblekah so sc predstavile v popolnosti in po tekmovale v prijetnem sodelovanju pod vodstvom svojih sošolcev, ki s«) bili sposobni in so se zavedali naloge in dolžnosti, ki jim je naložena kot voditeljem skupin. Za ljudske šole so bili sodniki slovenski, za meščanske in srednje šole pa je bil postavljen sodni zl>or iz italijanskih telovadnih učiteljev. Tekmam so prisostvovali z zanimanjem poleg Poveljnika in Zveznega Ppd-poveljnika tudi šolski učitelji in upravniki ljubljanskih šol s Kr. šolskim komisarjem na čelu. Izidi šolskih telovadnih tekem V sledečem podajomo klasifikfacije, ki so jih dosegle ljubljanske šolske skupine, ki 60 se udeležile telovadnih tekem. Ljudske šole — moške skupine. I. Ljudska Sola Marijanišče, vodja skupine Hribar Ivan. 128.5 točk; 2. I. deška ljudska šola, Župančič Franc, 128; 5, ljudska šola Marijanišče, Urek Stanko, 126.5; 3. praktična mestna šola, Žnidarič Janez, 126.5; 3. III. deška ljudska šola. Levstek Igor, 126.5; 6. II. deška ljudska šola, Pavlin Janez. 124.5: 6. II. mešana ljudska šola, Horvat Bojan, 124.5; 6. IV. deška ljudska šola, Boms Fedor, 124.5: 9. II. deška ljudska Sola, šilnovec Avgust, 125.5; 10. III. deška ljudska šola, Ozim Igor. 122.5; 10. IV. deška ljudska šola, Komat Vinko, 122.5: 12. 1. drška ljudska šola. Ljubic Demctrij, 122; 12. III. metana ljudska šola, Tršek Zvonko, 122; 14. V. deška ljudska šola. Hlebec Milan, 117; 15. IV. mešana ljudska šola, Kralj Bogo, 116; 16. V. deška ljudska šola. Borštnar Božidar, 115; 17. II. mešana ljudska šola. Jerše Ladislav, 114.5; 18. VI. mešana ljudska šola, Gaspari Edvard 114. Ljudske šole — ženske skupine. t. II. dekliška ljudska šola, voditeljica skupine Pavlič Lea. i29.5 točk; 2. ljudska šola »Lichtenthurn«, Jemec Marija 129; 2. ljudska šola »Lirhtenthurn«. Planine Anica, 129; 4. III. mešana ljudska šola. Grabnar Ivano, 127; 5. II. dekliška ljudska šola. Pahor Marta, 126.5:^6. II. mešano ljudska šola, Lukan Marija, 125.5; 7. uršulinska ljudska šola. Rus Sonja, 125; 8. I. dekliška ljudska šola. Golobič Marija. 122.5; 8. I. dekliška ljudska šola, Karnovšek Darija, 122.5; 10. 1. mešana ljudska šola. Varšek Jožica, 122; II. praktična mestna šola, Kramar Metka, 121: II. III. dekliška ljudska šola. Briške Marija. 121.5: 15. III. dekliška ljudska šola, Ko-darin Bnrilike, 119; 14. uršulinska ljudska šola, Šenk Magdalena. 116.5; 15. VI. mešana ljudska šola. emljič Cvetka, 114.5; 16. IV. mešana 'ljudska šola, Presetnik Erna, 103. Nižje srednje in meščanske šole — moške skupine. 1. IT. realna gimnazija, Užnik Emil. 155.5; 1. TI. moška realna gimnazija, šover Ciril, 145; 3. I. mešana meščanska šola. Valič Marjan. 156.5; 4. IV. moška reailna gimnazija, Arčon Ludvik, 127; 5. II. mešana mešč. šola. Tavčar Vinko, 122: 6. klasična gimnazija. Kveder Anton, 121: 7. III. moška realna gimnazija. Perčič Remigij. 110.5: 8. 111. mešana meščanska šola, Svetel Stanislav. 108; 9. I. moška meščanska šola, Papler Stanko. 107; 10. II. noška meščanska šola, Razinger Tomaž, 99. Nižje srednj-- in meščanske, šole — žensk p skupine. t. sneščanska šola »Liohtenfthiirn«. Janša Antonija, 150.5; t. I. dekliška meščanska šola. Molk Antonija, 127; 3. uršulinska realna gim- nazija, Bi/jan Boža, 121.5; 4. 1. mešana meščanska šola, Cujk Leopoldina, 114.5; 5. III. mešana meščanska šola, štrus Miljutina, 106; 6. II. mešana meščanska šola, K rok Olga, 104; 7. uršulinska meščanska šola, Grivar Iva, 102; 8. 1. dekliška realna gimnazija. Kunstelj Jana, 9S.5: 9. II. ženska meščanska šola, Prosen Boža, KH; 10. II. dekliška realna gimnazija, Tschurn-wald Elizabeta, 86. Višje srednje šole — moške skupine. 1. klasična gimnazija, Sovre Dimitrij, 144; 2. I. realna gimnazija, Bregar Drago. 134; 3. mestna gimnazija, Košir Vladimir, 112; 4. IV. realna gimnazija, llabijan Andrej, 107; 5. 1. realna gimnazija. Ahčin Igor. 99; 6. trgovska akademija, Kurandič Ahmed, 86.5; 7. III. realna gimnazija, Andrejak Anton, 78. Višje srednje Šole — ženske skupine. 1. mestna gimnazija, Košenina Alojzija, 12«; ri ja. ska 2. 11. ženska realna gimnazija, Šiška Ma-104: 3. trgovska akademija, 100: 4. I. žen-rcalua gimnazija, Lavreučič Marija, 66. Ljubljana, junija. Sedaj, ko sta fižol in krompir že zelo visoka in sta tik pred cvetjem, se je na njiju že pojavila škodijivka, namrtč uš. Ni to ena in ista uš, ker ima krompir svojo zniedalko, fižol pa svojo, toda obe sla močno škodljivi. Krompirjevo uš bi v naših krajih najlažje zatrli, kakor smo žc svojčas poudarili, če bi posekali vsa breskova drevesa, ki v naši pokrajini itak le slabo ali pa sploh ne rodijo. Kdor pa se že kapricira na breskova drevesa, je njegova dolžnost, da jih močno škropi z razkuževalnimi sredstvi in sicer v jeseni, tik pred zimo. Krompirjeva uš namreč prezimi na breskovih drevesih. še bolj odporna je fižolova uš. Lani je bilo na fižolu, zlasti na visokem, polno uši, ki so po poljih in vrtovih, kjer jih niso zatirali, napravile mnojro škode. Sredstvo proti fižolovi uši je zelo priprosto in tudi še dokaj poceni. To je namreč tobakov izvleček, ki se dobi v vseh prodajalnah, kjer prodajajo slične kmetijske potrebščine, kakor umetna gnojila in podobno. Lanske skušnje pametnih sadilcev fižola so pokazale, da se da fižolova uš s tobačnim izvlečkom prav uspešno zatirati, l ani so sadilci, ki so to poskusili, napravili tako: kupljeni tobačni izvleček so močno razredčili v vodi. na približno eno enoto izvlečka so dali deset enot vode ali še več. Že to kaže, kako ceneno sredstvo je ta izvleček. S tem izvlečkom so s primerno brizgalno, na primer tako, kakor je tudi za vinograde primerna, kjer škropijo z modro galičo, škropili fižolove nasade. Napačno je mnenje, da škropljenje odpravi uš. Tobačni izvleček, ki ga poškropi mo. uši samo pomori in to je zadosti. Žeto naj sadilec nikar ne misli, ko pregleduje ipo škron-iljenju recimo čez dva tri dni nasade in vidi na listih, še vedno uši, da škropljenje ni bilo uspešno. V resnici so uši oslale na listih, samo pomorjene so in torej neškodljive. Naselijo pa se po nekaj dnevih zopet nove uši in zato je treba škropljenje vsakih deset dni ponavljati. Kdor tako dela. bo imeri|jii>iiic 111 c uju ne zuruzipve ooioc- 8. načelnika III. oddelka Visokega komisariata, I be, 6topi v veljavo na dan svoje objave v Službenem 9. protofizika občine glavnega mesta, I listu za Liubliansko nokraiino. listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljanska kopališča v preteklosti in sedanjosti Gradaščica je bila včasih glavno kopališče Ljubljančanov — Sedal Ima Ljubljana tri ograjena kopališča, od teh je ono v Koleziji še nedodelano Ljubljana, junija. Sredi kopalne sezone smo in željo ljubljanskih kopalcev so prav nasprotne željam vrtnarjev. Razumljivo: vrtnarji in kmetovalci, ki jih je sedaj v Ljubljani kar neverjetno mnogo, si žele dežja, ki naj bi zmočil že razsušeno in razpokano zemljo, kopalci pa bi radi, da bi to lejx> sončno vreme še dolgo trajalo in da bi se kopalna sezona čimbolj zavlekla. Najboljše bi bilo seveda, da bi nebo ustreglo obema, to' je, da bi kako noč ]>ošteno deževalo, nakar pa bi zopet sledili lepi sončni dnevi, saj to bi bilo tudi vrtovom v korist. Dandanes si vsakdo, naj bo katere koli starosti, želi kopanja in ga skoraj ni človeka — razen bolnikov — ki bi se bal vode. Zato vidimo ob vseh naših rokah in potokih, kjerkoli je le količkaj vode, polne kopalcev. Včasih temu ni bilo tako. Pa tudi sončenje je znano šele iz mo-, dernih časov. Že žive v Ljubljani ljudje, ki vedo povedati, da so se nekoč kot kmečki fantje kopali — zvečer, takoj po sončnem zatonu. Ko so fantje opravili svoje delo, so se zvečer zbrali na vasi in med petjem odšli do bližnjega potoka, do kraja, kjer so imeli nekako svoj določen prostor za kopanje. Ako je bil med njimi fant, ki je bil šele sprejet med fantovsko bratovščino, so ga slovesno potopili v vodo, f>otem pa je moral izkazati fantovsko čast in po kopanju — dati za pijačo. Plavati je znal le malokdo, navadno kak tak. ki se je naučil pri vojakih, pa še ta le po »pasje«, to je le z rokami, ki so udarjala v navpični smeri pod vodo. Športnega tekmovanja v vodi fantje niso poznali. Kopala so se na deželi tudi dekleta. Kojianje v Ljubljani je bilo v navadi že pred mnogimi leti, toda Ljubljančani so se kopali na drugačen način, kakor dandanes. Tudi dolgo ni bilo nobenih kopališč na prostem. Najstarejše kopališče je bilo res na Ljubljanici, nekoliko nad sedanjim Trnovskim pristanom. Tam je bila ta-kozvana vojaška plavalna šola, v kopališče pa so se hodili kopat tudi bolj imoviti Ljubljančani. Sončenja niso fioznali, saj je bilo kopališče zasajeno — 6 kostanji. Kopalci so se v vodi malo ohladili, sem in Ija se je tudi kdo učil plavati, saj je bil nastavljen poseben plavalni mojster, najraje pa so kopalci posedali ob mizah pod kostanji, j>ili osvežujoče pivo ter karlali. Za priprosto ljudstvo, za dijake, za vajence in za vse druge Ljubljančane pa je bila vsaj pol stoletja, tja do regulacije pred nekaj leti, glavno kopališče Gradaščica in sicer skoraj od trnovske cerkve pa tja gori do Rokalcev in še naprej. Ta reka je precej plitva, še bolj pa je plitva, ko se pri Bokalcih razcepi v dve strugi in teče Mali graben po lastni strugi v Ljubljanico. Reka je bila poprej tudi močno vijugasta, tako, da je za plavanje nudila le malo prilike, vendar je bila na nekaterih krajih tudi nevarna neplavalcem. Tako so bili poleg Bokalcev, ki so še dandanes priljubljeni, znani kraji, kakor Pasji brod, Babja kotla in drugi. Ljubljančani se tja do 1. 1020 niso nič kaj preveč radi sončili, še celo pozneje, ko so !>ostavili jez v Koleziji in zgradili kopališče z betonom in lesenimi kabinami ter postavili sonči-šče, so raje hodili v sosedni Hribarjev gaj, ki je bil nalašč zaradi kopalcev zasajen z drevjem ter jim je mogel tako nuditi prijetno senco. Kopališče v Koleziji je bilo dolgo časa edino javno kopališče Ljubljančanov na prostem, ker so odpravili bivšo plavalno šo'o. Vsa Ljubljana sc je hodila tja kopat, za ženske pa so bili določeni tja do 1 1923. j>osel>ni dnevi, navadno ob torkih in četrtkih dopoldne, ko se moški niso 6ineli pojaviti v kopališču. Jez v Koleziji pa je povzročal hudo jezo Vi-čanom in Rožnodolcem, ker je oviral vodo, ki jim je zalivala travnike in vrtove, šele, ko so regulirali Gradaščico, so odpravili oziroma znižali jez, s tem pa je postalo kopališče v Koleziji neuporabno za plavalce. Lani je pričela mestna občina graditi novo kopališče v Koleziji, ki je obljubljalo, da postane eno najmodernejših in zopet prijetno zbirališče Ljubljančanov v hudi vročini. Zal pa letos dela še niso gotova, upajmo pa, da se bo to kmalu zgodilo. Enako kakor v Gradaščici, so se Ljubljančani, zlasti otroci, mnogo kopali v Malem grabnu, ob Cesti dveh cesarjev. V Malem grabnu je bilo še manj prilike kakor v Gradaščici za plavanje, vendar se je pogosto zgodilo, da je utonil kak otrok ali plavanja nevešč odrasli. Ko je 1. 1920. prevzel župansko mesto v Ljubljani pokojni dr. Ljudevit Perič, je pričel misliti tudi na večje javno kopališče za Ljubljančane. Ljubljanica je sicer prijetna reka, ki ima vedno dovolj vode, ima pa eno napako, ki močno moti kopalce. Nima namreč pripravnih bregov, predvsem pa manjka ob njenih bregovih peščenih in fioložnih strmin. Kopalec, ki se koplje na prostem v Ljubljanici, se že umaže, ko pieza po strmem bregu iz vode. Zato je dala mestna občina tedaj postaviti plavajoča lesena bazena na Ljubljanici in zgraditi kabine. To kojiališče je ostalo v bistvu takšno, kakor ga je tedaj jiosta-vila mestna občina V nekaterih letih, ko so bile hude ftovodnji, je že grozilo, da bo voda odnesla vse kopališče, kar pa se k sreči ni zgodilo. Na »Špici«, tam. kjer se odloči Gruberjev prekop od Ljubljanice, se je včasih kopalo mnogo ljubljanske mladine, ki je imela tudi lej>o priliko za sončenje in igro na prostem Pogumnejši kopalci pa so se vedno upali tudi daleč v Gruberjev prekop in tudi po Ljubljanici skoraj do prulskega mostu — seveda, če je bila voda dovolj visoka. Gruberjev prekop sam pa je zlasti mladini Šlopanje vasi nudil tudi lejio priliko za kopanje. Ko se Gruberjev prekop zopet združi z Ljubljanico, nudi ta zopet moičanski mladini lepo priliko za ko|>anje, vendar so proti kopanju v Ljubljanici v Mostah neki pomisleki Voda se iz Ljubljane do Most še ne izčisti dovoijno od razne umazanije. Moderno kopališče je dobila Ljubljana šele z zgradbo kopališča »Ilirije«, za katero sta precej prispevala tudi mestna občina ljubljanska in pa bivša oblastna samouprava. To kojiališče ustreza tudi sj>ortnim predpisom in jegova zasluga jc, da imamo danes toliko prvovrstnih plavalcev, nekaterih celo evropsko znanih. Na severni in na zahodni strani Ljubljane je bilo — in nekateri so še — nekaj manjših liajer-jev, kamor se jo mladina rada hodila kopat, jk>-zimi pa drsat. 0 enem teh bajerjev vemo, da jo v nedeljo lam utonil neki odrasel človek. Torej skrivajo ti bajerii v sebi tudi nevarnost. Manj znano je, da je Ljubljana nekoč imela nekakšne toplice po Riklijevem, oziroma po KneifKJvem zgledu. Bilo jc to ob potočlui nad cesto nad Večno potjo oziroma nad j>0t.|0 proti Čadu. To kopali&če je bilo opuščeno med prejšnjo svetovno vojno. Sava, ki jo ima Ljubljana lakorekoč pred nosom, je postala bolj priljubljena šele |io prejšnji vojni. Ljubljančani so bili pač vedno nekoliko ko-niodni in so le neradi pešačili pet kilometrov peš do .ležice in do Tomačevega ter pet nazaj. Po prejšnji vojni pa se je med Ljubljančani zelo priljubila navada, da so šli zjutraj na vse zgodaj na Savo, zvečer pa nazaj, kosilo so imeli kar s seboj, ali pa so kosili kje v bližnjih gostilnah. Sava je postala pravi Lftl oLjubljančanov, ki se niso več bali mrzle, toda čiste in osvežujoče vode, niti ne savskih valov, saj so med tem jioslali izvrstni plavalci. Sicer pa so so Ljubljančani že prejšnja stoletja radi hodil kopat na Savo, saj enemu jionosrečenih kopalcev je postavil literarni spomenik sam France Prešeren. — svojemu najljubšemu prijatelju in učitelju — Matiji Čopu! Otroci v Ljubljani niso ra/.en na Savi in v kopališčih imeli pravega hrodišča, če izvzamemo malenkostni pri >putu« za Trubarjevim parkom. Novo otroško igrišče v Tivoliju bo imelo prostorno brodišče, ki bo razveseljevalo naše najmlajše. Potreba po kopnliščih v Ljubljani z zgradbo kopališča v koleziji pa seveda ne bo še krita. Sčasoma bo treba misliti na zgradbo že zasnovanega kopališča na Špici, tam, kjer je bilo včasih prosto kojiališče Ljubljančanov, treba bo misliti na zgradbo še drugih javnih kopališč. Le jx>i;lejmo danes, koliko ljudi se tare v dosedanjih kopališčih >n spoznal: bomo, dn bo morala Ljubljana v tem oziru prihodnja leta še mnogo storiti. Neplavač Peter bi rad na »Ilirijo« najprej pri pogrnjeni mizi, potem pa v kadi Kako se je učil plavalne umetnosti doma Ljubljana, junija. Pravijo, da čim več znaš, tem več veljaš. Onega dne sem pripovedoval v uredništvu, kako učim Petra plavaM: prva šola pri Kaplanu pri čaši piva, druga doma v kadi in tretja v vodi, ki sega do pasu. Tovariši so se smejali, šef pa je polresno ukazal: »Napiši to stvar, bralcem v pouk in zabavo. »Marsikoga bo zanimalo, kako gre s to šolo, dobro delo boš opravil.. .< Ker se ne prištevam med literate, ki so obdarjeni z bujno fantazijo, bom moral pač popisati resnično zgodbo o mojem nadebudnem učencu Petru. Edino, kar sem si zmislil, je ime. Moj prijatelj je namreč mož v zrelih letih, družino ima in ugled, pa ne bi bilo prav, če bi otroci brali to zgodbo, ali pa celo njegovi tovariši v pisarni. Že marsikatero leto prej, pa tudi letos, mi je Peter potožil, da ne zna plavati, da nima pojma o tistih čudodelnih gibih, ki držijo človeka na površini vode. »Hudo rad bi zahajal na Ilirijo«, mi je priznal, »nauči me že vendar enkrat plavanja! Ne gre zame, za otroke gre, ki jih bo treba voditi k vodi in učiti.« Prvo uro sva imela kar pri pogrnjeni mizi pri Kaplanu. V sobi sva bila sama. Tu pa tam se je pojavila gospodična in spet hitro umaknila, misleč, da imava važne tajne pogovore. Pri čaši piva sem učil Petra plavalne abecede. »Vidiš, Peter, to je pivo. Med pivom in vodo je le neznatna razlika: oboje je mokro in mrzlo. Če začutiš pivo v ustih, ga požreš, če pa začutiš vodo, moraš zapreti zatvornice, ki vodijo proti sapniku ali želodcu. In če ti ilirijanska voda v ustih ni všeč, jo brizgni lepo ven tako, kakor delajo plavalci crawla.« »Saj to je ravno tisto, Kadar koli poskusim s plavanjem, mi pljuska voda v grlo, zaleti se mi in pozabim na veslanje z rokami.« Še enkrat sem razložil Petru, da pivo pijemo samo, če sedimo pri mizi, pri plavanju pa je voda le zato, da te nosi na površini, da te hladi od zunaj in osvežuje. Peter je razumel in izpil čašo do dna. »Drugo poglavje z vodo pa moraš poskusiti doma v polni kadi, kjer lahko brizgaš po mili volji in delaš vodomete.« Ko je bilo Petru jasno, kako je z vodo v ustih in da je ne sme zamenjavati s pivom ali zrakom, sva pričela z novo temo: voda je mokra in mrzla. Ne smete se čuditi; pri vsaki dobri učni metodi moraš znati najprej malo teorije. Koža namreč ni vajena na hladno okolico in neplavalci so čisto iz sebe, ko začutijo mrzle objeme nevarne vode. »Da, da, grozno je to«, je dodal Peter. »Saj sem ves iz sebe in naravnost stiska me pri srcu, kadar zabredem v globoko vodo. Še hujše pa je, če začnejo ljudje pljuskati, če pride voda v oči in usta.« »Kaj sledi iz tega«, sem ga vprašal in Peter ni vedel odgovora. Vidiš, Peter, vode nisi vajen. Tvoj odnos do plavalne okolice je prav tak kot hudičev do blagoslovljene vode. Saj razumem, da so bojiš globoke vode, narobe za neplavalca pa je, če se bojiš tudi mrzle prhe in"ležanja v nizki vodi. Takole se bova dogovorila. Preden greva prvič na Ilirijo, se boš vsak dan tuširal z mrzlo vodo, napolnil boš kad in se utrjeval v ležanju v vodi, učil se boš potapljati glavo, brizgati ne-všečno vodo iz ust in po vrhu še gledati pod vodo.« Peter me je debelo pogledal. Začel sem spet iznova, da voda ni pivo, da je sicer mokra in tekoča, da pa je za plavanje veliko primernejša, ker je prozorna. Tudi oči se morajo navaditi na mokroto. Vsak dober plavalec gleda pod vodo in ga nič ne moti, če mu brizga v oči. Voda je prozorna kakor zrak in v vodi moraš gledati kakor riba. Razliko občutimo samo glede dihal, ker ljudje nimamo škrg.. Pod vodo lahko izdihujemo, narobe pa je, če poskusimo z vdihavanjem. Peter se je zasmejal, moral pa sem ga posvariti, da je to plavalna teorija, neke vrste abeceda tistega veselja in varnosti, s katero se ponašajo izurjeni plavalci. Glede strahu pred vodo si je bil Peter na Jasnem. Čutil ga je še iz tistih časov, ko je slišal o prvih nesrečah na vodi. Prav zaradi tega se je zglasil in me naprosil za inštruktorja. Niz- ke vode pa so Peter ni ve« bal. Spoznal je, da se je treba na mrzlo vodo privadili, da so jo treba navaditi tudi na pritisk vodo, zlasti pa na to, da je no gre zamenjavati s pi\)om ali zrakom. Nekega popoldne, ko je bil sam doma, sem ga nadziral pri vajah v kopalnici. Peter je spustil mrzlo prho, se postavil pod drobne curke in junaško prenašal hladne polive. Posebno sem pazil na lo, da ni trenil z očmi. ko mu je brizgalo v obraz. Za tem je legel v kad in se uril v po-tiipljauju glave, izdihavanju in gledanju |>od vodo. Kot vesten inštruktor sem ga kontroliral: Peter je smuknil pod vodo. jaz pa som mu pokazal zdaj ilva. zdaj tri prste in prijatelj je vedel točno odgovoriti, koliko jijj je bilo Peter se je obrisal, oblekel in prinesel na mizo zelenko brinjevca. Priznal mi je, da ga zebe, jaz pa sem dodal, da je brinjevec tudi za vročino zdravilna pijača. Začela sva z drugo uro plavalne teorije. »Peter, ali veš, kaj je to Arhimedov zakon?« Prijatelj me je debelo pogledal. Petru sem pomolil knjižico o plavanju iu mu dal brati poglavje o mehaniki. Peter je čital: »Vrzite kamen v vodo, kamen se bo potopil; vrzite kos lesa, plaval bo na površini. Kako je pa s človeškim telesom? Ali more ležati na vodi brez plavalnih gibov? Žo leta 250. pred Kristusom je postavil Arhimed zakon: Vsako telo izgubi r vodi toliko teže, kolikor tehta voda, ki jo izpodrine.« Peter je čital naprej in ugotovil, da znaša specifična teža človeškega telesa 1.01 do 1.06 kg. To zavisi od rejenosti. Rejeni ljudje so v vodi lažji, koščeni pa nekoliko težji. Pojasnjeval sem Petru, da pri plavanju ne gre za to, da vzdržiš ob površini vode vseh tistih betežnili 70 kg — za to bi bilo treba ogromne moči — v vodi si toliko lažji, kolikor znaša teža izpodrinjene vode. Pelru se je |>osvetilo: »Jaz pa sem poskušal vedno lo s silo in sem mislil, da imam premalo moči. Pomisli, kako mora biti to enostavno: zdržati na površini vodo listo bore malo teže, kolikor je človeško telo težje od vode!« Peter je nalil drugo šilce brinjevca. Povedal sem mu, da je treba tistemu odstotku teže dodati še glavo, ki jo pri plavanju moliš nad vodno gladino. »Kaj bi to, saj imam krepke roke in noge ...« Petrova žena ni imela pojma o najinih sestankih. Če se možje česa učijo, ros ni potrebno, da bi imeli radovedne opazovalce. Razen tega gro tudi za avtoriteto. Smo pač taki, da radi postrani gledamo tiste, ki imajo še v zrelih letih toliko poleta, da se lotijo tega ali onega, kar so v mladosti zamudili.' O tem, kako sva šla s Petrom na Ilirijo iu o uspehu samem pa še prihodnjič kaj. —až. Drobne gospodarske Delovni čas denarnih zavodov v Italiji. Da bi se opustilo nedeljsko delo razen dela prvo nedeljo v mesecu, so denarni zavodi v Italiji izpremcnili svoj delovni čas med tednom tako, da bo znašal od 8.30 do 15, dočim je doslej bil samo do 14. Obenem je izpremenjen tudi jx>slovalni čas za blagajne in 6icer tako, da je od 8. junija dalje od 8.30 do 12.30. Opozorilo izvoznikom lesa. Visoki komisar je dovolil ravnateljstvu carinarnice, da povrne prizadetim kontrolne pristojbine, ki jih je carinarnica prejela za neizrabljena potrdila o izvozu lesa, čeprav prošnja za povračilo ni bila predložena v roku. Zadevne prošnje morajo biti predložene najkasneje v roku 6 mesecev. Občni zbor ljubljanskega Muzejskega društva Muzejsko društvo, ki varuje že svojo stoletno tradicijo in ki goji z V60 znanstveno f>oglobitvijo in 6i6tematiko našo lokalno zgodovino in zbira vse zgodovinske dokumente o dogajanjih in življenjih naše pokrajine, je včeraj ob 17.30 na 6vojem dobro uro trajajočem občnem zboru f>odaIo splošen pregled o 6vojem delovanju v preteklem poslovnem letu. Predsednik, rektor dr. Milko Ko6 je najprej ob začetku občnega zbora, ki 60 mu prisostvovali v lepem številu mnogi odlični člani in znanstveniki, pozdravil zastopnika prosvetnega oddelka Visokega komisariata, inšpektorja Silva Kranjca, dalje zastopnika me6tne občine ljubljanske dr D o-1 i n a r j a, zastopnika Prirodo6lovnega društva dr. Dolarja in druge. V izbranih besedah se je nato g. predsednik 6jx>minjal vseh umrlih društvenih članov, ki 6o 6i kot znanstveniki in podporniki pridobili za društvo velike zasluge, tako 6e je spomnil velikega društvenega dobrotnika veletrgovca Andreja Mejača, župnika Zor k a v Kamni gorici, upok. ravnatelja študijske knjižnice, prof. dr. Ž i g o n a, zgodovinarja prof. dr. Frana T r d a n a, odličnega Glasnikovega 60trudnika, univ. prof. dr. Metoda Dolenca in univ. prof. dr. Lamberta Ehrlicha. Navzoči 6o se poklonili manom pokojnih. V nadaljnjem svojem poročilu je g. predsednik kratko in jedrnato očrtal delo in poslovanje društva v preteklem letu. Namesto odsotnega tajnika dr. Zvvitterja je podal tajniško |x>ročiIo urednik ^Muzejskega glasnika«, muz. ravnatelj dr. Josip M a 1. Društvo šteje 6edaj 220 članov, štelo jih je drugae največ 246 članov. »Glasnik« izhaja že 20 let in doživlja sedaj 6voj dvajseti jubilej. Blagajnik dr. Maks M i k I a v č i c je jx>ročal o stanju društveie blagajne, ki izkazuje lepo aktivno bilanco. Arhivar dr. Rajko Ložar, vršilec dolžnosti ravnatelja etnografskega muzeja, je jx>ročal kratko o društveni knjižnici in društvenem arhivu, ki šteje 6edaj med drugim do 220 znanstvenih revij. Društvo je poslalo svoje publikacije tudi odličnim znanstvenim korj>oracijam v Italijo, ki so ji nato podarile v zahvalo tudi lepe 6voje publikacije. Bile so nato volitve. V nov iodbor 60 bili izvoljeni: rektor univerze dr. Milko Kos, muzejski ravnatelj dr. Josip M a 1, bibliotekarka vseučiliške knjižnice dr. P i v e c - S t e I č. prof. inšpektor Silvo Kranjec, dr. Rajko Ložar, univ. prof. dr. Jakob K e I e m i n a, univ. prof. dr. Jože T u r k, muzejski arhivar prof. Stanko J u g, univ. docent dr. Fran Z w i 11 e r in prol. Maks M i k 1 a v č ič. Na:o je bil cbčni zbor končan. KULTURNI OBZORNIK Kempčanova Hoja za Kristusom v priredbi Aleša Ušeničnika Pred kratkim so ljubljanski bogoslovci pre-veli eno najlepših svetovnih asketičnih spisov, vredno tudi literarne slave, knjigo Filotejo svetega Franca Šaleškega, zavetnika katoliških pisateljev. Sedaj pa je Ljudska knjigarna izdala za svetim pismom najlepše duhovno čtivo, namreč znano Ilojo za Kristusom srednjeveškega meniha Tomaža Kenipčana in to v priredbi in prevodu največjega slovenskega filozofa dr. Aleša Ušeničnika. Kakor so »Filotejo« imeli v prevodu že naši očetje ter je izšla vsaj štirikrat že do naših dni, tako so naši predniki še vse bolj častili Kempčanovo knjigo, o kateri je nekdo dejal, da je »najlepša knjiga, kar jih je izšlo iz človeških rok, kajti sveto pismo je prišlo iz božjih rok». Izšla je pred dobrimi 500 leti, a še vedno kristjani, duhovni in svetni, učeni in preprosti^ga-jemajo iz nje krepčilne vode duh. življenja. " Na koncu te izdaje je pet strani pripomb, ki jih je napisal o delu in pisatelju prevajalec in iz katerih posnemamo zanimive podatke o avtorju in knjigi ter slovenskih prevodih. Avtor knjige je Nemec, čistitljivi Tomaž He-merken iz Kempena ob Renu, ali kratko imenovan Tomaž Kempčan, ki je živel v XIV. stoletju (1379—1471) in je bil regularni korar sv. Avguština v samostanu na gori sv. Neže pri mestu Zvvolle. Napisal je celo vrsto asketičnih knjig in razprav v latinščini, izmed katerih jih je nekaj poslovenil prof. Luknian (sedem spisov) v knjižici: Iz duhovne zakladnice Tomaža KempČana, I. 1920. To so spisi, ki niso obseženi v teh štirih knjigah, ki tvorijo celoto pod imenom De Imlta-tinne Christi (o posnemanju Kristusa), kakor se knjiga imenuje v izvirniku po začetku naslova prve knjige, ki se glasi: De imitatione Christi et contemptu omnium vanitatum mundi (o posnemanju Kristusa in zaničevanju vse posvetne niče-murnosti). Slovenski prevod pa je povzet po prvi vrstici prvega poglavja, ki se začenja: Kdor hodi za menoj, ne hodi po temi. Prvi slovenski prevod je že iz leta 1719 in ga je oskrbel pater Hipolit iz Novega mesta, in je imel naslov: Bukvice od Sledja inu Navuka Christusa našiga Izveličarja. Leta 1745 sta izdala prevod »dva mašnika inu Fajmoštra iz Gorenske Kranjske strani« (po mnenju Simoniča je eden izmed njiju župnik Paglovic) in je izšel pod naslovom: Tomaža Kenipčana bukve (leta 1846 je izšla že sedma izdaja tega prevoda!). Leta 1820 je izdelal nov prevod ljubljanski semeniški spi-ritual J. Zalokar ter ga izdal jjod naslovom: Hoja za Kristusam. Tako ima torej ta naslov že več kot stoletno slovensko tradicijo ter je prav, da jo je Ušeničnik že zato ohranil. Leta 1872 so pod istim naslovom izdali nov prevod bogoslovci la-vantinskega semenišča. Leta 1888 je izdala Mohorjeva družba prevod prelata Andreja Kalana pod naslovom Hodi za Kristusom! (Leta 1920 je izšla v Ljubljani druga izdaja tega prevoda pod starim naslovom Hoja za Kristusom.) Že pri tej drugi izdaji je sodeloval prof. dr. Ušeničnik ter oskrbel skoraj ves nov tekst. Sedaj je dr. Ušeničnik vnovič vzel v roke to že svojo izdajo in prevod še enkrat natančno primerjal z originalom (Hetzenauerjeva izdaja, ki je narejena po faksimilu rokopisa v Bruslju). Ker se je že Kalan oziral na prejšnje prevode in povzel po njih dobro besedišče, je tega tudi v novi izdaji precej ostalo ter je torej vzdržana tudi notranja tradicija slovenskih prevodov, tako da je Ušeničnik sain mnenja, da je »sedanji prevod že skupno delo vseh«. Zato v svoji skromnosti tudi ni napisal, da ga je prevedel on, temveč samo priredil. Vendar čutimo povsod Ušeničniko-vo kleno besedo in natančno filozofsko razpoznavanje, vse pa v preprostem jeziku, ki ima svojo posebno mikavnost. Tu in tam i» celo ohranil rimo, ki jo ima izvirnik, tako da smo prepričani, da ima prevod kot tak trajno ceno in bo gotovo zgled, kako se prevajajo taka dela s spoštovanjem do izvirnika, pa tudi do tradicije prevodov. Prevod Kempčanove Hoje za Kristusom je v tej izdaji izdan v lični opremi v obliki molitve-nika, ne da bi se vrstni red kaj spremenil. Sestoji iz štirih knjig, katerih prva obravnava koristne opomine za duhovno življenje (25 pogl.) ter ima več odstavkov, namenjenih še posebej redovniškemu življenju. To je prevajatelj označil z +. Druga knjiga navaja opomine za notranje življenje (12 pogl.), tretja govori o notranji tolažbi (59 pogl.!), zadnja pa je pobožen ojioniin za sveto obhajilo (18. pogl.). Tako je središče položeno v tretjo knjigo o notranji tolažbi in ni zalo slučaj, da se k studencem te tolažbe zatekajo najbolj bolniki in vsi trpeči, ki so tolažbe najbolj potrebni. In prav zato je ta izdaja še prav posebno dobrodošla in potrebna. Ker pa so nekateri odlomki v teh spisih naravnost prave, iz dna duše zapete molitve, se nanje ozira kazalo še posebej ter jih navaja, zaradi česar je knjiga še bolj priporočljiva za molitvenik in za duhovna premišljevanja v cerkvi. K meditacijam sili tudi tisk sam, ki ima ob robu povzete glavne misli doličnih odstavkov, glavne misli, da se še bolj vtisnejo v spomin ter pomagajo k duhovnim sklepom. Poleg tega je priloženo še stvarno kazalo, ki opozarja bralca na snovno bogastvo knjige, v katero ga tako predledno in z lahkoto uvaja. Citate iz svetega pisma pa je prireditelj podčrtal na ta način, da jih je v tekstu tiskal z razprtim tiskom ter navaja tudi citat. Tako je knjiga lepo povezana s knjigo vseh knjig, h kateri se uvršča kot hoja človeka za Kristusovo besedo in zgledom. Namenjena je tako najbolj učenim kakor tudi najbolj preprostim, kajti beseda tega srednjeveškega meniha, ki je poznal človeško dušo do najtanjših trepetov in teženj, je tako preprosta kakor globoka. Hoja za Kristusom je pravi vodnjak najbistrejše siudeučice, ki poživi tudi du- hovno izsušeno moderno dušo, če se nagne nadenj in pije iz njega. V novem prevodu lako globokega in preprostega človeka, kakor je Aleš Ušeničnik, bo Slovencem dvakrat lepo berilo tihih ur: z bogastvom .besede in globino misli, ki vodi človeka k Bogu in miru v njem. td. Zbornik za umetnostno zgodovino letnik XVIII. Zbornik za umetnostno zgodovino, ki ga je pred 18 leti ustanovil prvi profesor umetnostne zgodovine na naši univerzi dr. Izo Cankar, je sedaj izšel pod uredništvom njegovega naslednika dr. Franceta Sleletn. Izšel je ves letnik skujiaj v obsegu 143 strani. Napolnjujeta ga dve razpravi. Prof. dr. Vojeslav Mole je napisal obširnejšo razpravo iz bizan-tologije pod naslovom: Tradicionalne črte zgodnjebizantinske umetnosti! in njena izvirnost (1—67), Steska Viktor pa je napisal: škofijski grad Goričane (58—100), s prepisom arhivalij, ki se tičejo popravil graščine Goričane za škofa Ernesta Amadeja Atteinsa v 1. 1743—1751 Razpravama sledi |ioročilo o de-delovanju Umetnostno zgodovinskega društva v letih 1939—1941, temu pa stvarno jioročilo Spomeniškega urada o varstvu s|Tomenikov od 1. januarja 1940 do 31. mnrca 1941. lota. kjor se .po abecednem redu krojev opisane odkrite umetnostno zgodovinske dragocenosti ter posebej še razne najdbe, pa tudi vsa jjopravila in zavarovanja starih umetniških spomenikov. Posebno pozornost so vzbudile najdbe slik in relijefov v cerkvi v Gornji Lendavi, katerih reprodukcije so tudi ponatisnjene v reviji. V rubriki ocen je prof. Mole Ocenil dr Stele-tovo knjigo Arehilectura perennis, prof. Štele pa dr. Moletovo knjigo Umetnost Dr. St. Miku/ pa ocenjuje Mesesnelovo studijo o Pet-kovšku. _ Tako naznanjamo danes izid tega letnika. M g1iaviu razpravi bomo pa še referirali. te novice Koledar Četrtek, 11. junija: Barnaba. apostol; Parizij, spoznavalee; Marcijal, mučenec; Feliks, mučenec; Fortunat, mučenec. Petek, 12. junija: Srce Jezusovo; Jan. Fakund-ski, spoznavalee; Leon III., papež; Antonina, mučenica. Novi grobovi + V Triesteju je umrl p. U kovič Franc, davčni nadupravitelj v pokoju. Pokopali so ga dne 6. junija v Triesteju. + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala ga. Mazi Jerica roj. Kos. Pogreb bo v petek 12. junija ob pol 5 popoldne z Žal, kapela sv. Krištofa, k Sv. Križu. — V visoki starosti 90 let je umrl c. Cepin Ivan. Pogreb bo v petek 12. junija on pol 4 popoldne z Žal, kapela sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počivajo! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice — Nova doktorja bogoslovja. Danes, v četrtek ob 12. bosta na univerzi slovesno promovira-na za doktorja teologije gospoda Andrej F a r -k a š, prolesor na II. drž. gimnaziji v Ljubljani in Janez Oražem, profesor na IV. drž. gimnaziji v Ljubljani. Mladima znanstvenikoma naše iskrene čestitke! = Promocija. V četrtek, dne 11, junija 1942 ob 12. bo na filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani promoviran za doktorja filozofije gospod dr. iur. Rudolf T r o f e n i k. — Za doktorje prava hodov zbornični dvorani promovirani: tajnik Kmetijske zbornice gospod inž. agr. Jože Suh adolc iz Sujice, občina Dobrova; ga. Marija R u e h. gg. Franc Cermak, Belizar K e r š i č, Boris Menarti in Jože Sem, vsi iz Ljubljane. Čestitamo! Najlepše delo krščanske asketike Zakladnica ž.vljenskih naukov Biser-knjiga za učenega in prepioslega HOJA ZA KRISTUSOM od Tomaža Kempčana je izšla v založbi Ljudske knjigarne v Ljubljani. To izdajo — ki je pri Slovencih že trinajsta — je pripravil dr. Aleš Lšenirnik. Razen navadne izdaje, je knjiga tiskana tudi na finem, biblijskem papirju. Obe pa sta elegantno opremlieni. Cena navauni izdaji je L 2 i'—. lini izdaji pa L 30"—. Hoia »a Kristusom je izdana v priročni, žepni obliki. Naročite jo pri LJUDSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI Pred Škofijo 5 — Telefon 25 29 — Mesto cvetja na grob pok. prof. dr. Lam-berta Ehrlicha so darovali naši konferenci: Neimenovani 500 lir, M. B. mesto cvetja 400 lir, neimenovani 30 lir. — Bog plačaj! — Vincenc. konferenca za akad. in srednješolce, Miklošičeva 5, št. ček. rač. 15.838. — Ze deseti dan traja junijska vročina. Značilno je za sedanjo junijsko vročino, ki že traja deseti dan. da so jutra brez megle, jasna in redka je jutranja rosa. Pojavljajo pa se že prvi, na videz neznatni vremenski pojavi, ki dajo slutiti, da se bo vreme preobrnilo in se bo pripravilo za dež. Nebo se začenja počasi oblačiti. V višini kakih 1000 m se že preprezajo sivkasti oblaki, polni vodnih hlapov. Barometer pada. Dnevna vročina je v torek za nekaj 6topinj napram prejšnjim dnem popustila. V torek popoldne je bila dosežena najvišja dnevna temperatura 28.4 stopinj C, ko je bila drugače od petka naprej vedno nad 30 6topinj. V sredo zjutraj je bila minimalna jutranja temperatura 15 6topinj C. Barometer je padel na 761.1 mm. — Kakovost našega gozda. Leta 1938., torej pred štirimi leti, je bila v Ljubljani kmetijska anketa, ki je med drugim ugotovila, da je dejanska zaloga lesa v naših gozdovih zmanjšana za povprečno 50 kubičnih metrov na hektarju pod nor-malo, sorazmerno 6 tem je bil zmanjšan tudi letni prirast v gozdu. — Ti podatki pa najbolj zgovorno pričajo, kako nujno je pri nas potrebno čim bolj intenzivno pogozdovanje in umno gsjro-darstvo z gozdom ki bo jx>tem donašal tudi lep>še dohodke ter dajal več lesa kakor dosedaj, pa tudi boljše kakovosti. — Kočevska zemlja je dobra za sadjarstvo. Zanimivo je, da je kočevska zemlja v nasprotju z mnenjem nepoučenih zelo sposobna za sadjarstvo, zlasti v višjih legali, kakor na primer v Kočevski Reki, Koprivniku, Gotenici, Borovcu in drugod. V teh krajin 60 gojili zlasti jablane najbolj različnih sort tujega izvora, pa tudi mnogoštevilne domače sorte. Pred sedmimi leti so na sadjarski razstavi v Kočevju našteli nič manj kakor 238 raznih vnst jabolk iz bivše Avstrije, stare Nemčije, Tridetin-skega, iz Holandske, Anglije in tudi iz Amerike. V splošnem so ljudje tedaj videli, da je mogoče v kočevskih, krajih pridelati najboljše sadje za izvoz. Zanimivo je, da je bilo nakupljenih na desetine vagonov odbranih jabolk za domačo potrebo. To sadje je pozimi prišlo prav konzumentom za prehrano. Po Kakovosti kočevsko sadje ne zaostaja orav nič ^a štajerskim, kar velja tudi za dolenjsko sadje. — Reja morskih prešičkov. V naši pokrajini, pa tudi v Ljubljani, kjer je reja malih živali sploh velika moda, se je že lani, še bolj pa letos, precej uvedla reja morskih prešičkov. Te prijazne živali-ce so prav tako glodavci kakor kunci in imajo prav tako lepo lastnost vseh glodavcev, namreč, da se silno hitro množe, še bolj kakor kunci, zadovoljni pa 60 prav tako z vsako hrano, celo s tako, ki je niti kunci ne marajo. Tudi so morski prešički manj izpostavljeni boleznim kakor domači zajci in tudi znaki degeneracije ali izrodka se pri njih 6koraj ne pojavljajo. Proti mesu morskih prešičkov imajo ljudje 6ieer še vedno velik odpor, toda vemo, da so ga imeli ljudje pred leti — nekateri ga imajo še danes — tudi proti mesu domačih zajcev. Tudi koža morskih prešičkov se da kaj prida vnovčiti Za hlevček zadostuje vsak zaboj, 6eveda, če 6e morski prešički razmnože, je treba vedno povečevati tudi prostore, kjer jih hranimo. Živalica je silno požrešna in se hitro redi. Ime -morski pre-šiček« je 6lab prevod nemškega »Meerechvvein-clien', medtem, ko kmetje pravijo na Pohorju tej živalici »brunda«, po godrnjavem glasu, ki ga 6icer zelo krotka živalica daje od sebe. Posebno veliko veselje imajo 6 temi živalicami otroci. Kdor ima količkaj trave ali gospodinjskih odpadkov, pa malo prostora, mu svetujemo, da se ukvarja z re|o te hvaležne živalice. ki zahteva manj truda in manj stroškov kakor pa kunci. Ljubljana Praznovanje Srca Jezusovega v cerkvi Sv. Jožefa V petek, 12. junija, bo pri sv. Jožefu ob 8. uri nova sv. maša, ki jo bo daroval preč. o. Viavrej Marek iz kongregacije Tolažnikov Srca Jezusovega. — Ob tričetrt na 8. bo slovesen vhod, nato novo-mašni govor, ki ga bo imel o. Florijan Ramšak D. ,., nato darovanje, slovesna 6V. maša, blagoslov z Najsvetejšim, zahvalna pesem in novomašni blagoslov. — Zvečer ob pol 8. bo govor junijske po->ožnosti (vrtnice) in slovesne pete litanije presv. Srca Jezusovega. V nedeljo, 14. junija, bo prevrviš. g. škof dr. Gregorij Rozman 6lovesno blagoslovil v imenu 6V. očeta Pija XII. novi kip 6v. Jožefa. — Ob tričetr na 8 bo slovesen vhod Prevzvišenega. nato blagoslov kipa, škofova pridiga, pontifikalna sv. maša z orkestrom, med sv. mašo sv. obhajilo, na koncu Toseben papežev blagoslov za vse dobrotnike cer-(ve sv. Jožefa. Za sklep darovanje okrog oltarja za novi kip 6v. Jožefa. — Po darovanju 6e izpostavi Najsvetejše in ostane izpostavljeno do večerne jx>božnosti. V začetku celodnevnega češčenja (okrog 10) bo še ena 6v. maša, nato pa se vrste molitvene ure ves dan. Ob 5 r>opoldne bo imel slavnostni govor preč. g. Valerijan Učak, prior križniškega reda. Nato ee vrši procesija z Najsvetejšim, ki jo vodi prevzviš. g. škof. Po vrnitvi spravne molitve, litanije in zahvalna pesem. Na koncu darovanje okrog oltarja, kjer se bodo delile spominske sličice. Sveče za procesijo 6e prodajajo v cerkveni veži. V6i častilci sv. Jožefa so prijazno vabljeni, da se v obilnem številu udeležijo teh 6lavno6ti v ča6t presv. Srcu Jezusovemu. 1 Za Bežigradom in v šiški bo cepljenje zoper davim današnji četrtek in jutrišnji petek tako. da bo cepljenje v šoli za Bežigradom današnji četrtek ob 17, a jutrišnji petek ob 17 v šoli v S|x>dnji šiški, za prebivalstvo Spodnje in Zgornje Šiške onkraj kontrolne črte bo pa cepljenje tudi v petek, 12. t. m ob 17.30 v društveni dvorani v Dravljah. Zadnji dan cepljenja bo soliola. ko bo ob 17 cepljenje v šoli na Barju, prav tako bo pa za središče mesta in za vse zamudnike v soboio, 13. t. m. ob 17 spet v Mestnem domu. Kakor so prvi dnevi pokazali, cenijo starši na periferiji cepljenje proti davici prav tako kot v središču mesta. Vse dni so starši pripeljali k cepljenju toliko otrok, da je mestni fizikat popolnoma zadovoljen, saj je to cepljenje najlepši dokaz velike skrbi staršev za zdravje otrok. Kakor vemo, morajo biti proti davici cepljeni vsi otroci od dopolnjenega poldrugega do dopolnjenega desetega leta. Vendar pa samo eno cepljenje ne zadostuje, temveč je vse sedaj cepljene otroke treba cepiti še drugič natanko čez 14 dni. Zato naj starši pazijo, da svoje otroke natanko čez 14 dni ob isti uri pripeljejo cepit na iste kraje kot so bili cepljeni ta teden, ker mestni fizikat vodi za vsak kraj posebno kartoteko. Če bi torej starši k drugemu cepljenju otroke pripeljali na druge ksraje, kjer v seznamu prvega cepljenja ni imena tistega otroka, bi nastala zmeda i nizguba Časa, ker na napačnem kraju no bi mogli opraviti. I Najnazornejša slika dobre trnovske in krakovske mladine so gotovo krasno urejeni in zasajeni bregovi Gradaščice in njene okolice. Zares je bilo treba velikega umetnika, da je zapuščeno Cerkveno ulico in Gradaščico bilo mogoče spremenili tako lepo in poetično, da Ljubljančani radi prihajajo tja občudovat ta idilični del Ljubljane, ki tudi pri tujcih vzbuja odkritosrčno pohvalo. Kakor jaslice prijazna okolica Gradaščice bo pa spet v kratkem pusta, razdrta in umazana gmajna, da bi se človek zjokal. Poglejte samo vabljivi nasad ob Gradaščici pri mostu nasproti župnišča, pa Vam bodo razbite železne klopi, polomljene veje drevja, uničeno okrasno grmičje in samo ena široka drča kot v zrcalu pokazali fiodivjanost mladine, obenem pa brezbrižnost staršev za otroke. Ali bi Trnovc.i in Krakovci spet radi gazili po blatu okrog Gradaščice, njene bregove zasipali s črepinjami in drugo nesnago, da bi Trnovo in Krakovo upravičeno delalo sramoto vsej beli Ljubsljani. Zato naj pa matere in očetje ter sosedje, ki jim je še kaj do starega trnovskega in krakovskega kredita in ki še ljubijo svoje prijazno Krakovo in vabljivo Trnovo, sami napravijo red ter z odločnostjo pokažejo mladini, s čim se ponašala Krakovo in Trnovo. 1 Živilski trg. V eredo je bil živilski trg prav živahen, saj je bil tudi primerno založen z raznim blagom. Gospodinje so v prvi vrsti hitele, da so nakupile več kilogramov češenj. Nekatere jih kupujejo, da napravljajo potem kompot in jih vlagajo. nekatere jih pa suše, kajti 6uhe češnje, pozneje skuhane, 60 izborna pijača in izboren zdravilni čaj. Uvoz glavnate 60late je 6edaj že izostal, kajti Trnovčanke in Krakovčanke 60 sedaj že v 6tanju, da popolnoma zalagajo v6e potrebe trga po domači glavnati solati. In kako lepe glave prinašajo trnovske in krakovske zelenjadarice na trg. Tudi z drugimi zelenjadnimi dobrotami je bil trg dobro založen. Nove čebule je na izbiro. Zanimivo je dalje, da prodajajo nekatere branjevke lepe orehe, ki so bili uvoženi iz Italije. Ti orehi so po 30 lir kg. Naprodaj je bilo dalje nekaj vrtnih jagod. 1 Gramoz na Pogačarjevem trgu. Mestni delavci so navozili na Pogačarjev trg precej lepega, debelega gramoza, zdrobljenega podpeškega kamna, ki ga te dni posipajo pred tržnicami in valjajo 6 parnim valjarjem. Tako bo vse cestišče pred mesarskimi tržnicami lepo tlakovano in urejeno. Medtem, ko so na Vodnikovem trgu zgrajene stopnice, tako, da kupovalcem ne bo treba tlačiti mlade ruše, ko bodo prihajali ali odhajali iz tržnic pa so delavci zgradili na Pogačarjevem trgu zelo položno strmino, ki vodi od Kresije proti tržnicam in predstavlja neposredni dohod k tržnicam za vse, ki prihajajo iz zahodnega dela mesta na trg. "1 Topinambur in mangold. Dve 6icer že 6tari in po vsej Evropi znani rastlini, v Ljubljani pa, zlasti med malimi vrtnarji in pridelovalci dosedaj bolj malo znani rastlini, eta bili letos jio ljubljanskih vrtovih zasajeni v precej velikih množinah. To 6ta topinambur in mangold. Slovensko ime za topinambur je papeška repa, za mangold pa blitva. Topinambur je neke vrete repa, podobna krompirju, 6e zelo rada množi in jo je takorekoč z vrta skoraj nemogoče iztrebiti, kadar je že vsajena. Njeni gomolji «0 ze'.o okusni in izvrstno nadomestilo za krompir, zlasti jo priporočajo diabetikom, takim, ki imajo sladkorno bolezen pa ne smejo jesti krompirja. Papeška repa namreč ne vsebuje škroba, temveč druge neškodljive 6novi. Na ljubljanskem trgu so okoliški kmetje spomladi prodali precejšnje ko- | licine semenskega topinamburja. Prav tako je zasajene mnogo pese mongold ali blitve, ki daje izvrstno solato. Eno dobro lastnost pa imata obe rastlini za rejce malih živali zlasti zajcev. Listje obeh rastlin je namreč za zajce prava slaščica, go-jitelj pa ga more trgati kolikor hoče — gomolji rastejo kljub temu ali celo bolj ter vedno poganjajo nove liste. Rejcem malih živali torej priporočamo, naj listje mangolda in topinamburja pridno trgajo in j>ok:adajo živalim. 1 Benmuer in Oester: »Konto X«. Veseloigra v treh dejanjih o ljubezni 111 drugih ne-modernih stvareh. Dejanje se suče okrog obubožane aristokratske rodbine, ki živi na račun skrivnostnega konta X, ne da bi vedela o tem. Konto X je ustanovil mlad mož, ki je zaljubljen v hčer te rodbine 111 hoče na ta način pomagati svojcem svoje ljubljenke. I Tudi park pred Glasbeno matico je ostal. Med manjše ljubljanske parke, ki so prav prijetni, spada tudi park pred poslopjem Glasbene matice. Ta park je jirecej na gosto zasajen z drevjem ter zato nudi tistim, ki si žele eence, možnost prijetnega oddiha, zlasti 6edaj, ko v »Zvezdi« ni več sence. Sprva, ko je bilo rečeno, da bo treba pre-orati vse parke in jih zasaditi s koristno zelenjavo, je bilo že v načrtu, da bi tudi ta park uporabili. Toda park je preveč zaraščen, tako da ne bi prav nič koristil, vsaj letos ne, tudi če bi odstranili vse korenine. Tako je ta park ostal. Pač pa bo treba v jeseni ta park res preorati, toda samo zato, da bodo veejali vanj novo travo, ker dosedanja že odmira in ruše izginjajo. Klopice v tem parku, enako kakor one na zidu nekadnjega Turjaškega trga ob vseučiliški knjižnici, so vedno zasedene, čeprav zadnje nimajo sence, kakor jo imajo prve. Tudi tu se vidi, kaj je s priprostimi sredstvi ustvaril mojster Plečnik iz nekdanjih razvalin zapuščene ledine. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Četrtek. 11. junija oh 17.30: »Konto X.. Red Četrtek. — Petek. 12. junija. Zaprto. — Sobota, 1,1. junija ol> 17: »Romeo lil Julija«. Red A. — Nedelja, 14. junija oh 17.311: »Sola za ieue«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Opera: Četrtek. 11. junija oh 17.: »Boccacio«. Red A — Petek, 12. junija oh l.i. I,a Boheme. laven. DjiaSka Eredstava. Zeio znižane cene od 12 lir navzdol. — So-ota. 1.1. junija ob 16.30 »Carmen«. Red B. — Nedelja, 14. junija oh 15: »Evgenij Onjegin«, Izvon. RADIO. Četrtek. 11. JunUa. — 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Lahka glasba. V odmoru (8.001: Napoved Jasa. — 8.30 Porofila v italijanščini. — 12.15 Violinski koncert Knrln Hupla (pri klavirju L. M. Skerjanc). — 12.40 Koncert Andrejn .larca (na harmoniko spremlja A. Stanko). — 1.1.00 Napoved tu*a. Porofila v Italijanščini. — 1.1.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 1.1.17 Koncert radijske?« orkestra, vodi dirigent D. M. Sijaneo. Orkestralna glasba. — 14.00 Poročila v Italijanščini. 14.15 1 menjalni koncert z Nemčijo. - 14.45 Poročila v Slovenščini. — 17.15 Violinski koncert Francko Roj-čeve (pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo). — 17.35 Operetna glasba. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Komorna glasba. — 20.(10 Napoved časa. Poročila v Italijanščini. — 20.2(1 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 VojaSke pesmi. — 20.45 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijajne. — Operna glasba. — 21.CO Koncert violinista Alberta Dermelja in čelista Cende Sedlhaurja (pri klavirju Marijan Lipovfekl. — 22.10 Predavanje v slovenščini.. — 22.20 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imajo Ukane: mi% SuSnik, Marijin tre 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; in mr. Bohinc, ded. Cesta 29. oktobra 31. Iz Gorizije Škofovski jubilej sv. očeta. Po želji in navodilih nadškofa Margottija je v naši nad-škofiji izvedla proslavo 25 letnega škofovskega jubileja sv. očeta Katoliška akcija. Proslava je bila častno izvedena in je imela svoj vrhunec v velikih cerkvenih slovesnostih na praznik A nebohoda v stolnici. Ker pa K. A. še v večjem delu škofije ni organizirana, so za ta del škofije po dogovoru s prevzvišenim nadpastir-jeim prevzele proslavo pomembnega dne Marijine družbe. Vodstvo Marijinih družb je povabilo svoje članice, da bi zbrale za svetega očeta lep duhovni šopek in primeren dar za dobrodelne namene sv. Cerkve. Temu povabilu so se družbe odzvale po večini z velikim veseljem in je 63 družb poslalo svoje prispevke. V zbranem duhovnem šopku je bilo, naj navedemo samo nekaj številk, nad 28 tisoč sv. maš, skoraj 2\ tisoč sv. obhajil, 30 tisoč rožnih vencev in še na desettisoče drugih molitev in dobrih del. V denarju so družbe nabrale nad 7 tisoč lir. Duhovni šopek in denarni dar sta nesli v umetno izdelanem pismu iz, pergamentnega papirja s primernim posvetilom dve družbenici iz godiške Marijine družbe v Rim. Na toplo priporočilo goriškega nadškofa sta dobili na binkoštno viljo 23. maja pr.i sv. očetu posebno avdienco. Bili sta sprejeti sami v eni najlepših dvoran. Pred in med sprejemom so ju slikali. Naj navedemo nekoliko stavkov iz iporočila, ki sta ga odposlanki izročili škof. voditelju: »Potem sem zatrla ginjenost v sebi ter začela počasi, z nekoliko trepetajočim glasom, ne videč pred seboj nič . drugega kot samo Njega, ki je najvišji pogla- j var sv. Cerkve, Njega, ki je Kristus na zemlji, čitati vdanostno poslanico. Sv. oče je .pozno poslušal in od časa do časa odobravajoče prikimal, zlasti ko sem povedala, da je tudi Ofl sam ponosen, da je že od mladih let član Marijine družbe. Po nagovoru sva s tovarišico 'izročili darove, za katere se je sv. oče toplo ! zahvalil in nama podaril vsaki lep rožni veneč. . Priporočil naiu je, naj še nadalje zanj molimo, ; in izjavil, da pozna naše ljudstvo in ve, kako • je verno in Cerkvi zvesto. Dobili sva vtis, da ima sv. oče slovensko ljudstvo v najlepšem spominu. Nato sem prosila, naj bi nama blagoslovil podobice in druge spominke, ki sva jih prinesli s seboj. Po blagoslovu nabožnih predmetov nama je naročil, naj povemo vsem, da blagoslavlja vse voditelje naših družb, vse naše družine in vse naše ljudstvo. Podelil je svoj sveti blagoslov in s toplim pozdravom na naše ljudstvo je nadaljeval 6vojo pdt v sosedno dvorano, kjer so ga čakali številni drugi verniki.« Smrt uglednega kmečkega gospodarja. Na Bac-ciji nad bohinjskim predorom je po kratkem hole-hanju mirno v Gospodu zaspal ugledni kmečki gospodar Anton Koder, star 77 let. Vse življenje je neumorno skrbel za 6voj dom in družino. Z umnim, naprednim gospodarstvom je svojo ponosno kmečko domačijo še povečal in olepšal. Kot zna-čajen krščanski oče je svojo številno družino vzgledno vzgojil in si pridobil spoštovanje doma in v vsej okolici. Naj počiva v večnem miru! Drzna tatvina. Znani mestni zdravnik in kirurg dr. Al. Sussi je neke noči pustil svoj osebni avlo »Topolino« v parku 6voje vile v ulici Leopardi. Neznani zlikovci 60 opazili preveliko doktorjev© zaupljivost in so se takoj spravili na delo. Sneli so z voza vsa štiri kolesa in zginili v noč. Ker so zaradi pomanjkanja gumija avtomobilska kolesa pravcata dragocenost, je bil dr. Sussi drugo jutro zelo neprijetno presenečen, ko se je hotel odpeljati po svojih zdravniških obiskih, pa je našel svoj avto brez koles. S Spodnjega Štajerskega Umrla je na Teznem pri Mariboru v starosti 61 let Marija Krampi, žena poštnega uslužbenca. Usodna zamenjava. V Mariboru je 34 letna delavka Neža Pacek pila raztopino lužne 6oli, o kateri je mislila, da je mineralna voda. Dobila je hude opekline v ustih in želodcu ter je kinalu omedlela. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje. S čolnom v smrt. 19 letni Vilko Vake iz Studencev pri Mariboru se je peljal s svojim prijateljem z vlakom iz Maribora v Ribnico na Pohorju, kjer sta se mislila voziti s čolnom. Oba sta stopila v seboj prineseni gumijast čoln in odrinila od brega, na bi se po Dravi peljala proti Mariboru. Komaj sta priveslala v sredo reke, se je čoln. ki je najbrž zašel v vrtinec, prevrnil in oba mladeniča sta padla v vodo. Vakeja, ki ni znal plavati, je njegov prijatelj držal nekaj časa nad vodo, končno pa je Vake izginil v valovih, ker ga njegov tovariš ni več mogel držati. Usoda je hotela, da Vake sprva ni hotel iti na Dravo, da bi se vozil s čolnom, končno ga je pa njegov prijatelj pregovoril in se je peljal ž njim — žal v smrt, Nesreče. Poljski delavec Mihael Strakl iz Hrast-ja pri Limbušu, 6tar 33 let, je zašel med delom z roko v transmieijo nekega 6troja. Zlomilo mu je levo roko in ključnico. — Šestnajstletna Marija Rupnik iz Jurjevskega vrha je padla po 6topnicah in si zlomila desno nogo. Oba ponesrečenca 60 prepeljali v mariborsko bolnišnico. Pri Sv. Kun- Joti je 19 letna Marija Breznik, stanujoča v Sv. uriju ob Pesnici, tako nesrečno padla s kolesa, da 6i je razbila pogačico na desnem kolenu. Po pomoti pila špirit. 18 letna Matilda Banič iz Maribora je po pomoti pila čisti špirit namesto vode. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer 60 ji iz-prali želodec. Baničeva ima tudi precej ožgana U6ta. Iz Hrvatske Hrvatska pravoslavni cerkev ustanovljena. Prejšnjo soboto je Poglavnik podpisal zakonsko odredbo, s katero je proglasil ustavo za novo ustanovljeno hrvatsko pravoslavno cerkev. Po ustavi hrvatske pravoslavne cerkve se lahko ustanavljajo pravoslavne župnije v vseh tistih krajih, v katerih živi najmanj štiri sto pravoslavnih družin. Kakor duhovščino ostalih ver bo država plačevala tudi duhovnike novo ustanovljene hrvatske pravoslavne cerkve. Razen tega ima pa cerkev tudi pravico predpisovati še posebne cerkvene davke. Pravoslavno cerkev na Hrvatskem vodijo: patrijarh. škofje in duhovniki. Vsi ti mora-jo_ priseči zvestolio Poglavniku in državi. Dogma-tično stoji novo ustanovljena pravoslavna cerkev na svetem pismu in pravoslavni cerkveni tradiciji. Cerkev priznava tudi vse cerkvene koncile, ki so obvezni za pravoslavtno cerkev. Vsa važnejša cerkvena vprašanja bo patrijarh dajal v razpravo in odobritev tudi cerkvenemu zboru. Poleg tega obstoja še tudi vrhovno cerkveno sodišče. Imenovanje patrijarha hrvatske pravoslavne cerkve. Po objavi zakonske odredbe, s katero je bila proglašena ustava hrvatske pravoslavne cerkve je Poglavnik na predlog pravosodnega ministra imenoval za prvega mitropolita te cerkve pravoslavnega škofa Germogena. ki bo imel svoj sedež v Zagrebu. Novi pravoslavni mitropolit je bil slovesno vstoličen v nedeljo, dne 7. junija. V vsako hišo »Slovenca«! Iz Srbije Najmodernafii hotel t Beigradu bodo kmalu odprli. Znani hotel Moskvo v Beigradu so že skoraj prenovili in ga bodo v kratkem odprli. V hotelu bo v spodnjih prostorih tudi največja kavarna v Beigradu, v kateri bo prostora za nad tisoč gostov. Hotelske sobe bodo imele tekočo toplo in mrzlo vodo. Hotel in kavarno, ki j« v poslopju srbske Poštne hranilnice je vzela v najem delniška družba za zidanje in izkoriščanje hotelov. Savski most v Beigradu grade naprej. Glavni betonski oporniki stoje že trdno v vodi. Prav tako je preko njih že deloma postavljeno železno ogrodje bodočega mostu. Osebni promet med Belgradom in Zemunom se vr&i samo z ladjami. Zaradi visoke vode namreč niso mogli postaviti pontonskega mostu. Prehrana je Se vedno najtežje vprašanje, ki zadaje skrbi tako mestni občini v Beigradu, kakor tudi prehranjevalnemu ravnateljstvu. Da bi dosegli pravičnejšo razdelitev živil med ljudstvo, je prehranjevalni urad najstrožje prepovedal odnašanje živil s kmetov v mesto. Od te prepovedi je izvzetih nekaj vrst živil, kakor jajca, mleko, zelenjava, povrtnina in podobno. Belgrajski peki ne pečejo več kruha temveč dele med meščanstvo 230 gramov koruzne moke na osebo dnevno. Razdeljevanje pa seveda ni redno. V špecerijskih trgovinah so ljudje dosedaj dobivali vsak mesec po 600 gramov sladkorja, 250 gramov mezge, 1 kg soli na osebo, za otroke tudi nekaj zdroba, milo in .razne milne praške. Olja je dobil vsak po četrt Jitra za tri mesece. Mesarije so skoraj vse zaprte. Odprte so samo konjske mesnice, ki prodajajo !timjsko meso po 30 din za kg. Zelenjadni trg v Beigradu je slabo založen. Na trgu je samo nekaj rdeče redkvice, čebule, česna, včasih tudi kaj špinače. To je v glavnem vsa iz-bwa. Nekateri kmetje prinesejo včasih tudi nekaj glavnate solate, ki je pa zelo draga. Prodajajo jo jo glavico po 8—15 din. Sistematizacija mest državnega uradništva v Srbiji bo izvršena do konca meseca junija. To novico je sporočil srbski notranji minister Ačimovič zbranim načelnikom in šefom okrožnega načelstva v Nišu ob priliki svojega zadnjega inšpekcijskega potovanja v krajih vzhodne Srbije. V Nišu je imel Ačimovič daljše razgovore tudi s tamošnjim pravoslavnim škofom dr. Jovanom, županom Čemer-kičem, okrožnim načelnikom Mladenovičem in šefom srbske državne policijske straže. Na podlagi dobljenih poročil je minister zatem časnikarjem iz-, javil, da je s položajem v teh krajih popolnoma zadovoljen. Dejal je tudi, da je povsod ugotovil, da vlada v vseh krajih red in mir in da ljudje povsod pridno obdelujejo svoja polja. Ljudje slede navodilom vlade in ne poslušajo več nasvetov raznih^ tempih elementov, ki so razpršeni ln razbiti. Z nastopom lepih pomladanskih dni je v Beigradu močno oživela tudi gradbena delavnost. Več javnih del izvaja tudi občina, ki predvsem popravlja poslopje opernega gledališča. Za ta dela je bil odobren kredit 9 milijonov dinarjev. Razen trga na Slaviji občina preureja tudi znani trg pred spomenikom. Za pravilno urejanje prometa, ki je na tem prostoru posebno velik, je občina dala postaviti velik prometni otok. Pločniki ob trgu so ograjeni z verižno ograjo, tako, da je prehod čez ulico za pešce mogoč samo na določenem prostoru. Cestna železnica Št. 6 vozi že po novem tiru in se ne obrača več ori spomeniku, temveč zavije f Terazij mimo helgraj-skega , nebotičnika »Albanije« v Poenkarejevo ulico, od hi mimo bojevniškega doma na ulico kneza Favia ter po njej v Francor.ko ulico in mimo gledališča nazaj proti Albaniji. Nekai za mlada srca Beneško zrcalo Vi6oki gospodje imajo časih čudne misli in želje. Tako je hotel nekoč v davnih letih neki vladar obdariti kitajskega cesarja. Seveda nm ne bi poslal darila kar tako, o ne, zanj je hotel imeti nekaj zase, nekaj političnega. Saj se to pri darilih večkrat pripeti, da človek nekaj daruje zato, da bi dobil kaj drugega v dar. Seveda pa ni bila lahka stvar podariti kaj kitajskemu cesarju. Takle cesar ima pač kopico raznih stvari, koristnih in nekoristnih, in če mu kaj manjka, pa si tisto lahko sam kupi. Slednjič se je pa vladar vendarle nečesa spomnil, kar bi nemara napravilo nekaj vtisa, in 6icer bi podaril veliko beneško zrcalo. Taka zrcala so bila takrat izredno dragocena in le malokdo ga je imel. Darilo je bilo tu — toda kako ga spraviti na Kitajsko? Takrat še ni bilo železnic, pota so bila slaba, in je bilo treba jjomisliti na to, da brušeno steklo brez dvoma ne bo prišlo celo tjakaj, če bi ga dali na kak voz. Toda takle vladar ima vendarle še zmeraj polno sredstev in jx>tov, ki jih kak navaden zemljan nima. In tako je poklical k 6ebi šest vojakov, jim izročil zrcalo in jim ukazal, naj odneaejo dragoceno darilo v glavno mesto kitajskega cesarja. Teh šest nosačev je dobilo oboroženo četo za spremstvo — in tako je bilo vse v redu. Teden za tednom 6e je premikala čudovita četa skozi širne pustinje in planjave. Vojaki 60 dospeli do meje in so jo prekoračili. Tedajci pa — že šest tednov so bili takrat na poti — so nekega dne zaslišali tojx>t konjskih kopit za 6eboj in na razpaljenem vrancu jih je dohitel vladarjev 6el ki jim je prinesel ukaz, naj se pri tej priči obrnejo in vrnejo nazaj. Med tem časom 6ta se bila vladar in kitajski ceear namreč že sprla in tako 6eveda ne bi bilo prav, če bi bil cesar po ti6tem sporu prejel še takšno odlično darilo. Saj bi 6e V6e tako dozdevalo, ko da bi vladar prosil za zamero — če6ar pa na noben način ni in ni maral. Tistih šest vojakov se je torej kar obrnilo in je odromalo s svojim zrcalom 6pet nazaj po daljni poti, odkoder so bili prišli, Na dvoru vladarja 60 bili medtem zvedeli, da je 6el dohitel vojake in jih pozval, naj krenejo nazaj, in vsi so bili polni pričakovanja, kdaj da ee jK»vrne krhko darilo. Neki dvorjan, ki je bil znan po 6vojem ostrem jeziku, si je upal izustiti celo opazko, ki je bilo moči sklepati iz nje, da ne verjame v srečno in nepoškodovano vrnitev občutljivega tovora. To pa je bilo nekaj za vladarja. Pri neki jutranji avdijenci je posebej poklical dvorjana k sebi in mu ponudil stavo za zlat prstan, da bo zrcalo prišlo nepoškodovano nazaj, in je dostavil: »Zaupam namreč svojim vojakom in vem, da me ne bodo pustili na cedilu.« Dvorjan je sprejel stavo, in zdaj so imeli na dvoru še več povoda, da 60 še bolj nestrpno pričakovali prihod zrcala. Spet je preteklo šest tednov, ko so nekega dne sporočili stražarji, da je tista četa z zrcalom srečno prišla do vrat prestolnice. Brž je vladar poklical tistega dvorjana in je z njim pričakoval vojake na pragu palače. Kmalu nato je zares prišlo ti- stih šest vojakov, ki je previdno držalo v rokah svoj krhki tovor. Z zadovoljnim nasmehom ®e j« vladar okrenil k dvorjanu in ga je hotel vprav vprašati, ali se še zaveda svoje 6tave, ko se je zgodilo nekaj strašnega. Eden od nosačev se je spotaknil na stopnicah pa.ače, padel je in potegni! druge za seboj — skratka — tik cilja |e s truščem padlo zrcalo na tla m se razbilo na tisoč koscev. Vsi so se siinc prestrašili. Poznali so -občutljivo samoljubje vladarjevo in so se zbali, da bo zaradi izgubljene stave pobesnel tako, kakor je sicer ob takih prilikah, in ko potem ni bil nihče varen ne svoje službe ne svojega življenja, ln najmanj, kar bo sledilo, bo pač to, da bo tistih šest vojakov obešenih. Edini, ki se ni zntedel. je bil tisti dvorjan. Pristopil je k vladarju, ki si je grizel sjiodnjo ustnico, in je brž dejal: »Veličanstvo, zlati prstan ste pač izgubili, vendar mislim, da je zavest, da srca Vaših hrabrih vojakov ne more ničesar drugega pretresli kot oko vladarjevo, pač vredna zlatega prstana!« Te laskave besede, izgovorjene v pravem hipu. so rešile ves položaj. Nerodni vojak, ki je pač vedel, kaj preti njemu in tovarišem, je brž povzel besedo, češ da ga je samo vladarjeva navzočnost tako zmešala. Vladar je koj jTozabil. da se je zrcalo razbilo in je naročil, naj dvorjanu izročijo najdragocenejši prstan, kakršnega si le želi. »Zakaj, to' je resnica,« je dejal, »če bi bil hotel dobiti 6tavo, se ne bi bil smel |x>javiti na 6tcpnicah.« Godec pred peklom Deveti kralj je stopil v črni j>ekel. Imel pa je eo dolg plašč, da se je za njim vlekel. Zaklical i .v,. Na sliki je 13 napak, kdo jih najde? •ornujjdo oua orans »uit -cj •Bzajzi tn nu5(o nu' piu?(|od tua b^t •150 Bunu soS Bug "K raoSaus 9 Bju^od af ®S!H '01 T.fBjjj tnauobdbu bu b^niunp zi ostap as' min (, ■niqjq bu ijaj ^tjd ug "8 njsaui tnanobcibu bu ipojz uk>a a as oaajfj "i -fb.ijouz tnaugBdeu bu oe njsoin ud tfBjžo bu if[qa? •5 -au »d aSon 'oauas Buip BOtpd 't 'ajsaa tpajs 0)3a3 83ij3a3 \ 'Btip Z3jq af BJBSO^ 'j :b0tab[3 b^fublu rij(3ala Ijd "j los 3j(8duN ŽivH je nekoč Deveti kralj s pridevkom Žalostni. Starši so mu bili že umrli. On jih je pa imel tako rad, da jih ni mogel pozabiti. Rad bi bil zvedel, kam so se preselili jx> smrti, zato jih je iskal po vsem svetu, tudi v nebesih je bil, pa nikjer jih ni mogel najti. To ga je |x>trlo. Neskončno žalostno je bilo na njem vse: obraz, kretnje in hoja. še plašč mu je čudno žalostno pofrfotal, kadar se je uprl vanj veter. Taval je okrog po ravnih cestah in zavitih 6tezah, prejxitoval puščave, prevozil morja. Nekoč ga je 6rečal na samotni poti častitljiv |x>potnik. Bil ie sam Bojj. Tako je vprašal kralja: »Le kaj ti je, Deveti kralj, da si tako žalosten?« Odgovoril mu je Deveti kralj: >Kaj bi ne bil žalosten! Ne vem, koliko časa že potujem in ce-6lujem, da bi našel svoje ljube 6tarše. Povsod sem jih že iskal, še v nebesih, nikjer jih ni.« Pa mu je odvrnil Bog: »Kaj ti pravim, Deveti kralj! Na semnju kupi gosli in lok! Potem pa pojdi pred peklenska vrata in godi tam leto in dan! Leto in dan, noč in dan, razumeš? Ob letu bo prišla hudoba ven in te bo vprašala, kaj hočeš za plačilo. Ponujala ti bo denarja, kolikor boš hotel. Ti ga ne sprejmi, ampak zagodi še o Kristusovem trpljenju! Tega ne bodo mogli jx>slušati in boš lahko vse duše rešil iz pekla. Med njimi 60 tudi tvoji starši.« Storil je Deveti kralj, kakor mu je bil ukazal Bog. Napravil se je na semenj, kupil gosli in lok ter šel igrat pred peklenska vrata. Neutrudno je igral leto in dan, noč in dan. Ob letu 60 se s truščem odprla peklenska vrata, v njih se je prikazala hudoba in rekla: »Kaj ti damo, Deveti kralj, ker nam že leto dni i^raš in miru ne daš? Denarja dobiš, da boš komaj nosil, ampak duše ne damo nobene!« Deveti kralj se ni menil za denar. Sam ga je imel, da ni vedel, koliko, še si je jiotisnil gosli pod brado in zaigral pesem o Kristusovem trpljenju. Spet so se odprla peklenska vrata. Hudoba se je prikazala, si tiščala kosmata ušela in rekla: »Nehaj, nehaj, Deveti kralj! Vzemi si duš, kolikor češ, mi te ne maramo poslušati več.« Črno morje je na dnu rdeče Na severni strani se dno Črnega morja nenadoma pogrezne v 2500 m globoko kotlino. Ta neizmerna kotlina pa v globini 200 m nima več vodnih tokov. Ker ondi ni nič več kroženja vode, tudi ni kisika. Pač so tam velikanske množine žveplenega vodika, ki se deloma nareja po vplivanju neorganskih rdečih žveplenih bakterij, ki so ondi v globini pod 200 m edina živeča bitja — in je zato Črno morje ondi na videz rdeče barve. »Rdeča kri« — ni zmeraj res Če rečemo kaj, da je »rdeče ko kri«, ni zmeraj pravilno, saj je, na primer, kri mnogih žuželk rumenkaste ali zelenkaste barve. Najvišja šola sVeta Najvišja šola sveta je bržkone šola v Orum, v državi Boliviji, ki so jo leta 1924 ustanovili Nemci. Ta šola stoji na kraju s 3700 m nadmorske višine. Materin zaklad (Konec) Umirala je kot svetnica, z izrazom zbrane sladkosti na nežnem belem obrazu in pogovarjala svoje otroke, naj ne jokajo, ker ona se odpravlja zadovoljno, brez strahu in bojazni, polna božjega duha, z ljubeznijo v svojem srcu in na ustnicah. »Ne mučite me s svojim jokom ... tiho bodite, tako... Ne pozabite me in bodite dobri, bodite pogumni, dobri, dobri.., Oh, in zaklad!« se je spomnila čez dalj časa, videla ali gledala ga je na jasnem pomladanskem dnevu. In nasmehnila se je ob tem spominu uboga mati, ki je umirala. Majhen nasmeh je igral na njenem bledem licu polnem blaženosti... »Mislim, da sem ga zapustila, zakla...« Kmalu nato pa je postalo njeno lice popolnoma mučeniško. »Mnogo trpii, kajne?« vpraša očka. »Malo, da ...« Vedno je rekla, da malo trpi, uboga mati, ki je toliko trpela! ^ Žalostni in dolgi dnevi, polni stiske in napora, so minevali po smrti matere. Oče je bil vedno slabe volje in za vsako neprijetnosti se je jezil, klel in robantil. Toda sin Karel se je dobro spominjal prizora z materjo, njenih povešenih oči, njenega prenašanja krivičnega ponižanja s tako preudarnostjo in odpuščanja, ki ga je dala takoj s tako ljubeznijo. In ob tem spominu je bil Karel, ki je bil sicer vedno razburljiv in nasilen in ni poznal nobene obzirnosti do svojega očeta in čeprav se ie čutil močnega in je imel jezik.., nabrušen — je Karel odgovarjal vedno z molkom — čudovitim molkom — na vse prostaške očetove očitke, potem pa je občutil v srcu skrito radost, tako sladko in živo radost, ker je tako ravnal, kakor je ravnala mati' »Mati, ali si zadovoljna s svojim sinom?« Tudi Rezika je vstajala zgodaj zjutraj, da je pripravila očku kavo in pospravila po hiši. Nikoli ni bila brez dela, vedno pazljiva in pripravljena za vse, kakor dobra duša njene matere. In ko je zvečer oskrbela vsa svoja opravila, je vzela knjigo in brala ali pisala dnevnik, kakor nekdaj mati, ki je odšla. »Mati, ali si zadovoljna s svojo hčerko?« Pa tudi Lojzika se je spremenila: Lojzika je premišljevala, kako izredno dobrohotno je mati vedno gledala reveže; in zdaj je bila ona tista, ki je prva pozdravila vratarjevo hčerko in se ji nasmehnila, ko jo je srečala na stopnicah. Oblačila se je v temno brez trakov, obleko je imela daljšo, lase počesane na senca, se je zdela Lojzika tudi telesno spremenjena. »Prej si se mi zdela mnogo lepša,« ji je nekoč rekla mala ošabna neumnica. Lojziko so najprej zelo zabolele v srce te besede, potem pa se je spomnila, kako bi materi najbolj ugajela in čutila se je lepo, lepo, da, tisočkrat bolj lepo. 0 temne in priproste materine obleke in o lepi rjavi lasje, počesani navzgor in spleteni v eno veliko kitol »Ali si zadovoljna, mati, s svojo hčerko?« Tako so vsi trije, Karel, Rezika in Lojzika, zaživeli v mislih in dejanjih dobro življenje, čisto življenje spoštovane matere. »0, in zaklad?« je rekel nekega dne Karel. Toda nihče ni našel ničesar med stvarmi drage rajnice. Dobro so se zdaj otroci zavedali: draga mati je bila velika revical Ni imela niti enega bisera, ni pustila niti ene lire, očka pa — da, tako je — jim je dajal vsako jutro, preden je odšel z doma, denar za dnevne potrebe prav natančno, niti enega centesima več. »Pa vendar mora biti...« je ugovarjala zaskrbljena Lojzika. »Mora biti...« je ponovil Karel, »saj je vedno govorila.« »In tudi je. Saj je zapustila mati zaklad. Tako veliki Tako velik!« In Rezika je z blestečimi očmi, uprtimi v oddaljeno pomladansko nebo, tako uprtimi, kakor da bi pričakovala nekaj nenavadnega, nekaj čudovitega, kar je odkrila samo ona, najprej tiho, nato pa glasno pristavila; »Zgled!« je trpečim dušam: »Primite se mojega plašča in jaz vas bom povedel v večno veselje!« Vse duše, in bilo jih je veliko, so se prijele kraljevega plašča, tudi njegov oče in njegova mati. Najx>til se je z njimi v nebesa. Ni bil še prav pri vrhu, kjer se odpira sveti raj, ko se je njegova mati ozrla v globino jx>d seboj in vzkliknila: »Oh joj, oh joj, kaj bo pa zdaj? Pekel je prazen, kaj do pa zdaj?« Komaj je to izgovorila, se je že odtrgala 6 plašča in zletela na glav« v peklensko brezno Pekel ni ostal prazen, to je napravil nesrečni jezik, ki ni mogel mirovati. Deveti kralj pa je razen matere pripeljal vse rešene duše v nebesa in jih napolnil do zadnjega kota. Pitagorov izrek Pitagorov izrek dokazuje, da je kvadrat nad osnovnico pravokotnega trikotnika enak vsoti kvadratov oben stranic. Mnogi izmed vas ga poznate, kakor tudi lik, ki je nastal na risbi Grški modrijan razmišlja. »Hvala bogovom, našel sem rešitev!« Brž v šolo filozolov! Tu razlaga Pitagora svoj izrek. Tale stric na naši sliki je računska uganka. Poskusite iz.računati, koliko let ima. ('2t Szadostno< so take, da zahtevajo nekaj resne vaje. Šport v kratkem Novo boksarsko zvezo so ustanovili v Rimu. Mesto dosedanje mednarodne boksarske unije (IBU) so ustanovili novo zvezo poklicnih boksarjev. Predsednik te zveze je dr. Vitlorio Mus6olini. Ločiti pa ie treba novo organizacijo od amaterske, ki je imela pretekli teden svoj kongres v Rimu. Jeseniški nogometaši so gostovali v nedeljo v Beljaku in podlegli z nepričakovano visokim izidom. Beljačani so zmagali s 5:1 (2:0). Častni gol za Jeseničane je dal Knific. Športni klubi v Spalatu so dobili nove uprave. Gazzetta dello Šport poroča o reorganizaciji športnih društev v Spalatu. Zn predsednika nogometnega klba Societa Calcio Spalato (bivšega Hajduka) je bil imenovan Steno Franco, za tehničnega načelnika Pallini Giovanni, za tajnika pa inž G. Terzich. V upravnem odboru so med drugimi Bla- 6evich. Mitrovic, inž. Kaliterna in dr. Josko. — Spalatski plavalni šport bo vodil G. Roich, mesto tehničnega referenta pa je poverjeno Segnanovichu in Michovilovichu. Dunajski nogometaši, ki so bili na gostovanju po Turčiji, so dosegli še eno zmago. Moštvo Ga-lata Scrails iz ktanbula so odpravili s 3 :0. Tekmi je prisostvovalo 15.000 gledalcev. >Admira< je zmagala v Istambulu. Poročali smo že, da se je podala dunajska »Admirac, okrepljena z igralci drugih moštev, na nogometno turnejo v Turčijo. Po dejstvu, da sta spremljala »Admirot dr. Car Diem in državni trener Herberger, sodimo, da so pripisovali temu gostovanju važen pomen. V Istanbulu je igrala »Admiral proti enajstorici Bashikasrha in jo obvladala • z izidom 3:2. Po prvem polčasu so vodili Turki že z 2:0, pozneje pa je zmagala žilavost Herber-gerjevih igralcev. LJUBLJANSKI Predstave od delavnikih od 16 in 18.15, ob na-deltah in amnifclh ab 10.30, 14.30. 1M0 'n 1>.?f Zanimivo ženitno zgodbo med meščani in plemenitaši prikazuje film PAP\ LEBOIMNARD * V glavnih vloiah: Ruggero Ruggerl, Joanne Provo»t in drugi kinu union - tel. 22-21 Film napete in tajinstvene vsebine NEVIDNI ŽARKI Boria Karloff in Bela Lugosl kino slooa - tet,. 27-30 Znana gledališka veseloigra na filmskem platnu ! Ejen naJlepAih filmov sezone! POSTRŽER LILI A RII.VI (evropska Pennna Durbln!) AME-DEO NAZZAHI. Najnovejše ponevke! kino matica - tel. 23-41 SLU2BEDOBE Damski salon sprejme takoj pomočnico. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Pomočnica« St. 354S. b Šoferja za tovorni avtomobil z generatorjem išče industrijska družba. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Dražba« št 3556. PRODAMO Umivalnik z ogledalom in šivalni stroj — poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3543. 1 Otroški voziček globok, skoraj nov — prodam. Sv. Petra nasip 53. 1 Umrl nam je dne 4. junija 1942 v Triesteju naš dragi oče France Ukovič davčni nadupravitelj v pokoju. Pokopan je bil v Triesteju dne 6. junija 1942. Trieste-Ljubljana, dne 10. junija 1942. Žalujoči otroci. Zahvala Vsem, kl so spremili mojega dragega moža oziroma očeta, gospoda Ignacija Kaiserja do preranega groba in ki so kakor koli počastili njegov spomin se naj-izkreneje zahvaljujeva. Posebno se zahvaljujemo Trg. gremiju in Zvezi trg. združenj za izkazano pomoč. Bog povrni vsem! Zofija Kaiser in sin. Vsem sorodnikom ln znancem naznanjamo žalostno vest, da je danes ob 6. uri vdano dotrpela v Bogu naša nadvse ljubljena mamica, sestra in teta, gospa JERICA MAZI roj. KOS Pogreb predrage pokojnice bo v petek dne 12. junija 1942 ob pol treh popoldne z Žal, kapelice sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. — Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto dne 13. junija 1942 ob pol osmih zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ljubljana, dne 10. junija 1942. Žalujoči: Franc, soprog; Stanko, Francč, Mara, Vera in Nada, otroci — ter ostalo sorodstvo. Umrl nam je dragi oče, stari oče, praded in tast, gospod IVAN CEPIN v 90. letu starosti. Pogreb bo v petek, dne 12. junija 1942, ob pol 4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Naj v miru počiva. Ljubljana, dne 10. junija 1942. Žalujoče družine: GROBMING, MODIC, KOVAClC. Selma Lagerlof: 5 Zaklad gospoda Arneja Toda gospod Arnej je bil zelo poznan človek v Bohuslanu in na dan njegovega pogreba se je zbralo toliko ljudi 6 kopnega in z otokov, da je bilo videti ko' bi se vojsna zbrala okob svojega vojskovodje. In čez poljane med solberško cerkvijo ni Branehogom je potovalo toliko ljudi, da na večer ni bilo niti pedi onega, ki bi ga ne bili ljudje polacali. • Pozno ponoči, ko so se že vsi ljudje razšli, 6e je pripeljal Torazin, ribji trgovec, po poti od Bra-nehoga do Solberga. Podnevi se je Torazin razgovarjal z mnogimi ljudmi. Znova in znova je pripovedoval o smrti gospoda Arneja. Na Thinškeni trgu so ga dobro pogostili in moral je izprazniti marsikatero čašo piva s potniki, ki so prišli od daleč. Torazin je bil zbit in utrujen, pa je legel na svoje vozilo. Bil je žalosten zaradi smrti gospoda Arneja in ko je prišel v bližino župnišča, so ga začele mučiti še težje misli. »Grim, moj pes,« je rekel, »če bi verjel v oni predznak z noži, bi mogel odvrniti vso to nesrečo. Cesto premišljujem o tem, Grim, moj pe6. Tako težko mi je pri 6rcu, prav tako kot bi sam pomagal spraviti gospoda Arneja s sveta. Le zapomni si dobro, kajti pravim: če bom še kdaj kaj podobnega slišal, bom verjel in se po tem ravnal.« Medtem pa, ko je Torazin tako ležal na 6aneh m 6 polzaprtimi očmi strmel predse, je tekel konj kot se mu je ljubilo in ko je prispel do solberškega župnišča, je zavil po stari navadi na njegovo dvorišče ter se ustavil pred hlevom. Torazin ni nič vedel o tem. Šele, ko se je konj ustavil, se je Torazin dvignil in se ozrl okoli sebe. In zgrozil se je, ko je videl, da je na. dvorišču hiše. v kateri je bilo ' omaj pred tednom dni umorjenih toliko ljudi. i' Pograbil je za vajeti. Hotel je zaobrniti konja in ga 6pet zapeljati na pot, toda v tem trenutku ga je nekdo potrepljal po rami in Torazin se je ozrl. Tu pred njim je stal 6tari Olaf, konjar, ki je 6lužil v župnišču, kar je Torazin pomnil. »Ali se ti tako mudi, Torazin, da moraš še nocoj zapustiti dvorec?« je vprašal starec. »Stopi raje v hišo! Tam sedi gospod Arne in te čaka.« Torazinu 6e je pobliskovalo tisoč misli skozi možgane. Ni vedel ali bdi ali sanja. Konjarja Ola-fa, ki ga vidi zdaj tako svežega in živega pred seboj, je videl pred tednom ležati mrtvega poleg drugih, z veliko rano na vratu. Torazin je krepkeje zagrabil vajeli. Toda roka konjarja Olata je že ležala na njegovi rami in starec ga je silil še naprej, naj v6topi v hišo. Torazin je razmišljal sem in tja, da bi našel kak izgovor. »Ne mislim vznemirjati gosjioda Arneja ob tako pozni uri,« je dejal. »Konj je zaj>eljal sem, ne da bi jaz kaj vedel za to. Odpeljal se bom naprej, da si jioiščem kako prenočišče za čez noč. Ce bi gosjiod Arne rad govoril z menoj, se bom pa že zjutraj oglasil.« Pri tem se je Torazin sklonil naprej in udaril z bičem po konju, da bi ga pognal. Toda v tem trenutku je stal konjar že spredaj pri konjevi glavi, zgrabil žival za uzdo in jo prisilil, da je ostala pri miru. »Ne bodi no trmast. Torazin,« je rekel hlapec. »Oos|>od Arne še ni šel v |x)steljo; 6cdi tam in čaka na te. Vedeti moraš tudi, da boš tu našel boljše prenočišče kot kje drugod v okolici.« Tedaj je hotel Torazin odgovoriti, da se pač ne bo zadovoljil s tem, da bi bival v hiši brez strehe. Toda še preden je zinil, se je ozrl na poslopja in tedaj je videl, da je streha še prav tako dobro ohranjena in da stoji tu na videz kar tako kot pred požarom. Pa vendar je Torazin še davi videl, kako je 6trešno tr^movje golo štrlelo v zrak. Gledal je in gledal in ei mel oči, toda župnišče je 6talo prav za gotovo nepoškodovano, 6 slamo in snegom na 6trchi. Videl je, kako je suhljal dim in iskre skozi vetrnik in kako je 6kozi dobro zaprte polknice padal žarek svetlobe na 6neg tu zunaj. Kdor potuje jx> mrzlih ceslih, 6i ne more misliti žalostnejšega fiogleda kot na žarek svetlobe, ki pada iz lople sobe. Toda Torazin je bil le še bolj prestrašen kot prej. Tej>el je konja, da se je vzpenjal in trzal, toda ni ga spravil niti za korak proč od hleva. »Pojdi no notri, Torazin,« je rekel klapec. »Mislim, da se ne boš kesal.« Zdaj se je Torazin spet spomnil tega, kar je na poti obljubljal. In pri tem, ko je še 6tal na vozilu z dvignjenim bičem, je jsostal v trenutku tako krotek kot jagnje. »No, vidiš, Olaf, tu sem torej!« je rekel in skočil 6 sani. »Resnično, ne boni 6C kesal. Pelji me zdaj k gospodu Arneju!« Nikoli še ni Torazin hodil tako težko kot zdaj na tej kratki poti čez dvorišče do hiše. Ko so se vrata odprla, je Torazin zaprl oči, da bi mu ne bilo treba pogledati v sobo. Toda 6kuš.il se je ohrabriti s tem, da je mislil na gospoda Arneja. »Tolikokrat ti je dal jesti, kupoval je tvoje ribe, čeprav je bila njegova shramba polna. Vedno ti je bil v življenju naklonjen in gotovo ti tudi po smrti ne bo storil nič žalega. Morda bo od tebe zahteval kako uslugo. Ne sineš pozabiti, Torazin. da mora biti človek hvaležen tudi mrtvim. Odprl je oči in jx>gleda! v sobo. Videl je velik prostor kot vedno. Sjioznal je veliko zidano peč in pretkane prte, ki so pregrinjali stene. Večkrat je tako preletel z očmi-od stene do 6tene in od tal do stropa, preden se je toliko 06rčil. da je pogledal jx>ti mizi in klopi, kjer je navadno 6edel gosjiod Arne. Končno se je ozrl tudi tja in tedaj je videl gospoda Arneja sedeti za mizo 6 svojo ženo in pomožnim pastorjem na levi in desnici, prav tako kot jih je videl pred osmimi dnevi. Zdelo 6e je, da je pravkar končal s svojo večerjo, odrinil je krožnik od 6ebe in žlica je ležala pred njim na mizi. V6i 6tari služabniki in služabnice 60 6edeli pri mizi, od mladih deklet pa le ena. Torazin je dolgo stal spodaj pri vratih in gledal te. ki so sedeli pri mizi. V6i so bili videti prestrašeni in potrti in tudi gosjjod Arne je sedel tu žalostno kot vsi drugi in 6i jDodpiral glavo v dlani. Končno je Torazin videl, da je gosj>od Arne dvignil glavo. »Ali 6i pripeljal kakega tujca v 6obo, konjar Olaf?« »Da,« je odgovoril hlapec, »Torazin je, ribji trgovec, ki je bil danes na Thingu v Branehogu.« Tedaj je poslal gospod Arne malo bolj vesel in Torazin je slišal kako je dejal: »Torazin pridi bliže in povej nam novice s Thinga! Pol noči že 6edim tukaj in čakam na te!« Vse to je zvenelo tako resnično in naravno, da je začel Torazin postajati vedno hrabrejši. Šel je |X)gumno preko sobe do gosp>oda Arneja. Vpraševal se je, če ni bil morda le grd sen, da je gospod Arne umorjen in čc morda v resnici ne živi. Medtem pa, ko je stopal po sobi, je iz navade jx>glcdal tja proti postelji z baldahinom. kjer je običajno stala skrinja z denarjem. Toda z železom okovane skrinje ni bilo več na svojem 6tarem mestu in ko je Torazin to opravil, ga je znova 6pre-letel srk po telesu. »No, Torazin povej nam, kako je bilo dane6 na Thingu«, je začel gosjwd Arne. Torazin je hotel začeti kot so mu rekli in pri-jjovedoval je o Thingu in preiskavi, toda ni mogel obvladati niti ustnic niti jezika! govoril je 6labo in jecljajoče. Oosjxk1 Arne ga je takoj prekinil: »Povej mi le najvažnejše. Torazin. Ali so našli in kaznovali naše morilcejU Za Ljudsko tiskarno v LJubljani: Jože Kramar« Izdajatelj: inž. Jože Sodja urednik; Viktor CenSiJ