s Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertž> (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. PoSt pred. (casella post.) Trst 431. PoSt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna itevilka lir 35.- NAROCNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. postale I. gr. ŠT. 395 TRST, ČETRTEK 5. APRILA 1962, GORICA LET. XI. PO SESTANKU MED DE GAULLOM IN FANFANIJEM V TORINU V sre dišču razgovorov politična združitev Ei rrope Kako si združitev zamišlja francoski predsednik - Njegovemu načrtu nasprotujejo vse ostale države - Na gospodarskem področju nobenega koraka nazaj Italijanska in tudi inozemska javnost sta Pred dnevi s precejšnjim začudenjem sprejeli vest, da se bosta še to sredo v Torinu sestala francoski predsednik De Gaulle in italijanski ministrski predsednik Fanfant. Začudenje je bilo upravičeno, ker med dve-^a sosednima državama ni takih vprašanj, katerih rešitev bi zahtevala poseben sesta-nek obeh državnikov. Javnost je poleg tega Mislila, da ima De Gaulle te dni dovolj vzrokov, da ne zapusti Pariza, saj je znano, s kolikšnimi težavami se v nemirni Alžiriji Pričenjajo izvajati evianski dogovori, kot Jc tudi znano, da manjka le nekaj dni do "• aprila, ko bodo francoski volivci poklicni, da z ljudskim glasovanjem odobrijo De Gaullovo politiko v Alžiriji. GLAVNI VZROK SESTANKA Zakaj se je torej De Gaulle kljub temu *®Iel sestati s Fanfanijem? Večina političnih opazovalcev sodi, da je ta sestanek delno tudi posledica De Gaullovega značaja in Megovcga posebnega gledanja na svetovno Ugajanje. Ker je prepričan, da je vprašanje Alžirije takorekoč že rešeno in da bo °<=romna večina francoskega ljudstva v ne ^leljo odobrila evianski sporazum, sodi, da |l; prišel ugoden trenutek, ko lahko Fran-C|)a krepkeje poseže v mednarodno politiko in tu glasneje pove svojo besedo. To je tudi razvidno iz uradnega sporočl-!a- ki je izšlo po več kot sedem ur trajajo-eih razgovorih med De Gaullom in Fanfa-n'iem ter njunimi sodelavci v Torinu. Spo r°čilo omenja, da sta državnika izmenjala n^sli o vprašanju razorožitve, o Berlinu in 0 odnosih med Zahodom in Vzhodom. Po Seben poudarek pa daje sporočilo vprašanju Političnega združevanja Evrope, iz česar iz-aJa, da je bilo prav to vprašanje prvi in Slavni vzrok, zaradi katerega je De Gaulle °spel na kratek obisk v Italijo. Kot znano, je v šestih zahodnoevropskih °rŽavah, to je v Franciji, Italiji, Zahodni ^emčiji, Belgiji, Nizozemski in Luksembur. :ki> kmalu po vojni nastalo gibanje za Zdru-Zeno Evropo. Na čelu tega gibanja so staii tcdanji vodilni politiki, kot na primer Fran-^°z Šchuman in Italijana De Gasperi in f°rza, ki so tudi nakazali pot, katera naj Prizadete države vodi najprej h gospodar-pk' in končno tudi k politični združitvi. ^'vi važni ukrepi so bili sprejeti na gospodarskem področju, in sicer z ustanovitvijo Evropske premogovne in jeklarske skupno-sti< s skupno ustanovo za izkoriščanje atom- ske sile (Evratom) in naposled z Evropskim skupnim tržiščem. EVROPSKA ZVEZA To je letošnjega januarja stopilo v drugo obdobje, leta 1970 pa bi morala med šest,-mi državami pričeti doba popolne gospodarske integracije, tako da bi te države tedaj že tvorile čvrsto gospodarsko enoto. Medtem ko se te države, na gospodarskem področju, čeprav s težavo, vendarle približujejo cilju, obstajajo med njimi velike in bistvene razlike o politični združitvi, ki je ali bi morala biti krona vseh dosedanjih prizadevanj. In v tem važnem vprašanju povzroča največ težav prav predsedn;k De Gaulle. Po prvotni zamisli bi se Francija, Italija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburška morale združiti v zvezo držav, ki bi temeljila na federativni osnovi. V tej zvezi bi se vsaka država-članica delno odpovedala svoji vrhovnosti. Zveza bi imela svoj parlament, ki bi ga neposredno izvolilo ljudstvo in od katerega bi bila v glavnem odvisna tudi zvezna vlada, če bi se ta zamisel uresničila, bi se v Evropi ponovilo to, kar se je v 18. stoletju zgodilo v Severni Ameriki: nastale bi Združene države Evrope. PROTI FEDERACIJI General De Gaulle se strinja, da mora šest prizadetih držav najti obliko, ki bo omogočila tesno in trajno medsebojno po- litično sodelovanje. Doslej pa je odločno nasprotoval, da bi do tega prišlo v obliki federacije, češ da je to utvara, ki se sploh ne more uresničiti. Ker je velik francoski patriot, mu najbrž ne prija že sama misel, da bi v bodoči zvezni državi glas posameznega Francoza bil enak glasu volivca ene ostalih držav. Kam bi torej šla »veličina« Francije? Kaj bi bilo potem s poslanstvom, ki ga po De Gaullovem mnenju mora Francija izvrševati v svetu? Na sestanku predsednikov vlad, ki je bil julija leta 1961 v Zahodni Nemčiji, je bila rešitev celotnega vprašanja poverjena posebni komisiji, kateri je predsedoval seda ni francoski visoki komisar v Alžiriji Fou-chet. Novembra istega leta na je Francija jasno povedala, kako si zamišlja evropsko politično združitev. Veleposlanik Fouchet je predložil načrt, po katerem bi bodočo Evropsko zvezo vodil svet predstavnikov vlad posameznih držav in sklepi bi bili veljavni, če bi jih svet sprejel soglasno. NAČRT ODKLONJEN Jasno je, da bi bila ta oblika politične združitve popolnoma drugačna od tiste, ki si jo zamišljajo predstavniki ostalih držav Evropske skupnosti. Zato so Fouchetov načrt takoj odklonili, in sicer tudi zato, ker je predvideval nekatere bistvene spremembe na gospodarskem področju in ker se je dotikal tudi sedanjega ustroja Atlantskega zavezništva, ki ima malo skupnega z evropskim združevanjem. Kompromisni predlog Italije Problem je nato ponovno prišel v razpravo ob koncu lanskega leta, ko bi se moralo pričeti drugo obdobje Evropskega skupnega tržišča. Toda tudi tokrat niso dosegli nobenega sporazuma, čeprav je Francija le toliko popustila, da je na gospodarskem področju umaknila nekatere svoje zahteve. Letošnjega februarja sta o tem vprašanju razpravljala Adenauer in De Gaulle. Ta js računal, da bo zahodnonemškega kanclerja laže pridobil za svoj načrt, ker je doslej vedno odločno podpiral Adenauerjevo stališče o Berlinu. Toda vse kaže, da v svojih prizadevanjih ni dosegel pomembnih uspehov. TRI GLAVNA NAČELA Ostala je Italija. V sporočilu, ki je izšlo po razgovorih v Torinu, je med drugim rečeno, kako se obe vladi strinjata, da je tre- ba pospešiti prizadevanja za skupno politično organizacijo držav evropske skupnosti. Poudarjena je bila nadalje potreba, da se učvrstijo sedanje skupne gospodarske ustanove in da se ne spremeni njihov ustroj. Iz tega predvsem izhaja, da se stališči Francije in Italije o obliki politične združitve držav Evropske skupnosti nista spre-menili, temveč da je bilo le sklenjeno, naj 0 tem problemu ponovno prične razpravljati tako imenovana Fouchetova komisija. Italijani so v razgovorih z De Gaullon predvsem poudarili sledeča tri načela: 1. bodoča Evropska zveza mora temeljiti na demokratični osnovi, kar pomeni, da bo morala imeti skupen evropski parlament, ki 1 ga bo izvolilo ljudstvo; 2. Atlantska zveza bo ostala neokrnjena in 3. Franciji se nudi (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 8. aprila, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Ognjeni ptič«, radijska pravljica (Felicita Vodopivec), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Odmevi tedna v naši deželi; 15.20 Ljubljanski jazz ansambel; 17.00 Za smeh in dobro voljo; 18.30 Obisk v naši diskoteki (prof. Humbart Mamolo); 21.00 Ljudska opravila in opasila — Niko Kuret: »Prvo pomladansko delo« 21.30 Koncert Tržaškega kvarteta. . PONEDELJEK. 9. aprila, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Glasba iz 18. stoletja — Giuseppe Tartini: Pastoralna simfonija za godala, violino in orgle; 19.00 Postni govori — dr. Lojze Šuštar: »Kristus — Pot, Resnica in Življenje«; 20.30 Samuel Bar-ber: »Vanessa«, opera v treh dejanjih. Približno ob 21.20 Opera, avtor in njegova doba. • TOREK, 10. aprila, ob: 13.30 Glasba po željah; 18.00 Šola in vzgoja — Egidij Košuta: »Psihoanaliza kot pomožna pedagoška veda«; 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja — Koncerti v Augu-steu: »Zadnie obdobje 1925-1938«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Ilustrirano predavanje: Drame in epopeje našeea stoletja — Saša Martelanc: »Balkanski ples«; 21.30 Koncert tenorista Mitje Gregorača, pri klavirju Pavel šivic: 22.00 Obletnica tedna: »Giovanni Pascoli ob 50-Ietnici smrti«. • SREDA, 11. anrila, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.30 T t ali i finski operni pevci: »Giuseppe Di Stefano«; 20.^0 »Krokodil v mestu«, radijska drama fGlauco Pn-nzana - Martin Jcvnikar), icrajo člani RO; 22.00 K-n rol Szymanowsky: Stabat Mater, za soliste, zbor n orkester. • ČETRTEK aprila, ob: 18.00 Radijska univerza — msgr. ,T”kob Ukmar: Iz zgodovine vesolinih cerkvenih zborov — »Vatikanski koncil«; 18.30 Mladi solisti: pianist Luigi Galvani — Ludwig van Beet-howe.n: Sonata št. 32 v c-molu, op. 111; 19.00 širimo obzorja — Vinko Suhadolc: Izumi, ki so zbližali ljudi — »O radijskih valovih«; 20.30 Simfonični koncert. Približno ob 21.15 Književnost in umelnost: »Giovanni Amino in niegov roman Una n u vol a di ira« (ocena Josip Tavčar). Približno ob 22.00 Znanost in tehnika — Bioelektrika in elektronika v medicini. • PETEK. 13. anrila. ob: 18,00 Italijanščina po radiu; 18.30 Skladbe sodobnih jugoslovanskih avtorjev — Enriko Tosif: Koncert za klavir in orkester, pianist solist Zdenko Marašovič. Simfonični orker ster Jugoslovanske Radiotelevizije vodi Oskar Dp-non; 19.00 Postni trovori — dr. Lojze Šuštar: »Kristus in niegov Oče«; 20.30 Oosnodarstvo in delo: 2.1.00 Koncert onerne glasbo; 22.00 Novele 19. stolet-ia — Giovanni Procacci: »Orofič«: 22.20 Glasba za klavičembalo: Scarlattijeve Sonate. « SOBOTA. 14. aprila ob: 13.30 Države v lahki plns-hi; 15.30 »Kman mlajši«, ianes ob deveti uri zvečer bo padla zad-in tri metre debela stena, ki še loči obe P°lovici predora pod Velikim Svetim Ber-. ardom. Predor, ki bo vezal Švico in Itali-1°* meri 5826 metrov. Vrtali so ga 47 mese-yov. prve načf Schiffrerja, ki si je zbral izredno zanimivo temo za tukajšnje kraje: fašizem in antifašizem v Julijski krajini. Fašistična sodrga ne more prof. Schiffrerju odpustiti tudi stališča, ki ga je zavzel na enem zadnjih zborovanj socialdemokratske stranke. Tedaj je namreč dejal, da bi v bodoči deželi biio po njegovem treba raztegniti veljavnost manjšinskih določil londonskega sporazuma tudi na tiste kraje goriške in videmske pokrajine, kjer bivajo Slovenci. Kot italijanska demokratična javnost tako tudi Slovenci odločno obsojajo podlo in zločinsko dejanje fašističnih skrajnežev in upajo, da bodo organi javne varnosti tokrat končno izsledili zločince in tudi njiho-ye pokrovitelje. Nedopustno je namreč, da takšni gnusni zločini ostanejo nekaznovan;, kar velja zlasti za naše kraje, kjer se še niso zacelile premnoge rane, ki jih je povzročil diktatorski fašistični režim. Tržaški mestni svet: ODLOČNA OBSODBA FAŠISTIČNEGA ATENTATA Na seji tržaškega c’:činskega sveta, ki je bila v ponedeljek, je župan Franzil odločno obsodil bombni atentat na prof. Carici Schiffrerja. Med govorom se je dr. Franz! tudi vprašal, ali hočejo zločinci s svojimi atentati potrditi »kleveto, da so vsi tržaški Italijani fašisti?« »Ali sc hočejo — je nadaljeval župan — boriti proti osebi, ki v skladu z omiko tukajšnjega prebivalstva obsoja skrajneže in zagovarja stališče, d?, je treba demokratično zaščititi ludi manjšine?« Zločinsko dejanje so obsodili številni dru gi svetovalci, med njimi dr. Dekleva in dr. Simčič. Ta je ob tej priložnosti tudi omenil, kako so doslej octali nekaznovani pobalini, ki so pred kratkim napadli s'ovenske dijake, ter je svet opozoril, da je bila v ut. Carducci, kjer ima ambulanto zobozdravnik dr. Sardoč, razbita plošča z dvojezičnim napisom. oco Atentat je v torek obsodil tudi tržašk; pokrajinski svet. Na isti seji je svet z večino glasov odobril letošnji proračun, ki predvideva 350 milijonov državnega prispevka. Zgonik: PREDLOG NOVEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA Na seji občinskega sveta, ki je bila v soboto, so svetovalci najprej imenovali odbornika Stanislava Miliča za občinskega predstavnika v šolskem patronatu. Zatem so odobrili pravilnik, ki določa pravice in dolžnosti oskrbnikov občinskih poslopij, kat so šole, otroški vrtci, zdravniške ambulante itd. Svet je sklenil odstopiti nekaj zem ljišča ustanovi ANAS, ki je razširila trbiško cesto (bodočo avtno cesto). Sprejet je bil tudi predlog upravnega odbora, naj se vsem občinskim uslužbencem izplača po 10 tisoč lir na račun izboljškov, ki jih predvideva osuutek zakona, kateri čaka na odobritev parlamenta. Na koncu je svet dalj časa razpravljal o prediogu gospodarskega načrta za leto 1962-63. Načrt predvideva med drugim gradnjo nove osnovne šole v Briščikih, gradnjo kopališča v Saležu, izboljšanje javne razsvetljave v vseh vaseh v občini, razširitev vodovodnega omrežja in popravilo občinskih poti. Izdatki za vsa ta dela bi znašali pr;-bližno 50 milijonov lir. Nabrežina: OBČINSKI PRORAČUN ODOBREN Na ponedeljkovi seji devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta so svetovalci na predlog župana škerka obsodili fašistični bombni atentat na stanovanje prof. Caria Schiffrerja in sklenili, da mu s posebnim pismom izrazijo svojo solidarnost. Nato se je nadaljevala razprava o letošnjem proračunu. K besedi se je najprej oglasil demokristjanski svetovalec dr. D.: Rinaldini, ki je predloženi proračunski osnutek grajal, češ da si odbor dela utvaro, če misli, da bo država krila 40 milijonov primanjkljaja. Pripomnil je, da bi se do-hodki lahko zvišali, če bi pregledali se znam plačevalcev družinskega davka. Pred lagal je, naj se ustanovi posebna komisija za pravičnejše odmerjanje tega davka. Na ta izvajanja sta zlasti odgovorila odbornik Markovič in svetovalec dr. FLoridan. Prvi je poudaril, da je zahteva po državnem prispevku upravičena, ker vse prebivalstvo občine dnevno plačuje državi davke v najrazličnejših oblikah i” zato je prav, če de', tega denarja pride s-~rt občini, saj ta opravlja različne posle tudi za državno upravo. Dr. Floridan pa je poudaril, kako je i/ oredloženega proračuna razvidno, da se odbor zanima tudi za rešitev vprašanja strokovnega šolstva, kar zasluži pohvalo. Odločno pa je odklonil predlog dr. De Rinaldini ja, naj bi upravo vrtcev prevzela ustanova ONAIR, češ da gre pri tem tudi za politično špekulacijo. Izvajanjem demokri-stjanskega prvaka o reviziji družinskega davka pa je očital dobršno mero demago- gije, češ da samo na ta način se gotovo ne more rešiti vprašanje občinskega primanjkljaja. Začudil se je tudi, da je ta predlog prišel od svetovalca, ki sploh ne plačuje družinskega davka v devinsko-nabrežinski občini. Končno je odbornik za finance Josip Terčon podrobno odgovoril svetovalcem, ki so posegli v razpravo. Poudaril je med drugim, da odbor odklanja predlog, naj bi upravo vrtcev prevzela druga ustanova, ker so starši povsem zadovoljni s sedanjim poslovanjem otroških vrtcev. Nato je naprosil svetovalce, naj odobrijo predloženi proračun, ki izkazuje 123 milijonov in 600 tisoč lir dohodkov ter 164 milijonov izdatkov, tako da znaša primanjkljaj 40 milijonov in 400 tisoč lir. Proračun je bil zatem odobren s 13 glasovi svetovalcev Občinske liste, trije demokristjani pa so glasovali proti. TORLAN Neverjetno žalosten dogodek se je pripetil v nedeljo zvečer v Gorenjem Torlanu blizu Nem. Tam je prebival v eni izmed značilnih benečanskih bornih hiš 46-letni Bruno Pusič s svojo 77-letno materjo Kristino. Bil je priden delavec in je poleti hodil na delo tja proti Novari. Pred vojno je bil živahen in povsod priljubljen mladenič. Med vojno, leta 1944, je bil prideljen z italijanskim vojaškim oddelkom zavezniškim armadam. Pri prodiranju proti severu je stopil na mino, ki ga je močno pretresla. Od tedaj ni bil več pravi. Zbolel je na umu in je po več mesecev prebil v umobolnici. Letos v januarju je prišel domov. Mater je izredno rad imel in je pridno delal, a je bil vedno bolj izgubljen. V nedeljo je stopil v domačo krčmo na kozarec vina. Teta ga je prišla iskat in ga je z lepimi besedami kot otroka spravila domov. Z materjo sta povečerjala in se odpravila v zgornje prostore k počitku. Kaj se je ponoči zgodilo, nihče ne ve. Naslednje jutro je sosed opazil širok curek krvi izpod kuhinjskih vrat. Poklicali so orožnike in domačega duhovna, ki so skozi okno vdrli v spalnico. Grozen prizor! Na tleh je ležala mati z zmečkano lobanjo, na postelji pa umobolni sin z razbito glavo. Sredi sobe so našli težak kamen, ves ©lepljen s strnjeno krvjo, vsepovsod pa mlake krvi, ki so pronicale v kuhinjo in na dvorišče. Oblast je ugotovila, da je nesrečnež v napadu blaznosti ubil mater s kamnom, nato pa je še samega sebe končal na isti način. To so strašne posledice vojne in revščine po naših vaseh. Bog se usmili nesrečne matere in še bolj nesrečnega sina! KRNICE Naselje Krnice spada pod občino Neme. Šteje več zaselkov in vasic, med temi tudi Prodajnico. Prav tukaj se je v petek zgodila nesreča, ki je pretresla vso okolico. Kot je znano, imajo naši ljudje tistih par bornih travnikov na strmih lazih. Seno mo-rajo zato spravljati po žičnicah v dolino Prav ena teh žičnic je postala smrtno usodna za 9Jetnega šolarčka Di Betta. P° šolskem pouku se je fantek odpravil proti is ZA DEŽELO Zadnja seja goriškega pokrajinskega odbora je bila posvečena razpravi o ustanovitvi samoupravne dežele Furlanije-Julijske krajine. Predvsem so odborniki izrazili trd-dno prepričanje, da je dežela potrebna iz političnih, socialnih in gospodarskih razlo gov. Za goriško pokrajino pa se z ustanovitvijo dežele pojavijo še druga vprašanja, ki lahko koristijo ali škodujejo Gorici in njeni pokrajini. Najbolj pereč je vedno psihološki" razlog, to se pravi, v koliko bosta Videm in Trst dovolila »Gorici dihati?« Pokrajinski odbor je menda to zadrego dobro čutil in je zato predlagal vrsto točk, ki bi Gorici dale neko prednostno stališče v sklopu treh pokrajin dežele. V prvi je postavljena zahteva po proporčnem volilnem sistemu v novi deželni zbor; v vsakem slučaju pa mora biti dano jamstvo, da bo. Goriška zastopana vsaj z minimalnim šte lazu, ker je vedel, da spravljajo seno po žici v dol. V otroški lahkomiselnosti se je obesil za kavelj žičnice, ki je prav tisti hip potegnila navzgor. Deček se je obupno držal, toda prav nad nekim prepadom so mu popustile moči in je telebnil v globine, kjer si je razbil glavo in obležal v mlaki krvi. Malo minut po nesreči je prišel po stezi navzdol fantkov oče z bremenom na hrbtu. Ugledal je sinka z razbito glavo. Brž ga je zadel na ramo in. hitel z njim domov. Sosedje so leteli po zdravnika, a bilo je že Prepozno. Zdravnik je mogel ugotoviti le dečkovo smrt. NJIVA Prejšnji teden se je blizu Liščaca pripetila smrtna nesreča, katera tudi jasno ka--'.e, kako bridko si mora naš človek doma služiti vsakdanji kruh. Žrtev nesreče je 32-letni sosed Gvido Buttolo. Po kosilu je šel sekat v smrekov gozd blizu doma. Lotil se ie drevesa, ki je rastlo nad globokim prepadom. Ko se je deblo odlomilo od korenin, je zgrmelo proti prepadu in veje so Potegnile za sabo tudi nesrečnega drvarja, ^trmoglavil je z drevesom vred v trideset 'netiov globoko dno, kjer ga je še deblo femečkalo. Nekateri otroci, ki so se igran v bližini, so zagnali krik. Pritekel je oče s sosedi, toda ko so ponesrečenca prinesli domov in še preden je prišel zdravnik, je ranjenec ži; izd!hnil. RAJBELJ V našem svinčenem rudniku se je v ponedeljek spet pripetila nesreča. Rudar Henrik Černuta, star 49 let in doma s Strmca, Je s tovariši kopal rovu. V bližini so drugi izstreljevali rudne žile z dinamitom. Nenadoma so se začele stene majati in rušiti, dudarji so se naglo umaknili z nevarnega ^esta, Crnuto je pa kamenje zasulo do Prsi. Precej časa je trajalo, da so ponesrečenca povlekli iz ruševin. Rešili so mu sicer življenje, a revežu je strlo obe nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico, a hoditi ne bo mogel več. Ta nesreča je spet zbudila pomisleke, ali so varnostne naprave v rajbeljskem rudniku urejene ali pa je še vedno po starem, ko je bil rudar pri delu v stalni življenski nevarnosti. vilom poslancev. Lepo se sliši tudi predlog, naj se olbseg go riške pokrajine obnovi tako kot je bil leta 1920, to je, s priključitvijo okraja Cervinjan in Chiopris. število volivcev iz goriške pokrajine bi se potem znatno zvišalo. Prav zadovoljiva zahteva, katero tudi mi podpišemo z obema rokama, pa je, naj postane Gorica glavno mesto nove dežele. Pokrajinski odbor utemeljuje svojo željo, naj najmanjše mesto postane glavno mesto nove dežele s središčno lego Gorice med Trstom in Vidmom. Mi pa prav nič ne verjamemo v tako tenkočutnost sosedov na levi in desni. PEVMA V nedeljo zvečer smo poslušali po tržaškem slovenskem radiu oddajo »Obiski na Goriškem«. To pot je bila na sporedu naša vas z Oslavjem vred. Oddajo je zamislil in pripravil prof. • Bednarik, kot že prei za Štmaver, števerjan, Rupo in Vrh. Na trak je snemal in interjuval (Malko »Lahovo<-. organista, Gabrijelo Boškin, Hilarija Primožiča in Pepita Klanjščka) kronist Mitja Volčič. Oktet je pod vodstvom Franceta Valentinčiča zapel »Briško«. Naši ljudje in tudi sosedje so z zanimanjem poslušali, kaj pravijo domačini o sebi in svojem kraju. Kazalo bi, da bi režiser uredil razgovore tako, da bi bili malo bolj živahni in razgibani. Splošna sodba pa je, da so take radijske oddaje, ki iz prvega vira nudijo sliko naših vasi, prav poučne in tudi potrebne Ker smo že pri sliki naše vasi, bi radi pripomnili še zadevo glede našega pokop lišča. Čas bi namreč že bil, da občina ugodi željam domačinov in Občinarjev, kajti ti pokopujejo na farnem pokopališču svoj: drage rajnke in morajo torej tudi imeti nri stvari glavno in odločilno besedo. Pokopališče, naš zadnji dom, si želimo imeti, kot se je že govorilo, na polju tam ob cesti, ki pelje čez nekdanje Fogarjevo, sko-ro v ravni smeri zadaj za današnjim pokopališčem. Neumestno bi bilo, ako bi prostor zanje iskali, kje tam proti »buži«, kjer je od rok in še ilovnat svet po vrhu. PROSVETNI VEČER V torek zvečer je predvajal Srečko Merlak iz Trsta dva barvna filma na sedežu Prosvete v Gorici. V prvem je kazal prirod ne lepote s Plitvičkih jezer in okolice. V drugem barvnem filmu smo pa gledali do mače navade iz Bohinjskega kota. Prav bi bilo, če bi prihodnjič kdo kazal tudi naše domače prirodne lepote, katere tudi malokdo pozna. RUPA Ureditev vodovoda v naši vasi je praktično že dokončana. Rupenci smo zdaj zares lahko zadovoljni, ker nam je prihranjenega precej časa in truda. Nekaj je pa še zmerom v vasi nerešenega, to je asfaltiranje ceste mimo hiš. Nujno je zato, da se tudi teh par sto metrov ceste skozi vas dokončno uredi. Opozoriti moram na Poldičev zid, ki S2 vsako leto podere in spravlja v nevarnost promet na cesti. Ne bo šlo drugače, kot da se tukaj naredi betoniran zid in da se cesta nekoliko razširi in prilagodi vedno bolj naraščajočemu prometu ter se odstrani nevarnost prometnih nesreč. Vse te pomanjkljivosti opazi že vsakdo, ki ima vsaj malo odprte oči. Omenil bi pj še druge, ki so versko-moralne narave. Teb ne vidi vsak ali jih noče videti. Kako je z obiskom v cerkvi zlasti zdaj v velikorfoč-nem času? Včasih je bilo v naši vasi v tem pogledu dosti na boljšem, danes je pa toliko kvarnih vplivov, zlasti s strani slabega časopisja, da je joj! Kvarni vplivi se poznajo pa tudi v narod- em oziru. Vsi smo bili priče, kako so s? obnašali naborniki letnika 1942-43. še v letih ko ni bilo sedanje demokratične države, so fantje naborniki prepevali domače slovenske pesmi. Zdaj jih pa kar naenkrat ne znajo ali pa nočejo več peti. Nobena oblast bi jim ne zamerila, če bi se postavili kot slovenski naborniki, ki vršijo svojo državljansko dolžnost. Tako se pa samo osmešijo- Cas bi že bil, da se tudi pri nas zbudi nekaj res moralno in narodno zavednih fantov, ki bi prekvasili vas in nas ne pustili v moreči slutnji, da versko in narodno propadamo. Opazovalec NARAVNE LEPOTE V uradnem listu je izšel odlok prosvetnega ministra o varstvu prirodnih lepot vzdolž bregov Soče od Solkana do Farre. Odredba določa, da se ne sme postaviti v /račni črti sto metrov na obeh bregovih ni-kakšna stavba brez dovoljenja pokrajinske komisije za varstvo prirodnih lepot. V od seku od pevmskega do ločniškega mosta sega ta pas le v širino petdeset metrov. Ker smo že pri poglavju o lepotah naše ^oče, ki so res kras goriške oko’ice, bi bilo umestno upoštevati, naj bi mestna občina poskrbela, da bi se po bregovih ne odmetaval smeti, posebno v okolici nad tako imenovanim »pilonom«. Seveda, ni še dovolj, da se na tistem mestu postavi tablica T napisom »Prepovedano odlaganje smeti«, marveč je treba tudi poskrbeti, da bi vse predmestje od Livade do Soče tudi imelo določen prostor za smetišče. Danes ljudje nimajo kam odlagati, ne rečemo smeti, ki jih lahko zakopljejo z gnojem vred v vrtc-ve ali njive, toda kam naj odmečejo cele kupe konservnih škatel, cunj in trdih od padkov, če občina ne poskrbi za poseben prostor. Dokler se to ne zgodi, bodo ljudje še vedno primorani na skrivaj voziti odpadke na soške bregove. URNIK TRGOVIN Od 1. aprila do 30. septembra je v veljavi novi urnik trgovin za vse občine goriške pokrajine. Pekarne so odprte od 6.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. Mlekarne od 6.30 do 12.30 in od 17. do 19.30. Trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. ure do 12.30 in od 16. do 19.30. Mesnice so ob ponedeljkih zaprte. Ob .nedeljah pa so odprte od 6.30 do 11. ure; vse ostale dneve pa od 6.30 do 13., le ob sobotah pa še popoldne od 16. do 20 ure. Ostale trgovine pa imajo urnik: od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15.30 do 19.30 IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Izšla je tretja številka Tretja letošnja številka »Mladike« prinaša na u-vodni strani članek »Vsem, ki pišejo«, ki je bil napisan za praznik sv. Frančiška Šaleškega, zavetnika časnikarjev in pisateljev. V njem nepodpisani avtor poudarja dolžnost vsakega časnikarja in pisatelja, da ljubi resnico in pravico. Mislimo, da bi bilo dobro, te stvari čim večkrat ponoviti tudi za slovenske časnikarje in pisatelje. Lev Detela je prispeval v to številko Mladike kratko novelo »Spokojnost v večeru«, ki je motivno zajeta iz povojnega dogajanja in prežeta z mračnim čustvom političnega in ideološkega maščevanja. Gre pravzaprav za psihološko skico stare ženske, ki bdi nad svojimi žalostnimi spomini in črpa pogum do nadaljnjega življenja iz trdne vere, da bo nekoč zmagala resnica. Škoda, da je Lev Detela ostal samo pri skici in da ni motiva bolj razvil. Dorica Posavec- — to ime je očiten psevdonim za avtorko, ki ni ravno začetnica — nadaljuje novelo »En dan življenja«. Napisana je živahno, vendar je vse dogajanje nekoliko preveč abstraktno, pa tudi okolje je čisto nedoločno. Objavljen je tudi prevod novele »Pilatova žena« Gertrude von Le Fort, ki se bo nadaljevala. Pesmi objavljata Milena Merlak-Detela in Aleksej. Prva je. objavila ciklus pesmi pod skupnim naslovom »Mrlič naše mladosti«. Njene pesmi napravijo močan vtis in so tudi 'formalno dobre ter napisane v izbranem jeziku. Tudi Aleksejeve pesmi so oblikovno in jezikovno že precej boljše, vendar pa so po motivih še nekoliko naivne, kot na primer pesem »Kočija«. Izmed ostalih člankov naj omenimo le glavne: »Mešani zakoni«, ki ga je napisala Nataša Kalanova, »Preganjanje Judov in razmerje Izraela do kr-ščnstva«, katerega avtor je dr. Jakob Ukmar, »Dom v Gorici, simbol vztrajnosti, trdnosti in vere«, »Bolezen naših oči«, ki ga je napisal dr. Milan Starc, »Radio, film, gledališče« Marije štrekelj. »Po sve- // ji. Proč z rasizmom! Spoštujmo v človeku brata in božjo podobo. Ubijajmo zmote, ne pa ljudi«, piše dr. Ukmar. Končno naj omenimo še. prispevka »Aprilske šale v ljudskih izročilih« na Tržaškem ter »Iz kronike naših vasi«. Poleg raznih krajših prispevkov bodo posebno ugajale bralcem razne rubrike, kot je na primer humoristična rubrika »Odstavki«, katero piše Danilo Lovrečič, »Pisma Mladiki«, »Literarni razgovori« in »Za dobro voljo«. Končno ne smemo pozabiti omeniti, da se predstavlja revija s to številko v novi, prikupni zunanji opremi, ki sta jo oskrbela Edi Žerjal in Maja Pertotova. Linoreze na naslovni strani pa je izdelal Marino Kokorovec. oco Sto let romana »Bedniki Dne 3. aprila je. minilo 100 let, odkar je izšel prvi del znamenitega in monumentalnega romana »Les miserables« (»Bedniki«) Viktorja Hugoja. Takoj ob izidu je delo vzbudilo strastne polemike. Stoletnici tega romana je posvetila pariška revija »Europe« posebno številko s prispevki uglednih pisateljev in kritikov. Eden izmed njih je prispeval študijo o pariškem mestu v času, ko se dogaja v njem zgodba Hugojevega romana. Neki francoski literarni klub pa je izdal za 100-letnico novo kritično izdajo »Bednikov«. KATOLIŠKA LITERARNA NAGRADA V Parizu so pred kratkim podelili veliko nagrado za katoliško literaturo, katere znesek so letos podvo- | vrti v poslikanem bobnu. Eden od teh umetnikov 1 1 11 T\/"\ TOcll 1 m mentnlmif in no . io Ui/nlil oimin nmo+n/vnl-.. nni Imfoni r-1, Pota moderne umetnosti V pariškem Muzeju moderne umetnosti so zaključili razstavo, ki je bila odprta pod imenom »Comparaisons (Primerjave) 62« dva tedna in ki jo bodo sedaj prepeljali na Dunaj. Razstavo je priredil Salon Comparaisons, ki si je zadel nalogo, da pokaže na svojih mednarodnih razstavah vse težnje sodobne umetnosti. Že osem let prireja podobne razstave, ki potujejo potem po svetu. Te razstave so pokazali v preteklih letih tudi v Mehiki, Vietnamu, Tajski in na Japonskem. Izbiro za razstavo opravi vsakokrat 20-člansko razsodišče. Le težko si mislimo nekaj bolj pestrega, saj vidimo razstavljati »nedeljske« slikarje, infor-malne, surrealiste. — ki jih je letos zastopal Sal-vadore Dali s sliko »Dve mehki uri« — abstraktne, med katerimi je vzbudila pozornost lepa kompozicija Poljakova. Razstavili so pa tudi naturalisti, impresionisti, ekspresionisti, naivci, geometriki in končno najbolj prismuknjeni — letristi. Picasso in Braque sta prispevala kompozicije za steklena okna v novi tehniki, Picasso od zadaj o-svetljeno »Damo s pahljačo«, Georges Braque »Ribe v skledi«. Med razstavljalci so bili tudi Japonci, Američani, Angleži in Rusi. Prav očarljive nedeljske slikarije, so učinkovale osvežujoče med delno naravnost prismuknjenimi stvarmi, ki so ustvarjene z delno res kar hipermoderno tehniko. Niki de Saint-Phalle slika tako, da strelja barve na platno iz pištole, drug slikar pljuskne na platno steklenico petroleja. Sporr iz Švice pa naleplja na velike lesene plošče vse, kar mu pride pod roko: pepelnike, krožnike s češnjevimi koščicami, hlače, škatle, steklenioe in copate. Spet drugi je razstavil stare oglasne deske z lepaki, ki jih je odtrgal v raznih plasteh. Največje zanimanje p a povzročili tako imenovani »letristični slikarji«, ki so razstavili žive u-metnine, tako zlate ribice v poslikanem steklu, papige v kletkah, malo belo miš, ki se brez odmora jili po zaslugi društva katoliških pisateljev in revije »Ecclesia«. Znašala je 1000 novih frankov, to je okrog 126.000 lir. Dobil jo je Victor-Henri Debi-dour, profesor v Lyonu za svojo tšudijo o francoskem kiparstvu v srednjem veku. Enak znesek so tovnem prvenstvu v Zakopanih«, ki ga je napisal podelili Claudeu Tresmontantu za njegovo delo o Sergij Pahor, in »Poslanstvo skavtizma v današnji družbi«, katerega avtor je Aleksander Možina. Opozoriti moramo predvsem na tehtni prispevek dr. Jakoba Ukmarja, v katerem odločno obsodi antisemitizem kot • krščanstvu popolnoma nasprotno miselnost, kot okrutnost in zaslepljeno sovraštvo. »Antisemitskega gibanja, ki se. je v zadnji vojni izredno silovito pojavilo, ne morejo opravičiti državni ali narodni interesi. Nasprotuje zdravim idejam človečanstva, nasprotuje vekotrajni besedi bož- Koncert operne glasbe V TRŽAŠKEM AVDITORIJU V soboto, 31. marca, je bil v tržaškem Avditoriju koncert operne glasbe v izvedbi Društva glasbenikov operno-simfoničnih orkestrov Slovenije. Na njem so sodelovali simfonični orkester, mešani pevski zbor ter trije solisti: Ksenija Vidalijeva, Danilo Merlak in Miro Brajnik. Koncert je spretno in tenkočutno vodil Demetrij Žebre. Njegova zasluga je posrečena razdelitev koncertnega programa, ki sta ga tvorili dve zaključeni enoti. Koncert je namreč začela in zaključila celotna zasedba, orkester in zbor. Posrečen je bil tudi izbor opernih arij in zborov. Ti niso bili nikaka novost, temveč so več ali manj znani vsem ljubiteljem resne glasbe in spadajo v železni repertoar opernih gledališč; nekatere teh opernih odlomkov smo že slišali v izvedbi istih umetnikov ali ansamblov. Tudi skladatelji so sama znana imena s področja glasbene umetnosti, od najbolj znanih italijanskih operistov do slovitih ruskih skladateljev. A ljubljanski umetniki so tem umetninam dahnili življenje, dušo in zalet, kar je bistvo umetnosti in poslednji njen cilj. Pohvale so vredni vsi: pevski zbor, zlit, uravnovešen in discipliniran, šola in darovitost solistov od sopranistke Ksenije Vidalijeve in dobro razpoloženega basista Danila Merlaka do Mira Brajnika z lahkotnim, toplim in prijetno barvanim tenorjem, ter prožen in vigran orkester. Jasno je ,da tak orkester in zbor ne spadata na tako majhen oder, kot je v Avditoriju, ki nujno zavira naraven razmah tako bogate in številne zasedbe. To je verjetno tudi vzrok majhni ohlapnosti in komaj opaznim netočnostim v izvajanju. zgodovini krščanske filozofije. je hvalil svojo »fiziološko umetnost«, pri kateri slika s slino, drugi pa se je postavil s »sliko praznine«; v okviru namreč ni ničesar. Obisk te nenavadne razstave je bil izreden, kar je neki kritik utemeljil s tem, da pod streho enega muzeja pač nikjer ni videti toliko zabavnih stvari na kupu. Slovenski kritik o Spacalu V ljubljanski Mali galeriji razstavlja te dni svoja dela v novi tehniki tržaški slikar Lojze Spacal. Kritik Janez Mesesnel je objavil v ljubljanskem »Delu« kritiko o razstavi, v kateri piše med drugim: »Vsa Spacalova umetnost je v znamenju nečesa posebnega: že njegova začetna olja iz faze simpatičnega »magičnega realizma«, potem trže obdelane kraške kompozicije, vzporedno s tem in še pozneje njegove grafike, zlasti lesorezi, nazadnje njegove »lesene plastike« in zdaj leseni koulagi. Povsod ali skoraj povsod zaznamo predvsem dvoje: upoštevanje slikarskega (ali »kiparskega«) materiala in močan dekorativen poudarek, ki pa redno samo podčrtava umetnostno tvorne in izpovedne, komponente.« Slovenski kritik potem omenja, da je Spacal sicer otrok Krasa, da pa se je osnovnemu materialu, v katerem so se izražale generacije kraškim umetnikov, kiparjev, to je kamnu, temeljito izneveril. Na njegovo mesto je stopil les in če bi hoteli iz tega dejstva povleči kakšen zaključek, bi morali u-gotoviti, da je pravzaprav skozi vso Spacalovo umetnost rasel les s svojo enkrat bolj, drugič manj prikrito snovnostjo in značilnostmi. »Pri sedanjih svojih delih je zbral les kot sredstvo, toda ker ga dobro pozna, je gotovo računal tudi z njegovimi samostojnimi učinki. Te »lesne podobe«, so zato zanimive in originalne. Strukturo lesa, po večini preperelega ali vsaj razjedenega od vode, sonca in vetra, je uporabil kot svojsko in v vsakem primeru originalno površino živahno in razčlenjeno, smiselno dekurirano in vključeno v posamezne kompozicijske enote. Toda ta element, po svojem dekorativnem bistvu neizpoveden, abstrakten, je, uporabil skoraj naturalistično. Oklepanje originalnega materiala se pri teh podobah (in morda pri Spacalu sploh) veže na realen odnos do stvarnega sveta, do naravnih predlog. ... Barve, s katerimi je pfepojil lesne vložke na svojih podobah, so uporabljene enkrat skoro sim-1 dah. bolično, drugič malone povsem dekorativno. To niso realne barve, so pa bogata primitivistična trans-pozicija vidnega sveta in v tej svoji osnovni funkciji spominjajo na funkcijo barve, na idolih primitivnih ljudstev. Le da so učinki tu dosti bolj preštudirani in zato bolj kultivirani. Toda tako obdelava in uporaba »slikarske« snovi, v tem primeru lesa, kot tudi barve kažeta, da ostaja Spacal pri svoji tehnični zmožnosti in zavidanja vrednim razponu vedno nekje zasidran v materiji, pokrajini, zemlji, iz katere je zrasel« — zaključuje kritik Mesesnel svoje poročilo o Spacalovi razstavi v Mali Galeriji. OOO ČRNSKI MISTERIJ V SPOLETU Na festivalu dveh svetov v Spoletu bodo prvič izven Broadwaya igrali delo »Black nativity«. Nastopila bo skupina črnskih igralcev, pevcev in mimov, ki pripada io dvema metodističnima cerkvenima občinama. »Black nativity« (»Cmi božič«) predstalja moderno cerkveno dramo z besedilom črnskega pisatelja Langstona Hughesa in z glasbo, ki je vzeta iz črnskih duhovnih pesmi. Prvič so uprizorili to delo lani decembra v New Yorku. »CE FASTU?« V Vidmu je, izdala Furlanska filološka družba 37. zvezek razširjenega in priljubljenega zbornika z naslovom »Ce fastu?« Vsebina te številke obravnava furlansko zgodovino in starožitnosti, sega pa tudi izven meja Furlanije. Sodelujejo tudi nemški in slovenski znanstveniki. Že v nekaterih prejšnjih zbornikih smo opazili prispevke Milka Matičetovega iz Ljubljane. V pričujočem zvezku je pa izšla razprava Nika Kureta o velikonočnih kresovih pri Slovencih (I fuochi di Pasqua presso gli Sloveni), ki obravnava snov o naših nekdanjih domačih nava- GOSPODARSTVO Poznaš razmerje G : 12 : 9? Nepoučenemu bralcu so zgornje številku odstotek sam na sebi je sicer najhen, a nerazumljive, napredni kmetovalec pa ve predstavlja mnogo, ker je uporaba visokr.. da je s tem razmerjem številk izražena v sestavi umetnih gnojil so v zadnjih oblika nekega sestavljenega umetnega gno- ]cijnastale precejšnje spremembe. Pred jila, ki vsebuje 6% dušika, 12 '>0 1 osi orne nejjaj desetletji so v Italiji gnojili skoraj kisline in 9% kalija. j izključno s fosforno kislino in prav malo Sestavljena umetna gnojila imajo najraz: . z dušikom, še manj pa s kalijem. V sreci- ličnejše sestavinske oblike. V neVaterih pre- nji Evropi so gnojili največ s kalijevo so' vladuje ena snov, v drugih pa druga. Pro- jo, mnogo manj s fosforno kislino. Danes izvajalec umetnega gnojila ga tako restavi, pa prevladuje po vsem svetu težnja, da se kot bi najbolje ustrezalo potrebam rastli- gnoji največ z dušikom, če v naslovni obline, kateri hočemo gnojiti. Potrebe posa- nadomestimo 6 z 1 in sorazmerno tudi meznih kulturnih rastlin pa so zelo različ ne in zato bi morala biti različna tudi gnojila. Če pa bi hoteli sestaviti umetna gnojila, ki bi vsaki kulturni rastlini najbolj ustrezala, bi morali imeti celo vrsto gnojil, kar bi oviralo proizvodnjo in razdelitev, zaradi česar bi se uporaba umetnih gnojil ne mogla tako razširiti in poglobiti, kot se dogaja v današnjem kmetijstvu. Uporaba umetnih gnojil pa se širi in poglablja po vsem svetu, v nekaterih državah celo ze’o hitro. V ZDA se potrošnja umetnih gnojil letno poveča za približno 3%. Tj Italija in vino Italija in Francija si delita prvo in drug mesto med pridelovalci vina na vsem svetu. V bodoče bo brez dvoma prvo mesto pripadlo Italiji, ker bo skoraj gotovo odpadia proizvodnja iz Alžirije, ker to proizvodnjo danes smatrajo za francosko. Tako italijanska kot francoska proizvodnja prekašata leino količino 50 milijonov hi. Ves italijanski pridelek vina lahko razdelimo v dve skupini, in sicer v skupino tipičnih vin in v navadno vino. Količinsko prevladujejo navadna vina, čeprav je pri znanih 117 tipičnih vin, od katerih jih je l'.i samo v Piemontu. Med tipična vina spadajo med drugim vermut iz Torina, Maršala i/. Trapanija in Palerma, potem različni mo-škati, burgundci (pinot) itd. Kar se jakosti vina tiče, kažejo največ stopinj Mali-ganda vina z juga in otokov. Po jakosti sledijo vina goriških Brd in obronkov iz Brd v ravnino. V teh krajih marsikatero leto beležijo prave rekorde, kot n. pr. letos, ko so bila ugotovljena vina s 16 in s celo 17 stopinj Maliganda. Take odstotke dajejo odbrani kultivarji na zmerno opočnih tleh. Za našimi vini pridejo po jakosti na vrr.to vina iz Piemonta. Ostala italijanska vina pa so šibka in v velikem trikotu Padske ravnine dosežejo prav redko 10 stopinj Maliganda; večkrat samo 8 ali pa še ce,o manj. V zunanji trgovini zavzema prvo mesto Francija, ki izvozi letno nekaj nad Z.5 milijona hi vina, večinoma šampanjca. Italija izvozi letno okoli 2 milijona hi, od katerih 25-30.000 hi šumečih vin in okoli 350.000 hi vermuta. Največ italijanskega vina gre v Švico in v Zap. Nemčijo. Notranja po trošnja vina v Italiji se nekoliko dviga in mogoče se bo še bolj, ko bo med državljani prodrla zavest, da je v prodaji izključne-le tako vino, ki je bilo napravljeno iz jagod. ostali dve številki, doibimo obliko 1 : 2 : 1.5 kar pomeni, da je v gnojilu na vsak kg dušika po 2 kg fosforove kisline in poldrug kg kalija. Obe naslednji številki sta višji kot prva. V zadnjih letih so se navedene številke znatno spremenile in danes je naj višja prva, tista, ki v sestavljenem umetnem gnojilu predstavlja odstotek dušikn. zred 10-15 leti je veljala za ZDA oblika I : 2.1 : 1, danes pa 1 : 0.9 : 0.8. To pomeni, da porabijo v ZDA danes največ dušika. Isto pot gre tudi Italija, kjer se je v zadnjih letih razvila močna industrija umetnega dušika. V umetnih gnojilih pa je dušik še vedno najdražja snov. Podoben pojav je danes v prehrani. Ljudje hočejo uživati predvsem beljakovine - proteine, in to živalskega izvora, zaradi česar se dviga povpraševanje po mesu. Bistvena vsebina beljakovin pa je dušik, tako da z večjo porabo dušika za gnojenje ustvarjamo večj^ količine beljakovin v prehrani. Dobri izgledi za svilode Industrija izdeluje vedno več in lepših vlaken za perilo in obleko, a kljub temu se je zadnje leto tudi naravna svila .prav dobro odrezala. Opaža se, da ljudje še nadalje cenijo dobre lastnosti prave svile ;r. radi kupujejo mnoge predmete iz naravne svile. V Italiji se je reja sviloprejk skrčila na komaj 1/5 količine iz ugodnih let; a bo verjetno letos zopet nekoliko narastla. Medtem ko so v prejšnjih letih prodajali svilode po 700, 600 in celo po 500 lir za kg, predvidevajo letos ceno 1000 lir za kg svežih zapredkov in na podlagi te - cene sklepajo pogodbe že sedaj, ko murva še ni niti ozelenela. Rejo sviloprejk so v Italiji v zadnjih letih znatno izboljšali. Predvsem so že mnogo prejšnjih murv nadomestili z japonsko sorto kokuso. Zamenjali pa so tudi seme in drnes gojijo že skoraj 100% samo japonske, pasmo belih križancev, ki dajejo povprečno po 93 kg svežih zapredkov iz vsaicc onče semena. žal ie naše kmetijstvo oziroma gospodinjstvo že skoraj popolnoma izključeno iz te domače industrije, medtem ,ko bodo v sosedni videmski pokrajini in v okolici Trevisa gojili več onč kot lansko leto. Reja sviloprejk v S'ovenskem Primorju (Jugoslavija ' je sicer živa, a do posebnega pro-cvita ne bo več prišla. r ; Naročnike, ki niso še poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava KDO bo nabral največ točk? (3. ugankarski natečaj NOVEGA USTA z nagradami) SKRITE KRIŽANKE (Vsaka križanka 5 točk) I Združili smo tri križanke hkrali in izbrali mora- _ le, katera definicija odgovarja prvi, katera drugi in katera tretji. 1. a) Zelo škodljiva snov, b) cerkveni praznik, c) nosi roge, 2. a) del pohištva, b) čok za sekanje drv, c) >_ izdelek iz ilovice, 3. a) | drevesni sad, b) ime neke tržaške mladinske revije, c) meč posebne vrste, 4. a) staro gledališče, b) cesta v mestu, c) sveta podoba, 5. a) nasprotno od zmage, b) dimnata rastlina, c) mesto ob Nadiži. a) E t- F + + A + D SKRITI RAČUNI (Vsak račun 5 točk) b) A E M x N 5 B E M N 6 M O 6 O = E A A M O D + G EC Ce pravilno izbereš za črke odgovarjajoče številke, se bo račun dobro rešil. SKRITI PREGOVORI (Vsaka rešitev 5 točk) 1. (a—b) + c + (d—e) + (1—g) + (h—i) + (j—k) + (1—m) + (n—o) + p + (r—s) + (t—u) + v + z + (x—y) = X a vodna vila v grškem bajeslovju, b ime italijanske književnice Negri, c -- bolečina, d vrhnje žensko oblačilo, e človeku najbolj podobna žival, f mrhovinar, g poganjek, h - čuvar, i sij, j = kruti rimski cesar, k , flccccgOJOUV- I preprosto ležišče, m beograjsko sindikalno glasilo, n privid, o čir, o pomladanski mesec, r = izdaja bankovcev, s == poslanstvo, t - glasbena drama, u daljše časovno razdobje, v = poteg z rezilom, z - čutilo voha, x tesno se prilegajoča pletenina, y = ime slikarja Debenjaka, X misel grškega basnopisca Ezopa. 2. (a—b) i c—d) + e + f + g + (h—i) + (j—k) -t- (I—ni) -f- (n—o) + p i (r—s) + t + u + (v-z) = X a maska, b = slap Savinje pod Okrešljem, c = večje mesto v Estoniji, d = poseben položaj v šahovski igri, e nepavrnjen znesek, f = znamka italijanskih kamionov, g = pijača starih Slovanov, h bralec, i človek, ki s svojim življenjem jam- či za kaj, j jugoslovansko obmorsko mestece, k francoski naturalistični pisatelj, 1 = glavno mesto sultanata Omana v Arabiji, m električna morska riba, n doslužen vojak, o primorska črnina, p — podoba, r Turek, s — starejši slovenski pesnik, t = veletok v Italiji, u - Znanost, v = častni naslov, z veliko mesto v Rusiji, X misel švedskega pisatelja Ekstroema. KONEC NATEČAJA Vse reševalce naprošamo, naj rešitve pošljejo do 19. aprila lt. K. Peta usede <> »Ze odhajaš, Rajko? Saj si sc ves premo- prijazno rekel: »Tudi jaz sem prepričan čen, odkar si prišel od gozdarjevih,« je da vam bo službeno mesto ugajalo. Odre-skrbno svarila sina gospa Prašnikova. Sin1 dil bom, da boste zaposleni v načrtnem se je pa le nasmehnil: j uradu. Delo z načrti je vedno bolj zanimivo »Sem se že preoblekel, mati, in končno kot njih izpeljava.« je vseeno, če pojdem zdaj ali jutri h go-j »prav hvaležen sem vam, gospod Lipič. spodu Lipiču, saj dež že tako ne bo pone hal.« V meni boste imeli dobrega sodelavca.« »No, če je dobra volja, je že polovico .• „ i - • i j r • doseženega. Ostalo bo prišlo samo po sebi.« ska zunaj.« Pomenljivo ga ie pog'edala m D 11 • r. •> j ■ ,, , . , -o • • i • • Ponudi je Ra|ku desnico: »V znak dobre- »Obleci vsaj plašč! Poslušaj, kako plju- vprašala: »Povej mi, kaj misliš o Dragici?« Njegov obraz se je za spoznanje pordečil. »Kaj naj mislim, saj že tako veš. Ljubezniva deklica je in zelo.« S temi besedami je hctel mater odpraviti. Ni mu še bilo na tem, da bi materi povedal, da se je že skoraj zaročil z Dragico, šlo mu je nekaj drugega po glavi in bi rad zadevo uredil. Zato je ubral pot proti tovarnarjevi vili. Dež je tako lil, da je bil 'kar vesel, ko je prišel na cilj. Prijazna služkinja mu je odprla. »Želite govoriti z gospodom Lipičem?« »Da — prosim. Moje ime je — Rajkj Prašnik.« »Prosim, odložite, gospod vas že pričakuje.« Nehote je gledal za služkinjo, tako zelo je bila podobna Dragici. »Lepo je, da ste držali besedo,« ga j? zbudil tovarnar iz premišljevanja. »Pa še pri takšnem nalivu... saj bi lahko počakali, da mine.« Rajko je odkimal: »Saj bi ne imelo pomena, ker bo tudi jutri deževalo. Sicer pa, če se človek za nekaj odloči, mora izvršiti brez odlašanja.« »Zelo pametno stališče,« je odgovoril gc- ga sodelovanja in ker sva oba iz istega kraja. Tu imam sicer samo poletno bivališče, a se čutim tukaj kot doma.« Besede so bile kar všeč mlademu inženirju. »Naša dolina je zares lepa. Šele daleč eri doma sem prav občutil to resnico.« »To boste občutili tudi, ko boste zaposleni pri meni.« »Saj ni tako daleč. Od časa do časa bom le mogel obiskati Tiho dolino.« »Seveda, pa še zelo pogosto.« Rajko je molčal. Misli so mu spet romale k Dragici. Kako bo srečna, ko jo bo obiskoval. »Službo lahko nastopite, ikadar vam je všeč. Rad bi videl, da čimprej, ker manjkajo nekatere moči,« je zaključil tovarnar. »Jutri zjutraj bom odpotoval, gospod li-pič. Stanovanje bom že kje dobil.« »Povejte tudi to načelniku osebja; on vam bo gotovo kaj našel. »Hvala lepa,« se je Rajko poslovil in je zapustil vilo, ne da bi se zmislil na gospodično Ani. Ona pa je mislila nanj. Videla ga je, ko spod Lipič. »Toda tu se ne bova pogovar- j je prihajal v vilo in je preudarjala, s kakš-ja!a, prosim.« Ko sta se usedla v tovarnar-1 no pretvezo bi potrkala na vrata pisarne. jevi pisarni, je Rajko nekaj časa molčai, potem pa je prišel takoj na dan: »Prepričan sem, da bom v vašem podjetju našel ustrezno mesto. Zato sem prišel.« Lipiču je ugajal ta kratki in točni način brez praznih besed. Nasmehnil se je ter Ničesar pametnega si ni domislila, vendar si je pripravila točen načrt. Zunaj je še močno deževalo, ko se ie preoblekla. Hotela je na vsak način dohiteti mladega inženirja in ga nagovoriti. Bo že tako uredila, da se bo zdelo, kot da ga je slučajno srečala. Dolgo ga ni iskala. Slutila je, da ga bo dohitela pri bregu. Res je ugledala Rajka, ki je stal spodaj ob reki. Premišljala je, kako bi se mu približala. Vse njene misli so bile pri njem. Rajko ni niti slišal njenih korakov, ker je reka šumela in je še veter začel tuliti. Inženir je strmel v vrtince, ki so odnašali zemljo in valili že tudi hlode po strugi. Morda bodo kmalu začeli tudi hiše rušiti. Ko je obrnil glavo navzgor proti strugi, je z grozo opazil človeka, ki je v vodi obupno otepal, da bi zgrabil za kaj trdnega. »Ani!« je od nekod zaslišal preplašen krik, ki je prevpil šumenje dežja in vode. Ne da bi pomislil, je inženir stekel proti vodi. Spotoma je vrgel plašč s sebe in je skočil v vodo. Že se je približal Ani, ki je z zadnjimi silami krilila z rokami. Zdaj ji je zmanjkalo moči. Voda jo je odnašali. Kiepko je plaval za njo. Dosegel jo je Pljuča so mu hotela počiti. Vendar je še z zadnjimi močmi zgrabil potapljajočo in jo potiskal k bregu. Začutil je tla pod no-gami. Izčrpan je bil. Glava mu je že omahovala. Še trenutek... kot v polsnu je slišal Lipiča: »V zadnjem hipu ste preprečili nesrečo. K sreči, da sem šel za vami.« Težko je so pel. »Ani, za božjo voljo, kaj ti je vendar?« V tem trenutku je pozabil na vse, kar jt bilo med njim in ženo ter to njeno hčerko. Sklonil se je nadnjo in kar olajšano je vzdihnil, ko je odprla oči in se je boječe nasmehnila. Rajko je tudi prišel k sebi in je stopil k tovarnarju. »Pomagajte! Hčerka ne more tiTTčaj ležati. Predvsem se mora preobleči.« »O, saj mi ni nič več, gospod Prašnik,« se je oglasila Ani in je vstala. Ljubeznivo je gledala svojega rešitelja. »Brez vas bi ne bila več med živimi. Kaiko naj se vam žah valim?« »Ne, nikar se ne branite,« se je tovarnar vmešal, ko je Rajko naredil kretnjo, kot da mu ni mar zahvale. »Zdi se vam, kot da ste storili samo svojo dolžnost.« (Dalje) Posvetilo se mu je, da imajo tudi njega za begunca, za človeka, ki je pobegnil iz sveta njihovih sovražnikov in se zatekel k njim. Pomislil je, kako naj starcu pojasni pomoto. Na kratko, s presledki, v katerih se je skušal spomniti primerne latinske besede, mu je razložil usodo odprave »Liberty« in orisal svet, iz katerega se je rešila. Starec se je sicer začudil, vendar pa ne tako, kot je Krushnik pričakoval. Očitno je bilo, da se je predstava o odpravi, ki se je zdela Krushniku in njegovim tovarišem fantastična, čisto naravno skladala z njegovo predstavo o svetu in vesoljstvu. Vendar ni več prikrival svojega veselja. Spet je priklical dekle in začela se je cela gostija. Drugi možje najbrž še niso doumeli, za kaj gre, vendar so zdaj vedeli, da se jim od tujca ni treba ničesar bati, in so se veselili tudi oni. Med banketom, kot je Krushnik sam pri sebi imenoval čudno gostijo v votlini sredi gorovja, je skušal še kaj več zvedeti od starega poglavarja. Toda zgodba, ki mu jo je oni pripovedoval v svoji čudni latinščini, je bila tako fantastična, da je Krushnik dvomil, da jo je pravilno razumel. Iz nje je sledilo, da se je že pred 522 leti zatekel iz sveta zunaj v to gorovje. S seboj je odpeljal svojo družino in še majhno skupino drugih ljudi, ki so se ime- K« Z* 27. novali »kristjane«. To bi kazalo, da ni šlo za beg kakega plemena, ki se je skušalo rešiti pred rasnim preganjanjem, ampak za skupino ljudi, ki se je odločila za umik v gorsko samoto iz idejnih, verskih razlogov, je razmišljal Krushnik. Na misel so mu prišli nekdanji Mormonci. Potemtakem oni »drugi« niso bili kristjani. To se je skladalo z rezultati, do katerih so prišli na »Liber-ty« z analizo radijskih oddaj z Zemlje. Kakšna je torej miselnost tistih ljudi, kakšno ideologijo so si ustvarili, v kaj verujejo? Neko ideologijo vsekakor morajo imeti, saj si ni mogoče misliti, da bi bil njihov idejni svet povsem okrnel, tudi če so se odpovedali krščanstvu. Iz vseh kotičkov spomina je strgal skupaj ostanke svojega nekdanjega znanja latinščine in zastavljal starcu vprašanje za vprašanjem, vendar si je iz posameznih kamenčkov njegovih odgovorov le težko sestavljal mozaik določene predstave o tem človešvtu tam zunaj. (Dalje) ŠPOHTNIPREGLED O LETOŠNJI KOLESARSKI SEZONI V EVROPI Van Looy brez tekmecev! Svetovni kolesarski prvak Belgijec Rik Van Looy se namerava letos udeležiti vseh pomembnejših dirk in upa, da bo dosegel vrsto zmag. Vsi strokovnjaki soglasno trde, da je Van Looy trenutno nepremagljiv na ravninskih dirkah. Letos je že zmagal na etapni dirki po Sardiniji, kjc.r je bil njegov resni tekmec le Italijan Ronchini. Po uspešnem nastopu v etapni dirki Pariz-Nica (zmagal je Planckaert, kateremu je pomagal prav Rik Van Looy) in ne preveč blesteči dirki Milano-Sanremo (vsi so tekmovali proti svetovnemu prvaku) je Rik Van Looy prepričljivo zmagal v dveh do zdaj najpomembnejših belgijskih dirkah: Gand-Wegelgem in dirka po Flandriji. Čeprav so sc proti njemu združili vsi o-stali kolesarji, je Van Loov z lahkoto zapustil glavnino in obakrat dospel s precejšnjim naskokom sam na cilj. Rik Van Looy nastopa v zelo močni ekipi, sestavljeni iz izkušenih in hitrih kolesarjev, ki ga molče poslušajo in ubogajo. Ti so Planckaert, Schro-ders, Sorgeloos, Post in Van Tongerloo ter Forč, Van Daele, Van Geneugden, Impanis, Desmet, Ba-ens, Van Esi, Bona. Vandecaveye in Zilvcrbe.rg. Ni postave na svetu, ki bi bila močnejša od ekipe Fae-ma. Med dirko postavlja Van Looy svoje kolesarje na prava mesta, v določenem trenutku pa prevzame sam iniciativo, ki se skoraj vedno zaključi z zmago. Le v letošnji dirki Milano-Sanremo so dru- imeli glavno besedo in tako je Van Loov, potem ko so ga obkolili z vseh strani, položil orožje. Maščeval pa se je. v naslednjih dveh tekmah v Belgiji, kjer je dosegel dve pomembni zmagi. Kakšne načrte ima Van Loov? Ker rad zasluži, tekmuje tudi na dirkališčih, zlasli v šestdnevnih tekmah, na katerih skoraj vedno doseže, končno zmago in s tem lahko vloži v banko precejšnjo vsoto denarja. Van Looy je že leta 1959 dosegel vrsto zmag v začetku kolesarske sezone (dirka po Sardiniji, po Vzhodu in po Flandriji) in nato nadaljeval svojo zmagoslavno pot. Letos upa, da se bo to ponovilo. Posebno pri srcu mu je dirka »Valonska puščica«, računa, da bo zmagal tudi na dirki Liege-Bastogne-Liege. Nastopil bo nadalje na znanih etapnih dirkah Giro dTtalia in Tour de France. Najvažnejša je zanj seveda dirka za svetovno prvenstvo. Van Looy meni, da so njegovi resni nasprotniki le naslednji kolesarji: Ancjuctil, Poulidor, Van-nitsen in De Cabooter. Belgijci so tudi letos najboljši kolesarji. Dacms, Molenaers in Proost so osvojili prva tri mesta v znani dirki Milano-Sanremo. Vanderberghen je bil prvi v znani dirki V.N. Monaka; zmage so pa dosegli tudi nekateri še malo znani belgijski kolesarji, kot n. pr. Rentmeester (Kurne-Bru\clles-Kurne), De Middeleir (Hct Volk), Van Vaeremberg (dirka po llamskih pokrajinah) ter Hermans (Hesbaye). Belgijskih ekip je kar precej in vse so zelo močne. To velja zlasti za ekipo Van Slenbergen (Van Stenber-Sen, VVouters, Janssens in Joosen) in Groenc-Leeuvv (De Middeleir, Claes, Damulder, Vannitse.n in Nemec Junkermann). Dobre so tudi postave Mann (Kerkhove, Luyten, Van Est in Meuleman) in Li-bertas (Damen in Vlaeyen). Ne smemo prezreti dejstva, da precej belgijskih kolesarjev tekmuje v ita-*'janskih ekipah. Za ekipo Carpano nastopajo: Van Aerde, Molenaers, Proost in Couvreur, za postavo Philco nastopajo Daems in Hoevenaers itd. Nekdanji vrhunski italijanski kolesarji so v zadnjem času skoraj popolnoma odpovedali. Med tem časom pa so se pojavila nekatera nova imena, ki dobro obetajo. Najbolj zanimiv italijanski kolesar je sedaj mladi in bojeviti Bailetti, ki je bil že. na tem, da zmaga v drki Milano-Sanremo (Daems ga je dohitel le na koncu). Bailetti se je zato maščeval s Prepričljivo zmago v dirki Nica-Genova. Bailetti Je zmagal tudi dve etapi v dirki po Sardiniji. Drug dober italijanski kolesar je Carlesi, ki je zmagal eno etapo v dirki po Sardiniji in uspešno zaključil tekmi Sassari-Cagliari ter v N.V. Rimaggio. Zatem Je treba omeniti Sartija (dirka po Kalabriji in Cri-•erium Cotignola). Balmamion pa je bil prvi v dirki Milano-Torino in Ciampi v dirki po Kampanji. Častno sta se izkazala še Ronchini in Adomi. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, Italija ima kar enajst ekip, ki jih sestavljajo skoraj sami italijanski kolesarji. Najmočnejša ekipa je Carpano, ki jo zastopajo Bailetti, Defilippis, Balmamion in Conterno ter štirje Belgijci. Zelo močna ekipa je tudi Philco, ki je osvojila več pomembnih zmag. Za Philco tekmujejo: Belgijca Daems in Hoevenaers ter Italijani Carlesi, Ciampi, Adorni in Brugnami. Odlikovala se je tudi ekipa Ghigi, za katero nastopajo Ronchini, Sarti in Baffi. Za to postavo tekmujejo tudi odlični Španci Suarez, Soler in Galdeano. Dobro postavo ima Gazzola (Luksemburžan Gaul, Švicar Moresi ter Italijani Sabbadin, Bruni, Cestari in Magni). Od ostalih ekip omenimo le njihove najboljše kolesarje: Moschetieri ima Ncn-cinija in Pambianca; Legnano Battistinija, Massi-gnana in Fontano; Molteni Zambonija, Chiodinija in De Rossa; S. Pelleerino Bona, Fontano in Mo-serja; Rossi Ciollija, Giustija in Ranuccija; Atala Tacconerja; Torpado Favera, Giustija in Liviera. Francozi so se letos sprli z Italijani in zato se niso udeležili italijanskih dirk. Francozom ni pogodu način, kako Italijani prirejajo tekmovanja in vabijo tekmovalce. V največji dosedanji francoski dirki je zmagal Groussard, medtem ko je Poulidor zmagal v dirki Ronda Brignoles. Dve zmagi sta dosegla Darrirrade (Ronda Carneval) in Anastasi (Ronda Aix en Provence). V V.N. Monaka je bil prvi Fournier, medtem ko je v V.N. Cannesa zmagal Nemec Altig. Katere so francoske ekine? Najmočnejša je ekipa St. Raphael-Helyett. ki se lahko kosa s Facmo. Francosko ekipo sestavljajo: Anquetil, Annaert, Everaert, Graczvk. Stablinski, Nemec Altig ter Nizozemci De Roo, Gcldermans in Stolkcr. Za to ekipo tekmuje tudi Anglež Elliot. Druga po moči je Mercicr, za katero nastonaio Poulidor, Gainche, Bcuffeuil, Ca-zala in Belgijci Acrenhouls. Schils ler Vanderber-fhen. Andrc Darrigade tekmuje za ekipo Leroux-Gitane. Z niim sodelujejo Forestie.r. Ncd^llec, Novak. angleški vztrajni kolesar Simpson, Nizozemec De Haan in Nemec Wolfshohl. Močne ekipe so še Liberia (Anglade. De Cabooler. Delberghe, Milesi in Van Va^renbergh), Pelforth-Sauvatre (Fournier, Le-febre, Groussard. Mahe in Vermeulin), Pcueeot (Ce-rami, Picot, Pipelin, Le Menne, Schoubben) in Mar-anat (Anastasi, Bouvct, Ducard in Novales). Španci so letos dobro začeli sezono, kar velja zlasti za mladega Manzana, ki je zmagal v več dirkah (Monaco - Mont Agel, V.N. Anlibes, V.N. Sierand I in BordeauK - Saintes). Bahamontes je porazil Man-zana v tekmi Vzpon Mont Faron. Pomembni zmagi sta dosegla Momene (dirka po Andaluziji) in Man-zancque (dirka po Vzhodu). Španci tekmujejo za ekipo Ghigi ter za postavi Ferrys (Perez Frances in San Emetrerio) in Kas (Segu, Gabica in Morales). Nemci in Nizozemci nastopajo v različnih postavah, kar velja tudi za ostale, kolesarje drugih manjših držav. Poleg dirke za svetovno prvenstvo (2. septembra v Salo, Italija) in etapnih dirk Giro d’Italia (18. maja od 9. junija )in Tour de Franos (24. junija do 15. julija) so letos na sporedu tele pomembnejše dirke. Ta mesec bo več važnih dirk v Belgiji in Italiji. Omenili je treba tudi znano dirko Pariz-Roubaix in etapne dirke po Španiji, Nemčiji in Belgiji. Maja meseca bo v Franciji precej dirk, in sicer: V.N. Peugeot. Criterium Polymu!tipliee, 4 dni Dunkeri]ue in V.N. Midi Libre. V Belgiji bodo naslednje dirke: Liege-Bastogne-Liege in Valonska puščica, v Italiji dirka po Romagni in v Švici dirka za prvenstvo Zuricha. d. t. te kulturnega življenja GRŠKA IN JUDOVSKA KULTURA — ISTEGA IZVORA? Prof. C.vrus Gordon z ameriške univerze Brand-eis je postavil tezo, da izvirata stara grška in izraelska kultura iz istega semitskega vira. Do tega zaključka je prišel na osnovi dveh arheoloških odkritij o jeziku, ki so ga v davnem času, to je v dobi kulture Minos, govorili na Kreti. Po mnenju profesorja Gordona sta ti odkritji celo važnejši za zgodovinarje, kakor pa rokopisni svitki z Mrtvega morja. Profesor Cyrus Gordon vodi študijsko sekcijo za sredozemske kulture na univerzi Brandeis ter se je udeležil že številnih raziskovalnih arheoloških odprav na Bližnjem vzhodu. Leta 1957 je vzbudil pozornost znanstvenih krogov po vsem svetu s študijo, v kateri je dokazoval, da so nekateri starodavni napisi, ki so jih našli na Kreti, semitskega izvora. Zdaj je naznanil ,da je prišel do spoznanja, da je ta nekdanji jezik, ki so ga govorili na Kreti, feničanski. Feničani so bili semitski narod morjeplovcev, ki so odigrali zelo važno vlogo na Sredozemlju .Na osnovi tega odkritja je razvozlal profesor Gordon tudi jezik dobe minos na Kreti. Tudi la jezik je feničanskega izvora, čeprav so napisi v grški abecedi. Mnogi učenjaki so doslej menili, da teh napisov ne bo mogoče nikoli razvozlati. Ti dve odkritji jasno dokazujeta, kot pravi profesor Gordon, da so bili Feničani na Kreti pred Grki. Grška in judovska kultura sta tako veji z islega kulturnega debla. To deblo je predstavljala kultura, ki je v minojski dobi obsegala vse vzhodno Sredozemlje, od Grčije do Palestine. Po mnenju učenjakov je trajala okrog 3500 let, približno do leta 1100 pred Kristusoim. Po tej tezi profesorja Gordona je torej teorija, češ da sta se grška in judovska kultura razvijali naodvisno druga od druge, napačna. m UPORABA LIMONE V RAZLIČNE NAMENE Ste se morda že kdaj vprašale, zakaj vse nam služi ta sadež? Odgovorov jc mnogo, ker limono zaradi njenih dobrih lastnosti lahko uporabimo v najrazličnejše namene; bodisi, da izkoristimo njen sok, kakor tudi njeno lupino. Ugotovljeno je, da vsebuje limona mnogo vitamina C. Ta je eden glavnih vitaminov, ki jih potrebuje naše telo. Pomanjkanje vitamina C povzroča hudo bolezen škorbut; a tudi slabokrvnost, zobna krvavitev in spomladanska utrujenost so lahko posledice pomanjkanja omenjenega vitamina. O »spomladanski utrujenosti« govorimo zato, ker jo občutimo predvsem spomladi, ker smo v zimskih mc-secih uživali premalo tega vitamina. Da se izognemo omenjenim nevšečnostim, skušajmo dati našemu telesu zadostno količino vitamina C, ki ga dobimo, kot smo že rekli, največ v limoni. . Limona ugodno deluje tudi na kožo, ker jo po- j živi in očisti. Priporočljiva je predvsem, kadar je koža obraza medla in utrujena, ker ji vrne izgub- ■ ljeno svežino in barvo. Uporabljajo jo tudi za beljenje polti in omiljenje rjavih peg na obrazu. Za čiščenje obraza lahko zvečer uporabljate mešanico, ki ste jo sestavile iz Vi litra mleka in soka polovične limone. Ce nameravate kam iti zvečer in je vaša koža postala po delu krhka in utrujena, vam bo v pomoč sledeča mešanica: 10 dkg medu in prav toliko limoninega soka. Pustite mešanico V\ ure na obrazu in si jo nato izmijete z mlačno vodo. Vaš obraz bo na ta način spočit, njegova koža bo zopet sveža in gladka. Ako niste, zadovoljne s svojimi rokami, ker so ostali na njih madeži zaradi kuhinjskega dela, ki jih na noben način ne morete odstraniti, poslužite se koščka limone in drgnite si z njim roke toliko časa, dokler ne postanejo zopet lepo bele. Tudi vaši nohti bodo bolj čisti in utrjeni, ako jih boste od časa do časa drgnile z limoninim olupkom ali pa jih potisnile v limonino meso. Limona odlično pomaga pri shujševalnih kurah, vendar ne smejo pretiravati s kislobo tiste, ki imajo občutljiv želodec. Uporabljajo jo pri vseh vrstah dietne hrane kakor tudi kot začimbo, k solatam, surovemu sočivju, mesu in ribam. Izogibajmo pa se čistega limoninega soka, in ga uživajmo pomešanega z. vodo in sladkorjem, ako ga hočemo uporabiti kot pijačo. Nešteto je še namenov, za katere, nam ta sadež služi, a omenila sem vam le glavne, ki lahko pridejo iz dneva v dan v poštev. Ondina n. ” y O S-I • rH 1-1 > TJ ^ o O " > oj ra rt ^ O bfi— C o OJ ■5”a s C TJ " 8 « 5ag- C p E « 1.2 ° ■als* n> P N TJ ca ca ca .PH- >V) Jh >o >u G 'g K* O ca la G 4) rt c •n OJ •*-*» G D. ca N 4) c/J bu OJ 3 ca G "l-i C/J 1 d ca •S « ni ■ ■2 9 oi -G ^ • c « ^ 2 •—> oj £ 1 a- & o jy ? ^'c o O rt T3 •—> bfi o - N M (TJ O T3 ‘Cj « V O ^2 rt D N ^ Cj E (/j o o ^ c ca u> u rt O > ^ u o ca v* N * j ca c - >N i, O, V • ' t» — : c w ca I 9 ^ i c X.P i C n 5J ^ o ca' OJ c/) N T3 J2 2 .2,. ca ^ i U .O J ' >n ca' O 3 >N 1 -O jp 5 oj c >H . ca > r? >N o o 3: Gfi Xi * ' *0 _ > OJ >u ca tu ca M ^ N "—1 TJ •S «•“ S c TJ . TJ 3 - n ca o . 4) c c .2i •§ S ca ca N ►> .U Qj •g ca o !/i ia i/i G _ Gl) O >o ca ci> c o > c c ^«s:s .Si. c ‘u ca •h ca 'M •>* gj > s. a C3 C 71 , n -a - -c -ca o -c — T! ►h > O 3 C TJ »O OJ o o g TJ ca O TJ r±4 g. C *» O •-* _ G ca ca jd tj 2 » . iž »p o 5 ti II _ m "H ■“■ O Kfl •* n (/) p 3 c r 4» -G £ 2 & .2, n S > P q S73 (U (U O 53 D -I E O