NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily b
v
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—1242
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea £-1242
No. 202. — Štev. 202.
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 28, 1936—PETEK, 28. AVGUSTA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV,
FAS1STICNA 0FENZ1VA PRI IRUNU USTAVLJENA
Mirovni načrti predsednika Roosevelta
VLADA JE MNENJA, DA UPORNIKI NE BODO NIČESAR DOSEGLI, KER SE JIM JE OFENZIVA IZJALOVILA
Po petnajsturnih bojih so bili uporniki ustavljeni. V enodnevnih bojih je padlo 800 vojakov. — Trdnjava Alcazar v Toledu bo vsak čas padla. Vladne čete bodo pričele oblegati Cordobo.
BIRIATOU, Francija, 27. avgusta. — Po ljutih bojih je bila velika fašistična ofenziva proti Irunu zlomljena. Bitka je neprenehoma trajala 15 ur in je ponehala 06 9. zvečer. Pa še pozneje je bilo slišati prasketanje strojnih pušk.
Na hrbtih so fašisti zavzeli nekaj postojank, toda niso prodrli skozi vladno črto.
Uporniki so pričeli ofenzivo z napadom na vladne postojanke pri Irunu nasproti Biriatou onstran meje. Briatou na francoski strani loči od Iru-na reka Biadassoa.
Dva vladna aeroplana «ta neprestano krožila nad cesto, po kateri so prodirali lahki tanki, šest oklopnih avtomobilov in infanterija. Aeroplani so metali bombe, ki pa so padale večinoma malo na levo ali desno od ceste. Dve bombi ste celo padli na francosko stran, 100 jardov od nekega hotela.
Proti večeru so vladne čete držale vse svoje postojanke. Behobia in Irun sta še vedno izven obsega uporniške armade na suhem, toda trije Capro-ni aeroplani so na obe mesti metali bombe in propagandne listke.
Uporniški letalci so vrgli na Irun nad 50 bomb. Prebivalstvo se skriva po kleteh, ali pa je zbežalo čez mejo v Francijo.
HENDAYE, Francija, 27. avgusta. — Poveljnik vladne armade okoli Iruna, Manolo Margari-da, je po končanih bojih današnjega dne rekel, da uporniki ne bodo nijtdar ničesar dosegli, ker z današnjo ofenzivo niso uspeli.
dveh ali treh dneh," je rekel Margarida, "bo sovražnik na irunski fronti prosil za premirje. Iruna ne morejo zavzeti.
Toda Margarida ni prikrival bojazni tekom napadov.
"Napad je bil strahovit," je rekel, "toda naša morala je vzdržala. Ne lastimo si nikakega napredka, toda ga tudi nasprotniku ne priznavamo. Naša obramba je nepremagljiva.*
MADRID, Španska, 27. avgusta. — Vlada pričakuje, da se bodo uporniki v oblegani Alcazar trdnjavi vsak čas podali in je pripravil vse, da jih prepelje v Madrid, kjer jih bo nastanila v zasilnih ječah.
Oblegalci pogosto za zidovjem slišijo glasno - prerekanje. Poveljniki najbrže le s težavo zadržujejo vojake, da se ne bi uprli.
Vladni letalci so zopet pričeli bombardirati fašistične postojanke v Guadarrama pogorju in pri Ovedo. Nove čete so bile poslane, da napadajo Cordobo.
HENDAYE, Francija, 27. avgusta. — Francoski prebivalci so zbežali iz krajev med Hendaye in Behobie, ker so španski izstrelki padli na francoska tla. Mnogo hiš ob cesti med Hendaye in Biriafaou so zadeli izstrelki topov ali bombe iz aeroplanov.
Francoski orožniki so zaprli cesto ob meji ter naročili kmetom, da zapuste svoje domove.
S francoske strani je bilo mogoče videti spopade med nasprotnimi armadami, ko so bili vladni tanki in oklopni avtomobili poslani proti uporniški napadajoči infanteriji.
General Mola je pri Irunu pričel močno ofenzivo, da bi premagal vladne čete pri Irunu in si s tem zavaroval hrbet ter bi mogel s celo svojo armado
na Madrid.	. • __
JEKLARJEM BODO PLACE POVIŠANE
Kompanije razmišljajo, kaj naj odgovore na zahteve voditeljev kom-panijskih unij.
TR0CKISME OSTATI NA NORVEŠKEM
Moral je vstreci policijski zahtevi. — Sme o-stati samo pogojno do 18. decembra.
PITTSBURGH, Pa., 27. avgusta. — Industrija jekla je v veliki zagati. Doslej je odločno branila-svojim delavcem organizirati se v strokovnih organizacijah, posebno se je pa protivila Lewisovi zahtevi, naj bodo delavci vsake velike posamezne industrije organizirani v lastni uniji.
Jeklarske družbe so se v prvi vrsti zanašale na kom pan i j-ske unije, ki so bile ustanovljene na njihovo pobudo in so pod njihovim nadzorstvom.
Kar naenkrat so se pa ko-panijske unije izneverile jeklarskim baronom. Predvčerajšnjim je bila naturae izročena jeklarskim družbam spomenica, ki so jo podpisali voditelji kompanijskih unij, in v kateri pravijo, da so kompanij-ske unije največji nesmisel. — Voditelji pravijo, da bodo u-stanovili novo organizacijo in sicer tako kot jo priporoča J. L. Lewis, ki bo zastopala jeklarje pri kolektivnih pogajanjih.
Polegtega zahtevajo jeklarji tudi petindvajset odstotno zvišanje plač. Kompanije ne vedo, kaj početi. Najbrž 'bodo v teku (i0 ali 90 <lni svojim delavcem zvišale plače za deset odstotkov, če bodo imele tovarne tudi vpriliodnje toliko naročil kot lili imajo sedaj.
Mogoče se bodo jeklarski baroni tudi odločili za minimalno plačo, ki naj 'bi znašala pet dolarjev na dan. S tem bi bilo pa pomagano le neizvežbanim delavcem, kajti izvežbani že sedaj zaslužijo več.
Ne izvežbani delavci dobivajo sedaj od $3.12 do $3.90 dnevno, kar je dosti manj kot zaslužijo njihovi tovariši v avtomobilski industriji.
OSLO, Norveška, 27. avgusta. — Leon Trocki je ustre gel zahtevi norveške državne policije in se je pismeno za -vezal, da ne bo neposredno, ne posredno, ne z besedo, ne s pisanjem, niti s tiskanimi izjavami niti z izjavami v pismih vodil revolucjouarne propagande, ker bi bil drugače takoj a-retiran.
S to izjavo si je soustanovitelj sovjetske unije zagotovil dovoljenje, da sme še do 18. decembra ostati na Norveškem.
Uradna deputacija se je zgla-sila pri Trockem iii je zahtevala, da izjavo takoj podpiše, drugače pa bo aretiran.
Takoj nato je bila okoli Tro-ckijeve hiše v Hoenefossu postavljena policija, ki bo v bodoče nanj strogo pazila.
Norveška našelniška oblast I je justičnemu ministrstvu spo-jročila, da je Trocki kršil pogoje, pod katerimi je smel priti v deželo, s tem, da je iz Norveške podpiral revolucijonarue načrte proti inozemskim vladam in da je na svoje pristaše v Franciji vplival s sovjetskimi težnjami. Justično ministrstvo ni hotelo preklicati Tro ckemu dovoljenja za bivanje na Norveškem, temveč je od. njega zahtevalo ponovno izjavo, da se bo v bodoče zdržal vsakega revolucionarnega delovanja, dokler ostane na norveški zemlji.
PREDSEDNIK ODPOTOVAL V KRAJE SUŠE
Roosevelt je vnovič poudaril, da ni njegovo potovanje v zvezi s politiko. — Sestanek z governerji.
DUHOVNIKI BEŽE
VATIKAN, 26. avgusta. — Nadškof v Tarragoni I. Vidal y Barraquer, katerega so po poročilu iz Pariza socijalisti u-bili v Barceloni, je živ v Vatikanu.
Iz Španije je pobegnil takoj v začetku revolucije. Škofa iz Tortose in Cartagene sta tudi dospela v Italijo in ravno tako 52 španskih duhovnikov in menihov.
DRAGA VOŽNJA ZA MRTVEGA
RIM, Italija, 26. avgusta. — V Italiji plača mrtev človek za potovanje mnogo več kot pa živ.
Za prihod ali odhod mrliča zali te va vlada 649 lir ali $70 davka.
Družina Ameri kanca, ki je umrl v Italiji in čegar truplo je odpeljano v Ameriko, mora plačati ta davek in ravno tako družina Italijana, ki je umrl v inozemstvu in je njegovo truplo pripeljano v Italijo.
Ako je truplo vpepeljeno se mora za prevoz pepela plačati isti davek.
Prevoz trupla iz Italije v New York velja skupno z davkom, krsto in prevozom $700. Na parniku je treba za krsto plačati isto vsoto, kot za kabino prvega razreda, okoli $236.
V AMERIKI DOVOLJ ŽIVEŽA
WASHINGTON, D. C., 27. avgusta. — Poljedeljski department naznanja, da bodo i-mele Združene države navzlic letošnji hudi suši do prihod-
njega 1. julija dovolj živeža. Department pravi, da je v deželi za domačo poratoo skoro toliko zalog živeža, kot lansko leto.	I
WASHINGTON, D. C., 26. avgusta. — Predsednik Roosevelt je pozno zvečer odpotoval v kraje suše. Na svojem potovanju bo obiskal 8 držav in bo imel konference z governerji.
njim potujejo uradniki, ki vodijo vlad. pomoč prizadetim farmerjem, poljedeljski tajnik Wallace, WPA administrator Harry L. Hopkins, administrator urada za kredit farmerjem William I. Meyers, CCC ravnatelj Robert Fechneh in šest tehničnih izvedencev in sveto-valcev ter več tajnikov.
Pred svojim odhodom je re kel predsednik Roosevelt, da se hoče samo na lastne oči pre pričati o škodi, katero je prizadela suša in da njegovo potovanje ni v ni kaki zvezi s politiko.
Vendar pa pripisujejo veliko politično važnost sest a n k u predsednika Roosevelta v torek z republikanskim predsed niškim kandidatom governer Jeni Landonom v Des Moines, Iowa. Pri tem sestanku pa bodo navzoči še štirje drugi governerji.
Predsednik se bo na svojem potovanju prvič ustavil v četrtek v Bismarck, N. D., kjer so bo sestal z governerji severo-zapadnih držav. Od tam bo šel v Pierre, S. D. ter nato skozi Wisconsin in Minnesoto v Des Moines. Od tam bo potoval proti vzhodu v Illinois in se bo ustavil v Springfieldu, od koder bo odpotoval v Indianapolis, Ind., in s>e bo nato vrnil v W ashington.
Tekom svojega potovanja bo imel predsednik govor po radio v Des Moines ali v India-napolisu o suši.
Na posebnem predsedniškem vlaku, 27. avgusta.— Predsednik Roosevelt se je sinoči bližal središču suše na se vero za-padu. Prej pa se je še ustavil v industrijskem središču v Ga-iy, Ind., kjer je v kratkem nagovoru izrazil _<svoje zadovoljstvo, da se je v Gary položaj zopet izboljšal. Rekel je tudi, da je njegov namen tudi farmerjem pomagati do prosperi-tete, ker njihova prisperiteta neposredno vpliva na prospe-riteto industrijskih središč.
Ko se je njegov vlak vstavil v Garrett, Ind., je predsednik zopet kratko govoril in je izrazih svojo bojazen glede kra jev, ki bodo letos imeli zelo slabo letino. Rekel je, da se pelje v kraje suše, da se na lastne oči prepriča o položaju.
Tekom dneva se je predsednik tudi razgovarjal o vprašanju svetovnega miru ter j o
DRŽAVNI TAJNIK NE VE, ALI PA NOČE IZDATI PODROBNOSTI
WASHINGTON, D. C., 27. avg. — Včeraj je objavil newyorski dnevnik "Times" senzacijonal-no poročilo, da bo namreč predsednik Roosevelt, če bo ponovno izvoljen, sklical mirovno konferenco ter povabil nanjo načelnike vseh večjih držav.
Tozadevno poročilo je vzbudilo v tukajšnji diplomatskih krogih precejšnje presenečenje. Poslaniki so drug drugemu telefonirali iu vpraševali državni department za pojasnila, toda proti večeru so vedeli ravno toliko kakor dan poprej.
Predsednik Roosevelt, ki po tuje po krajih, ki so bili vslcd suše najbolj prizadeti, je rekel časnikarskim poročevalcem, »la poročila v "Times" ne more komentirati, ker ga dosedaj še sploh čital ni.
Poljdeljski tajnik Wallac«* j« pripomnil, da je to ena izmed slovitih diplomatskih * tipalk', s katero se hočejo diplomati prepričati, če bi bil predsednik Roosevelt dovzeten za tak predlog ali ne.
Wallace smatra poročilo za neverjetno ter se mu ne zdi, da predsednik nekaj takega namerava.
Državni tajnik Hull je na vsa tozadevna vprašanja trdovratno molčal. Neki uradnik državnega departmenta je izjavil: — Gospod Hull ve ravno toliko kakor vi ali jaz — namreč to, kar je čital v "Times".
Predsednik Roosevelt je zadnja leta ponovno pokazal veliko zanimanje za mirovne probleme.
Leta 1933 je poslal načelni-kom 56 držav noto, v kateri je poudarjal potrebo razorožitve. Posledica te note je bilo sklicanje panameriške mirovne konference za prihodnji december v Buenos Aires.
svojemu spremljevalcu, polje deljskemu tajniku Henryju A. Wallaceju naročil, da naj časnikarskim poročevalcem zagotovi, da njegova vlada ne bo razposlala nikakega vabila za svetovno mirovno ali razoroži-' tveno konferenco.
To je predsednik zanikal, ker je newyorski list "Times" prinesel vest, da bo predsednik v slučaju zopetne izvolitve sklical tako svetovno konferenco. Wallace je za svojo osebo rekel, da tej vesti ne verjame.
Predsednikov posebni vlak se je v Cliicagu ustavil 26 minut ter je vzel več ton ledu za hladilno napravo na vlaku.
VOJNI TAJNIK DERN UMRL
Podlegel je bolezni ledic in srca. — Predsednik Roosevelt se bo udeležil pogreba v Salt Lake City.
WASHINGTON, D. C., 27. avgusta. — Danes dopoldne ob enajstih je umrl v tukajšnji Walter Reed bolnišnici 64letni George Henry Dern, vojni tajnik v Rooseveltovem kabinetu Bolan je bil na ledicah in na srcu.
Šest članov njegove družine je bilo ob njegovi smrtni postelji.
Predsednik Roosevelt, ki potuje po krajih, prizadetih vsled suše, je bil brzojavno obveščen o njegovi smrti. Beli hiši je sporočil, da se bo udeležil Der-novega pogreba, ki bo v torek ptfpoldne v Salt Lake City. — Dern ne bo pokopan na Arlington narodnem pokopališču, ker ni bil nikdar vojak.
Na vseh armadnih poslopjih so bile spuščene zastave na pol-drog.
Pokojnik je bil rojen v Ne-braski v Dodge County, kot sin nemških starišev. Po poklicu je bil odvetnik ter je bil dvakrat governer države Utah.
Kdo bo njegov naslednik, se ne ve.
V zadnjih svojih govorih je predsednik vedno bolj temeljilo razpravljal s problemih mi-l u in bratstva med narodi.
Pred štirinajstimi dnevi je govoril v Chautauqua, N. Y., ter rekel: — Jaz sem doživel vojno. . . Videl sem krvaveti ranjence. . . videl sem mrtvece v blatu... videl sem otroke lakote umirati... slišal sem plač mater in žena... Jaz sovražim vojno!
Zelo značilne so bile tudi nje gove sledeče besede: — Nešteto ur sem razglabljal in razmišljal in še nešteto ur bom, kako bi bilo mogoče odvrniti vojno od ameriškega naroda. Vse narode bi želel zaščititi pred vojno; žal, da tega ne morem.
PRETEP V ZBORNICI
MEXICO CLTY, Mehika, 27.;la in senatorji levice me.l pre-avgusta. — V senatni zbornici i pirom zaradi izključitve sena-je bilo 10 senatorjev lahko ra- (torja Jose Maria Davila, njenih, ko se je pričel pretep; Policija je zopet napravila med pristaši Emilio Portes G i- red.


New York, Friday, August 28, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ93.
"Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and Published by	|
SLOVENIA PUBLISHING COMPANY
>mk Boksar. President ___l Benedlfc Trees.
of bo rine— of the corporation and HI Wee* 18tb Street, BuMih ef
ot above ottfteera: New X«k OUr, N. X.
GLAS N A B O D A" (Voice of the People)
leaned Brery Day Except Sundays and Hoildaya
Ea celo leto velja
Kanado ........
Za pol leta.......
Za Četrt leta.....
Ameriko In
..........«8.00
..........13.00
»mt«««n fLOO
Za New York Za pol leta ... Za inozemstvo Za pol leta ...
celo leto . celo leto
¥7.00 $3.50 $ZOO $3.60
Subecriptlon Yearly $6.00
Dopisi bres podplea In osebnosti se ne prlobCojeJo. Denar naj se blagovoli poAUJati po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne — tudi prejšnje blvallKe nasnani, da Hitreje najdemo naslovnika
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" lehaja vsaki dan livaemfil nedelj ln praznikov
-GLAS NARODA**, 21« W. 18tfa Street, New York. N. Y.
Telephone: CHelsea 3—1242
M02N0STI NOVE VOJNE
Možnost nove vojne je zopet stopila v ospredje. Trije najnovejši razvoji utemeljujejo bojazen, da bo izbruhnila:
Madžarski diktator Horthv snuje novo srednje * evropsko zvezo proti Sovjetski uniji. V zvezo je vključil tudi
Nemčijo.
Iz Berlina poročajo, da je bila služba v nemški armadi podaljšana od enega leta na dve leti.
Rusija dolži Nemčijo in Japonsko, da sta sklenili zvezo in da se pripravljata na vojno proti nji.
Prejšnji teden je madžarski regent Horthv po devetnajstih letih prvič zapustil madžarsko ozemlje. Podal se je na lov t tirolske gore, pri tem pa "slučajno" zašel v Bavarsko, kjer se je sestal s Hitlerjem.
Baje sta se dogovorila o zvezi med Nemčijo, Madžarsko in Avstrijo. Te države naj bi tvorile skupno fronto proti Rusiji. K zvezi bi slednjič pristopila še Poljska, katero so v Moskvi že ponovno označili kot mogočno sovražnico Rusije in zaveznico
Henučije.
Pred tremi tedni je sovjetsko časopisje javno obdolžilo Nemčijo, da se v zvezi z Japonsko pripravlja na vojno.
Rusija in Japonska že dolgo časa govorita o vojni in sta v ta namen do zob oboroženi.
. Znani ruski žumalist Kari Radek, ki večkrat govori v imenu boljševiške vlade, je rekel pred par dnevi, da je izbruh vojne le še vprašanje časa.
Nemčija je pojasnila svoje stališče za slučaj, da bi izbruhnile sovražnosti. V prvi vrsti se smatra za mogočen jez, ki zadržuje val boljševizma, da ne preplavi Evrope. Nemška vojna proti Sovjetski uniji bi v prvi vrsti služila temu cilju. Nemčija se pa skuša tudi razširiti ha račun Rusije. Posebno ji diši Ukrajina.
V	slučaju vojne bi bila pomoč Poljske za Nemčijo živ-ljenske važnosti. Poljska leži med Nemčijo in Rusijo. Njena armada, ki jo je reorganiziral maršal Pilsudski, je ena najbolj sposobnih v vsej Evropi. Poljiiki sicer niso posebni prijatelji Nemcev, toda Rusije se neizmerno bolj boje kot Nemčije.
Na vprašanje, kaj bi storile druge evropske države za slučaj nemsko-rusko-japonske vojne, ne morejo odgovoriti naj-zmožnejši evropski državniki.
V	Moskvi pravijo, da sta sklenila Hitler in Mussolini tajno zvezo. Francija ima pogodbo z Rusijo. Francija ni Nemčiji nikdar posebno zaupala, posebno pa ne, odkar ji Hitler gospodari.
Anglija se bo na vse kriplje branila vojne, toda celo v Londonu priznavajo, da ne bo mogla ostati nevtralna.
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za t 2.75 __________________ Din.	106
ffi.10. . .................. Din. 200
« 7.45 ------------------ Din.	S0t
512.30 _____________ Din. 500
524.00 -------------...... Din.	100«
547.00 ------------------- Dim 2000
EBBSE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPEEMEMEI SOBt ALI DOU
■!' »1 tU /. i.' ,wi
-rr>f

Za Izplačilo vetjih zneskov kot zforaj navedene, bodisi v dinarjih mil lirah develjajcno ie bdtjfta pegeje.
IZPLAČILA V AMEBlSmH DOLABJIH
Za izplačilo t 5— s		M pislsll	.................4 S.V
fit—	0	i*	..................m«
«14—	m	*t	
fffij	m	m	
Kir-	f	m	___MU*
1»>-	m	m	---«8LM
Prsjiiill doM v at		krajo ispli	tUa v dolarjih.

NUJNA NAKAZILA IZVB&UJEMO PO mm »JOT« ZA PB1-
8MAKN0 iti- '
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glat Narod*" r
MEW TOIK, N. I.
Brooklyn, N. Y.
Radostnih obrazov in med vriskanjem se je v soboto 22. avgusta odpeljalo izpred prostorov Slov. Narod. Doma v Brooklynu, N. Y., članstvo slov. pev. in dram. dr. "Domovina", v Hudson, N. Y.
Pod vodstvom oper. pevca Mn Antona Šubelja je zaorila slovenska pesem po ulicah slov. nasel'bine, da so se ljudje presenečeni ustavljali in gledali' za lepim velikim busorn, na katerem so se veseli pevci vozili.
Dobro uro nas je vzelo, pre-dno smo se končno rešili velikega mesta New Yorka in njegovega večnega vrvenja in ropota. Po lepih cestah ob Hudson reki se razlega slovenska pesem in odmeva po lepo zelenili hribih, skozi gozdove in pašnike. Nato zopet izmenoma ob lepo obdelanih farmah in mimo par manjših mest. V božji naravi smo, in zdelo se mi je, da so glasovi pevcetf postajali še močnejši, še lepše zveneči v popoldanskem čistem, hladnem zraku ob Hudsonu.
Med eno izmed nabožnih pesmi sem si zaželel, da bi se vozili ob bistri Savi proti našim nikdar pozabnim Brez j am in nato še naprej do Bleda, modrega "bisera nepozabljene lepe Slovenije.
Nekaj ur krasne vožnje, med petjem in zaibavo neprisiljeno vesele družbe pevcev dr. "Domovine 'smo se približali našemu cilju. Že od daleč zagledamo lepo hišo Mr. in Mrs. Fr Kobilca, raz katero vihra velika zastava v pozdrav "Domovini". Spredaj na verandi se zbira celokupna družina Mr. in Mrs. Kobilca z gosti, ki so tam na počitnicah.
Med zdravico se ustavi naš veliki voz pred hišo. Nato nad vse prijazen sprejem od gostoljubne slovenske družine in o-staLih gostov. Kar milo je bilo gledati še vedno čilo in zdrave mater gostitelja Mr. Franka Kobilca, kako hitro je imela Mr. Antona šubelja v svojem objemu. Že dolgo se nista videla, zato je bil objem tem prisrčne j ši. V očeh so se materi zasvetile solze veselja do Mr. Šubelja, ker je držal besedo in se pripeljal s svojimi ljubimi pevci to poletje v Hudson.
Kar malo postrani so brhke mlade pevke gledale že priletno mater Fany, kakor da so ji zavidale pevovodjo "Domovine" in objeme.
Kmalo nato nas zvonenje na veliko ponev vabi k večerji. Prav nič se nismo branili! Vožnja in Čist zrak sta pripomogla, da so bile velike mize br-zo zasedene, na njih pa vsega toliko, kakor da bo gostija trajala celo noč. Med vsem tem pa kar zaporedoma v litrih lepo rudeči newyorčan iz domaičega vinograda.
Po okusni večerji zopet petje in zabava dO zgodnjega jutra. Nobene utrujenosti, najmanjše sledi o zaspanosti. Petelini so že peli, ko je šele u-gasqila luč pO sobab.
V nevoljo vseh vidimo,' ko se prebudimo, da nam nebo kvari nedeljsko jutro. Pa samo za kratek čas. Sredi dopoldneva že zopet sije toplo solnoe.
Kar se pojavi pred hišo lep nov avtomobil. Kdo pride pa sedaj ? Mr. in Mrs. Martin Pav-i lic ter Mr. in Mrs. Habinc iz ] precej oddaljenega East Worcester. Svoji k svojim!-
Neki nepridiprav je dr.' * Domovino" izdal, da pride v Hudson. Vkijnb obetajočemu se *la<bemu vremenu, sta jo Mr. Pavlic in Mi*. Habinc s svojima boljšima polovicama ubrala kar po bližnjici na sedemdeset milj dolgo pot, da zopet enkrat silijo milo jim pesem slovensko.
- '
Mr. Frank Kobilca radevo-Jje tudi novodošlim gostom raz-kaže svojo farmo, vinograd in kokošnjake s preko tisoč kokošmi in piščanci. Njega depresija in slabe cene ne strašijo. S pridnostjo cele družine polagoma napreduje pri kokošjereji.
tPo obedu so pevci najprej zapeli "Ob lepi modri Donavi", katero je Mr. Šubelj sam prestavil v slovenski jezik. Nato nekaj lažjih narodnih pesmi in zdravie, in vsi smo bili zadovoljni: pevovodja, pevci in oni, ki smo samo poslušali.
Le prehitro je minil popoldan prave neprisiljene zabave in veselja nas vseh. Po obilni večerji so pevci najzadnje še zapeli:
Oh zdaj gremo, oh zdaj
gremo, nazaj še pridemo!
Že pesem sama nam pove, da se je treba pripraviti za odhod. Mr. Šiibelj se je dogovoril s kučegazdo, in poravnali smo škodo, ki se je precej pognala v kokšnjaku. Da bi našteval še vse drugo, bi vzelo preveč časa in prostora. Omenim le, da je v kleti precejšen korenjak, čez pas dobil jako slab glas, nekako hripav je, pa ne od petja, temveč od pevcev in onih, ki smo med petjem pridno^ praznili kozarce.
Grozdje že dozoreva, in Mr. Kobilca je bil prav zadovoljen z nami, da bo imel kam spraviti .novino.
Poslovili smo se in sedli v bus, kateri nas je čakal od prejšnjega večera. Prinesli so nam v zadnjem hipu še po po t nico, da ne opešamo na 120 milj dolgi vožnji.
Zdelo se mi je, da je še naš veliki voz nekako teško potegnil z mesta. Zadonela je zadnja pesem, oči vseh pa se ozirajo nazaj proti gostoljubni hiši. Nič kaj radi ne odhajamo.
Vsa čast gospodinji in kuharici Mrs. Helen Kobilca, ki je bila zadnjo soboto in nedeljo zmožna kuhati in peci za preko petdesetglavo družino, in kaj bi tajil, za ljudi z izvrstnim a-petitom. 'Materi Fany pa kredit in priznanje, posebno od možakarjev, da je pri svojih letih še tako urno donašala iz kleti iz "zadnjega" v temnem kotu. Hišnemu gospodarju in prijatelju Franku ter celi dru zini v imenu vseh gostov naj-
lepša hvala za vsestransko dobro in točno postrežbo. Lahko so ponosni na sebe in na svojo hišo, da v vseh ozirih za-morejo postreči tako številnim gostom. v
Pevci slov. pev. in dram. dr. "Domovina" so imeli sami in oni, ki so jih spremljali v Hudson, res dva dneva veselja in užitka. Saj pevci to tudi zaslužijo za svoje nesebično požrtvovalno delo, ko nam s tako dobrc^ voljo pripravljajo kulturne prireditve v zimskem času. !	»
Vsa čast njim in njihovemu pevovodju.	J. Oerar.
NA GORJANCIH OROPAN IN NA OGENJ VRŽEN
Za kruhom se je podal 55 leitni zidar in posestnik Jože Srebemjak iz Velikih Roj pri St. Jerneju. Pešpot pelje mimo Mirčevega križa, majhne cerkvice vrhu gozdnatih Gorjancev. Blizu cerkvice je Srebernjak o-pazil ogenj, ob katerem sta stali dva maskirana in s karabin-kami opremljena vojaka in ena v "Lahinjo oblečena ženska, ki je bila bržčas tudi moški.
Nič hudega sluteč tse je Sre-bmjak približal tej družbi in prosil, če sme prižgati na ognju cigareto. Čim je pa pristopil k ognju, so ga prijeli in zahte vali od njega denar. Imel je le 40 Din, katere so mu odvzeli, ga zvezali, vrgli na ogenj in odšli. Z velikim naporom se je potem, ko je bil že po vsem telesu opečen in mu je obleka popolnoma zgorela, rešil smrti v ognju.
STRELA JIH JE OMAMILA
Silno neurje je 12. avgusta di'vjalo (tudi nad Mariborom in okolico. Nevihto je spremljalo zamolklo grmenje, strela je švigala iz oblakov na zemljo. V stanovanjsko hišo v Slomškovi ulici na Pobrežju, ki je last u-pokojenega bančnega uradnika Franca Zabri'ska, je treščilo. Tisti čas se je nahajal v podstrešju zasebnik Anton Karbo-nija s tremi svojimi otroki, ki so se v strahu pred grmenjem in bliskanjem tesno oklepali o-četa. Nenadno se je močno za-bliskalo, sledil je takoj silen tresk in je bila -soba mahoma v plamenih. Otroci so popadali nezavetetni ob očetu na tla.»Tudi Karbonija je omedlel, vendar se je kamlu spet zavedel. Nezavestne otroke so z umetnim dihanjem obudili k zavesti.
Važna

Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno; da je poučen v vseh stvareh. Vsied na&e.dolgoletne skušnje Vam zupererao dati najboljša pojasnila in. tadi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. <*«to se zaupno obrnite na mu u vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, viceje. in sploh vSe, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem časa, in kar je r lavno, za najmanjše strofik«.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker se dobi is Washtoftona povratna dovoljenje. HE-ENTRY PERMIT* trpi najmanj en mesee.
Pišite torej takoj xa brezplačna navodila in zagotavljam« Vam, da bost« poceni in Udobno potovali.
PRIMORSKE NOVICE
Zaradi tega čez mejo
Pred sodiščem v Gorici in Trstu so se zadnje dni spet kar vrstili procesi proti slovenskim fantom, ki so bežali čez mejo brez potnega lista ali obmejne izkaznice. Naravnost dramatična je bila aretacija Antona Sabca, ki se je že pred leti izselil v inozemstvo, kjer je našel tudi delo in kruh. Pred 2 mesecema je prišel na mejo in po naključju zašel cez njo. Tik ob meji je naletel na skupino ljudi in se z njimi nekaj pomenkoval, ko sta se jim približala dva obrnjena miličnika. Z vso naglico jo je ubral proti 100 m oddaljeni meji, a že se je spodtaknil ob korenini neke smreke in padel. Miličnika sta ga dohiltela in končno kljub hudemu odrporu obvladala ter u-klenila.
Te dni se je vršil proces proti nj?mu pred tržaškim sodiščem. Obtožili so ga celo, da je hotel miličnika podkupiti, da bi ga pustila nazaj čez mejo. Državni pravdnik je zahteval zanj 2 leti in 7 metsecev zapora, sodišče pa je vpoštevalo neke olajševalne okolščine in ga obsodilo na 1 leto in 3 mesece zapora.
Končno so bili zaradi običajnega bega v kontumaciji obsojeni 27-letni France Fornazarič iz Stare gore pri Gorici • na 4 mesece zapora in 3000 lir denarne kazni, 25-l^tni France Šušteršič iz Oslavja na 3 mesece in 3000 lir, 24-letni Vladimir Mavric iz Vrtojbe na 3 mesece in 1000 lir ter 300-1etna Fknilija Žnidaršičeva iz Gorice na 4 mesece zapora in 3000 lir denarne kazni.
Istrski kmetje
so bili tudi leitos hudo oškodovani zaradi toče in drugih vremenskih nezgod. Škoda gre v stotisoče. Kakor poročajo listi, je sedaj vlada nakazala 14,000 lir podpore posestnikom v občinah Buzetu, Roču in ČVnem vrhu.
Na progi Pobrdo - Gorica
Peter Zgaga
O OPOROKAH
Navada je, da človek pred smrtjo napravi testament ali o-poroko, v kateri nameni svoje posvetno imetje sorodnikom, c!a se preveč ne lasa jo po njegovi smrti.
Lasajo se sicer navzlic temu, ker je že v človeški naturi, da hoče vsak več imeti kot mu je namenjeno in odrajtano.
Nekaterih ljudi pa ni mogoče tako zlepa pripraviti, da bi sedli k mizi ali se zravnali v postelji ter napisali testament. Baje pomeni to bližnjo smrt.
V našem kraju pravijo: — Kmalu ga bo Bog vzel k sebi (ali pa hudič pocitral), testament je že napravil.
Oporoka lahko služi dvojnemu namenu: pravičnosti in dobroti ali pa zlobi in maščevanju.
Znani so slučaji, ko je umrli zapustil vse svoje imetje povsem neznanemu, človeku ali pa celo psu oziroma mački, samo da bi se nad svojimi domačimi maščeval, ker se niso vedli po njegovi volji.
Take testamente sodišče običajno ovrže.
Najbrž ste že slišali o Janezu Copati, ki je pri sestavi o-poroke napisal na list papirja z velikimi črkami: "Moja prva volja" namesto "moja poslednja".
Nesrečnik je imel tako hudo ženo, da ni tik do smrti nobena njegova veljala.
Zelo značilen primer oporoke sem čital te dni v angleških listih. Gre za testament nekega texaskega farmerja, ki mu v življenju najbrž ni bilo z rožicami postlano.
Objavljam ga v angleščini z vsemi napakami, ker bi sicer izgubil pomen in veljavo. Takole se glasi: I am writing of my will in nisei luf that dam lawyir want je vbližini Grahovega padel iz 1,e should hav^ too much mo-vlaka Drago Sbort. Njegovi j ne5% ask to° manJ answers starLsi, ki so bili ž njim v vlaku,'about family, first thing i want
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ; . / (Tiwrel BlrteftiO
216 West 18th Street
? \
New York, N. Y.
so sicer takoj alarmirali železničarje, ki so vlak »ustavili, toda dečka so našli poleg proge že umirajočega. Z istim vlakom so ga prepeljali v Gorico, kjer je bil takoj oddan v bolnišnico.
Demonstracija
Kakor poroča "Gazettino" se je pripetil v Št. Vidu nad Vipavo razburljiv incident. V St. Vidu se je tedaj mudil goriški nadškof MaTgoltti, ki je imel v župni cerkvi tudi pridigo a v italijanščini. Nenadoma ga je prekinila 35-letna Bitežnik, hči šentviškega cerkovnika in pričela glasno protestirati proti italijanski pridigi. K njej so takoj pristopili fašisti in kara-binjerji, ter jo s silo odvedli iz cerkve. Prepeljana je bila v zapore ter bo postavljena pred iso-iišce.
Pri Idriji •
so našli v prepadu trupi® kme-to Petra Mavriča, starega 70 '^t Truplo so izvlekli iz propada z velikimi težavami. Uporabljat: so morali vrvi. Menijo, da je padel po nesreči, ko je šel ičmov.
V	Cerknem
so karabinerji aretirali 33-let-Jnega Nikokja Močnika iz Za-, križa, ki bo moral presedeti 4 mesece in plačati 2,000 Kr, ker -j je y>i^šel mejo brez dovoljenja.
V	Trstu je prefekt
jjflal zapreti zopet neko slovensko trgovino. Pod motivacijo, da je prodajal kravje meso za volovsko, je moral zapreti svo-3 jo mesnico Ivan Konjedič v via dello Scoglio 33.
Eno leto, en -mesec in 100 lir —
kazni je dobil Srečko Bončina iz Idrije, ker je lovil ribe in se zoperštavljal gozdnemu čuvaju.
i don't want my brother oscar get a dam ting wot i got, he is a mumser, he done me out of forty dollars fourteen years since.
i want that hilda my sister gets the north sixtie akers of at where i am homing it now. i bet she dont get that loafer husban of hers to broke twenty akers next plowing time she cant have it if she lets oscai live on it i want i should have it back if she does.,
tell momma that six hundred dolars she been looking for for twenty years is berried from the backhouse behind about ten feet down, she better let little frederick do the digging and count it when he comes up.
pastor lucknitz can have three hundred dollars if he kiss de book he wont preach no more dumhead talks about politiks he should put a roof on de medinhouse with and the elders should the bills look at.
moma the rest should get but i want it that adolph shud tell her what not she should do so no more slick irishers sell her vokum cleaner, -dey noise like hell and a broom dont cost so much.
I want it that mine brother tdolph should be my execter pnd i want it that the jedje should pleeze make adolph plenty "bond put up and watch him like hell adolphus is a good t>isness man but only a dum-kopf would trust him with a buster pfennik.
I want dame sure that schlie-inical oscar dont nothing get tell adolph he can have a hundred dollars if hte prove to jedje ocsar dont get nothing, dat dam sur fix oscar.
H&rmaa Obleweiss.

i-.--
"iJksJt-
"GfrZB N AHODIn
n
New York, Friday, August 28, 1936
THE LARGEST SlftVENE DAILY IN UJ33i
R. B.:
Za šest ur sedim za krmilom v avtu in požiram kilometre na lepi, sončni poti. A imam še dve sto kilometrov pred seboj, da jih premagam. Zraven mene je na sedežu list s podobami. (1asih se bežno ozrem nanj in drevim dalje in dalje. Da bi vsaj kaj doživel, da bi se vsaj kaj pripetilo, pa najsi bi bilo še tako preprosto. A ničesar prav ničesar se ne pripeti.
A tu stoji dekle in mi maha z roko! Rada bi se peljala z menoj. Zakaj pa ne, saj mi je itak dolgočasi Bova malo poklepetala.
"Dober dan! Prosim, če mt pustite prisesti!*' Smehlja sc mi. Obraz mi je kar nekam znan.
"Prosim, potujte z menoj,'' pravi. A zakaj reče "potuje te"? Čudno, da si želi potovati z menoj! A kje sem jo že vendar nekoč videl T
"Kam bi pa radi?" jo vprašam in zazdeham.
"V Koritnico." pravi in se zahihta.
"Dobro. Pa v Koritnico!"
44Kaj ne, trudni ste?" vpraša iznenada.
44Truden Zakaj, kako? Ker ne vem, kje je Koritnica?"
44Ne zato: a ker se vam zde-ha?"
"Meni? Odkar ste poleg mene, se mi ni niti en . . ."
"Pa prej!"
44 Ali vidite skozi stene?"
Kakšna bedarija! Pa kakšen smeh!"
4 4 Mogoče! A vaš obraz je ves zaspan."
"Tako? Meni ise zdi, da ae hočete pričkati i menoj! Kako vam je pa ime?"
"Lora V."
"Lora V. In kako se V nadaljnje?"
14 Tega pa ne izdam. A vozile vendar hitreje, saj se kar ne premakneva z mesta! Nikoli ne
MED SEKUNDAMI
bova v Koritnici, če boste venomer klepetali in pozabili na krmilo."
"Saj ne klepetam; a vi bi radi spletk. Če boste še dalje takšni, boste morali vožnjo plačati. Ali ne vidite, da vozim s hitrosttjo šestdeset kilometrov?"
"Šestdeseti! Ha, ha, šestdeset! Moja stara mati vozi v temi s šestdesetimi kilometri."
44To se vam je pač sanjalo."
Kakšna predrznost! Pa kako zija vame! A spričo žensk iem takoj brez moči. ; "Meni se nič ne sanja," se brani Tjora.44 A pomislite, kakšno traparijo sem zadnjič brala. Da trajajo sanje le sekundo dolgo, še manj ko eno sekundo. V eni sami sekundi, da naj bi se človeku sanjala cela štrena dogodkov. Taka trapariia!"
"Že gpet traparija! Zdi se mi, da niste iz Koritnice, ampak iz Klepetulje vasi. Saj je tudi 'ta vas v bližini, ali ne?"
44Tu — tu," — je pričela pritiskati na trobilo.
44Pustite trobilo pri miru! Takega predrznega sopotnika pa nisem še nikoli imel pri sebi. Tako mi je, da bi vas najrajši pri tej priči posadil na cesto!"
11 Recite, da imam prav, če rečem, da je traparija!"
"Kaj je traiparija? Klepetulja vas?"
"To ne. A to, če kdo trdi, da se more človeku v eni sami sekundi Isanjati množina dogodkov in doživetij."
4 4 To ni traparija, draga moja nagajivka "
"Nagajivka?"
4 4 Če vam pa povem, da so delali poskuse! Poskuse s sanjami. In dognali so — strogo znanstveno — da se more človeku v eni sami sekundi sanjati cela zgodba. In zdaj, nikar spet ne trobite . .
"In če bom?"
4 4 Če boste — vam bom zaprl usta." • ••
44Tako? Kako pa?" Tako predrzno me izsmehava.
4 4 Kak o pa?" In spet pritisne na trobilo.
44Zadosti!" vzkliknem ves iz ssbe in ji izpulim krmilo,%ki se ga je že oprijela, iz rok.
Odprem oči. Tik oib drevesra zdrknem mimo. In sam sem. Nobene Lore ni nikjer. Nobene Koritnice. In nobene Kle petulje
Zaspal sem bil. Ko sem vozil, sem bil zadremal.
Prav tik ob drevesu.
Ustavim avto, izstopim in se oziram: pred menoj je dolga, neizmerno dolga cesta ko več-jnošt. Soncc pripeka. Nedaleč je hiša. Vem, da sem se prej, ko sem bil še* zbujen, peljal mimo te hiše. Torej sem bil le za tri, Štiri sekunde Zadremal. Če bi bil Loro poljubil, kdt sem jo bil hotel, bi &daj mrtev ležal tik onega drevesa.
Ko sem spet pri avtu, vidim, da je na Lorinem sedežu list s podobami.
Tu je Lora! Saj res, slika iz mode. Gospodična Lora V. v moderni obleki iz žameta.
Y«
J
KOMU PROSIMO, NAJ NAM NiUtAIKO N A DOPISNICI 1 BrOKOCB SfcOYENSKE NOVI-,
cm iz naselbenk.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane |7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
X>riavni divizijaki inženir L. Draeler v Clevelandu, je obtožil urad generalnega državnega tajnika, da je bil urad v zvezi z nekakim graftom, ko se je ljudem v Breckeville, O., za zemljo, katero je kupila država za javna pota, preveč plačalo za prodano zemljo. Alice Green je zahtevala za svojo zemljo $4000 toda država ji je plačala $5200-Dorothy Nicholfc je zahtevala za zemljo $2000, dobila je pa $2500. Kdo je spravil razliko v ^denarju, hoče državni inženir naš rojak Drašler dognati. Drašler zatrjuje, da je njegov urad zavrnil že prvotne ponudbe ker so bile silno pretirane, toda urad generalnega državnega pravdnika jih je odobril. Governer bo radi obdolžiltve Drašlerja prisiljen upeljati preiskavo.
' k
V	Clevelandu je po štiri mesečni bolezni preminul rojak Jim Hočevar, po domače Sedlarjev, star 56 let. Pokojui je bil rojen v vasi Globelj, fara Sodražica, kjer zapušča brata in mnogo sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 30 let.
*
V	Clevelandu je nagloma u-mrla Mary Gabrenja, rojena Faletič, stara 56 let. Pokojna je bila doma iz Srednje vasi na Primorskem. V Ameriki je bivala 23 let.
*
Iz Milwaukee, Wis., poročajo: Pred nekaj dnevi so našli rojaka Louisa Zakrajška obešenega v njegovem istanovanju. Tri dni prej se je vrnil iz po-boljševalnice, v kateri je odslužil rok zaradi nepoboljšljivega pijačevanja. Doma je bil od nekod na Dolenjskem. — Fr. Lustik, Alvin Glojek in John Oamernik, so se lahko pobili pri avtni nesreči, ko se jim je avto prekotalil po bregu.
1 —		L. Ganghofer:		
	šil	Grad Hubertus		
		:: R 0 m a n ::		
27 _
Siper je okleval z odgovorom. 44 Če gospod grof zapovedo? Saj Francetu ni treba o tem nič vedeti!"
srečala na poti k planšariji nobenega človeka, kvečjemu kakega drvarja ali pristavniškega. hlapca.
Bil je tih sprehod. Kleesbergova je vztraj-
4'Prav imaš, ti cigan! Spravi stran kozo, dn no molčala. Zatopljena je bila v lastne misli ne bo nihče nič našel od nje. Zdaj pridi sem!"!"1 nič se ni zmenila za jutranjo lepoto gozda.
Grof Efge je segel v žep ter izvlekel rdeč u m jat mošnji ček, kakršnega imajo kmetje, kadar gredo na .semenj. Stisnil je zlatnik v Selii-perjevo roko. 44Drži jezik! Tu imaš obliž!"
"Bog plačaj, gospod grof! Toda, kaj naj rečeva Francetu zaradi štirih strelov?"
"Tri v prvega ikozla, dva od teh sta zgrešila, bodi v božjem imenu!"
44Vi, gospod grof? In zgrešili? To bo Fran ce težko verjel. Tudi bi milostnemu gospodu grofu zmanjšalo njegovo lovsko slavo."
Grof Ege se je zadovoljno namuznil. 4'Ti vražji človek! Na vse misliš! Pa pogruntaj ti kaj boljšega!"
Šiper je našel urno boljši izgovor. In ko je šel, da bi iztrebil kozla in vrgel kozo z mladičem v prepad, se je grof Ege vrnil k lovski koči. Vso .pot je mislil na »krasno rogo-vje, ki mu ga mora podariti prihodnje jutro, pa tudi na bolečo buško ^aia čelu in na lahno trganje v
ZNAMENITI ROMAM KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci'* pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1
IZ BAG ti ADA V STAMBUL
4 knjige, • slikami, «27 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed JSmina; Karavana smrti; Na bega ▼ Goropa; Drufba En Naer
_ LN
KRIŽKM PO JUTROVSCM
4 knjig«. 5*8 strani. ■ slikami
Vsebina:
Jezer« m rti; MoJ roman ob Nila: Kako sem ▼ ftlekko romal; Pil ftajsmrlb'; Med Jexldl
Ona ____________IM
PO DIVJfcM 2U;RDISTJ»«U
A tknftga. W4 strani, s slikami
AmadUa; Beg Is j««e; Krona sveta: Med dvema ognjema	Cena __________________1.54
PO DEŽELI 8RIPETARJEV 4 knjige, s slikami. S7T
Brata Aladflla; Koča ▼ soteski; Mlrldlt; Ob Vardarjn
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig. • slikami, 1744 Vsebina :
Inrijencl; Toma ietar; Ng sleda: Nerar ■oatl nasproti; Alraaden; V treb delih srets;
Naročite jih lahko pri:
216 Wert lathStr
Izdajalec; Na lovu; Spet n« divjem sapadn; Beden 1 milijoni; Dediči
Cena-____________3.54
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami. 576 strani
Vsebina
Kovač Šimen; Zaroaa z zaprekami: V golob-njaku; ^ubamedanskl svetnlx
-Cena ......................1.50
WIN1.TOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadn; Za življenje; NSo-čl. lepa indijanka; 1'roklustvo zlu ta; Za detektiva: Med Komančf in Ai»p(l; Na nevarnih potiti; Wlunetovov roman; Sans Ear; Pri Komančib; Wlunetova tunrt; Win-net ova oporoka
€>«• ___________________S M
Ž'C T 1
4 knjige, s olikami. 5*7 strani
Vsebina:
■ Boj .» medvedom: Jama draguljev; Kontno —; Jtllj, in njegova poslednja pot
Cena -----------------------u«
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
LOV NA SLONE PRI PTGrMEJCIH
Z zanimivega potovanja po Afriki se je pravkar vrnila v Pariz Lidija Rooseveltova, nečakinja prezidenta Združenih držav.
Lidija Rooseveltova, ki je ze lo energična in pogumna ženska, se je na svojem potovanju seznanila z različnimi zamorskimi rodovi, o kaiterih nam je bilo do danes le malo znanega. Časnikarjem je vedela pripovedovati posebno zanimive stvari o pigmejeih. To so raizni rodovi izredno majhnih ljudi, ki dosegajo v višino povprečno komaj 1 m, a so navzlic temu izvrstni tekači. Smatrati jih j« za ostanek Teč manjših praple-men.
Pigmejci, s katerimi se je seznanila ameriška potovalka, imajo posebno strast: lov na, slone. Bas ti najmanjši ljudje so si izbrali za svojo speciali-teto največjega izmed sesalcev. Pri lovu pa ne uporabljajo modernih pušk, temveč navadne kamne, ki jih izbrUsijo in na-mažejo s hudim strupom. To popolnoma zadostuje.
V svojem skrivališču preži pritlikavec na živalskega orjaka, dobro opremljen s tem "strelivom." Čaka, da pride debelokožec k vodi in da leže k počitku, zadnjemu počitku. Čim žival zaspi, se pritlikavec prikrade k slonu in mu potisne otetri, zastrupljeni kamen v telo. Orjak se prebudi od bolečine in vstane, toda neJkoliko trenutkov se zgradi kakor zadet od strele. Strup je v tem kratkem ča-su opravil svoje delo, Lovec pa steče k svojim rojakom in jim zmagoslavna pove, da jih plen že čaka. Okoli mrtve živali uprizorijo pravi bojni ples, med tem ko pleše uspešni lovec na trebuhu svoje žrtve.
kolenu in piŠeali.
T
Vit. POGLAVJE Grof Tasilo zjutraj ni prišel k zajtrku. Ko je Kiti vprašala po njem, so rekli, da je bil odšel zgodaj v vas in da se še ni vrnil. Tako je o-stala Kleesbergovka njena edina, zelo tiha druščina. Oči tete Gundi so bile neprespane in pri odmerjeni dostojanstvenosti, s katero je rezala gnjat ter grizla drotbeči se masleni kru-iiek, je od časa do časa nekako vzdihnila.
Le počasi jima je oživel razgovor. Pri tem pa nista omenili prigode pri hudourniku z nobeno besedico več, kakor bi jima bil spomin nanjo že čisto izginil i9 spomina. Po zajtrku je Kiti predlagala sprehod. Teta Gundi je bila pripravljena. 4'Kam?" Katica je preudarjala. "Glavno je dobro iložna pot, da se ne utrudiš. Mislim, v vas? Tam boš vendar videla tudi nekaj ljudi. To te bo raztreslo." Videti je bilo, da je Gundi v teh KitinUi besedah ujela nekaj, kar ji ni bilo po godu. Dostojanstveno je nagnila glavo vznak ter izjavila: "Ne! Šle bova proti planšariji 1" "Kakor hočeš! Tudi ni slabo!" K planšariji, grajski pristavi v gozdu, je vodila iz parka gozdna steza, za'prta za nedeljske izletnike. Grof Ege turistom ni bil naklo-pjen. V gozdu in gori so mu le prečesto ob nepravem času hodili na pot.
Nedolžno veselje ki so ga imeli s prepevanjem in jodlanjem in njihova posebna ljube-cen do tega, da so krušili kamenje na strmih orevisili, sta budili v njem lovski srd. Pretil jim je odgovornost za marsikak ponesrečen lovski pohod, dal je postrgaiti s skal na golem kame riju višjih gora rdeča znamenja turistovskih poti in v gozdu je zagradil vsako stezo, do katere je imel lastninsko pravico, z napisom: — Prepovedana privatna pot. Pse brez gospodarje je streljal. Tako je smela teta Gundi upati, da ne bo
Kiti se je od mučnega prizadevanja, da bi načela pogovor, končno utrudila in se je začela zabavati sama, kakor je vedela in znala. Stopila je zdaj z desne, zdaj z leve strani v gozd in trgala rože, kar jih je našla. Pri tem je brenčala s polglasnim glasom pesmico in često je obstala tiho z obema rokama objemajoč zmešnjavo natrgani h rož, globoko dihanje, zarečih iic. sanjajočega smehljaja.
Bil je prekrasen, z ličnimi travnimi bilkami povezan šopek, ki ga je prinesla na Huberto-vo, ko se je s teto Gundi vrnila proti dvanajsti uri v grad. Medtem ko se je Kleesbergova lovila na verandi za sapo, je pohitela Kiti v jedilnico, da bi okrasila mizo s svojimi cvetlicami. Tedaj je zagledala, da je miza pogrnjena za štiri. Gost na Hubertovem? Kiti je stekla k stopnicam in trčila v Kleesbergovo.
"Teta Gundi. Gosta imamo?"
"Gosta 1 Koga?"
"Ne vem!" Odkorakala je po stopnicah v Fasilovo sobo. "Toda Tas, kdo pride danes?"
Tasilo je vstal izza pisalne mize. "Nekdo od nojih prijateljev; slikar Forbeck!"
Kiti je tako zmedena strmela v brata, kakor •fa ji je bil naznanil prihod kakega kitajskega mandarina. I11 medtem, ko je nežna rdečica za-fila njen obrazek, je jecljala: "Čudno. Ti si njegov prijatelj? Kdaj in kje si ga spoznal!"
"Preteklo zimo pri profesorju Wernerju."
"Werner. Profesor "Werner? To je vendar slavili slikar, za katerega se Gundi tako silno navdušuje. In drugi? Ta je seveda že tudi zelo slaven?"
"Vsekakor na najboljši poti, da bo! Toda, ti že vendar poznaš gospoda Forbecka?" Go-spiea Kleesbergova se je pojavila na pragu ter |e zavzeto posluhnila ob zvoku tega imena. "Tl si že včeraj imela z njim nekaj takega kot majlmo prigodo?"
Kiti se je čudila: "Že tudi to veš?"
"Naravno!" Tasilo jo je pocukal za ušesce. "Ti čudni vrabec, zakaj si mi torej to zamolčala?"
"Ni se mi zdelo tako važno." Srečala se je z bratovim pogledom ter se je nekoliko zmedla. "In pozabila sem... " Tako se je hotela zmuzniti. "Kam?"
"Toda Tas! Poglej me vendar! Taka vendar ne morem k mizi!" Tedaj je opazila Kleesber-govo, ki je z zmedenim, zaskrbljenim obrazom stala pri vratih. "Ali si že slišala, teta Gundi? To je vendar smešno! Zdaj bo pa kosil danes pri nas." Smejaje je zbežala iz sobe.
Zdaj se je pa Kleesbergova zdramila iz odre i-enelosti. Odšumela je k pisalni mizi. "Tasilo* Kaj pa vendar delate? Te ljudi nam privajate eelo v hišo ?" Tasilo se je začudeno umaknil.
DALJE PRIDE
PROSTOVOLJCI BRANIJO MADRID
Slika je bila posneta v gorovju pri Naralmoral ter predstavlja skupino prostovoljcev, M so zaustavili fašistično prod iranje proti Madridu. Med prostovoljci je opaziti tudi ženske.


/
t \
VIST a KZBDlia
New York, Friday, August 28, 1 936
iM LznavjST BWTENE DJILT IN UJS3.
Hči druge žene
□
33
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIRSDIL: I. H.
POLET IZ TEXASA V PARIZ
44S tem bi bil razgovor o tej stvari končan. Sedaj pa ti moram nekaj odkriti, cesar tvoji stari materi nisem. Ne prihajam — satu."
Helgji se nekoliko zgane in ga pogleda z velikimi, vprašu-jočimi očmi. Bile bledo modre, mrzle oči in so bile v na-s^roitju s temno rjavimi lasmi. Poteze njenega obraza so neredne in brez vsnlce^n izraza. Imela je precej velika, rav-usta, brezbarvno polt, toda zelo lepe zobe, ki jih je bilo j>;i govorjenju mogoče videti. Povsem ne lepa, toda ponos-ia prikazen iu izbiano ter elegantno oblečena. Ako bi bilo pomanjkanje lep«>f» izravnano z gorkoto in ljubeznivostjo, bi bila š» prik-upliiva.
4 4O, mogoče si pripeljal s seboj uslužbence. Saj menda liekaj MnLajcev?"
Rutsr zmaje z ^lavo.
44 Ne, vsi moji uslužbenci so ostali doma, nisem imel toliko poguma, da b tega ali onega, ki bi si ga bil rad pridr-rirl, presadil na tuia tla Ako rečem, da ne p rihajam sam, •edaj to pomeni, da je v moji družbi oseba, ki je moja.'*
Hladno vprašujoče mu gleda Helga v oči.
14 Kako i.a j to razumem, papa?"
"Kretk<s Helga, danes ti moram povedalti, da sem se drugič oženil.''
Helga vstane iu stoji pred njim ravno kot sveča. Njen izraz je sovražen.
4'To si storil? Navzlic temu, da si moji umirajoči materi dal svojo besedo.' da se ne boš več poročil?"
Oče m irno sedi in io <rleda.
44 Ne vznemirjaj se po nepotrebnem in mirno zopet sedi. Tvoji umirajoči materi nisem dal besede; ko sem ji obljubil,, da se ne bom več pcročil, je bila še popolnoma zdrava in vedra.' Toda pričakovali smo tebe in v takem času so vse žene malo! nervozne in nataknjene. Tvoja mati je vedno in vedno zahte-1 rala to obljubo, ne dn bi ji je dal. ker niti najmanj nisem mislil aa to, da bi mogla umreti. Ko me nekega dne s tem zope* muči, in je p rišla tudi stara mati, ko je jokaje zahtevala to obljubo od mene, j> rekla stara mati, da moram svoji ženi saj obljubiti, da ne bo zaradi razburjenja zbolela. No, dobro, obljubil -m. prisiljen, toda s to obljubo se nisem čutil veza-mga. Na nj^no smrt nisem mogel misliti in sem dal to be-s -do samo da sem io pomiril."
4 4 Vsak mož, k: ima kako čast, drži svojo besedo pod vsakim pogojem," pravi Helga ostro in rezko!
Navzlic temu, da sem se zopet poročil, se smaitram za človeka, ki ima čast in nikomur ne svetujem, da bi nad tem dvomil. Tatko izsiljena obljuba ne more in ne sme biti obvezna. Nisem je dal prostovoljno, izsilili so mi jo. Pomisli, da tedaj *e nisem bil star tndeset let, ko je tvoja mati umrla. Bila bi velika neumnost ako bi moral ostati neporočei\ "
4 4 In zakaj si to zamolčal stari materi in meni?"
4 4 Nrsc^m znmoi al =amo vama, temveč rtudi vsem mojim domaČim, ker jih nisem hctel pahniti v položaj, da bi morali pred vama kaj prikiivati. In zakaj sem zamolčal tvoji stari materi in tebi? Ker sem njej hotel prizanesti. Neizmerno Ki se bila razburila "
4 4 In po vsej piaviei, papa. Mojo mater si poročil iz preračunanega, neiepo.-a razloga, tedaj bi ji bil ostal zvest saj v smrti."
Rutar nenadoma skoči na noge in stopi tik pred njo. Oči se mu isk.-e v jezi.
44Tako, tako, in ti j«» bilo vbito v glavo, samo da bi se ti
z lel oče vsega zaničevanja vreden? Dobro, otrok, kakor bi
rad prizanesol mrtvim, toda tukaj gre za spoštovanje mojega
o t rod: a. Tukaj tic m orem molčati, resnica mora na dan!
Nič drugoga ni bilo od mene bolj oddaljeno, kot prerač-uran
premislek, ko sem tvojo mater vprašal, če hoče postati moja!
/..na. Ali so ti povedali, da sem jo spoznal, ko sem ji rešil življenje V
Malo negotovo ga pogleda v njegove bliskajoče se oči
44Ne!:*
Oče -e odurno nasmeje
4 4 To «em si mh'11, seveda kaj takega ti je pretkana stari mati prikrila, ker h', t" to govorilo meni v prid. Torej, spla-šenega kenja tvoje matere sem prijel, ko je ravno hotefl skočiti v kamnolom. Talro sem jo spoznal. In k netereči se je t^oja meri zaljubila v mene Ko sem to opazil in ji nisem mogel dokazati, da je ne morem ljubiti, sem hotel odpotovati, da H n e pozabila. Do tega pa ni prišlo. O tem je izvedela od tete Kali In i« hitela domov in je tvoji stari materi povedala, da it ora umreti, ako ne more postarti moja že-ra. žal, da sem od očeta izvedel, ko sem ga prosil, da mi dovoli iti. da je njerovo psdjetje pred propadom in da je ba-rtnico Santen prosi za posojilo, da bi odvrnil propad. Ko <*em se o tem razgovnrjal z očetom, pride tvoja stara mati. In ta ponosna gospa me je prosila, vsled velike ljubezni do svoje r?eere, da naj se poročim z njeno hčerjo, ker bi drugače umrla. Potem je bila +udi pri volji dati mojemu očetu posojilo. Ne iz sebične koristi, t< mveo. da rešim svojo družino propada in da tvoji etari malteri ohranim olboževanega otroka, sem slednjič privolil in sen. prosil za roko tvoje matere. Nikdar pa r-i izvedba, da je nf. ljubim. Toda tvoja stara mati je to vedela, iu ker se je morala ponižati pred menoj, zato me je ta ponosna žena sovražila Vedel sem, kaj jo ve veljal ta korak, vem, da ga je napravila samo iz ljubezni do svoje hčere in sem vedel, da me mora so vražiti. Kaj sem v tem zatonu pretrpel — d d samovoljno ljubeznijo žene, ki je nisem ljubil, in pod uničujočim sovraštvom tvoje stare matere, tega ne moreš razumeti. Pa tudi te ne maram mučiti s podrobnostmi. Samo toliko, sovraštvo tvoje stare matere mi je zastrupilo vsafk moj dih, in še potem, ali pa še mnogo bolj potem, ko je bil nn.i zakon vsled smrti tvojec matere razreden Ko sem se tedaj, bvala Bogu, mogel rešiti teh vezi, ki n i jih je naložila » posojilrm mojemu očetu, je bila razočarana, prav nič ji ni bilo všeč, da sem mogel pred njenim so-\rastvon: bežati na Sumatro. Toda iz sovraštva mi je za-3'rupilla dušo mojeara otroka in mi ga odtujila. Sedaj mogoče boljše razumeš, d& se nisem čutil vezanega z ono oblju-
11111—_— __IPalie Prihodnja.), ■
Na razstavi v Dallas, Texas, je razstavljeno letalo, s katerim nameravata letalca Clyde Pangliorn in Monty Mason poleteti v Pariz. Dvignila sc bosta prihodnji teden.
Iz Jugoslavije.
BORBA MED GOSTILNIČARJI IN PIVOVARNAMI
Gostilničarji Beograda, Ze-muna in Pančeva, so imeli zborovanje. na katerem je bilo sklenjeno obvestiti vse gostilničarje v državi naj se pripravijo na generalno stavko v obliki Ustavitve točenja piva. Gostilničarji hočejo razbiti-carinsko bariero, katero je ustvaril pivovarniški kartel. Izpo-slovati hočejo tudi, da bi se v zamenjavo za jugoslov. vino u-važalo iz inozemstva pivo. Na ta način bi bilo ustreženo gos-sitilničarjem, gostom in v veliki meri tudi vinogradnikom.
ZARADI FANTA NOŽ V TREBUH
Te dni je postala 16-letna lepa Cveta Perič v Krnjaku pri Karlovcu žrtev ljubosumnosti. V njenega izvoljenca, zakonskega moža Nikolo TodoriČa, je bila zaljubljena tudi neka druga žena, ki je napadla Cveto pri potoku, kjer je prala -perilo in jo dvakrat zabodla v trebuh, tako da bo najbrže umrUa.
S KAMNOM UBIL STARCA
V	sodne zapore v Petrinju so prignali Rado Mečava, iz vasi Gornja Komora, ki je s kamnom ubil starca Ilijo Suziča. Radin sin Ljuibomir je pustil -pred dnevi očetovo živino na "Sužičevo polje. Starec je živino zapodil in ozmerjal sosedovega sina. Ta je pa doma o-četa nalagal, da ga je Suzič pretepel. Razjarjeni Mečava je drugi dan navalil na starca in ga s kamnom ubil.	I
STRAŠNA OSVETA
V	vasi Blato pri Petrovgradu je žen^ evangeljskega svečenika Juraja Kerdja proti ponoči polila z raztopljeno sodo svojemu možu obraz. Mož je začel klicati na pomoč in ko so prihiteli sosedje so ga našli s strahovitim razjedenim obrazom. Nesrečnež se je v silnih mukah zvijal in valjal po postelji. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. Mož je nedavno ženo zasačil z drugim in zato je je zapodil iz hiše. Osramočena žena je pa zasnovala strašno osveto.
NENAVADNO PODJETJE
V	rovih opuščenega rudnika antimona v Skopski Orni gori nad vasjo Nikuštanom, je že davno Zamrlo življenje. Tam kjer so nekdaj stale barake rudarjev, se solnčijo kače. V dvorišču, kjer so se nekdaj zbirali rudarji pred odhodom na silit, pa je zdaj farma želv, katero vodi slovenlski rudar Franc Avžnar, doma iz okolice Celja, ki je prišel v antimonski rudnik
že leta 1927. Najprej je bil kopač, ]>otem paznik in nazadnje, ko je podjeitje že pojemalo, je bil eelo edini vodja rudnika. Ko je podjetje propadlo, je tam ostal in uredil si je farmo želv, ki jih neka zagrebška tvrdka kupuje in izvaža v inozemstvo. V farmi na zapuščenem rudniškem podjetju čaka na izvoz kakih 500 želv.
DIJAKOV ATENTAT NA PROFESORJA
Sarajevsko sodišče razpravlja o razburljivem dogodku, ki se odigral pred zaključkom šolskega leta na sarajevskem učiteljišču. Dijak V. letnika A. Kobačič je stopil v razred in vprašal profesorja, v katerih predmetih je padel. Profesor Atanaskovič mu je odvrnil, da bo to videl., ko bodo razdeljena izpričevala. Tedaj je dijak potegnil revolver in sprožil. Profesor se je skril za kateder in se mu ni nič zgodilo. Po atentatu se je Kotačic takoj prijavil policiji. Na razpravi je obtoženi dijak zatrjeval, da ni nameraval profesorja ustreliti, marveč da je hotel -amo de-montsrirati s strelom. Napadeni profesor je kot priča izjavil, da je bil Kobačič zanikern dijak. Sošolci in obtožence va gospodinja pa so trdili, da je

Pišite nam za cene voznih listov. reservacijo kabin ln po-£	Jasnlla za potovali je.
J SI OVENIC PUBLISHING £ COMPANY (Travel Burer.u) J 216 VV. 18th SC., New York
SMRTNA KOSA
V Sheboyganu je umrl Fr. AtelŠek, star 7G let in rojen v Okonini v Savinjski dolini. V Ameriki je bil 35 let. Dalje je 'tam umrl John Golob, star 40
SHIPPING NEWS
Na paralkih, ki m debel« tiskani,
vrše t domovino izleti sod »«W?c izku&eneg* »premijevales.
zamujal pouk samo zaradi tega, ker je bil večkrat bolan. Zaradi zaslišanja novih prič je bila razprava preložena in se bo vršila 24 avgusta.
ZA DENAR SE DA ' ZAPIRATI ZA DRUGE
V urad zagrebške policije je prišel neki mož ter dejal, da je A loj?: Svajger iz Bukovca, ki je bil obsojen zaradi nekega izgreda na 5 dni zapora. Uradniku se je zdel mož nekam znan in kmalu se je izkazalo, da je v zaporih že večkrat sedel in sicer vsakokrat za druge, ki so ga plačali kot svojega namest-; nika v zaporih. Tokrat mu je dal pravi Švajger 200 Din za 5 dni. Zdaj bosta sedela oba.
STARINSKE VITEŠKE IGRE
Te dni bo prispelo v Split okrog 500 Cehoslovakov, ki bodo prisostvovali prireditvi stare viteške igre alke v Sinju. Za sinjsko alko so izvedli letos posebno temeljite priprave. Na prireditev čaka med velikim številom tujih gostov tudi mnogo inozemiskih novinarjev in fo-toreporterjev. Iz Splita bo vozilo v Sinj več posebnih vlakov in avtobusov. Na Korčuli pa bodo priredili znano korčulsko igro "moresko". Iz Splita bo odplulo na Korčulo več posebnih parnikov. Tej prireditvi bo prisostvovalo veliko število Poljakov, ki so v zadnjih dneh
KRALJIČINA VNUKINJA MED POTUJOČIMI IGRALCI
9ŠE
—i-
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do hdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pe leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikev, kojib imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravi-čeui obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob I Jin whin
''OliORADO:
Pueblo, Peter Culig, A. SaftiC Walsenburg, M. J. Bajuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zup&nčič.
ILLINOIS:
Chicago, J. BevčIC, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero,
in Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene
MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodopivec
MICHIGAN:
Detroit, Frank Stolar
MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louts Vessel Hibbing, John PovSe Vlrgina, Frank Brvatich
MONTANA:
Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
NEW YORK:
Gowanda, Kari Strni »ha Little Falls. Frank Mmsl* Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Besal*, John Slajvui*
OHIO:
Br rberton, Frank Trofaa Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Bal ant, Jolin KumSe
Youngstown, Anton KikelJ
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezove«
Coverdule in okolica, M. Rupnik
Export, Louis Supančit
Farrei, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin
.Greensburg, Frank Novak
Johnstown, John Polants
Krayn, Ant. TauželJ
Luzerne, Frank Balloch
Midway, John Žust
Pittsburgh, J. Pogatar, Philip Pro
gar
Steelton, A. Hren
Turtle Creek, Fr. Sehifre*
West Newton, Joseph Jovac
WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs, Louis Tauebar
Diamond ville, Joe RoUch
Fatalist bi dejal, da je usoda sama določila prestolonasledni-si drugačno življensjko pot, sentimentalen človek bi pripisal to ljubezni, pustolovec bi videl v tem nepremagljivo hrepenenje po pustolovščinah, ki je prevzelo hčerko zadnje kraljice Madagaskarja.
V Avstriji imajo te dni novo senzacijo, o kateri pišejo na dolgo in široko avstrijski listi. Po avstrijskih letoviščih potuje igralska družba pod vodstvom ravnatelja Janischa, priletnega moža, ki rad pripoveduje o nekdanji svoji slavi, ko je bil še član dvornega gledališča v Dresden a Zvezda te potujoče gledališke družbe je pa rav-nateljeva hčerka in njena usoda je nedvomno zanimivejša od nekdanje ravnateljeve slave. Njena preteklost je ostala dolgo tajna, končno je pa prišlo na dan, da lepa igralka ni tako nizkega rodu, kakor so ljudje mislili.
Gre namreč za vnukinjo zadnje vladarice otoka Madagaskar. Z e njena polt jo izdaja, da bi vladala zdaj državi, po obsegu večji od Nemčije, če bi hotela tako Francija in usoda. Ker so pa Francozi leta 180G zasodli Madagaskar, ne kraljuje zdaj Janischeva v prestolnici isvoje države Tananrivo, temveč potuje z igralsko skupino po svetu in si služi vsakdanji kruh. Pravijo, da je zelo temperamentna igralka in iz-borna plesalka. Prebivalci alpskih vasi, kjer nastopa zdaj ta potujoča igralska družina, niti ne slutijo, da ploskajo dan za dnem igralki kraljevske krvi.
Ko so Francozi zasedli Madagaskar, je vladala na tem o-toku v Indijskem oceanu kraljica Ranavalona III. Izgubila je prestol in po 12 letnem vladanju se je preselila v Evropo. S svojima dvema hčerkama se je nalselila v Dresdenu in ker je bila vzela s seboj kraljevski zaklad, bi bila lahko vzgajala mladi princesi tako, kakor je zahteval njun rod. To pa ni bilo po volji starejši hčerki, ki se je zaljubila v dresdenskega igralca Janischa in se navzlic odločnemu protestu svoje matere poročila 2 njim.
Ko je kraljica Ranavalona Marjaka leta 1922 umrla, se je izkazalo, da ni ostalo od kraljevskega zaklada nič več. Gospa Janischeva pa ni dolgo premišljala. Posttala je igralka in ustanovili a s svojim možem potujočo gledališko družino. Njena hči je bila rojena že v Nemčiji in ni nikoli videla otoka, kjer so njeni predniki vladali. Po zgledu svojih staršev je postala tudi ona igralka.
Vsak zastopnik izda potrdil« n svo-to, katero Je prejel. Zao^pcfte (opis priporočamo.

TA HIAft NAK0D4"
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po resti, ki bodo zanimale ' jubitelje leposlovna
2. septembra:
Normandie, Havre Aquitania, Cherbourg
5. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen
Rex v Genoa
8.	septembra : Saturnia v Trst
9.	septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
10.	septembra: Cbatuplaln v Havre
12. septembra:
lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen
16.	septembra: Normandie v Havre
17.	septembra : Aquitania v Cherbourg
19.	septembra: Conte di Savola v Genoa
22.	septembra: Bremen v Bremen
23.	septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary t Cherbourg
26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst
29.	septembra:	I Europa v Bremen
30.	septembra: Normandie v Havre
1.	oktobra: Berengaria v Cherbourg
3.	oktobra: Rex v Genoa
7. oktobra :	* ^
Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre
9. oktobra : Bremen v Bremen
10. oktobra:
lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa
14.	oktobra :	* Normandie v Havre M ■ Aquitania v Cherbourg
15.	oktobra: Saturnia v Trst
10.	oktobra: Europa v Bremen
20.	oktobra: Roma v Genoa
21.	oktobra: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24.	oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen
28.	oktobra: Aquitania v Cherbourg
29.	oktobra: lie de France v Havre
31.	oktobra: Vulcania v Trst
4.	novembra: Queen Mary v Cherbourg j
6. novembra:	/'V
Europa v Bremen 7. novembra:
Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa
11.	novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie t Havre
14.	novembra: Rex v Genoa
15.	novembra: Queen Mary v Cherbourg
-*0. novembra:
Bremen v Bremen -i novembra:
Lafayette v Havre Saturnia v Trst
25.	novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
28. novembra:
Conte di Savoia v Genoa
2.	decembra:	1 Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra: Champlain v Havre	>
4.	decembra:	'
Europa v Bremen
5.	deecmbra: Vulcania v Trst
9. decembja: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg.
12.	deecmbra:	^ Rex v Genoa .
15.	decembra:	• Bremen v Bremen
16.	decembra: Queen Mary y Cherbourg
-6. decembra:	\
Normandy T H»T*i

'Hi: