letnik XII, številka 1, februar 2020 49 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 1 . Uv od P r e d v s e m p r i v e č j i h g r a d b e n i h p r o j e k t i h , k j e r j e vrednost investicije visoka in kompleksnost projekta v e l i k a , s t a f a z a n a č r t o v a n j a i n p r i p r a v a p r o j e k t n e d o k u m e n t a c i j e po m e m b n i , s a j d o l o č i t a v e l i k o s t , c e n o , ča s o v n i po t e k i z v e d b e i n v p l i v n a č r t o v a n e g a po s e g a v okolje. Gradbena dokumentacija je sestavljena k o t n a bo r n a č r t o v r a z l i č n i h s t r o k , k i m o r a j o s k u p a j d e l o v a t i k o t u s k l a j e n a c e l o t a . P o m a n j k l j i v o s t i e n e g a n a č r t a l a h k o v p l i v a j o n a k a k o v o s t d r u g e g a , zato mora biti skrb za zagotavljanje kakovostnih pod a t k o v , v z a t o n a m e n j e n e m ča s o v n e m i n stroškovnem okviru, na vrhu lestvic prednosti v s a k e g a p r o j e k t n e g a m a n a g e r j a . D a b i n e p r e d v i d e n e d o g od k e , k i b i l a h k o v p l i v a l i n a u s p e š n o d o k o n ča n j e p r o j e k t a , č i m b o l j o m e j i l i a l i s e n a n j e p r i p r a v i l i , j e a n a l i z a t v e g a n j po m e m b e n d e l f a z e n a č r t o v a n j a projekta in aktivnosti v njem. To velja tudi za g e o l o š k o - g e o t e h n i č n e e l a b o r a t e , k i s i j i h l a h k o , t a k o k o t d r u g e n a č r t e , z a m i s l i m o k o t s a m o s t o j e n d e l n i p r o j e k t z n o t r a j v e č j e g a s k u p n e g a p r o j e k t a p r i p r a v e gradbene dokumentacije. Vsebina prispevka je namenjena dopolnitvi z n a n j a i n po m o č i p r i od l o ča n j u o p r o j e k t i h v konkretnem primeru, kot tudi nasploh, in kot po m o č d r u g i m p r o j e k t n i m m a n a g e r j e m p r i m a n a g e m e n t u p r o j e k t o v , p r e d v s e m n a pod r o č j u g r a d b e n i h p r o j e k t o v . P r i k a z a n i s o s t r u k t u r a i n vsebina geološko-geomehanskih elaboratov ter n e k a t e r a o s n o v n a t v e g a n j a , s k a t e r i m i s e s r e č u j e m o pri pripravi elaboratov, kot tudi rešitve za ravnanje z n j i m i . T v e g a n j a , pod a t k i o n j i h i n n a č i n r a v n a n j a z n j i m i t e m e l j i j o d e l o m a n a l i t e r a t u r i , v e č i n o m a p a n a i z k uš n j a h s k o n k r et n i m i p r o j e k t i , k i j i h j e m o g o č e tudi posplošiti. V prispevku je podan opis geološko- g e o t e h n i č n i h e l a b o r a t o v , s t r u k t u r e a k t i v n o s t i i n primerov ter obravnava tveganj zanje. 2. Projekt pripra v e g eološk o- geotehnične dok ument acije P r oj e k t l a h k o o p r ed e l i m o k o t p oj e m ( š i r š o d e j a v n o s t , d e l o ) m e d s e bo j po v e z a n i h z a po s l e n i h , s r e d s t e v i n a k t i v n o s t i , z a k a t e r e g a s o z n a č i l n i n e po n o v l j i v o s t Opredelite v t v eganj in ra vnanja z njimi na primeru pripra v e geološk o-geotehnične projekt ne dok ument acije J uli j a F ux e-pošta: julija.fux@gmail.com Povzetek N a pod r o č j u g r a d b e n i h p r o j e k t o v , t a k o p r i p r i p r a v i d o k u m e n t a c i j e k o t p r i s a m i i z v e d b i , s o po g o s t o ča s o v n i i n s t r o š k o v n i o k v i r j i po s t a v l j e n i t a k o o z k o , d a n e d o p uš ča j o od s t o p a n j . Z a t o j e p l a n i r a n j e t v e g a n j , k i b i l a h k o v p l i v a l a n a ča s o v n i , s t r o š k o v n i a l i v s e b i n s k i d e l p r o j e k t a , z e l o po m e m b n o . G e o l o š k o - g e o t e h n i č n i p r o j e k t i imajo, kot del projektne dokumentacije za graditev objektov, svojo vlogo in pomen ter vplivajo na uspešno d o k o n ča n j e p r o j e k t a . V n j i h j e pod a n g e o l o š k i i n g e o m e h a n s k i m od e l t a l s k u p a j s s m e r n i c a m i z a i z v e d b o t e m e l j e n j a o b j e k t a a l i z a g o t a v l j a n j a s t a b i l n o s t i b r e ž i n . Z u s t r e z n o i z v e d e n o a n a l i z o t v e g a n j v f a z i n a č r t o v a n j a d e l o z i r o m a z a č et k a p r o j e k t a p r i p r a v e g e o l o š k o - g e o t e h n i č n e g a e l a b o r a t a o c e n i m o , k a t e r a t v e g a n j a s o z a n a s sprejemljiva, kako lahko omilimo njihove posledice ali se jim izognemo. Ključne besede: o p r e d e l i t e v t v e g a n j , r a v n a n j e s t v e g a n j i , g e o l o š k o - g e o t e h n i č n i e l a b o r a t , p r o j e k t n a dokumentacija letnik XII, številka 1, februar 2020 50 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek projektnega procesa in enkratnost proizvoda ali s t o r i t v e , s t e m ča s o v n a o m e j e n o s t c e l o t n e d e j a v n o s t i i n s od e l o v a n j e r a z l i č n i h s od e l a v c e v i n s r e d s t e v v p r o j e k t u ( R o z m a n , S t a r e , 2 0 0 8 ) . I z e n k r a t n o s t i i n k o m p l e k s n o s t i d e fi n i c i j e p r o j e k t a i z h a j a , d a o b s t a j a v e l i k o m o ž n o s t i , d a a k t i v n o s t i n e b od o po t e k a l e k o t p r i ča k o v a n o , z a t o j e t r e b a ž e v f a z i n a č r t o v a n j a u g o t o v i t i m o ž n a t v e g a n j a , njihovo verjetnost in velikost posledic ter projekt n a č r t o v a t i t a k o , d a b o s t a v e r j et n o s t po j a v l j a n j a od k l o n o v i n n j i h o v a v e l i k o s t č i m m a n j š i . Č e v n a p r e j vemo, pri katerih aktivnostih ali njihovih povezavah t e r s od e l u j o č i h j e v e r j et n o s t n a s t o p a n e p r e d v i d e n i h d o g od k o v v e č j a , l a h k o o t e m r a z m i s l i m o i n s e n a n j e p r i p r a v i m o . S s k r b n i m n a č r t o v a n j e m z m a n j š u j e m o verjetnost odstopanj in njihovih posledic. Za primere n a j b o l j v e r j et n i h od s t o p a n j p r i p r a v i m o m o ž n e scenarije in alternativne ukrepe, da se ob nastopu dogodkov lahko takoj odzovemo. Lahko pa tudi zmanjšujemo posledice tveganja ali pa se pred škodo z a r a d i po s l e d i c z a v a r u j e m o ( R o z m a n , S t a r e , 2 0 0 8 ) . Vse te lastnosti pripisujemo tudi projektom z a g r a d n j o o b j e k t o v , k j e r j e p r e d z a č et k o m g r a d n j e treba pripraviti projektno dokumentacijo, na podlagi k a t e r e s e p r i d o b i g r a d b e n o d o v o l j e n j e . S p r o j e k t n o d o k u m e n t a c i j o p r o j e k t a n t , o b u po š t e v a n j u n a r o č i l a investitorja, predpisov in pravil stroke glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene v p l i v e i n d r u g e z n a č i l n o s t i o b j e k t a z a r h i t e k t u r n i m i , gr a d b e n o t e hni čnimi , kr a j ins k o- ar hi t e k tu rnimi in d r u g i m i r e š i t v a m i , d o l o č i l o k a c i js k e , f u n k c i o n a l n e , t e h n i č n e i n o b l i k o v n e z n a č i l n o s t i o b j e k t a t a k o , d a ta zagotavlja skladnost objekta s predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve, skladnost objekta s prostorskimi akti in predpisi o urejanju prostora ter skladnost objekta s predpisi, ki so podlaga za izdajo m n e n j , t e r o m o g o ča e v i d e n t i r a n j e o b j e k t a ( U r . l . R S , š t . 3 6 / 1 8 i n 5 1 / 1 8 - po p r . , 2. č l e n ) . G e o l o š k o - g e o t e h n i č n i e l a b o r a t i s od i j o m e d n a č r t e s pod r o č j a g e o t e h n o l o g i j e in rudarstva in se v okviru projektne dokumentacije v od i j o pod š t e v i l k o 7 . ( U r . l . R S , š t . 3 6 / 1 8 i n 5 1 / 1 8 - po p r . , 1 7 . č l e n ) . V s e b i n s k o e l a b o r a t i p r e v e r j a j o s e s t a v o t a l t e r pod a j a j o m od e l t a l s p r i p a d a j o č i m i z n a č i l n o s t m i , n a pod l a g i k a t e r i h s e d o l o č i t a t e m e l j e n j e o b j e k t a i n v a r o v a n j e g r a d b e n e j a m e , v k l j u č n o z z a š č i t o s o s e d n j i h o b j e k t ov i n br e ž i n , t e r s t e m ugo t avlj a e de n izmed kriterijev za zagotavljanje zahteve mehanske od po r n o s t i i n s t a b i l n o s t i n a č r t o v a n e g a o b j e k t a . S p r i p r a v o g e o l o š k o - g e o m e h a n s k e g a m od e l a t a l s e u k v a r j a j o g e o t e h n i č n i i n ž e n i r j i , k i s o l a h k o i n ž e n i r sk oge o l o ške , g radb e n i ške i n ge ot e h no l o ške o z . r u d a r s k e s t r o k e . P od a t k e p r i d o b i v a j o s po m o č j o g e o t e h n i č n i h r a z i s k a v , k i s o n a m e n j e n e p r a v i l n i umestitvi kakršnegakoli objekta v prostor, pridobitvi ustreznih parametrov za projektiranje in nadaljnji o p t i m i z a c i j i m e d s a m o i z v e d bo ( Oc e p e k et a l . , 2 0 1 8 ) . Tako kot pri vseh projektih obsega tudi projekt pr iprave ge olo ško - ge o t e h n ič n e g a e l a b orat a vs e g l av n e f a ze ži v l jen js k e g a c i k la po P MI (F i n k , 2 0 1 7 ) : p roces v zpos t a v i t v e p rojek t a , p roces na č r t o v a n j a p rojek t a , p roces i z v ed be p rojek t a i n p roces za k l ju če v a n j a p rojek t a . K on č n i rez u l t a t p rojek t a so sm o t r n o d os e žen i c i l j i p rojek t a (R o z ma n, S t a re , 2 0 08 ) . V našem primeru je cilj uspešno pridobiti rezultate terenskih in laboratorijskih preiskav, s k a t e r i m i b o m o l a h k o , v z a t o n a m e n j e n e m ča s o v n e m in stroškovnem okvirju, postavili geološko- g e o m e h a n s k i m od e l t a l , k i j e n a j b o l j š i p r i b l i ž e k realnemu stanju v naravi, ter s tem pripravili u s t r e z n a p r i po r o č i l a i n u k r e p e p r o j e k t a n t o m z a nadaljnje projektiranje temeljev objekta ali objekta s a m e g a i n z a z a g o t a v l j a n j e s t a b i l n o s t i b r e ž i n . Č e j e m od e l t a l , t e r s t e m p r i po r o č i l a i n u k r e p i , po s t a v l j e n nerealno, lahko pride do: 1. predimenzioniranja temeljev objekta ali objekta s a m e g a , k a r po m e n i pod r a ž i t e v g r a d n j e z a r a d i nepotrebnih del, porabe materiala in obrabe strojev, ali, v nasprotnem primeru, 2. poddimenzioniranja temeljev objekta ali objekta samega, kar lahko pripelje do poškodovanja ali po r uš i t v e i n po s l e d i č n o n o v i h s t r o š k o v z a r a d i sanacije ali ponovne gradnje, v najhujšem p r i m e r u p a l a h k o s t a n e t u d i č l o v e š k a ž i v l j e n j a . D ob ro p r i p r a v l jen m od el ta l za h tev a po z na v a nje terena i n last n ost i ta l, k jer bo g r a d nja poteka la . P oda t k e o last n ost i h ta l p r i d obi v a m o s po m oč jo teren s k i h preiskav, laboratorijskih preiskav zemljin ali hribin, k i ji h na to po v ežem o v u po r abn o cel oto i n z i zr a č u n i pod p r t nabo r p r i po roč i l i n u k repo v p rojekta n to m objekto v . V sa ka od f a z ( teren s k e , labo r a to r i js k e p reis ka v e i n p r i p r a v a elabo r a ta ) n osi sv oja t v eg a nja, k i la h k o v p l i v a jo na uspešn o k on ča nje p rojekta . 3 . Opredelitev tveganj in ravnanja z njimi na primeru priprave geološko- geotehničnega elaborata Projekt pr iprave geološko -geomeha n skega elaborata o b s e g a ve č f a z , k i j i h l a h ko v g r o b e m s t r n e mo v t r i g l av n e faze: faza izvedbe terenskih preiskav, faza izvedbe laboratorijskih preiskav in faza priprave elaborata. V fazi izvedbe terenskih preiskav potekajo aktivnosti na teren u, kjer je pred v i d ena g ra d nja na črto v a nega objekta. letnik XII, številka 1, februar 2020 51 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek Obseg in zahtevnost terenskih preiskav sta odvisna od za h tev nost i projekta ; bo lj k o je objekt za h tev en, v eč je terenskih preiskav in bolj so zahtevne. V fazi izvedbe laboratorijskih preiskav se izvajajo laboratorijske preiskave na vzorcih tal, pridobljenih v fazi terenskih preiskav. V fazi priprave elaborata potekajo celovit pregled podatkov terenskih in laboratorijskih preiskav, njihova analiza in interpretacija, priprava modela tal ter i zra č u no v , na podla g i ka ter i h se pr i pra v ijo smer n i ce za izvedbo temeljenja objekta ter zagotavljanja stabilnosti g ra dbene ja me i n breži n. Za čet na fa za je v ed no fa za i zv edbe preiska v i n k on č na fa za je v ed no pr i pra v a elaborata. F a ze prav i loma potekajo zapored no, pr i več ji h projekt i h pa la h k o potekajo , vsaj d el oma, t u di sočasno in se med seboj prepletajo. Bolj ko je gradbeni projekt obsežen ( v smisl u obsega objekto v , k i se na črt ujejo v o kv ir u projekta ) i n bo lj k o je objekt za h tev en, obsežnejše in zahtevnejše so tudi posamezne faze. Tveganja, ki bi lahko vplivala na uspešno k o n ča n j e p r o j e k t a , u g o t a v l j a m o ž e p r e d z a č et k o m del s procesom planiranja tveganj, prepoznavanja tveganj, opredeljevanja tveganj, kvantitativno analizo tveganj, analizo ukrepov za omejevanje in k o n t r o l i r a n j e t v e g a n j ( po v z et o po P M B OG K , 2 0 1 3 ) . V t e m p r o c e s u i m a j o v e l i k o t e ž o i z k uš n j e i n ž e n i r j e v , k i p r o j e k t v od i j o , p r i č e m e r i m a j o p r e d n o s t i pod j et j a , k i i m a j o a ) z a po s l e n e s t a r e j š e i n ž e n i r j e z b o g a t i m naborom izkušenj, ki jih uspešno prenašajo tudi na m l a j š e i n ž e n i r j e , t e r b ) d o k u m e n t a c i j o a k t i v n o s t i , povezanih z upravljanjem tveganj, t. i. risk register – z b i r n i k t v e g a n j ( P M B OG K , 2 0 1 3 ) , k j e r j e z b r a n a dokumentacija aktivnosti, ugotovitev in predhodnih izkušenj v okviru upravljanja projektnih tveganj. Č e ž e l i m o , d a t a k š n a d o k u m e n t a c i j a s l u ž i s v o j e m u namenu, morajo biti vodje projektov seznanjeni z njo, biti jim mora dostopna in morajo jo sproti dopolnjevati. P r o c e s p l a n i r a n j a i n p r e po z n a v a n j a t e r o p r e d e l j e v a n j a t v e g a n j j e n a j b o l j k r i t i č e n o b z a č et k u t e r e n s k i h r a z i s k o v a l n i h d e l ; v t e j f a z i m o r a v od j a projekta preveriti in oceniti stanje na terenu, preiskave, ki jih ima na voljo, in podatke, ki jih lahko z njimi pridobi. Takšna presoja poteka pri majhnih p r o j e k t i h n a j v e č k r a t v o b l i k i m i s e l n e g a p r o c e s a s Preglednica 1: Primer preglednice s pregledom stanja na terenu, planiranja del in prepoznavanja tveganj p r e i g r a v a n j e m sc e n a r i j e v , m e d t e m k o j e p r i v e č j i h p r o j e k t i h ž e po t r e b n a s e s t a v a p r e g l e d n i c e , k j e r so vpisani skrbno premišljeni podatki, npr. vrsta p r e i s k a v e , l o k a c i j a , n a m e n , p r i ča k o v a n i r e z u l t a t i a l i s e s t a v a t a l , s p r e m l j a j o č e p r e i s k a v e , m o r e b i t n a s o g l a s j a , ž e p r e po z n a n a t v e g a n j a i n r e z e r v n i scenariji. Takšna preglednica, primer je prikazan v P r e g l e d n i c i 1 , l a h k o u s p e š n o z a ž i v i i n s l u ž i s v o j e m u n a m e n u o b s od e l o v a n j u v s e h u d e l e ž e n c e v v t i m u in ob sprotnem izpolnjevanju ter opozarjanju na odstopanja. V tem primeru predstavlja enostavno in zelo uspešno orodje za zmanjševanje pojavov tveganj t e r z a u s p e š n e j š e r a v n a n j e z n j i m i , č e s e po j a v i j o . O b s m o t r n e m d od a j a n j u r u b r i k p a j e m o g o č e s t a k š n o preglednico opravljati tudi kontrolo tveganj. Medtem ko so planiranje, prepoznavanje in o p r e d e l j e v a n j e t v e g a n j t e r h k r a t i t u d i ž e a n a l i z a z a njihovo zmanjšanje in kontrola lahko pripravljeni v obliki zgornje preglednice, je njihova kvantitativna a n a l i z a n e m a l o k r a t o t e ž e n a , s a j v r e d n o s t i t v e g a n j i n od p r a v e po s l e d i c t v e g a n j n e po z n a m o n a t a n č n o . K j e r j e t v e g a n j e m o g o č e d e n a r n o o v r e d n o t i t i , j e to vsekakor smiselno narediti in upoštevati v m o r e b i t n i h d od a t n i h s t r o š k i h p r o j e k t a . P r i t v e g a n j i h , k j e r t o č n e d e n a r n e v r e d n o s t i n e m o r e m o d o l o č i t i , je smiselno oceniti vrednost vsaj opisno, npr. kot p r e d l a g a K uš e r ( 2 0 1 2 ) v o b l i k i p r e g l e d n i c e z o c e n o po s l e d i c n a s t o p a n j a d o g od k a – O P , p r i č e m e r m e n i m , d a j e po l e g š t e v i l č n e v r e d n o s t i u po r a b n o d od a t i t u d i o po z o r i l n o b a r v n o l e s t v i c o , k j e r r d e ča po m e n i z e l o v e l i k e po s l e d i c e ( 5 ) i n z e l e n a z e l o m a j h n e ( 1 ) . P r i l a g o j e n a l e s t v i c a po K uš e r ( 2 0 1 2 ) j e p r i k a z a n a v P r e g l e d n i c i 2. Preglednica 2: Prilagojena opozorilna lestvica po Kušer (2012) Ocena Ocena posledic nastopanja dogodka 1 zelo majhne 2 majhne 3 srednje 4 velike 5 zelo velike letnik XII, številka 1, februar 2020 52 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek Čepra v je v eč ji del u pra v lja nja t v ega nj pri pri pra vi geološko-geoteh n i čn i h projekto v usmer jen v pr v o i n deloma dr ugo fazo ( faza terenski h preiska v i n faza labora torijski h preiska v ) , se d oločena t v ega nja poja v ljajo tudi v tretji fazi, fazi priprave elaboratov, in ta so lahko enako pomembna in jih je prav tako treba upoštevati. V nadaljnjih poglavjih je za vsako od treh faz predstavljen primer preglednice analize tveganj pri pripravi geološko- geoteh n i čn i h projekto v kot primer i n v pomoč i nžen ir jem in v o d j e m g e o l o š k o- g e o t e hni čnih p r o j e k t o v . I z b r ani primeri in ocene so narejeni na podlagi lastnih izkušenj ter na podlagi pogovorov in izkušenj drugih kolegov. 3. 1 F aza terenskih preisk a v V fazi terenskih preiskav potekajo aktivnosti tako v pisarni kot na terenu. N a primerih v Preglednici 3 in Preglednici 4 je prikazana analiza t veganj za dela, vezana na pridobivanje soglasij lastnikov in izvajanje vrtalnih del. Pri pridobivanju soglasij za izvedbo del, ko so lastniki parcel, kjer se bo izvajala gradnja, hkrati t udi naročniki projekta, ni teža v . T eža ve se poja vijo , kadar last niki zemljišč, kjer se bo i zvajala g rad nja, n iso naroč n ik i projekta. Ena izmed možnih rešitev je izplačilo odškodnine. Če je lastnik strogo proti raziskavi, se preiskava premakne na drugo najbližjo parcelo , z za vedanjem, da ni na optimalni lokaciji in da so podatki uporabni z mero previdnosti, ali pa se preiskava opusti, z zavedanjem, da se s tem izgubi del podatkov in se negotovost pri pripravi modela tal sorazmerno poveča. Ali bomo preiska v o poskušali prestaviti na drugo lokacijo ali opustili, je odvisno od količine podatkov , ki jih na določenem prostoru že imamo , in od pomembnosti objekta. Kadar gre za pomemben objekt ali je gostota uporabnih podatkov nizka, se v odločanje vklju či t udi naročnik (Preglednica 3 ) . Vrtalna dela potekajo z vrtalno garnituro, ki d o želene globi ne izvrta vzorec tal. Pri umešča nju preiskave v prostor, kljub majhnemu premeru vrtal nega drogo v ja, v edno obstaja možnost prevrta nja i n poškod o va nja podzem ne ja v ne i n frast r ukt ure ( npr . p li no v od, v od o v od, elekt rika, telekom un ikacije … ) . Pred umestitvijo preiskave v prostor se preverijo podtalne v ode v ka tast r u ja v ne i n frast r ukt ure . Če je mogoče , se preiska v e čim bolj odmak nejo od v od o v . Če to n i mogoče , se izv ede zakoli čenje v oda z u pra v lja v cem podzem ne i n frast r ukt ure . Če je negoto v ost kljub zakoli čenju še ved no pr evel i k a, s e la h ko i z koplje lu k nja, s kopačem a l i n a roke , d o globi ne v oda, s čimer se vi di njego v točen potek. To velja predvsem na mestih, kjer je prepletenost vodov v elika i n možnost lokacij var ne izv edbe preiska v majh na ( npr . mest na središča ) . P ogosto so v takšn i h primeri h spremljajoči st roški tako v eliki ( na črt i za por , pri d obiva nje d o v oljenj s st ra n i uradn i h orga no v , najem ograj … ) , da se lahko opustitev preiskave šteje kot smiselna, vendar z zavedanjem, da se s tem, tako kot v prejšnjem primeru, po v eča negoto v ost poda tko v . Zno va je v takšnem primer u t reba v odloča nje v klju či t i t u di naročn ika (Pregledn ica 4 ) . Preglednica 3: Opredelitev tveganj in ravnanja z njimi v primeru pridobivanja soglasij Tveganje Verjetnost Vzrok Posledice Ukrep Dodatni stroški Ocena po- sledic – OP Lastnik se z izvedbo prei- skav strinja 60 % / - Ni negativ- nih posledic - Ni potrebnih ukrepov - Ni dodatnih stroškov 1 Lastnik ni prepričan, ali se z izvedbo strinja 35 % - Prisoten strah pred nepoznavanjem projekta - Skrbi ga morebitna škoda - Skrbi ga odziv drugih - Dodatni pogovori z lastnikom - Denarna odškodnina - Predstavitev naše- ga dela in projekta - Predstavitev po- teka preiskave in posledice izvedbe - Denarna odškodnina - Dodatne ure in kilometrina zapo- slenih na terenu - Denarne odško- dnine: navadno med 50 in 200 € oz. cenilec 3 Lastnik se z izvedbo ne strinja 5 % - Splošen negativen odnos javnosti do projekta - Osebne zamere - Večja negotovost podatkov - Prestavitev preiskave na drugo lokacijo - Opustitev preiskave - Morebitne podražitve pri gradnji 4 Odločitev, vezana na pomembnost podatkov letnik XII, številka 1, februar 2020 53 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 3.2 F aza laboratorijskih p reisk a v Faza laboratorijskih preiskav obsega samo izvedbo p rei s k a v , s k a te r i m i s e p r i d o b i v a jo pod a t k i o fi zi k a l n i h la s t n os t i h v n u m e r i č n i o b l i k i . V P re gl ed n i c a h 5 i n 6 je prikazan primer analize tveganj zaradi izbire vrste preiskave in priprave vzorca. Izbira vrste preiskave, ki bo dala prave podatke za p r i p r a v o m od e la i n na d a l jn j i h i zr a č u n o v , je odvisna od vrste objekta oz. izvedbe temeljenja, zato sta potrebna dobro poznavanje nameravane gradnje in stalna komunikacija s projektantom objekta. Izbira neprave preiskave ima lahko za posledice pridobitev neuporabnih rezultatov in izgubo vzorca za izvedbo druge preiskave, kar spet po m en i ma n jšo na t a n č n os t i n za nes l j i v os t m od e la t a l (P re gl ed n i c a 5 ) . Preglednica 4: Opredelitev tveganj in ravnanja z njimi v primeru izvajanja vrtalnih del Tveganje Verjetnost Vzrok Posledice Ukrep Dodatni stroški Ocena po- sledic – OP GJI-vodi so dovolj od- maknjeni za varno izvedbo preiskave 50 % / - Ni negativnih posledic - Ni potrebnih ukrepov - Ni dodatnih stroškov 1 GJI-vodi so blizu predvi- dene lokacije preiskave 35 % - Lokacija objekta je na območju z GJI-vodi - Preiskava je pomembna za pri- dobitev podatkov - Zmanj- šana verjetnost poško- dovanja voda - Zakoličba GJI-voda z upravljavcem - Zakoličba z upravljav- cem voda (med 200 in 700 €) - Poškodovanje voda (med 500 in 5000 € + časovna zamuda + morebitne odškodnin- ske tožbe) 4 GJI-vodi so preblizu za varno izvedbo preiskave 5 % - Lokacija objekta je na območju z GJI-vodi - Preiskava je pomembna za pri- dobitev podatkov - Večja ne- gotovost podatkov - Prestavitev preiskave na drugo lokacijo - Izkop do globine voda - Opustitev preiskave - Strošek izkopa do glo- bine voda + sanacija po končanih delih (ocena: 1000 € + zamuda) - Morebitne podražitve pri gradnji 5 Preglednica 5: Opredelitev tveganj in ravnanja z njimi na primeru izbire vrste preiskave Tveganje Verje- tnost Vzrok Posledice Ukrep Dodatni stroški Ocena po- sledic – OP Izbrana preiskava je prava 60 % / - Ni negativnih posledic - Ni potrebnih oddanih ukrepov - Ni dodatnih stroškov 1 Izbrana preiskava ni prava 40 % - Neizkušenost projektanta GG- -elaborata - Slabo poznavanje projekta/objekta - Spremembe v projektu - Slaba komunika- cija s projektantom objekta - Izguba podat- kov o lastnostih sloja odvzetega vzorca - Nižja zaneslji- vost podatkov - Usposabljanje osebja na terenu in v laboratoriju za ustrezen odvzem in rokovanje z vzorci - Odvzem dodatnih vzorcev - Stroški, vezani na shranjevanje vzorcev (na- vadno minimalni stroški) - Stroški, vezani na usposabljanje zaposlenih (dodatne ure + čas) - Stroški izvedbe doda- tnih preiskav (uporaba naprav + čas zaposlenih) 3 Odločitev, vezana na pomembnost podatkov letnik XII, številka 1, februar 2020 54 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek Pr i pripravi vzorca obstaja predvsem tveganje, da pride do poškodovanja vzorca pred ali med izvedbo preiska v e . P ošk od o v a n vzorec za i zv edbo preiska v ni primeren, zato so podatki, ki bi jih z njim pridobili, i z g ub ljen i. Do pošk od o v a nja vzorca la h k o pr i d e pred i zv edbo preiska v e , že pr i sa mem od vzem u ( nepra v ilen od vzem, sk la diščenje i n t ra nsport ) ali med i zv edbo preiska v e ( pošk od o v a nje med ro k o v a njem i n v g ra d njo ) . Tveganju se lahko izognemo tako, da osebje, odgovorno za vzorčenje , ust rezno usposobim o i n opremim o ter v ed no posk rbim o , da se od vza me v eč vzorcev , k i sl užijo k ot rezer v e . P o leg i z g ube poda t k o v la h k o pr i d e t u di d o dodatnih stroškov s strani osebja v laboratoriju, ki mora porabi t i d oda ten čas za pr i pra v o no v i h vzorcev i n, v primeru dolgotrajnejših preiskav, je porabljen dodaten čas za i zvrši tev preiska v e sa me (Pregled n i ca 6 ) . 3.3 F aza pripra v e elabora t a Tretja faza je faza priprave elaborata, kjer se na podlagi sinteze zbranih terenskih in laboratorijskih r e z u l t a t o v p r i p r a v i j o m od e l t a l i n g e o t e h n i č n i i z r a č u n i . T v e g a n j a , k i s e po j a v l j a j o v t e j f a z i , s o v e z a n a na hitrost in zaporedje pridobivanja rezultatov p r ei s k a v t er h i t r o st i n to č n o st p r i d ob i v a nj a p o da t k o v s strani projektanta objekta in so prikazana v p r e g l e d n i c a h 7 i n 8 . P r a v o ča s n o pridobivanje podatkov laboratorijskih in terenskih preiskav je odvisno od n j i h o v e g a p r a v i l n e g a ča s o v n e g a p l a n i r a n j a . R e d k o l a h k o p r e d s t a v l j a j o t v e g a n j e t u d i n a p r a v e s a m e , č e pride do okvare ali nepravilnega delovanja. Ob tem p r i h a j a n a j v e č k r a t d o z a m u d p r i p r i p r a v i pod a t k o v i n p r i po r o č i l t e r u k r e po v p r o j e k t a n t u . N a j po g o s t e j e se zamude pri pridobivanju podatkov rešujejo z nadurnim delom ter tako poskuša pridobiti i z g u b l j e n i ča s , k a r p a po v e ča s t r o š k e s a m e g a d e l a ( P r e g l e d n i c a 7 ) . S p rojek t a n t i o bjek t o v sm o v za jem n o v eza n i i n če p r i ha j a d o za m u d p r i pridobivanju podlog s strani projektantov objektov, prihaja do zamud tudi z naše strani. Najpogosteje prihaja do zamud zaradi sprememb projektov objektov v zadnjem trenutku. Odpravljanje zamud se najpogosteje Preglednica 6: Opredelitev tveganj in ravnanja z njimi v primeru priprave vzorcev Tveganje Verje- tnost Vzrok Posledice Ukrep Dodatni stroški Ocena po- sledic – OP Vzorci so ustrezno odvzeti in pripravljeni 80 % / - Ni negativnih posledic - Ni potrebnih oddanih ukrepov - Ni dodatnih stroškov 1 Vzorci so neustrezno odvzeti ali pripravljeni 20 % - Nepozna- vanje osebja tehnik odvzema vzorcev in rokovanja z njimi - Izguba podat- kov o lastnostih sloja odvzetega vzorca - Nižja zaneslji- vost podatkov - Usposabljanje osebja na terenu in v laboratoriju za ustrezen od- vzem in rokova- nje z vzorci - Odvzem doda- tnih vzorcev - Stroški, vezani na shranjevanje vzorcev (navadno minimalni stroški) - Stroški, vezani na usposabljanje zaposlenih (dodatne ure + čas) - Stroški izvedbe dodatnih pre- iskav (uporaba naprav + čas zaposlenih) 2 Preglednica 7: Opredelitev tveganj in ravnanja z njimi v primeru pridobivanja podatkov preiskav Tveganje Verjetnost Vzrok Posledice Ukrep Dodatni stroški Ocena po- sledic – OP Podatki so pridobljeni pravočasno 95 % / - Ni negativnih posledic - Ni potrebnih odda- nih ukrepov - Ni dodatnih stroškov 1 Podatki niso pridobljeni pravočasno 5 % - Slabo načrtova- nje v fazi priprave - Težave z ustre- znostjo vzorcev - Težave z napra- vami - Delanje nadur ose- bja za lovljenje rokov - Zamude pri pripravi podatkov in oddaji dokumentacije - Pravilno načrto- vanje zaporedij preiskav glede na njihovo trajanje - Načrtovanje časov- nih rezerv - Stroški dela nadur osebja - Stroški morebitnih penalov ob zamudi rokov 2 letnik XII, številka 1, februar 2020 55 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek izvaja v obliki nadurnega dela zaposlenih na p rojek t u , k a r p reds t a v l j a d od a ten s t rošek , če d o zamude z oddajo vseeno pride, pa lahko pride do stroškov zaradi uveljavljanja pogodbenih kazni s s tr ani n ar o čnika . 4. Zaključek P r i p r i p r a v i g e o l o š k o - g e o t e h n i č n i h p r o j e k t o v j e z a u s p e š n o d o k o n ča n j e , t a k o k o t p r i v s a k e m p r o j e k t u , potrebno uspešno upravljanje tveganj. Tveganja je treba planirati, opredeliti, kvantitativno analizirati, o p r a v i t i a n a l i z o u k r e po v z a o m e j e v a n j e i n d o l o č i t i n j i h o v o k o n t r o l o ( P M B OG K , 2 0 1 3 ) . V č l a n k u j e opravljen poskus analize tveganj pri pripravi g e o l o š k o - g e o t e h n i č n i h p r o j e k t o v s p r e d l o g i u po r a b e orodij za opredeljevanje tveganj, vrednotenje in n j i h o v o u p r a v l j a n j e . P r e d s t a v l j e n i s o p r i m e r i a n a l i z e tveganj treh glavnih faz projektov: faza terenskih preiskav, faza laboratorijskih preiskav in faza p r i p r a v e e l a b o r a t o v . V č l a n k u p r i k a z a n e p r e g l e d n i c e p r e d s t a v l j a j o m o ž e n n a č i n u p r a v l j a n j a t v e g a n j i n s o m i š l j e n e k o t po m o č i n ž e n i r j e m i n p r o j e k t a n t o m g e o l o š k e , g e o t e h n i č n e i n g r a d b e n e s t r o k e p r i p r i p r a v i g e o l o š k o - g e o t e h n i č n i h p r o j e k t o v . Literatura in viri 1 . P r a v i l n i k o pod r o b n e j š i v s e b i n i d o k u m e n t a c i j e in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, U r a d n i l i s t R S , š t . 3 6 / 1 8 i n 5 1 / 1 8 – po p r . 2. F i n k , L . , 2 0 1 7 : T v e g a n j a z n o t r a j f a z ž i v l j e n js k e g a cikla gradbenih projektov, Obvladovanje tveganj: zbornik referatov, 15. posvetovanje o managementu in organizaciji, Ljubljana. 3 . Ha n č , M. , 2 0 1 7 : Obv la d o v a nje t v ega nj pr i projekt i h razvoja vgrajene programske opreme, Obvladovanje tveganj: zbornik referatov, 15. posvetovanje o managementu in organizaciji, Ljubljana. 4. Kušer, J., 2012: Ravnateljevanje projektov osvajanja izdelkov in storitev, Izbrane teme iz ekonomike in o r g a n i za c i je : m on o g r a fi j a o b 7 0 - l et n i c i p ro f . d r . M i r a na M i he l č i ča , Dr uš t v o s l o v en s k a a k a d em i j a za management, Ljubljana. 5 . Oc e p e k , D . , Š k r a b l , S . , J e r m a n , J . , C a r , M . , 2 0 1 8 : P r i r o č n i k z a i z v e d b o g e o t e h n i č n i h p r e i s k a v , I n ž e n i r s k a z b o r n i c a S l o v e n i j e , L j u b l j a n a . 6 . P M B O K G u i d e , 2 0 0 8 : A g u i d e t o t h e p r o j e c t management body of knowledge, 4th edition, N e w t o n S q u a r e : P r o j e c t M a n a g e m e n t I n s t i t u t e . 7 . P M B O K G u i d e , 2 0 1 3 : A g u i d e t o t h e p r o j e c t management body of knowledge, 5th edition, N e w t o n S q u a r e : P r o j e c t M a n a g e m e n t I n s t i t u t e . 8 . R o z ma n, R. , S t a re , A . , 2 0 08 : P rojek t n i ma na g em en t a l i ra v n a teljev a nje projekt a ( u č b e n i k ) , Ek onom sk a fakulteta, Ljubljana. Julija Fux j e u n i v e r z i t et n a d i p l o m i r a n a i n ž e n i r k a g e o l o g i j e i n z a po s l e n a k o t i n ž e n i r s k a g e o l o g i n j a v pod j et j u I R G O C o n s u l t i n g , d . o . o . I z k uš n j e n a pod r o č j u i n ž e n i r s k e g e o l o g i j e j e p r i d o b i v a l a t a k o p r i s p r e m l j a v i i z g r a d n j e p r e d o r o v k o t p r i p r i p r a v i p r o j e k t n e d o k u m e n t a c i j e z a n j e t e r z a d r u g e i n f r a s t r u k t u r n e o b j e k t e . S od e l u j e n a v e č j i h p r o j e k t i h , k j e r k o o r d i n i r a i n v od i p r o j e k t e a l i po s a m e z n e d e l e p r o j e k t o v i n s od e l u j e p r i i n t e r p r et a c i j i r e z u l t a t o v g e o l o š k i h r a z i s k a v , v po v e z a v i z z a p l et e n i m i g e o m e h a n s k i m i i n g e o t e h n i č n i m i v r e d n o t e n j i i n a n a l i z a m i . S v o j e z n a n j e d o po l n j u j e s š t u d i j e m n a F a k u l t et i z a m a n a g e m e n t i n p r a v o L j u b l j a n a . Preglednica 8: Opredelitev tveganj in ravnanja z njimi v primeru pridobivanja podlog projektantov Tveganje Verjetnost Vzrok Posledice Ukrep Dodatni stroški Ocena po- sledic – OP Podloge so dobljene pravočasno 90 % / - Ni negativnih posledic - Ni potrebnih oddanih ukrepov - Ni dodatnih stroškov 1 Podlo- ge niso pridobljene pravočasno 10 % - Spremembe pri pro- jektiranju projekta - Slaba komunika- cija s projektantom objekta - Zamuda na strani projektanta objekta - Delanje nadur osebja za lovlje- nje rokov - Zamude pri pripravi podat- kov in oddaji dokumentacije - Poznavanje stanja na projektu (udeleževanje sestankov) - Opozarjanje na posle- dice - Stalna komunikacija s projektantom objekta - Stroški dela nadur osebja - Stroški morebitnih penalov ob zamudi rokov 4