144. številka.
Ljubljana, četrtek 26. junija.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan, itviomsi ponedeljku in dneve po praznifciii, ter ve;;r po posti p> -jemaii, za .vhiru-ugersK« dežele za .jem .ufu 16 £o.d., za pot Ima 8 go..i.. M četrt iBta 4 goiJ. — Za Ljubljano brez pobijanja ua dom za oelo leto 13 goi<i., M č »trt Ifta 3 goid. 30 kr., za en meuoc I gola! 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za in-.-soc. 30 kr. za četrt. leta. — Za tuje dežele sa celo letn 20 golrt.. za pol lf ta 10 gold. — Za goipode učitelje na ljudskih šolah in za dijake voljA znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ćttr. leta 2 g<Md. 50 kr., po pošti pnjenian za četrt ieta 3 goid. — Za oznanila se plačuje od četiri-
»topne petir-vrsto 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiaka, 5 kr. &e so dvakrat in 4 kr. če so trt- ali večkrat t:3ka. Vsakokrat sa plača štuuipol^ za 30 kr, DoDiBi rai aa hvnle frankirati. — Hokoni&i so no vr.irtAio. — ITr«dništvn !n v T iti^'ii-ii n» o*\t. v ..
0;>
Dopiai raj so izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubi faii na celov£,si cesti v Tavčarjevi"hiši „Do-ol Evropa", ravništvo,  na katero naj se blagovolijo posipati naročnino, reklamaciju, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni1* v Tavčarjevi hiii.
V IJia1»ljillii 25. junija.
Protivniki naše .slovenske narodnosti, vulgo nemškutarji, .so imeli, kakor smo že omenjali, 24. t. m. shod svojega društva, ter so postavili svoj osredni volilni odbor za Kranjsko. Dr. S upanje pri tej priliki povedal, da so nemškutarji že na veliki ponedeljek, ko so volilno reformo z jedjo in pijačo praznovali, svojo organizacijo začeli. Ta obstoji v tem, da se poleg središčnega odbora tudi uemškutarski pobodbori osnujejo, ki po vseli volilnih okrajih na Kranjskem nemškutarske kandidate postavijo. Na nasvet dr. Uudolfa so potem odborniki „kon-stitucijonalnega" društva sami sebe postavili za centralni odbor ustavoverue stranke. Ta odbor se sme pomnožiti. — To je tedaj dozdanja priprava in organizacija naših protivnikov v kranjski deželi.
Kakor vidimo, nemškutarji nič posebnega plana nemajo, in jim delo nič kaj vspešno od rok ne gre. Njihova organizacija je gol plagijat naše narodne, in po večjem je le na papirji, ker oni na deželi uc najdejo niti toliko osob, da bi volilni pododbor sestavili. Ker tedaj stvari poznamo mi, bilo bi tudi za nemškutarje morda boljše, ko bi jim bil g. dr. Supan kar naravnost povedal: gospoda, naši pododbori in naša stranka je samo na papirji, naši pododbori so samo c. kr. okrajni glavar s svojimi briči in odvisnimi in poleg tega še pol tucata glav, po deželi raztresenih; naš osrednji odbor jo pat deželna vlada v Ljubljani; brez birokracije!
spredaj in zadaj ustavoverna stranka na Kranjskem jutri umrje. In njegovi privrže-liilvi bi mu }>rav dali in rekli: hvalena bodi c. kr. birokracija,   ki nas še j»o konci drži.
Le-ta birokracija mora v zvezi z raztresenimi nemškimi usoljenci in usiljenei ter z onimi domačimi elementi, ki drže več na tujo nego na narodnost svoje matere, -letos posebno moč v sebi čutiti, ker jmstavlja v v s e h okrajih kandidate. V nekaterih okrajih na Dolenjskem utegne vslcd tega do ostre borbe jiriti in trebalo bi pač na naši strani narodnega edinstva, ne pa onega fanatizma, ki je — izvrgši se iz strogo narodnega kot vse slovenske frakcije obsegajočega programa v novi nemški „pravni", — postavil naši narodni reči smrtno škodljivo načelo „Noviško": „rajši nemčurja nego liberalnega Slovenca". Možje teh načel bodo pač pred volitvijo morali precej popustiti, t. j. na svoj „kavdinski jarem" pozabiti, če ne doživc veselje, da bodo res imeli „rajši ncmčnrja" — a potem se pa morajo odkrižati narod-njaštva. Kakor smo že rekli, ne obupamo, da do take slovenske edinosti tudi pride in da je tega treba, kaže nam početa organizacija nemškutarjev.
Občni zbor delničarjev „Narodne tiskarne."
(Konec.)
Društveni blagajnik g. Peter Grasselli poroča potem o denarnem stanji del -niškega  društva   in  bere  najprej sledeče
pismo upravnega odbora do pregledovalnega
odseka :
Progledovalni odsek ima po §. 24. pre-tresovati letni račun, bilanco in nasvete o razdelitvi dobička, ter o tem občnemu zboru poročati.
Prvo upravno leto obsega po pravilih §. 26. dobo od dne ustavljajočega društva do 31. decembra 1872. Ta določba sprejela se je v pravila, ker se nij mislilo, da bo društvo moći še le 14. septembra 1872 ustanoviti se in da bo začetek društvenega delovanja v Ljubljani tako težaven. Ker fabrikanti črk nijso spolnih pogodbe, t. j., ker so naročene črke namestu oktobra meseca 1. 1. izgotovili še le letos meseca januarija in februarija, prisiljena je bila ljubljanska tiskarna, delati skoro samo z izposojenimi črkami mariborske tiskarne, tako da ste bili obe tiskarni v zadregi. Prava društvena delavnost začela se je zato stoprv z novim letom, in ker so se lani prav za prav le priprave delale, nij mogoče za čas pred novim letom sestaviti bilanco v pravem pomenu. Stanje društveno in posebno promet delniškega kapitala pa je popolnem razviden iz letnega račnna. Upravni odbor obžaluje, da letni račun nij bil prej izvršen; žali bog; to nij bilo mogoče, ker društvo pri vsestranskih pohlevnih razmerah ne razpolaga s potrebnim številom delavnih moči za take slučaje.
Z ozirom na to, kar je zgoraj bilo navedeno, je upravni odbor te misli, da se čas društvenega obstanka do 31. decembra 1872.
Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesni.
(Spisal prof. dr. Gr. Krek.) (Dalje.) V.
Izrekla se jo v tem listu od čestite strani želja, naj bi se pri izdaji tudi naštele in tolmačile manj znane besede. Za-gotovljam, da se nij nikdar na to mislilo na leksikalne znamenitosti se no ozirati, — a odkar sem se odločil po do zdaj razjasnjenih načelih uredovati, je preziranje be-sedovja čisto nemogoče. Kjerkoli setu pokaže beseda, katera je zdaj v narodnem govoru ali v pismu nenavadna, ali celo nepoznana, jo bode treba v pridjanem slovarčku zabilježiti in krače ali širše tolmačiti. Obširniša bodo razlaga pri besedah, katerim je še le po natančni etimologiji mogoče točni pomen določiti, obširniša tudi tam, kjer je moje tolmačenje z dozdan-jimi uavskriž.
Naj omenim za drugi slučaj en primer na temelji starinske pesni, natisnene v
„Slov. glasniku" XI. str. 201 in dubovito razjasnene po Davorina Trstenjaku v 27. tečaji „Novic". Tam med drugim tudi beremo te-le vrstice:
„Drugič piska, zaroži,
Drug služabnik tu stoji;
Kaj se, kaj se po svot' godi?
Nam razloži služabnik ti.
Jaz pridem iz druge dežele,
Kjer Pol k o nji so doma
Za vojske navajeni,
Kot blisk so umi in strasni;
F o s o g I a v e uganj aj o
Ki nič človeškega ne vodo."
Kdor „Polkonje" z učenim Trstenjakom slovenskemu in slovanskemu bajeslovju pripisuje , bi za dotično besedo v slovarji nekako zapisal: Polkonji = slov. bajeslovna bitja, pol človek pol konj, podobna grškim Kentavrom in s taro indijski m Gandharvam. — Jaz tega storiti ne morem, ker sem se prepričal, da smo ta bitja od drugod si i/posodili, liesedi „polkonj" sami na sebi iz jezikoslovnega stališča nij nič oponašati ; ali za bitje, koje pojem izražuje, iščeš po vsej slovanski mitologiji zastonj zdatnih analogij. Le v ruskih starejših sj)omenicih nahajaš redko  nekega  P o 1 ji a u a ,  a samo v
spisih, kojih snov nij ruska lastnina, ampak romanskih narodov, vzlasti italijanskega. Italijanski izvirnik pa ima na vseh dotičnih mestih Pulicane in razlaga to ime z besedami: „era costui mezo uomo e mezo cane; cauo era dal mezo in giu, o uomo era dal mezo in su." — To so pa tudi edina mesta, kjer se o teh bitjih govori, — najboljše znamenje , da slovanska mitologija nema pravice do njih. S Polkonji in Pesoglavci so se slovanska ljudstva seznanila še le po onih srednjevekih ptujilt spomenicib, katerim na čelu stoji roman o Aleksandru velikem iu o trojanski vojni, slednja so vc da uc po Homerovom, ampak jjo sporočilu poznih zgodopiscev. Iz knjige so šle te in enako pripovedke tudi v narodova usta in se jo kak ostanek časi ohranil med drugim narod uim blagom, kakor n. pr. v ravno navedeni narodni pesni, v kateri se je med domače bajeslovno zlato tuja primes vrinila. — Tako sodim o naših „Polkonjili" in „Pesoglavcik" ; ako hode trebalo, se izjavim na drugem mestu o istem vjjrašanji obširniše, ker za vsestransko dokazovanje tukaj nij prostora. — (Konec pri h.)
leta ne more smatrati kot upravno leto, ampak kot doba, v kateri se je ustanovljenje društva pripravljalo.
S tega stališča upravni odbor oziraje se na §. 217 trg. post. nasvetuje, naj se delničarjem, kateri so leta 1872 svoje delnice vplačevali, v smislu pravilnih določeb 1. dan novembra letos izplačajo 5% obresti od vplačenega denarja  po razmeri vplačil.
SI. pregledovalni odsek naj to poročilo oziroma te nasvete blagovoli v pretres vzeti in o njih sklepati.
Upravni odbor." Na to pismo je pregledovalni odsek odgovoril upravilnemu odboru :
Pregledovalni odsek je poročilo slavnega upravnega odbora   na  znanje  vzel in pristopi  z ozirom  na okolnosti,   katere si. upravni odbor navaja,  odborovim nasvetom pristavljajo, naj   se letni račun za 1. 1872 izroči  v  presojo   pregledovalnemu odseku, kateri bo prctresoval bilanco za leto 1873. V Ljubljani 21. junija. Pregledovalni odsek „Narodne tiskarne." Dr. Alfons Moše,  Luka Tavčar, Prof. Va-lenta.
G. Grasselli potem bero poročilo dohodkov in stroškov delniškega društva.
Prične se obširna debata, v kateri je govorilo mnogo delničarjev. G. dr. Poklu-kar graja, da za leto 1872 nij prave bilance in da bi se koncem leta lehko bil napravil inventar črk v ljubljanski tiskarni. G. faktor Kovač ugovarja, da je tačas bilo v ljubljanski tiskarni po največjem iz Maribora prevaženih Črk, tedaj IoČenje skoraj nemogoče.  G. Klavžar želi, da bi se
v prihodnje poročilo o društvenem delovanji že osem dni pred občnim zborom vsakemu delničarju poslalo. G. Grasselli reče, da pravila tega ne zaukažejo, da pa bode upravni odbor gotovo to željo rad izpolno-val. Kaplan K lun najde povsod nered (nemir in hrup), in želi sklicanje izvanrednega občnega zbora. G. dr. Vošnjak odgovarja, da nij nobenega nereda; letos pa se bode vsakako še en občni zbor sklicati moral, ker se nasvetujejo premembe v pravilih, po kojih bi se število upravnih odbornikov in udov pregledovalnega odseka zmanjšalo. Potem odstopi sedanji upravni odbor in se ves na novo voli. G. prof. Zupan iz Reke stavi predlog: Naj se skliče izredni občni zbor „Narodne tiskarne" meseca septembra tega leta. G. Grasselli podpira ta predlog, ker se tačas lehko predloži bilanca, tudi za prvo letošnjo polletje do konca junija. G. Zupanov predlog je bil enoglasno sprejet in s tem dolga in deloma ostra debata končana.
Tretja točka programa „ Nasvet o izdaji druge serije delnic," se odloži do prihodnjega občnega zbora.
Potem so bile volitve v upravni odbor in pregledovalni odsek, katere izid smo že naznanjali.
Predlogi upravnega odbora o spremembi nekaterih toček pravil so se veČjidel sprejeli; samo število upravnih odbornikov se po predlogu gosp. Nolli-a na deset zniža, od katerih mora pet v Ljubljani stanovati, in da mora upravni odbor vsaj vsako četrtletje eno sejo imeti.
S tem je bil dnevni red končan.
G. Klavžar paše predlaga, naj občni zbor sklene, da se postavi na dnevni red prihodnjega občnega zbora: Delniško društvo „Narodna tiskarna" naj ustanovi t Gorici, kadar mu bode mogoče, filijalno tiskarno."
G. Grasselli omenja, da v formalnem oziru sklepa nij mogoče, da pa upravni odbor mora po pravilih vsak po katerem koli delničarji o pravem času njemu naznanjen svet staviti na dnevni red prihodnjega občnega zbora.
G. prof. Zupan predlaga, naj občni zbor izreče hvalo prejšnemu predsedniku g. dr. Kazlag-u. Zbor pritrdi, kakor tudi nasvetu g. Grasselli-a, da zbor izreče hvalo g. Emilu Gutman-u, kateri jo bil stopil iz upravnega odbora in bil vedno marljiv in delaven v društveni prid. G. Kapoc opominja na rodoljubnega rajnega Antona barona Cojza, kateri je eden prvih bil, ki se je zanimal za ustanovljenje „Narodne tiskarno." Zbor kliče slavo ncpozabljivemu rodoljubu.
G. predsednik sklene potem občni
zbor.
Politični razgled.
Kotrttitje flHČ4kl<k.
V LJubljani 25. junija. Minister Stvvinitijt' je razposlal ukaz, po katerem se že za šolsko leto 1873/74 morajo napraviti pripravljajoči razredi (Vor-bcreitungsklassen) na nekaterih učiteljskih iz-obraževališčih, ki so zdaj od učiteljskih pripravnikih slabo obiskana. Ti razredi so za eno leto. Sprejemajo se učenci ki so najmanje 14 let stari in so obiskali ljudsko ali
Cenilni okraj
Bruk na Muri . |
Konjic« m Šmarje
(Gornji grad, j Vrantiko, Celjfk in Laško . (
Nemški Landsborg . *| Feldbach    . .
Gradec (okolica) j
Gradec (mesto)
Hartberg
Judenburg Lipnica . Ljubno .
Liezen I. Liezen II. Ljutomer
Maribor .
Murava .
Ptuj   . .
Radgona .
Brežce (Kozje) j
{
Weiz . . . . Slovenji Gradec
I
Razredni predel
I. II. A B A
B I. II. E I. II. III. E I. II.
m. i. ii.
E L II. E E E 1. II. E I. II. E I.
n.
I.
u. III.
E
gld.
n n n
Razredne tarife za Štajersko od
(Obrok za reklamacije
		N	j i	v e						V r	t i				
I.	II.	III.	IV.	v.	VI.	VII.	VIII.	i.	II.	m.	IV.	V.		VI.	
18.50	14.50	11.—	8.—	5.25	3.20	2.10	1.20	24.50	18.—	14.—	10.—	__	_	__	_
11.50	8.75	6.—	4.25	2.60	1.80	1.—	—.—	19.—	15.—	12.—	8.50	__	_	_	
21.—	17.—	13.50	11.—	8.—	6,—	4.25	2.80	25.50	19.—	16.—	13.50	11".	—	S.	—
16.—	13.—	10.—	7.50	5.50	4.—	2.80	1.60	17.50	13.—	7.50		_	_	_	_
18.50	14.50	11.—	8.—	5.50	4.—	2.60	1.60	23.—	18.—	14.—	io!-	—.	—		—
16.—	11.—	8.—	6.—	4.—	2.40	1.40	__	19.—	13.50	9.50	-.-		_	__	
26.—	19.—	16.—	13.—	9.50	6.50	4.75	&10	33.50	28.50	23.—	19.—	16!	—	—.	—
18.—	14.50	11.50	8.50	6.50	4.75	3.20	1.80	21.—	18.—	14.50	—.—	—,	—	—	—
24.—	19.—	15.50	12.50	9.50	7,25	4.75	2.90	28.—	23.—	19.—	15.50	12.	50	—	—
26.—	19.—	16.—	13.—	10.50	8.50	6.—	3.60	40.—	32.—	24.—	19.—	14	50	9	50
19.—	16.—	13.—	10.50	8.—	5.50	4.—	2.50	25.50	20.—	16.—	12.—	8.	—	—.	—
16.—	12.—	9.50	7.25	5.50	4.—	2.80	1.60	16.-	12.—	8.—	5.50	— 1	—	—	_
28.—	21.—	17.—	13.50	9.25	4.75	—.—	—.—	55.—	42.-	32.—	24.—	18i	—	_	—
19.—	16.—	13.—	10.50	8.—	5.50	4.—	1.80	24.-	19.—	16.—	13.—	8.	_	_	_
13.—	10.50	8.—	6.—	4.50	3.20	2.10	1.—	19,—	16.—	13.—	9.50	5.	50	_	_
11.50	9.50	7.25	5.50	4.—	2.40	1.60	1.—	11.50	9.50	7.25	4.—		_	_	_
16—	11.50	8.50	6.—	4.50	3.—	1.60	—.—	21.50	17.—	13.—	8.—	_	_	_	_
12.—	8.50	6.75	4.75	3.50	2.50	1.40	1.—	14.50	11.—	7.50	5.—	_		—	
22.—	16.—	13.—	10.50	8.—	5.50	3.20	1.70	25.50	21.—	16.—	9.50	_	•_	_	_
15.50	12.—	9.50	7.50	5.25	3.60	2.50	1.70	23.—	17.—	14.—	9.50	_	(_	_	_
11.—	8.75	7.50	5.50	4.—	2.60	2.—	1.20	14.50	8.75	7.50	_ _	_	_____	_	_
10.50	8.75	6.75	5.75	4.75	2.20	1.40	—.90	13.-	10.50	8.75	_p_		h_	_	_
10.—	8.—	5.75	4.50	2.80	1.60	L—	—.70	12.50	10.—	8.—	_>._	_	_	_	__
16.—	13.50	9.50	7.25	5.50	4.—	2.90	—.—	22.50	17.—	13.—	-	_	_	_	__
20.—	16.50	13.—	9.50	7.25	5.50	3.20	1.40	29.50	24.50	19.50	13.—	9	.50	7	.25
13.—	9.50	7.25	4.75	2.60	1.10	—.—	—.—	16.—	12.—	6.50	4.—			_	a___
11.—	8.50	6.75	5.25	3.20	1.80	1.10	—.—	13.—	11.—	8.50		_	_	_	__
20.—	13.50	11.—	9.25	6.50	4.50	2.40	1.40	25.50	20.—	13.50	11.—	_	_	_	t_
14.50	11.—	8.—	6.75	4.50	3.20	2.—	—,—	19.50	13.—	11.—	__			_	__
20.50	15.—	12.—	8.—	6.—	2.60	—.—	—.—	22.50	17.50	13.—	a 75	_	__	—	
17.—	14.50	11.—	8.75	7.25	5.25	2.80	1.60	25.—	19.50	14.50	9.25		_	_	m
14.50	12.50	10.—	8.—	5.50	3.60	1.60	—.—	18.—	13.—	8.—	__	_	_	_	
24.—	19.—	16.—	13.—	8.75	6.50	4.—	2.40	30.—	25.50	21.50	17!—	_		_	__
19.50	15.50	11.50	8.50	6.50	1 4.75	3.20	2.40	19.50	15.50	11.—	___.	_	^_	_	_
15.50	12.—	8.50	4.75	3.20	1.60		_(_	15.50	12.—		__	_		_	_
16.—	13.—	10.50	8.50	6.—	4.—	2^20	i!io	1 21.-	16.50	13.—	10.50	—		—	
meščansko šolo. Vbogi učenci dobodo štipendije od 60 do 100 gold. Glavni nauk je v učnem jeziku: drugi deželni jezik pa je prostovoljen predmet. Po tem takem pričakujemo, da pri učiteljskih izobraževališčih v Mariboru, Ljubljani in Gorici se bode slovenski kot učni jezik smatral in ne kakor zdaj v Mariboru nemški.
Za tft.fko Tirolsko (Trentino) se je ustanovil laški centralni volilni odbor, kateri je razglašal oklic. Njegov program zahteva: provincijalno samoupravo Trentina, popolno ravnopravnost vseh narodnosti, ohra-njenjc in razvoj državljanske, po državnih temeljnih postavah zagotovljene svobode. — Enake želje imamo tudi mi Slovenci in baš Italijani jih nam na več straneh kratijo, najhuje v tržaški okolici in v Istri. Ako oni terjajo za se narodno ravnopravnost, naj bodo tudi sami pravični in naj ne kratijo Slovencem, česar sami spoznajo za prav in dobro.
(trgovski državni zbor se požuri pri posvetovanji letošnjega državnega proračuna. Ko bode debata o proračunu končana, in to se zgodi še ta dan, vlada nobenega predloga ne bode več predložila, ampak državni zbor začasno sklenila. Hrvatska regnikolarna deputacija je terjala skupno posvetovanje z ogersko. Ona želi, da se iz poročila izpušča oni del, v katerem so medsobni pogovori. — „Pestcr Llovd" poroča, da se oger-ski državni zbor po sedanjem zaključenji še le 8. novembra zopet skliče.
Vnnnje držnve.
litrski listi simpatično odzivljajo poslednjo izjavo veljavnega romunskega lista rRomanul" o političnem mišljenji Rumunov. „Birž. Vcdomosti" pravijo, da Rusija nema nagnenja , sprijazniti se s sedanjo avstrijsko vlado, akoravno si poslednja v tej zadevi mnogo prizadeva, kakor se je lehko videlo pri sprejemu črnogorskega kneza na Dunaji.
„Romanu!" pa je zarad onega članka po vsej avstrijsko-ogerski monarhiji prepovedan.
Iz bojišča v srednji Aziji se poroča, di so Rusi pod generalom Kautmanom vzeli 23. maja po kratkem boji s Kivani trdnjavo llazarasp na levem bregu reke Aruu Darja. Kivani so bežali ter pustili Rusom tri kanone in mnogo streliva. Ker je llazarasp že v notranji Kivi, pričakovati je vsak hip poro čila o vzetji glavnega mesta.
M'ittii<<t\k<i vlada in monarhisti narodne skupščine se pogreba poslanca Brous-sea zato nijso hoten udeležiti , ker je bil pogreb po poslednji volji ranjcega civilen. Vlada je tedaj porabila pril i ko. da je napravila zopet novo klerikalno demonstracijo. Sicer pa je prestopila s tem postavno določilo, po katerem morajo vojaki vsacega poslanca spremiti na zadnjem potu in nad grobom trikrat ustreliti. Pa kaj se brigajo monarhisti za postave! Za listom „Corsaire" sta zatrta tudi ,,Avenir National" in „Gazette de Lyo-nais." Prefekt Dueros v Lijonu je tudi nasproti določilu francoskega državnega zakonika zapovedal, da noben civilen pogreb ne sme biti po 7. uri zjutraj. Poslanec Lcro\ er bode denes vlado o tem interpeliral. Se ve da bode pri sedanji vladi s tem malo opravil. Zarad zveze med Nemčijo in Italijo so monarhisti zelo preplašeni. — Crez 200 poslancev narodne skupščine bode zopet romalo v Parav-le-Monial. Ako se da blagostanje države z romanjem doseči, bo Francoska v kratkem najsrečnejša dežela na svetu.
Ar miki državni zbor je v seji 2.'). t. m. sprejel postavo o razdeljenji reservira-nega dela francoskih milijard, z dostavkom poslanca Laskcrja, da mora država odločeni del papirnatega denarja nazaj vzeti. Ker je pruska vlada že silno veliko svoto porabila za svoje namene, bode ostanek lehko razdeliti. — V isti seji je zbor tudi novo postavo o državnem denarji sprejel v tretjem branji.   Po tej postavi se vse stare
banknote pod 100 markami, ki se ne vje-inajo z državno veljavo, kakor tudi ves papirnati denar posameznih držav vzame nazaj. Posebna postava bode določila izdavanje državnega papirnatega denarja. A kakor je znano, se druge nemške države, posebno Bavarska, temu ustavljajo. —
V Strassbnrgu so bili pri novih volitvah za občinski zastop vsi oni kandidatje zopet voljeni z veliko večino, katere je pred tremi meseci pruska vlada zarad soglasja z odstavljenim županom Lauthom odstavila. Enako so izpadle volitve tudi v Metzu in drugih mestih. Vidi se, da Alzasijauci še zmirom ne-Čejo simpatizirati za „veliko Nemčijo" pod vlado 1'fsmarka in starega Viljema. Pa saj nij čudo.
Cesarica Augusta je odpotovala 23. zjutraj čez Karlsrulie in Nurnberg na Dunaj kamor ima denes priti.
.iatfffr.vh* listi obsojajo fraucosko vlado zarad njenih reakcijonaruih činov. Tako piše .,Daily News" v poslednjem listu: ..Vnanjc države, ki zamorejo mirno in brez strastij soditi o francoskih razmerah, so mislile, da so celo hudodelstva komune dovolj kaznovane in maščevane s strašnim in brezobzirnim prelivanjem krvi po ulicah pariških, z zaporom velike množice zadolženih in nezadolženih brez pravde, in z deportiranjem cele kolonije obsojenih v novo Kaledonijo. Kako, vprašalo se bode v inozemstvu, bode oni ,,moralični red4' katerega hočejo Broglie in njegovi zavezniki zopet ustanoviti, vpeljan z razdražilno sovražnostjo in srditimi, maščevanja želnimi strastmi. Teško je iskati uzroka tacega obnašanja đrugej, nego v voščilo, da bi napravili republikanci kak eksces, da bi se jih potem ložje preganjalo, in da bi imeli monarhisti povod; upeljati vojaško diktaturo, s katero bi potem terorizirali narod pri bodo čili volitvah. A pol tika strahu je zmirom politika silovitosti. To je tedaj prvi sad one i vlade „reda", katero je hotela koalicija ver-
deželnega komisijona izdane.
do 12. junija 1873.)
Travniki
I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII.
25.50	21.—	17.—	13.—	10.—	6.75	4.—	1.80
19.—	15.—	12.—	8.50	6.25	4.25	2.80	1.60
24.50	19.—	14.50	11.—	8.—	5.50	4.—	2.20
17.—	12.—	8.50	5.50	3.20	1.60	—.—	—.—
20.—	16.—	12.—	8.50	7.25	4.75	3.20	2.20
20.—	16.—	12.—	8.75	6.50	4—	1.60	_._
26.50	22.50	17.50	13.50	9.50	7.25	4.75	3.20
18.—	14.50	12.—	8.—	4.75	3.20	1.60	—.80
32.—	24.—	18.50	15.—	11.—	8.—	4.75	2.50
32.—	24.—	19.—	14.—	12.—	8.75	6.50	3.20
24.—	19.—	14.50	12.—	9.50	7.25	4.75	2.40
24.—	19.—	14.50	12.—	8.—	5.50	3.20	1.00
35.—	25.50	19.—	14.50	10.50	4.75	—.—	—.—
26.50	21.50	17.50	14.50	11.—	8.—	5.50	2 30
22.—	17.50	14.50	11.—	8.—	5.50	4.—	2.40
16.—	13.—	8.75	6.50	4.—	2.40	1.60	—.90
26.—	21.—	16.—	12.—	8.—	4.75	2.60	1.30
19.—	14.50	11.—	7.50	5.—	3 50	1.80	L—
23.50	19.—	16.—	13.—	9.50	6.50	4,—	1.90
2-1.5(1	17.—	14.50	11.50	8.—	5.50	3.—	2.30
19.—	13.50	11.—	10.—	6.50	4.—	2.40	1.60
15.50	12.50	9.50	7,—	5.—	3.50	1.80	—.80
15.—	11.—	8.—	6.50	4.50	l\sQ	1.60	—.80
25.50	20.—	16.—	12.—	8.—	5.—	3.50	—.—
28.—	21.50	16.60	11.—	8.—	6.50	4.75	1.80
21.—	14 —	10.—	5.50	8.20	l.sO	—.—	—.—
18.—	12.50	10.—	7.50	5.50	4.—	2.8<1	2._
29.50	19.50	13.—	10.50	8.—	5.50	3.2o	1.80
21.—	14.50	10.50	8.—	4.75	5.—	1.60	—.—
30.50	25.50	21.—	16.50	12.—	8.—	0.—	2.50
22.5< l	18.—	13.50	11.—	8.60	6.—	4.50	2.40
19.—	15.—	11.—	8.—	4.—	1.60	—.—	—.—
29.50	22 50	18.—	15.—	10.50	7.25	4.75	2.40
25.50	17.50	14.—	11.—	7.25	4.75	2.40	—.—
23.50	16.—	13.—	10.50	7.25	4.50	2.40	1.20
21.—	17.50	14.—	11,—	8.—	5.25	2.70	1.60
		V i	n 0		a d	i	--
I.	II.	m.	IV.	v.	VI,	VIL	VIII.
32i —	23.—	ia—	15.—	12!—	9.25	6.75	4.75
19.—	13.—	6.50	3.30	—.—	—.—	—.—	—.—
19.—	14.50	9.50	4.75	3.—	—.—	—.—	
9.50	4.50	2.50	—,—	—.—	—.—	—.—	—.—
45.—	33.50	20.50	21.60	16.—	—.—		—.—
27.—	20.—	13.—	10 —	—.—	—.—		—.—
29.50	24 —	19.—	15.—	8.50	—.—	—.—	—.—
30.—	24.—	19.—	14 50	7.25	—.—	—.—	—.—
30.—	19.—	14.50	7.25	—.—	—.—	—.—	—.—
14.50	7.25	—.—	—.—	—.—	—.—	—.—	
19.—	13.—	—.—	—.—	—.—		—.—	—. —
23.—	17.50	11.—	4.75	—.—	—.—	—.—	—.—
17.50	11.—	1.75	—.—	—.—	—.—	—.—	—.—
—.—	—.—	—.—	—.—	—.—	—. —	—*	
		___	__	—_—	—.—		—.—
39]—	32.—	22^50	16.—	U.—	6*50	—.—	——
—.—	—.—	—.—	—.—	—.—	—.—	—.—	—.—
		__	___	_,—	• —,—	—.—	—.—
44!—	36.—	28.—	21.50	16.*—	12.—	8.—	4.75
50.—	37.50	27.—	20-	16 —	13.—	9.50	0.50
21.—	17.—	13.—	9 50	7.25	4.75	—.—	—.—
__		—t—	—.—	—.—	—.—	—.—	—.—
49!—	37.50	27]—	19.—	10.—	13.—	8.60	4.25
22.50	15.	11.—	5.50	—.—	—.—	—.—	—.—
38.50	32.—	20.50	20.	14.-	8.—	4.-	—.—
32.	25.50	21.—	16.-	12.-	9.50	7.25	4.75
21.—	16.—	11.—	5 60	2.70			
27.50	21.-	11.—	s.50	—.—	—.—	—.—	—.—
8.—	—.—	—.—	—.—	—.—	—.—	—.—	—•—
_t—	—.—	—.—	—.—	—.—	—.—	—.—	—.—
24!—	19.—	13.—	8.50	4.50	—.—		—.—
zajlskih monarliNtriv ustanoviti? itd." Vidi se iz te izjave veljavnega angleškega lista da tudi oni jako mrzlo sedijo o velečiuih nove francoske vlade.
Dopisi.
8 'A   4'«»J.jtt   23. junija.   |Izv. doji (Shod   „Rec lit -s|> ar t c i -lerj e vw.) Včeraj so naši nRecbtspartci-Icrjia   imeli  svoj že dolgo časa napovedani shod. Pripeljalo se je v Celje kakih 20 duhovnili gospodov, med temi č. g. Kosar in urednik „Slov. Grosp." Ulaga, dalje g.   Miha Herman   ti   Gradca. Svoj shod so ti gospodje imeli pri „volu1*.   C. g, Klaučnik, kaplan blizu Vranskega je tri kmet ske može soboj pripeljal in tudi iz okolice je bilo nekoliko kmetskih mož, ki pa nikoli nijso bili volilci. Sploh volivcev še deset nij bilo   navzočnih,  posvetna  slovenska inteligencija iz mest in trgov se nij udeležila. Govorili   so:  duhovni gg.  dr. Ulaga, župnik Halon, župnik dr. Lipold iz Šmartna, kateri je izrekel, da bi moral g. dr. Vošujak podpisati program „lleehtspartei ;u ako tega ne stori, potem naj se še le drugi kandidat postavi. 0. Herman je govoril zoper šolske postave.   Iz Brežic je došel telegram, da bi se naj č. g. Kosar za  kandidata postavil. Kdo jo poslal ta telegram, mi nij znano. Tudi župnik g. Suc iz Sloveujega Gradca je govoril. G. župnik Balon pa je dejal, da mu je najljubše, da bi g. dr. Vošujak ne podpisal programa „ Rechtspartci", da bi g. Kosar potem lehko kandidoval.
Iz CelJU 22. junija |Izv. dop.*J Denes so se tukaj zbrali zastopniki „pravne stranke". Večina zbranih je bila iz drugih štajersko-slovenskih volilnih okrajev, nego iz celjskega. Zborovali so v salonu gostilnicc nzum vveissen Ockscn", predsedoval je g. Mihael Herman. Kot govorniki so nastopili med drugimi gg. Kosar, dr. Ulaga, Koreu, Suc itd. Sklenilo se je na zadnje, postaviti pod pogoji za kandidata g. dr. Vošnjaka, ker so g. Kosar kandidature brani rekoč, da je prepričan, da posvetnjak lože zmaga ko duhovnik. G. dr. Ulagu jc društvo izreklo zaupnico do njega. Sicer pa so se godili pogovori v znanem „konservativno - pravuostranskcm" smislu.
Iz JDiimij&i 23. junija [Izv. dop.] Največji list ustavoverne stranke je imel te dni precej skrito notico, ki bi se ne smela pozabiti, ker jasno kaže, kake čudne razmere v Avstriji vladajo. „N. Fr. Pr." namreč terja, naj bo namestit umrlega prihodnji policijski prczideut duuajski eminentno usta-voveren mož in podpira to zabtevanje s tem, da izpove, daje II oh e u \v a rta najbolj vreči pomagalo to, da je ondašnji policijski prezideot Lemonier naredil v usta-voveruein smislu skrivno poročilo na cesarja o tem kako je uiišljeujc duuajskega ljudstva. — Tedaj, ker je raujki ustavoverni veliki policaj Lemonier .svoje stanje zlorabil a najbrž poročal, da se je na Dttnaji kake revolucije bati, odpuščeno je bilo mmisterstvo lloheim artovo, ki jc imelo veliko večino, več kot »Ive tretjini ljudstva za soboj. „Zlorabil* pravim, kajti kdor denašnje DunajČane pozna, ta vc, da so duševno preveč spačeui, da bi temu ali onemu ki ima nekaj moči v rokah, drugo opozicijo delali, uego k večjemu neškodljivo bezirksbergersko.   lu vendar je tu
• u<l dragega dopisnika. Uređn.
,,mišljenje" Dunaja, kakor je to mišljenje Lemonier narisal, prevago dalo !!
Domači' stvari.
— (Odbor dr ama t i č n e ga d r u š t v a je v seji 24. t. m. izvolil dr. Karla Blci-vveisa Z* podpredsednika, g. Nolija za tajnika. V Igralni odsek so izvoljeui odborniki: dr. K. Blcivveis, Graseli, Gutmau, Noli, dr. Vošujak, Žagar. V zuanstveni odsek: Graseli, Erjavec, Jurčič, Levstik, Pleteršnik, Stritar, dr. Zamik. — Bralo se je prav originalno pismo znanega mizarja Regalija, da neče več biti ud dramatičnega društva. — Skle-uilo se jc, ponudbo ljubljanske čitalnice, naj dramatično društvo za nagrado prevzame osnovanje ,,besed", v pretres vzeti, ter se je pooblastil igralni odsek, da z dotičnim čital-niškim odsekom v dogovor stopi.
— („Slovenski pravnik.") Od „S1. pravnika" ste se razposljali 21. in 22. pola. Mi obračamo pozornost bralcev posebno na sestavek: Uravnanje zemljiščnega davka", katerega spisuje in sestavlja sam g. dr. Razlag , ki je v teh stvareh kot ud deželnega koinisijona za uravnanje zemljiščnega davka na Kranjskem naj bolj izveden. Dodane so razredne tarife za Koroško od deželnega ko-misijona izdaue , dalje za Štajersko in Sol-DOgraiko. Pri tej priliki naznanjamo, da bode tudi .*Sliw<>t*sk» tvrlnik*' že v svoji prvi številki začel donašati te tarife in sicer najpred za Štajersko, ker tam že 12. julija obrok za reklamacije preteče. Dalje so v „Slov. Pravniku" sledeči članki: O potepinstvu, — Ločitev zakonskih družitev iu dovoljenje posebnega stanovališča med ločitvenim obravnavanjem 5 potem tri odločbe najvišje sodnijc.
— (Od S t. Petra na Krasu) se nam 24. jun. piše: Prišlo je denes s posebnim vlakom veliko veljavnih mož iz Beča, Bude in Prsta, med temi grof Zichi oče in sin, Morpurgo, Bonceaux itd., kateri so se odpeljali ob 1/,8 uri zjusraj z otvornim vlakom proti Reki. Tukaj je bil razdeljen progam reške svečanosti, kakor tudi nakaznice stanovanj. Reško mesto bode goste z vozovi na tamošnji železniški postaji čakalo, parobrod pelje jih na sprehod, zvečer bode osvečava, „theater pare", ples, opoldne diner pri governerji. Mašina imela je na čelu oger-ski, ilirski in kranjski grb, kar prouzroči 1 je stavbeni naglednik nove črte. Domačinov nij bilo nič vabljenih, celo okrajnega glavarja postonjskega so prezrli, kateri je dosti posla in sitnosti imel pri tej železnici. Goste spremljajo 4 novinarji iz Rude, kateri bodo brzojavili in poročali v poveličavnem stilu in velikornadjarskem smislu svečanske dogodjaje.
— (Na Račjem) blizu Maribora seje IG. t. m. odprla nova ljudska šola. Ob priliki odpiranja BO govorili župan Bote, kate-het Mrkuž, učitelj Tribnik iz Slivnice in učitelj Hren iz Fravhajma.
Razne vesti.
* (Mlada deklica na vislicah.) Suzana lleberhait, IS let stat a deklica, je bila v Ceorgi, v zedinjcuih državah, k smrti obsojena, ker je nekemu možu p< magala, svojo ženo umoriti Na dan, ki jc bil Imdo-delnici za smrt odločen, jo  peljejo iz ječe,
in ko pride do vislic, ji rabelj pomaga iz voza, potem se ona vsede pod morišČe, medtem pa duhoven dva psalma prebere in jo ojačuje. Bila jc belo oblečena. Ko se je od svojih prijateljev poslovila, vpraša rabelj: ..Suzan, si pripravljena V-* Ona odgovori: „Da, pripravljena sem,u stopi pogumno na morišče in se postavi pod vislice. Rabelj ji potegne črno kapo črez glavo in ovije vrv. Ona pravi: „Gospod Mathevvs, to je pretrdo; nečem se zadušiti." Ta vrv malo zrahlja in vpraša : „ Ali jo zdaj prav ?" „Zdaj pa že, zdaj," odgovori dekle. Potem reče rabelj: „Suzan, daj roke^na hrbet.1* Ona to stori in on jih zveze. Se enkrat jo vpraša: nSi pripravljena V' Deklica odgovori : ,,Da, pripravljena sem in — voljna.u Na to pade zaklop. Suzana je sojena.
1*0*1 illlO.
Ljubljanska  čitalnica je uže poprej založeno pesni, ker so bile po večjoiu že rasprodane, nanovo založila in pridjulo so so  zdaj   le nekatere druge pesnt,   ki se dobivajo po nizki ceni pri blagajniku pevskega društva g. Frane Droniku. Dotično posni so: 1. pola.   „Cigani" od P, A. Vogel-na. II. pola.   „Plea.il na", od Abt-a, „Na zdravje", od Marschner-ja.
III. pola.   „Na grobih", „Jamica", in „Mrtva-
čki bledi angelj" od D. Jenko-ta, in „M i ser ore" ud I'alestrini-a.
IV. pola.   „Ura" od Giinka,  ..Slovan/   od Jos.
Vašak-a, in „Strunam", od D. Jenko - ta.
V. pola. „Na boj" od Ant. Forster-ja, „Vo-perna" od Biharja, in „Zapuščona" od dr. B. lpavica.
VI. pola.   „Pcsen  kor oš kili  Slovencev" od
Gorbcr-ja, „Glas domovinski" od Vogel-na in „Soldaška" od dr. Ipa-vce-a, „Ruska himna" od Alnxy Lvoff, in „Moji sablici" od Dav. Jenko-ta.
VII. pola.   „Samo"   od Ant.  Fiirsterja, „Plaho
deklice" napev češki. VII. pola. „Ponoćni pozdrav" od Ant. Ned-ved-a, „Zakletev viharja" od .Juli Diirrner, in „Vošilo" od Škraupa. Vili. pola. „Nad zvezdami" od Grundmann - a, „Psalm" od Fr. Gerbie-a, „Na gomili" iu „Pogrebna"   od Krouzer-ja.
IX. pola.   „Na m oru"   od   Dav. Jenkota, „Na
planine" od Bendelna. X. pola.   Samospevi z glasovirom  od Dav. Jenko-ta: „Kam?", „K slovesu", „Stru-nam" in „Mornar".
Pola VII.  štiriglasno in bariton solo volja 28 kr.
Pola X. samospevi z glasovirjem velja 40 kr. — vse drugo polo pa so po 24 kr.
1 mrl i v rjiililjiaiii
od 17. do 10. junija.
Jožef Protner, prebivalsk sin 18 1., na vodeni glavi. — Jan. Tavčar hlapec, 2*5 1., na kozeh. — Franc Janko, ii.snjar.sk otrok, 7 m., na vodenici v možganski otlini. — Rudolf Sigo!, magaz. nadzornika otrok, 3 1. — Franc Kozak, čevtjarsk otrok '/« I,, na otročjaku. — Gregor Tabornik, sedlar, 43 1., na pljuč, tuberk. — Ant. Starin, delavsk otrok, 11 dni., na slabosti. — Franc Stopar. mazao. 53 1., na plouristici uxudati. — Mih. Mele, točar, f>3 1., na si čni bolezni. — Franca Kiaiič, kroj. pomoč, otrok, 10 m., na osepnicah. — Luk. Presctnik, 59 1., na poškodovanji. — Feliks Uran, otrok šefa južno želez., 14 dni, na otročjaku.
Tujci.
25. junija.
Evropa: Dnlnač iz Gorice. — Šole iz Trsta. — Kriger iz Kolonijo.
Pri r.l elitni m : Medvod iz Zagorja. — Rusie iz Reke. — llakel, Frilš iz Ileinnioo na Češkem. — Dr. Rupnik iz Maribora. — Levak u Celovca. — I>r. I.ang is Dunaja.
Pri 'litini: Primaver, Kratil, Belon, liaiiih iz Dunaja. — Rontier z družino, Miss l'aliluill iz Angleškega.
Pri Zaiuorel: Thust, .Ior.se iz Ljubljane. — Tropo z gospo iz Tarčeta.
Dunajska borso 25 junija..
(Izvirno telegrafi«, o poročilo;)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   67 g!d. 40 kr.
Enotni drž. dulg v srebru 73   „ — „
18tf<) drž. posojilo.....101   n 75 J,
Akcije narodno banke   .   ,     998   , — „
Kreditne akcijo......205   „ — r
London.........110   „ 90
Napol..........(i   „ 90 „
O, k. cekini.......—   „ — „
Mr-bm....... . 110   . —
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".