263. it. — 4, leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2*
V ljubi/ ^ petek 23* oktobra 192
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za •enkrat 2 K, večkrat popust.
Mala enSestita I® sa ©tilolest aastop proži Madžarski.
Popolno soglasje med Jugoslavijo, češkoslovaško in Romunijo. VOJSKA POD ENOTNIM VODSTVOM.
H,
Uredništvo:
Woltova ulica 1/1. Telefon č
Uprava:
Telefon 44.
r,,,.
ačajo.
/ .	Jti	znamko
mK„, *
Beograd, 27. oktobra. Snoči pozno
V	noči je prejel ministrski svet od romunske vlade zagotovilo soglasnosti s koraki male antante. V ultimatu, ki se le včeraj izročil Madžarski, se ne omenja beneške pogodbe, ampak se zahteva, da se takoj in popolnoma izvede trianonska pogodba. Vrhovni poveljnik Vojske male antante je bil imenovan snoči.
t Dunaj, 27. okt. (Izv.) Glede vesti, da je francoski' poslanik v Beogradu baje pozval jugoslovansko vlado v Jttienu velike antante, naj opusti nadaljnjo vojaško akcijo proti Madžarski, ker je zadeva Karlovega povratka končana, izjavljajo dunajski jugoslovanski krogi, da je ta vest popolnoma neresnična in pristavljajo, da je bila ta vest lansirana v svet z madžarske strani z namenom, ki leži na dlani. — Jugoslovanska vlada je izjavila vsem merodajnim mestom, da'je kakor Češkoslovaška trdno odločena, tokrat madžapsko vprašanje popolnoma spraviti na čisto in da bo zaradi tega šla do skrajnosti. Pri tem se ne da motiti od nikogar.
Dunaj, 27. okt. (Izv.) Iz parlamentarnih krogov javljajo:	Težišče poli-
tičnega položaja je sedaj v Pragi in Beogradu, kre sta obe državi trdno Odločeni, izrabiti položaj, ki ga je Ustvaril Karlov poskus ptiča v to, da se enkrat razčistijo odnošaji do Madžarske. Značilno je, da se tudi z romunske strani naglaša, da bi sedanje
stanje razmer na Madžarskem pomenilo neprestano vznemirjenje sosednjih držav in da mora sedaj mala antanta na vsak način vztrajati na izvedbi dolečb trianonske pogodbe. Tukaj ne gre samo za to, da se Karel Habsburški odpove prestolu in internira, ampak tudi za to, da se Madžarska razoroži in razveljavi#beneški dogovor. Zaradi tega se ne sme nihče čuditi, ako se v krogih antante :zjav-lja, da bo mala antanta vkorakala na Madžarsko, ako se njene zahteve ne bi popolnoma izpolnile. Avstrija bo na vsak način strogo nevtralna in to njeno stališče so ji zastopniki male antante tudi zagotovili.
Bukarešta, 27. oktobra. (Izv.) Generalu Avcrescu je bila poverjena popolna mobilizacija pehote in konjenice.
Zagreb, 27. okt. »Novosti* poročajo iz Beograda, da se posvetujejo sedaj člani naše vlade o načinu, kako naj se zadrži mala entenla v nadaljnjem razvoju akcije. Predvsem je treba popolnih stikov z Bukarešto in Prago. Dosedanje postopanje male en-lente je povzdignilo njen ugled, na drugi strani so pa velesile uvidele, da so bila opozarjanja male entente vedno na mestu. Neresnične so veati, da obstoja med veliko in malo eutento rahlo nesporazumi jcnje. Nasprotno velika ententa bo gotovo pustila mali ententi v interesu evropskega miru popolnoma prosto voljo.
Krediti za vojaške operacije. ■
PAŠIČ PRIPOROČA, NAJ SE VLADA NE PRENAGLI V ZADEVI KARLA.
VOJAŠKE PRIPRAVE.
Beograd, 27. okt. (Izv.) V finančnem ministrstvu se izdeluje načrt zakona, ki bo v soboto predložen narodni skupščini in ki predvideva kredit
So	milijonov dinarjev za vojaške priprave zaradi dogodkov na Madžarskem.
Beograd, 27. okt. (Izv.) Današnja »Pravda« javlja: Namestnik ministrskega predsednika Trifkovič je danes prečita! svojim tovarišem-ministrom brzojavko, ki jo je poslal . ministrski predsednik Pašič Tz Pariza, iz katere Pa ni razvidno, kdaj se povrne v domovino. Gospod Pašič priporoča v *ej brzojavki, naj se naša vlada ne pie-®agli v akciji povodom Karlovega po-
vratka na Madžarsko. — Po tej vesti dobro poučenega beograjskega lista izgleda torej, da skušajo zavezniki uplivati preko našega ministrskega predsednika na odločitve naše vlade.
Zagreb, 27. okt. »Jutarnji List«« poroča iz Beograda, da je prejela vlada iz Pariza brzojavko, da se je ministrski predsednik Pašič še 24. t. m. nahajal v Parizu. Naši ministri upajo, da se ministrski predsednik Pašič še danes vrne v Bedgrad.
Beograd, 27. okt. Vojaški ukrepi naše vlade se izvajajo dalje kljub najnovejšim drgcdku.ii na Madžarskem. Po Beogradu vozijo močne čete vojakov na kolodvor.
Nota entente Madžarski,
Budimpešta, 27. okt. Tukajšnji zastopniki entente so izročili zunanjemu jninastru nastopna noto poslaniške konference: Zavezniške vlade so opozorile madžarsko vlado na sklep poslaniške konference z dne 27. aprila, s katerim velesile izjavljajo, da ne bedo dopustile restavracije Habsbru-govcev na Madžarskem prestolu. Zavezniške vlade pa ugotavljajo, da bivši vladar še vztraja pri svoji zahtevi po vpostavitvi, kar bi lahko ffflelo najhujšo posledico za spodnje-
evropski mir. Zato zahtevajo zastopniki velesil: 1. da Madžarska takoj proklamira prepoved zasedbe prestola po liabsburgovcih, 2. da madžarska vlada spL.vi osebo kralja Karla na varno. Velesile polagajo mnogo važnosti na to, da izjavijo, da bodo odklonile vsako odgovornost, če bi sosednje države ukrenile v tej zadevi kake korake, če bi ne hotela Madžarska izpolniti teh pogojev. Nato so podpisali Castagnetta, Holer in Fouchet.
Sovražno stališče Kalile.
». Rim, 26. oktobra. »Tribuna« piše, >oa se mora po dobljenih izkušnjah smatrati za izključeno, da bi se nastanila obitelj Karlova v nevtralni deželi. List meni, da je dolžnost entente, da sama prevzame nadzorstvo, ter pripominja, da je Italija v Srednji Evropi pri tem najbolj interesirana, vendar se italijanska vlada še ni ba-
vila s tem vprašanjem. »Tribuna« zahteva ureditev madžarskega pre-stolonasledstva, pri čemer odklanja kandidaturo sina bivšega nadvojvode Jožefa. »Idea Nazionale« protestira proti nadaljevanju čehoslovaške mo-bilazacije, ki izdaja skupen načrt z Jugoslavijo.
Diktat entente Nemčiji.
njena in pa zaveznikih sprejeta odločitev. Zatorej protestira nemška vlada proti temu stanju kot proti kršitvi prava. Samo pod pritiskom v noti izrečenih pretenj in zato, da bi nemško prebivalstvo gornješlezijskega industrijskega ozemlja obvarovala bede, bo nemška vlada imenovala delegate, predvidene v diktatu. Njih imena se bodo nemudoma naznanila.
^ Berlin, 27. okt. Nemški poslanik v arizu je izročil danes veleposlaniški ^onferenci to noto: Nemška vlada je velikim razočaranjem vzela noto vr-ovnega sveta z dne 20. okt. na zna-
tat' JCrit0riial- *n gospodarski dik-s ’ se s tem nalaga nemški državi, n 2„, nemški vladi krivica napram inskemu narodu, ki se ne more bra-b« k,/53 t"® kršitev versaillske pogod-Jbkateri nasprotuje v Ženevi skle-
??aLJ1oPVANA p°vodom LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA.
skue02rad’ 27' oktobra- (Izv.) Ministr-odlik,Vet-ie podpisal ukaz- s katerim se likev Iunkch°narii ljubljanskega vo-£0stvL^er^a 2 redom sv* Save, in sicer
-	Franc Bonač, D.raso.tin Hribar.
Vinko Majdič, Peter Kozina, dr. Krisper in še nekateri drugi. Odlikovana sta tudi načelnika oddelkov ministrstva trgovine in industrije v Zagrebu in Ljubljani, Maksimovič in dr. Marn, z redom sv. Save III. razreda.
SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE.
Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Danes popoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je bil podpisan ukaz, s katerim je narodna skupščina sklicana za soboto, 29. t. m., ob 10. dopoldne. Na tej seji se določi dnevni red.
ZDRAVSTVENO STANJE KRALJA
Zagreb, 27. okt. »Riječ« poroča iz Beograda: Na včerašnji soji ministrskega sveta se je čitalo tudi poročilo zdravnika dr. Subotiča, katerega ic poslala vlada v Pariz, da poroča o kraljevem stanju. Dr. Subotič naznanja, da kraljevo zdravje dobro napreduje.
SEJA PREDSEDNIŠTVA HRVAT-SKEGA BLOKA.
Zagreb, 27. okt. 27. in 28. t. m. se sestane v Zagrebu predsedništvo hr-vatskega bloka. Seje se udeležita tudi Stojan Protič in dr. Momčilo Ivanič.
PREKI SOD NA SLOVAŠKEM.
Praga, 27. okt. Razglas minstr-stva za m .	. obrambo naznanja,
d. o na Slovaškem in v Podkarpat-ski Rusiji proglasi preki sod proti všem osebam, ki so podvržene vojaškemu sodstvu, in sicer zaradi zločinov kršitve subordinacije, upora, vstaje, denerfncRe, strahopetnosti, ne.: voljenega nabiranja čet, zapelie-vanj ali pomoči pri kršitvi zaprisežene vojaške dolžnosti, špionaže in plenitve. Osebe, ki kršijo to naredbo, se obesijo ali ustrcle.
KONFERENCA V PORTOROSE.
Portorose, 27. oktobra. (Izv.) Formalna otvoritev portoroške konference, ki bi se imela vršiti danes, se je odgodila c’o 29 t. m., ker še niso dospele tri delegacije. Navzoči so le delegati jugoslovanske, romunske in francoske vlade.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Vinkovci, 27. oktobra. (Izv.) Pred-i 'Z: jim sta na postaji v Vinkovcih trčila skupaj dva vlaka, ker niso funkcio-■rVJc kretnice. Poškodovana je ena lokomotiva in nekaj voz. Ranjen ni nihče.
KRALJ RLNSTANTIN SE ODPOVE PRESTOLU.
Rim, 27. okt. Švicarski listi javljajo, da se je grški ministrski predsednik Gunaris v Franciji navezal, da se bo kralj Konstantin v kratkem odpovedal prestolu.
SPOMENIK MARIJE TEREZIJE
p 4 '■^F'7*
Praga, 27. okt. »Prager Presse« poroča iz Bratislave, da so včeraj tamkaj Mgijonarji razbili spomenik Marije Terezije.
VENEZUELSKI POSLANIK V BEOGRADU.
Beograd, 27. okt. (Izv.) Poslanik in pooblaščeni minister ameriške republike Venezuele je prišel danes iz Aten v Beograd, kjer ima posebno misijo pri naši vladi.
ITALIJA URGIRA IZVEDBO KONVENCIJE O RIBOLOVU.
Beograd, 27. okt. (Izv.) Italijanski opravnik je danes posetil namestnika ministrskega predsednika Trifkoviča in ga prosil, naj se zavzame za to, da se čimprej izvede konvencija o ribolovu, sklenjena med Italijo in Jugoslavijo na Brionskih otokih. Gospod Trifkovič mu je odgovoril, da je vlada to vprašanje odgodila, dokler se ne pbvrne ministrski predsednik Pašič v Beograd.
POVIŠEK AŽIJA NA UVOZ.
Beograd, 27. okt. (Izv.) Gospodar-sko-finančni komite ministrov je povišal ažijo na uvoz za 20 %, da se na ta način dosežejo šestkratni dohodki.
ATENTAT NA DMITROVA.
Sofija, 27. okt. Listi brez razlike strank izražajo svoje ogorčenje proti atentatu, katerega žrtev je bil minister Aleksander Dmitrov. Listi prinašajo življenjepis pokjonika. Njegov pogreb bo jutri.
MEDNARODNA UNIVERZA V . BRUSLJU.
Beograd, 27. oktobra (Izv.) Pričetkom novembra meseca se. bo otvo-rila v Bruslju mednarodna univerza, na katero se bo vpisalo tudi več slušateljev iz Jugoslavije.
Praznik bratskega naroda.
/ 23. oktober.
Prav takšen jesenski dan je bil, kot danes, ko se je v dopoldanskih urah pred tremi leti začelo polniti Vaclavske namesti v Pragi. Z vseh koncev in krajev so napolnile množice trg, ki je bil že desetletja izraz naroda, ki hoče samostojno živeti. Toda vedno do tega dne so se zagozdevale med narod policijske straže na konjih in vedno do tega dne so se morale množice raziti, monotono in zlovešče pridušeno pojoč husitske pesmi. Desetletja je bilo tako. — Kje so bile pa ta dan pred tremi leti straže Dunaja, saj vendar stoje na istem mestu kot nekdaj? Kje so vojaki, zakaj ne pridejo, saj so jih polne kasarne? Kaj se ne ganete, ko slišite, da narod vzklika slavo Masaryku in Češki republiki? Ni vam mar, ko uničuje znake tristoletnega vašega gospod-stva? Trpite mirno, da zasaja narod na svojem kraljevskem gruda nad Vltavo češki prapor, znak svoje samostojnosti?
Ne, ne gane se nihče. Čas je dopolnjen. Duh časa je zmagal nad njim, ki je bil še včeraj vsemogočen.
Podrli so se temelji stare moči in starega reda, naenkrat podrti brez šuma, kakor se podere vse, kar ne odgovarja času in stopnji človeškega razvoja, kar je v nasprotju s težnjami množic.
Treba je, da se spominjamo vsaj enkrat na leto dogodkov tistih dni pred tremi leti, če hočemo, da nam bo zgodovina učiteljica, na kar človek v sijaju svoje moči le prerad pozablja.
Praznik, .ki ga praznuje naš bratski narod češkoslovaški, je tako pomemben po okolnostih, ki so ga spremljale, da se ga moramo ne samo spominjati, temveč ob njem tudi premišljevali o svojem sedanjem in bodočem delu.
Češka revolucija, ki se je 2S. oktobra 1918 dovršila, je s svojim potekom in zaključkom jako instruktivna, kdor hoče brati v knjigi zgodovine. Bila je posebnega značaja. Za mejami je 'obstojala v premišljeni, marljivi propagandi ter diplomatični akciji. Poleg tega se je organizirala armada, ki se je pridružila aliiranim državam. Doma na Češkem se je delalo brez prelivanja krvi. Revolucija je bila delavna, v pravem pomenu besede demokratična.
Češkoslovaška republika je nastala z delom. Zato je viharji niso omajali.
Revolucija se je vršila brez nasilja, popolnoma v duhu njenega voditelja, v duhu prezidenta Masaryka in njegove humanitetne ideje, zvezde vodnice češke zgodovine. Ne nasilje, humaniteta in odločnost sta njen temelj.
28. oktobra se je dovršila revolucija uspešno zato, ker je bil narod združen v enem taboru, v češkem, v ljudskem. V tistih dneh je vsakdo videl v svojem bližnjem brata in odtod uspeh revolucije.
Bratstvo ima lahko neskončno vsebino. 28. oktober je to pokazal. V bratskem čustvovanju je narod dosegel in obdržal samostojnost. Brat je bil bratu enak in odtod je izšla svoboda.
Bralstvo, enakost, svoboda — to troje je bilo uresničeno 28. oktobra. Enega brez drugega ni! To je veliki nauk tega dne. Nikar ga ne pozabljajmo!
Internacija Karla sn njegovega spremstva.
POSLANIŠLA KONFERENCA ZAHTEVA, DA SE KARL UKRCA NA TOPNIŠKO LADJO. KORTHV JE BAJE PROTI IZROČITVI KARLA.
Pariz, 27. oktobra. Poslaniška konferenca je na današnji dopoldanski seji sklenila, da se mora razkralj Karl ukr-cati na topniško ladjo, ki je usidrana pred Budimpešto. Na tej ladji bo počakal. na odločitev velesil glede kraja svoje internacije. Topniška ladja odpluje v Galati, kjer bo z razkraljem čakala na odločitev velesil,
London, 27. okt. Angleške ladje so odplule po Donavi navzgor*. Angleška vlada je pripravljena prevzeti odgovornost, da se Karl in Žita do odločitve zaveznikov privedeta na ladjo.
Budimpešta, 27. okt. Kakor ja zijajo listi, se je včeraj pripeljal vlak s Karlom mimo Stolnega Belgrada. — Oblastva so ukrenila vse potrebno, da se preprečijo izgredi. Postajno poslopje je bilo zaprto in zastraženo po vojakih in redarjih. Karlov vlak je bil sestavljen iz sedmih voz. V sredi se je v salonskem vozu vozil Karl. Posestnik gradu Totisa grof Franc Eszterhazy, grof Julij Andrassv, Stefan Rakovszky in dr. Gratz so bili tudi v tem vlaku, katerega so razen grofa Andrassyja na postaji zapustili za malo časa; vsakega je spremljal po en orožnik. Po 25 minutah se je odpeljal vlak dalje.
Budimpešta, 27. okt. Samostan Tihany stražijo najstrožje motorni
čolni in čete. Pooblaščeni minister Ka-nia je dospel v Tihany, da se pogaja
o	modalitetah odpovedi.
Rotterdam, 27. okt. (Izv.) Listi poročajo iz Londona, da sodijo angleški po-, litični krogi, da bo sprejet predlog, na^ se bivši kralj Karel internira na kakem otoku v Zapadni Indiji. Malta ali kak otok Kanarskega ali Azorskega otočja ne bi nudil dovolj jamstva, da se Karel v prognanstvu ne bo bavil s političnimi spletkami.
Pariz, 27. okt. (Izv.) Po tukajšnjih listih sta izjavila državni upravnik Iior-thy in ministrski predsednik grof Betli-Icn, da madžarska ustava ne dopušča izročitve bivšega kralja Karla veliki ali mali antanti.
Praga, 27. okt. (Izv.) Kakor poroča »Češke Slovo«, bo češkoslovaška vlada zahtevala od Madžarske izročitev bivšega kralja Karla, ker Horthy in njegova vlada ne nudita zadostnega jamstva, da bosta prisilila Karla, da se odpove madžarskemu prestolu. Na internacijo v kaki nevtralni državi v Evropi nikakor ni misliti.
Budimpešta, 27. okt. (Izv.) Kazensko postopanje zoper grofa Andrassyja, Ra kovskega in dr. Gratza bo uvedeno na podlagi prekega soda zaradi veleizdaje in upora.
ALZACIJA - LORENA.
Pariz, 27. okt. Nad 37.000 bivših nemških državljanov Alzacije-Lorcne je zaprosilo v zmislu tozadevnih določil mirovne pogodbe za francosko državljanstvo.
Borzna poročila.
Curih, 27. okt. Berlin 3.25, New-york 550, London 21.60, Pariz 40.10, Milan 21.60, Praga 5.65, Budimpešta 0.725, Zagreb 185, Bukarešta 3.80, Varšava 0.12, Dunaj 0.27, avstrijske krone 0.18.
Praga, 27. okt. Valute. Marke 58.50, švicarski franki 1862.50, lire 393, francoski franki 750.50, funti 418, dolarji 103.25, dinarji 131.75, leji 68, levi 61.75. avstrijske krone 2.075.
poljske marke 1.875, madžarske krone 12.10.
Dunaj, 27. okt. Na današnji privatni borzi je bila tendenca šibka. Noti-rale so marke 2475, dol. 4000, Češkoslovaške krone 4450, madžarske krone 520, poljske marke 87, lire 155 leji 28, funti 15.500, švlcarsld franki 720, francoski franki 300.
Zagreb, 27. okt. Devize. Dunaj 7.50—7.85, Berlin 178—181, Budimpešta 39.50—41, Bukarešta 208—214, Italija 1150—1170, London (izplačilo) 0—1175, London (ček) 1170 do 1175, Ncwyork 294.50—295.50, Pariz 2050—2110, Praga 304—306, Švica 5300. Valute. Dolarji 291—293.50, avstr, krone 9—9.50, carski rublji 14—15, nemške marke 180—185, romunski leil 205—206. lira 114&-ll5a
Politične perspektive.
Zadnjič smo rekli, da je bodočnost 8anašnjc italijanske premoči v Podonavju odvisna od tega, v kakem medsebojnem razmerju bosta gali semkaj oni dve bližnji velesili ki iz vnanjih ali notranjih vzrokov ' danes tu ne moreta nastopati. To sta Nemčija in Rusija. Oglejmo si najprej zadnjo.
Neštetokrat se je že izreklo mnenje, da bo Rusija po svoji notranji obnovitvi skušala tudi na zunaj obnoviti svoje protirevolucijsko stanje, vsaj v oni meri, v kolikor gre za etnografsko rusko ozemlje, ki so si ga prisvojili sosedje. V tem pogledu se misli vedno na Poljsko in Romunijo, ki sta vzpričo svojih za Ruse krivičnih vzhodnih meja izpostavljeni obnovitveni akciji s strani Rusije. Ce bosta kljub temu hoteli vztrajati na posesti spornega ozemlja in ali jima bi bilo to sploh mogoče, je. seveda drugo vprašanje.
Toda vprašanje bodočega razmerja Rusije do Romunije in Poljske je odvisno še od drugega problema, katerega razrešitev ima dalekosežne posledice tudi za našo kraljevino, ki je •r tako veliki meri zainteresirana na bodoči usodi slovanskega izhoda. Mislimo pri tem »a vprašanje rusko-iikrajinsko.
Danes je Ukrajina z ostalo Rusijo federirana republika, za katero je dejansko merodajna volja centralne sovjetske vlade v Moskvi. Kako se bo to razmerje razvilo v bodočnosti? Ali bo Ukrajina ostala del Rusije, ali pa bo stremela po popolni ločitvi, kakor smo to opazovali tolikokrat tekom zadnjih let? Povdarja se neprestano, da sta Velika in Mala Rusija gospodarska in zemljepisna enota, da ne moreta narazen, toda nasproti temu imamo na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije več primerov,\ da se je dežela razdelila politično med razne na novo nastale narodne -države tudi v slučaju, da so se trgale geografske in gospodarske enote na korist narodni razmejitvi. Zategadelj tudi glede ru-sko-ukrajinskega razmerja v bodočnosti gledamo težišče v nacijonalnem problemu, to je, ali se bodo Malorusi hoteli in mogli organizirati in razviti kot poseben narod, ali pa bodo ostali le rusko narečje, le del na zurtaj enotnega ruskega naroda. Od tega je odvisna vsa nadaljnja usoda, kajti naiod-na osamosvojitev ima vedno za posledico težnjo po državni samostojnosti.
Katero od obeh možnih poti ho šlo malorusko narodno gibanje, je še povsem negotovo. Rusi sami bodo nedvomno podpirali smer v narodno enotnost, dočim bodo njih zapadni sosedje, kakor pred vojno Avstrijci, tako odslej Poljaki in Romuni podpirali maloruske centrifugalne težnje. Ako se vse malorusko ozemlje od Dnjestra in Volinije tja do ustja Do-novega uredi kot samostojna politična enota, bi se morala nahajati vedno v opreznosti in na straži pred ruskimi obnovitvenimi poskusi. To bi jo silil ) iskati pomoči na zapadu pri navedenih sosedih, pri čemer bi morala resigni-rati na svoje sonarpdnike v Besarabiji, v Galiciji in ob Bugu. Vrh tega bi imeli Poljaki in Romuni v Ukrajincih mogočen ščit, ki bi varoval pred Rusijo. Koncepcija posebne ukrajinske narodnosti in državne samostojnosti bi tedaj odgovarjala interesom teh dveh narodov; tak velik blok med Baltiškim in Ornim morjem ter dole-njo Donavo pa bi bil tudi za ostalo
osrednjo Evropo največjega resnekta vreden činitelj in nje manjše vzhodne države bi storile najboljše, ako bi se mu pridružile.
Ali smemo verjeti na možnost takega razvoja? K gorenjim pomislekom naj navedemo še okolnost, da bi se Ukrajinci po tem načinu sicer morda dokopali do državne samostojnosti, toda zaprli bi si vrata do neizmernih zakladov, ki jih hrani velika Rusija, zato pa bi si nikjer na svetu ne mogli najti ekvivalentnega nadomestila. Tudi ako se tedaj separirajo kot posebna narodnost, je zanje najboljša bodočnost v federaciji z ostalo Rusijo. Toda predpogoj za to pa je primerna uvidevnost ne le na njihovi, marveč tudi na ruski strani.
Z gorenjim razmišljavanjem smo odgovorili tudi na naše prvotno vprašanje. Ako smo priključeni bloku, katerega politika je usmerjena k vzhodu, ne moremo v njem iskati dovolj zaslombe napram Italiji; ako pripadamo zvezi, katere stremljenje gre proti zapadu, lahko od nje pričakujemo razumevanja ,za svoje rane na zapadni meji.
Občinski uradniki in tajniki.
V	uradnem listu razpisuje okrajno glavarstvo v Murski Soboti 10 mest občinskih tajnikov z mesečnino 1C00 kron poleg prostega stanovanja in kurjave. Citarn tudi, da se ta mesta razpisujejo vsled tega, ker ni domačih prekmurskih reflektantov.
Jako želim, da bi se za vsa ta razpisana mesta prav nihče ne oglasil, to pa vsled principa, ker z mesečnimi 1000 kronami ne more živeti najskromnejšl samec, kaj šele oženjen tajnik. Zato pa se ponujajo ta mesta upokojencem, ki imajo že svojo pokojnino.
Gospod stanovski tovariš Hrušičan, dosedaj mi še neznan, je v »Jugoslaviji« pred kratkim razpravljal nadalje o nameščanju občinskega uradništva in on pravi nasprotno prvemu članku »Občinski tajniki«, da naj se na mesto občinskega uradnika postavi človek v najboljših letih in ne upokojenec, ki spada v pokoj. V tem se ž njim popolnoma strinjam in dobro vem, da so vsi kolegi enakega mnenja, razen upokojencev seveda. Ne morejo v Prekmurju dobiti zadostno število občinskih tajnikov, to pa zato, ker jih ne plačajo tako kot se plača zadnjega slugo v kakem uradu, o privatnih slugah niti ne govorim. Stanovanje in kurjavo pa itak vsaka podeželska občina, če ima gozdove, tajniku da, ako odbor količkaj umeva važnost mesta, ki ga zavzema obč. tajnik.
Plača mesečnih 1000 kron dokazuje, da je obč. uradnik tam, kjer tajnik ni nastavljen tako kot državni uradnik, na slabšem in manj upoštevan kot zadnji cestni pometač v večjem mestu. In to je žalostno, da pokrajinska uprava ne umeva s L.ko vsoto denarja more danes človek pošteno živeti. Saj se je v prvem članku »Občinski tajniki« pozivalo pokrajinsko upravo v Ljubljani, da pomaga stanu, ki je najbolj pozabljen in preziran v državi, toda ravno par tednov potem, ko je članek izšel je pokrajinska uprava, pozabivši na naše prošnje, dovolila glavarstvu v Murski Soboti razpisati mesta tajnikov s plačo po 1000 kron.
Pisec teh vrst je nastavljen enako državnim uradnikom, akoravno v občini, ki se hipno ne nahaja v najsijajnejših finančnih razmerah, pa vendar odbor
umevajoč, dn človek z družino nc more živeti z tisoč kronami, piača tako kot država. In ta odbor daje zgled pokrajinski upravi. Ali mogoče občinski tajnik kaj manj naredi v uradu kot državni uradnik. Menim da nihče nima pojma razen županov in tajnikov, koliko dela dajo samo vojaški posli, ako se jih vestno izpolnjuje. Dosedaj je pri glavarstvu opravljal isto delo kot danes obč. tajnik, navadno okrajni tajnik ali kak drug uradnik in menim da če je država tajniku ali uradniku pri glavarstvu plačala mesečnih 3000 do 4000 kron, zakaj jih v P.ekmurju ne plača. Ne potegujem se zase, ker je moje mesto v vsakem oziru zadovoljivo, toda' ko gledam po sosednjih občinah in vidim, kako bedno živijo tovariši in kako so prezirani, sem sklenil, ponovno s tovariši, ki bodo imeli dovolj energije, pomagati onim, ki sami nimajo dovolj moči, da odvržejo od sebe zavest, da so manj kakor hlapci.
Ustanovil se hode pripravljam odbor za društvo občinskih uradnikov in ako bo mogoče, se včlanilo ne samo obč. tajnike z dežele, temveč tudi magistrat-ne uradnike, može, ki bodo sposobni voditi društvo do ciljev, ki si jih bomo postavili. Zato ponovno pozivam vse tovariše, kateri imajo usmiljenje s preziranimi in zatiranimi, da skupno z mano, moj naslov je v uredništvu, ustanovijo pripravljalni odbor in pozneje močno društvo občinskih uradnikov. Mogoče se zavzamejo za bedne tajnike posebno oni, ki so na dobrih mestih, v prvi vrsti energični magistratni uradniki. Odzivam se kolegu g. HruŠičanu in ga prosim, naj po svojih močeh pomaga tovarišem. Mogoče tudi njemu kot meni ni treba zase iskati kakih ugodnosti, toda posvetimo svoje moči tovarišem in jim pomagajmo! Tovariši naj zasledujejo naše delovanje in naj se odzovejo našim dobro jim hotečim klicem ter naj pošljejo naslove v uredništvo tega nam prijaznega lista. Ustanovni občni zbor društva, kraj dan in čas se bo pravočasno naznanil.	J'
Fran Zupan:
Dve izložbi - utisi iz Zagreba.
Pretečeno nedeljo sta bili otvorjeni dve slikarsko - kiparski izložbi. Prva velika v umetniškem paviljonu, kjer je razstavil »Proljetni salon« s klubom »Sava«. A druga kolektivna razstava Rusa — prof. Hansena v Ulrihovem salonu na Iliči.
Slavnostna otvoritev »Proljetnoga salona« je bila pravzaprav že v soboto ob 9. uri zvečer v rastavnih dvoranah s finim sporedom, brez hrupa in pompa ali oficijelnih govorov. Razpoloženje je bilo intimno. V bifeju za srednjo dvorano je sviral gledališki orkester izbrane točke, a v srednji dvorani med skulpturami sta proizvajala Beethovna in druge, znani čelist Tkalčič in pianist prof. Mihalovič. Tri velike dvorane so bile nalašč za to izložbo okusno prirejene. Aranžma sam je stal nad 26.000 K. Nad belim svodom iz tančice so gorele žarnice in po slikah je šla nekoliko motno raztresena luč. Nisem še videl naših slik pod tako razsvetljavo. Pa saj ni bilo glavno ogledovanje umotvorov ob tako pozni uri. Bolj važen je bil td večer kot sestanek vse društvene aristokracije. Videl si zastopnike vlade, vseučiliške profesorje, pisatelje, muzike, kritike, izbrano ženstvo — vse zastopnike odličnih krajev v živahnih pogovorih. Poverjenik za uk in bogočastje je navzoče
Slovence najlepše pozdravil. Ljubljanski umetniški konzulent in razstavljalec Tratnik je vodil vso stvar v imenu kluba »Save«, a poznani umetnik T. Križman v> imenu Hrvatov. Razvrstitev slik je bila v splošnem srečno izvedena. Razstavljenih ni bilo veliko stvari. Slovenci so se le bolj predstavili. Na dolnji steni sredi dvorane znani Jakopičev »Zeleni pajčolan« na desni v sredini prof. Kos, na levi Tratnikova »Slepa«. Zelo pridobi Zmitkovo tihožitje »Ribe«. Zal, da Jakaca niso pakazale takega, kot je v resnici. Par njegovih mehkih pokrajinskih pastelov, in poznali ga bi.
—	Razstavljeni portrč se izgubi poleg drugih. Napotnik in Pilon se izgubita med množico drugih, čeprav so stvari prvovrstne. V klubu »Sava« so bili zastopani v glavnem starejši, mlajši so bili le bolj privesek. Nd hrvatski strani
pa sami mladi — ekstremi, najstarejši je bil J. Križman, ki je bi! pa tudi edini. Zato je lahko razumljivo, da so spraševali po mladih. Zanimali so se sploh za pokret mlajše generacije v Sloveniji.
Slovenska umetniška dela izgledajo med drugimi zelo resna in solidna, zagrebena sama v sebe, kakor so mnogi tujci, ki so nas prvič videli, sami po-vdarjali.
Hrvatska dela so efektna, vsebina temna in globoka, povprečno zelo velika dela, slikana z določenimi tenkimi barvami, večina na najcenejše platno. Takoj vidiš, da so ti ljudje študirali daleč zunaj v svetovnih kulturnih centrih. Njih dela spominjajo celo na svetovne izložbe. Zato pomenijo za nas kot za nje zelo interesantno spoznavanje in približevanje. (Dalje prihodnjič).
Gospodarstvo.
Železnica Kočevje-Brod-Koravice.
Ker bo trasiranje proge za 14 dni končano in inženirji odidejo, prosim g. podravpatelja inž. pl. Klodiča in g. višjega komisarja inž. Horvata, da prideta prihodnji teden od 1. nov. do 8. nov. semkaj, da se tukaj s sedmimi prvovrstnimi strokovnjaki pregledajo vse tri trase in končno veljavno do-žene, katera je najboljša, ter se tem potom vse preklarije spravijo iz sveta.
V	zadnjem času je poslal pod gornjim naslovom v slovenske časopise g. A. Kajfež, ki prav jasno kaže, da začne pri vsaki stvari, če zmanjka argumentov, — robatost!
Dosedanja izvajanja glede te železnice so bila strogo stvarna in hočem tudi nadalje obravnavati zadevo le iz stvarnega stališča. Veseli me, da se je priznal g. Kajfež javno kot duševni oče Musilove trase, s čim ur je razjasnjeno in opravičljivo stališče g. ing. Musila.
Za prijazno povabilo, naj grem gledat Kajfeževo traso, se zahvaljujem, ker dotične hribe poznam, pragozdove sem pa tudi že videl. Da zna g. ing. Musil dve dani točki po <?dka-zanem mu terenu brezhibno zvezati z železniško progo, o tem sem prepričan, ker je g. ing. Musil na glasu kot strokovnjak. Zato mi ni treba, da grean. pogledat njegovo traso, povda-rim le, da je na Slovenskem mnogo za železniške zgradbe pripravnega terena pa vendar na njem ne gradimo železnic. So namreč še drugi oziri merodajni, ne samo teren. Za pregled in polaganje tras so karte, v katerih se dobi pravi pregled in presojo prog iz splošnih vidikov. Potem ge gre še le v teren, da se eventualno modificira traso po terenski kakovosti. Ko je to izvršeno, potem se šele trasira v terenu in gradi. G. Kajfež pa začenja hišo pri strehi; najprej trasira v terenu, potem še le skuša vtemeljevati progo iz občekoristnih ozirov. Nobeno čudo, ako je potem ogromna večina javnosti proti njemu. Jezi to g. Kaj-feža, ali sam je kriv in pomagati mu ne morem.
G. Kajfež hoče pravega dela! — Dobro, toda to njegovo delo bo pravo le za nekaj oseb, ne sme pa povdar-jati, da bo to, v prid javnosti, ne sme se identificirati s celo Slovenijo, ali celo z državo.
Ce bi mu bilo na tem, da zgradi zvezo Slovenije z morjem, glavno pro^ go, zakaj pa ni sklical sho lov, predno je začel svoje trasiranje, in povabil vse merodajne faktorje na razgovor, pred vsem zastopnike vlade, vojaštva, Dolenjce, Belokranjce, Poljance in obmejne občine Hrvatske? Ker tega ni storil, je čisto jasno, da se je odločil ustvariti nekaj lokalnega v privatne svrhe. Ce pa to zanika in povdarja, da bo to glavna proga, potem hoče staviti vlado pred gotovo dejstvo in ji vsiliti traso.
Tu ni govora o nevošljivosti, nasprotno, privoščim Vam Vašo progo. Občudujem Vašo energijo in jo bom še bolj, če si zgradite železnico sami, toda protestiram, da se hoče vpreči državni denar za manjpomembno lo-kalko, pri tem pa izigrati druge javne koristi. Zato sem se čutil poklicanega, strogo stvarno opozoriti ra nedostat-ke Vaše trase, g. Kajfež. Ako imenujete to »brezpomembno preklanje, ne-vošljivost, slepljenje naroda, zbadanje, ravsanje in mlatenje prazne slame«, je to mala zamenjava. Pripomnim še, da ste se zmotili glede kruhoborstva. — Krulioborci smo namreč vsi, tudi Vi ste to bili in po Vaši trasi sklepati, ste tudi še posebno danes. Razlika je samo ta, da delamo drugi v svojem kruhoborstvu za javen iti državen h teres, med tem, ko hočete Vi le pomnožiti svoje milijone. Vam seveda tega ne zamerim in Vam privoščim, toda le, dokler ne bo. pri tem tangiran, oziroma oškodovan javni ljudski dobrobit.	ing.	AL	Hrovat,
r+' čilski soliter. Mnogi, ki so letos napravili poizkuse s čilskim solitrom vprašujejo, ako se čilski solit« zamore kupiti in kako ceno ima. — Uljudno sporočam, da se isti sedaj še ne prodaja pri nas radi visoke cene.
1	kg bi stal frco Ljubljana kakih 10 do 12 kron. Kadar bo ob zboljšani ku-povalni vrednosti našega denarja uvoz solitra mogoč, ga bo gotovo zopet oddajala Kmetijska družba, Gospodarska Zveza L dr. Delegacija proizvajalcev čilskega solitra za kraljestvo SHS se s prodajo istega ne peča, marveč deluje le strogo v kmetijsko znanstvenem oziru. Dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana.
-f- Izvažajmo! Ekonomsko-Jinan-cijski komite je zopet dovolil izvoz 300.000 ovac iz naše države.
+ Naš izvoz v prvem četrtletju 1921. V prvih treh mesecih t. !. je
Miehčl Zevaco:
..NOSTRADAMUS."
»Ohe, Mirta! Moja lepa Mirta! JVUri je tvoja navada buditi s temle rohnenjem uboge goste, ki ti jih pošilja hudič?«
Royal de Beaurevers je smehljaje stopil v sobo.
»Kaj pomeni to delo?« je povzel.
»Saj vidite, da meljem dišave,« je odvrnila suho.
»2merom sl slabe volje, Mirtka. V-..g naj odnese tvoj mlin!«
»V krčmi je vedno potreba di-3av,« je oporekla Mirta pokojno.,
Beaurevers se je zagrohotal.
»Kakor se vidi, hočeš začiniti velikanom, o kakršnih govori messire Rabelais v svojih povestih!«
»Vašega Pabelaisa ne poznam, a teliko vem, da je ta dišava namenjena veliki tolpi volkov.«
»Magarl. Danes govoriš kakor skrivno razodetje. Lačen sem, daj mi jesti; pa za Boga me ne spomni, koliko sem ti dolžan Oh. in kako si bleda!«
»Zle sanje sanjam, ki mi tlačijo srce.«
»Mirtka, Mirtka, ne razumem te; vem samo, da blaznim od lakote. Ne moreš si misliti, kako me ščiplje po trebuhu.«
»Stopite doli, miza je pripravljena,«
»Sijajno! Vsa glava mi je prazna. Morda zato, ker iinam prepolno srce.«
Mirta je prebledela pri tej besedi. Beaurevers je veselo odšel v pritličje. A že čez hip Je pritekel nazaj; z nagrbančenimi obrvmi je skočil k oknu, gledal nekaj trenutkov, obrnil se in opasal rapir. Ko mu je Mirta pogledala v obraz, je vztrepetala: vse njegove Črte so plemenele. S presekanim, hripavim glasom je izpregovoril:
»Zgrabiti me hočejo. Vidiš, Mirta, to traja že od včeraj. Gonili so me kakor žival. Snoči sem se jih otresel. In zdaj so mi spet za petami. Smrt stoji pred vrati, Mirta. In zakaj? Veš, kdo me zasleduje, kdo me goni, kdo hoče mojo smrt? Oče tiste, ki jo ljubim! •..«
Mirta ni rekla besede. Sklonila je glavo. Dve solzi sta se ji zaiskrili na trepalnicah ... Sanje njene ljubezni so se rušile in umirale v tem trenutku. Beaurevers je^ videl to. Videl je in razumel! Strašni srd, ki ga je pretresal, je izginil namah. Rahlo, malone plašno je stopil k Mirti,
•	»Mirta!« je zamrmral.
»Pustite me!«
Spodaj je stresel vrata silen udarec; odmeval je po gostilni, kakor bi bila s težkim in votlim glasom zaklicala smrt
»Mirta!. .« je ponovil Beaurevers.
»Mislite na svojo obrambo.«
Sunki z brunom v hišna vrata so sledili drug drugemu r. žalobno enakomernostjo, nalik udarcem mrtvaškega zvonca, zvonečega ljubezni
uboge Mirte. Napadalci so molčali-Roncherolles je imel danes še popolnejši načrt. Spremljalo ga je le malo ljudi, do dvajset rokovnjačev, vajenih vsake vrste krvoprelitja. Nihče ni kričal. Delo se je vršilo s tehtno mirnostjo ljudi, ki umejo svoj posel. Vrata so ječala. Ustavljala so se zvesto in hrabro, kolikor so mogla. Toda pokala so in se lomila. Borila so se s smrtjo.
»Mirtka, Mirtka, sestrica moja — vidiš, jaz nisem kriv. Ti si mi bila kakor mati. Karala si me, kadar sem storil neumnost. Stregla si mi, kadar sem bil ranjen. Dajala si mi jesti, kadar sem bil lačen. Odprla si mi svoj dom, kadar sem bil brez strehe. In rad sem slišal, da si me grajala. Kadar mi je nedostajalo vsega/sem si dejal: »Saj imam Mirto « — In sem bil potolažen. Rad sem te imel, ne da bi ti bil povedal. Imel sem te rajši nego vse na svetu. In še te ljubim, Mirta, najboljša duša, kar jih poznam na zemlji. .Videl sem, kaj si naora-vila spodaj, ko sem jaz spal! O Mirta, Mirta, prisežem ti, moja krivda
ni, da sem jo srečal in Mirta,
naj bom tvoj brat, naj te ljubim z bratovsko ljubeznijo. Saj boš ti tista, ki me boš tolažila, kadar jo izgubim za zmerom. Mirta, srečen bom v uri svoje smrti, ako boš ti pri meni, da mi zatisneš oči, kakor sem jih jaz zatisnil staremu Brabantu ...«
Pri teh besedah je Mirta vztrepetala. Vstala je. Plamen čiste radosti je zasijal na njenem obličju.
»Nočem, da bi poginil!« je mislila sama pri sebi. »Jaz Mirta, ga hočem oteti. Ne ona: jaz!... Molčite,« je dejala resnobno. »Zdaj ni Čas za to, da bi govorila o čuvstvih. Mislite na . to, kako ohranite sebe in mene!«	»
In krenila je naprej, nesoč na rami zabojček, ki ga je bila nasula s semleto dišavo. Ta dišava je bila — poper!
Poln občudovanja je zmajal Beaurevers z glavo. Razumel je, kaj namerja.^ Šel je za njo V pritličje in jo videl kako nalaga slamo k zno-žju omar, povrhu slame pa suha drva, ki jih je bila nanesla iz kuhinje. H kletni zatvori je postavila gorečo voščenico.
Vrata so se razletela pod novim sunkom bruna in zaječala kakor človek, ki je ranjen na smrt; še so se hrabro upirala v svojih tečajih, toda njih sile so bile pri kraju. Na cesti je zaklical rezek in osoren glas: »Pozor!... Vderite v hišo!...« »Poljubi me, Mirta, sestrica! Daj, da se posloviva!...«
Mirta mu je pomolila čelo in zamrmrala :
»Bog te obvaruj!«
Vrata so se ječe zrušila, kakor bi hotela reči:
»Kar smo moglai smo storila!« Trije možje so planili v vežo, z meči v rokah. Trije drugi so jim sledili. Kakor bi trenil, je bila v izbi vsa železna četa; brcaje mize in stole v stran, je brez besede navalila
na Royala de Beaureversa. Njegov rapir je zažvižgal in se iztegnil tri-, krat po vrsti. Troje grgrajočih jekov se je začulo. Royal de Beaurevers se je vzravnal in zavihtil krvavi meč. Njegov obraz je bil strašan; oči so mu plamenele, ko je zavrisnil:
»Beaurevers 1 Beaurevers!«
Hkrati s tem bojnim klicem se je skrčil nazaj v parado. Spet je bliskoma siknil meč — in tedaj so udarili napadalci v divji, zmagoslaven krik: njegov rapir je bil zlomljeni
»Razorožen! Razorožen!«
»Primite ga!«
»Naprej!«
Do osem se jih je vrglo nadenj. Njim za hrbtom drugih osem, sto-pajočih nebrižno po truplih padlih tovarišev; ki so ležali v rdečih mlakah krvi. Royal se je umikal proti zaslonu, ki ga je bila napravila Mirta iz omar. Kriku je sledilo molčanje, polno tesnobe. Sli so nadenj, res. In on je bil razorožen. Umikal se Je. Toda ta spačeni obraz, to bitje, v čigar slehernem gibu je prežala smrt, te oči, sipajoče posmeh in Izzivanje, so jih navdajale s strahom.
»Grom in strela!« je zarjul Ron-cheroles. »Primite ga vendar!«
Vsa tolpa se je zagnala; dvajset iztegnjenih rok, dvajset mečev, ki so polnili krčmo s svojimi mrtvaškimi bliski — vse tiho, kakor V grobu — in zdajci besno umikanje, divji beg, srdite kletve in kriki: »Moje oči! — Slep sem! — Nič več ne vidim! — Pomagajte! — Vodik
vnašal naš izvoz 569 milijonov dinarje''' (lani v istem času samo 228 milijonov). Ta svota se de’': 220 milijonov za žito in moko, 170 in pol milijonov na meso in jajca, 13 milijonov na „cement, ostalo pa na razne druge predmete. Izvoz moke je poskočil od tani od 9 na 30 odstotkov, istotako je razmerje pri izvozu živine.
-f- Finančno-politična pogajanja nted Češkoslovaško in našo državo. V torek, dne 18. t. m. so prispeli v Prago zastopniki naše države v svrho regulacije finančnih zadev med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo. V delegaciji so generalni inšpektor ministrstva financ Savojnir Petrovič, načelnik trgovskega ministrstva .Milan Radoslavljevič in dr. Janko Hacin. — Gre v glavnem za prenos depojev, za
medsebojno poravnanje terjatev, za zadevo v Češkoslovaški se nahajajočih žigosanih jugoslovanskih	ban-
kovcev in srbskih srečk.
+ Efektivna zlata carina uvedena v Avstriji. V Avstriji se bo odslej plačevala za izrecno luksuzne	pred-
mete carina v popolni zlati pariteti. Da se ne bo razvilo tihotapstvo z zlatom, bo izdajala Avstro-ogrska banka ih njene podružnice nakaznice za zlato. Tečaj se bo ravnal po vsakokratnih dnevnih tečajih zlata. —	Pred-
meti, za katere se sedaj ni plačevala carina, ostanejo še nadalje carine prosti, dočim se zviša za ostale	carini
podvržene predmete, za katere se je zvišala carina doslej na 160 do 200 kratno plačilo, na 250 kratni znesek.
gerelee. Njegovo potrdilo je bilo izpostavljeno od županstva v Klečali — župan pa, je na Ježici — in je bil podpisan kot župan* mesto Kos — Krašovec. Sleparja so izročili sodišču.
—	Pretep. V gostilni Rajnerjeve v Zagorju so se sprli Franc Slap, Vinko Vrdelj in Andrej Križanič. Radi spora sta odšla Vrdelj in Križanič domov. Slap pa je tekel za njima in jlli je napadel z nožem. V pretepu sta bila težko ranjena Vrdelj in Križanič, porezal pa se je na roki tudi napadalec Slap, katerega so aretirali.
Ljubljana.
*	Najnujnejša naloga novega občinskega sveta v Ljubljani je vsekakor ustanovitev sodišča za pobijanje draginje. Izvoz svinj iz naše države se nemoteno nadaljuje, dasi v Ljubljani niti za vsakdanjo potrebo ni dobiti slanine in masti. Trgovci nas tolažijo, da bo cena inasti narasla do 100 K za kilogram. Proti izvozu pitanih svinj in za preskrbo domačega prebivalstva je treba takoj nekaj ukreniti, ker pot je itak dolgotrajna. Obrazloženo vlogo je poslati ministru za soc. politiko, a ta jo predloži finančnemu ministru, ki izposluje potrebno pooblastilo od kraljevske vlade.
= Mestna zastavljalnica ne posluje v ponedeljek 31. t. m. radi čiščenja prostorov.
= Knjigovodski tečal za obrtnike v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti namerava prirediti za tukajšnje obrtnike knjigovodski tečaj. Obrtniki (mojstri in pomočniki), ki se žete tečaja udeležiti, naj se priglasc pri uradu vsaj do 5. novembra.
= Predavanje. Ljubljanski oddelek društva inskih učenjakov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev priredi v nedeljo 30. oktobra ob pol 3. uri na univerzi, soba štev. 77, zanimivo predavanje o kongresu ruskih učenjakov v Pragi. Predavala bosta v ruskem jeziku g. univ. prof. A. Wl-Jlmovlč in prof. g. M. Jasinski. Vstopnina
2	din. Dijaki 1 din. Dobiček je namenjen za podporo ruskih dijakov v Ljubljani.
= Za zvišanje plač. V sredo zvečer se je vršil v Mestnem domu zanpni shod obeh organizacij delavstva tobačne tovarne v. svrho skupnega nastopa zaradi zvišanja plač. Sprejeta je bila resolucija, da naj mo-nopolska uprava ugodj že meseca septembra in ponovno meseca oktobra vloženim tozadevnim prošnjam.
=• Žrtev požara v Goričanah. V ljubljanski bolnici je umrl delavec Franc Jamnik, ki je dobil težke opekline pri gasitvi nedeljskega požara v Goričanah. Jamnik se cel čas ni zavedel. N. v m. p.!
=» Požar na glavnem kolodvoru. Včeraj okrog ene ure popoldne se je nenadoma vnel tovorni voz, natovorjen z 10 sodi petroleja. Voz je stal na tiru pri železniškem prelazu na Martinovi cesti. Bilo je to na onem mestu, kjer so že lansko leto eksplodirali petrolejski sodi, pri čemer se je smrtno ponesrečil ognjegasec Levec in Albert Zargl. Goreči voz so dvignili s tira in ga zvalili v jarek pod Kolinsko tovarno. Rešili so šest sodov, ostali pa so z vozom vred zgoreli. Od voza je ostalo samo železno ogrodje. Gasilno društvo je šlo takoj na mesto požara z dvema vozovoma. Gasilcem, železničarjem in orožnikom se je posrečilo, da so ogenj omejili In odstranili pravočasno druge vozove. Pri gašenju se je ponesrečil gasilec Ferdinand Podlogar, ki je padel raz voz in dobil težke opekline na glavi. Odpeljali so ga z avtomobilom v bolnico. Škoda Je velika. Kakofje nastal požar, še ni znano.
=» Čuden gost. Neki Tone Z. je pil in jedel v Bizjakovi gostilni na Tržaški cesti. Ko so zahtevali od njega, da plača 58 K cehe, je mož začel zmerjati navzoče, oso-bito gostilničarjevega sina, kateremu je očital tatvino. Odpeljali' so ga na policijo, kjer je bil kaznovan zaradi pijanosti na 5 dni zapora, zaradi drugih dejanj pa se bo mož zagovarjal pred sodiščem.
= Nočevalec v kozolcu. Policija je aretirala brezposelnega urarskega pomočnika Silvija Homana iz Kotora in sicer v kozolcu Helene Bavdetove, kamor je hodil v zadnjem času redno nočevat.
= Okuženi purani. Pred kratkim je prignal neki prodajalec perutnine iz Hrvatske jato puranov na ljubljanski trg. Prodajal je purane po 80 K in je takoj vse prpdal. Toda purani so bili okuženi in so skoro vsi poginili. Obenem s purani je poginila tudi druga perutnina, ki je bila sktinno s purani.
*= Pogreb gdč. Marije Križmanove, velike dobrotnice slepcev, katerim je zapustila pokojnica svoio hišo in skoro celo premoženje, se je vršil v sredo ponoldne. Po-igreba se je udeležilo okrog 60 gojencev zavoda za slepce s šopki in venci.
= Mestni log — zavel'šče lopovov. V Mestnem logu je vedno bolj nevarno. Tatvine se vedno bolj množe. Sedaj kradejo osobito seno in skoro je ni Sune, ki je ne bi bili tatovi že obiskali. Tudi za posamezne sprehajalce je sprehod v Mestnem lomi nevaren, ker je vedno polno potepuhov In rokovnjačev, ki samo čakajo priložnosti, da bi kaj ukradli. Kliub številnim policijskim pogonom se v Mestnem logu dobi še vedno dosti klatežev, ki se znajo previdno in pravočasno umakniti zasledovalcem.
= Našla se le črpalka (pumpa) za kolo. Zglasiti se Je v sodni palači pri slugi Ivanu Zrimšku, soba 97.
Maribor.
Mestni vojaški urad opozarja vse vojaške obvezance letnikov 1871 do 1900, da vsako spremembo bivališča oziroma stanovanja v izoglb kazni tekom 48 ur naznanijo imenovanemu uradu na Slomškovem trgu.
Sprejem bolnikov v mariborsko javno bolnico se bo vsled poprav, ki se izvršujejo v bolnici, do nadaljnjega omejeval le na najnujnejše slučaje.
Razdrapanost tukajšnjih razmer se jasno zrcali v pasivnosti, ki Jo je Maribor pokazal ob priliki povratka bivšega kralja Karla na Madžarsko. Celo majhno mestece Celje je pokazalo več discipline in državljanske mlsil kakor Maribor, kjer ni bilo pobudnikov, ki bi združili stranke, da bi, kakor v drugih krajih naše domovine, nastopile složno proti nakanam Habsburžanov.
Zanetil ogenj. V sredo proti večeru je 15 letni fantalin Lešnik, ki je že večkrat 'grozil s požigom, zanetil ogenj v viničarskem poslopju inženirja Hartmanna na Meljskem hribu. Kljub hitri pomoči pobreške požarne brambe, ki je čez Dravo prihitela gasit, je poslopje z veliko množino poljskih pridelkov pogorelo do tal. škoda je zelo velika.
Tatvina. Nadzorniku južne železnice Francu Tertniku Je med vožnjo od Maribora do Ljubljane ukradel neznan tat zlato uro In zlato verižico, škode ima 800(1 K.
Naročajte „ Jugoslavijo"!
Celie.
Mestno gledališče v Celju. V soboto
29. oktobra ob 8_, uri zvečer se uprizori češkega pisatelja Šamberka Veseloigra »Ulica št. 15« v abonement. Igra se ne bo ponavljala.
Prva seja občinskega odbora celjske okoliške občine se vrši v nedeljo 30. t. m. ob 8. uri zjutraj v občinski hiši na Bregu.
Novo industrijsko podjetje v Celju sta ustanovila gg. Fr. Fuchs in Avgust Kre-gan: prvo jugoslovansko žično industrijo. Tovarniško poslopje stavita v Gaberju v bližini cinkarne.
Sestanek trgovskih nastuvljencev v Celju se vrši danes v petek ob poi 8. uri zvečer v hotelu pri »Kroni«. Razpravljalo se bo o važnih stanovskih zadevah.
Glavno zalogo gumijevih izdelkov tvor-nice »Vulkan« v Kranju ima v Celju gospod Zdravko Krajnc v Prešernovi ulici.
Popravek. V poročilu o protestnem shodu v Celju se mora glasiti:	v Imenu
SLS je govoril dr. Ogrizek in ne dr. Ogrin, Rakor je biio pomotoma tiskano.
Umrla je v Ljubnem v Savinjski dolini gospodična Pepca Erraenc, poštna oficljan-tinja, stara 22 let.
Umrlo je v mestu Ceiju in celjski javni bolnici v mesecih avgustu in septembru skupno 53 oseb.
ESepartoar Narodnega gledališča:
Drama.
Sobota, 29. 10., »Kozarec vode«, B. Nedelja, 30. 10., »Ljubezen«, Izven. Ponedeljek, 31. 10., Zaprto.	,
Torek, 1. 11., »Golgota«, Izven.
Sreda, 2. 11., »Oče« E.
Četrtek, 3. 11., »Požar strasti«, Izven. Petek, 4. 11., »Ljubezen«, D.
Opera.
Sobota, 29. 10., »Boris Godunov«, E. Nedelja, 30. 10., »Dalibor«, A. Ponedeljek, 31. 10., Zaprto.
Torek, 1. 11., »Evangeljnik«, Izven. Sreda, 2. 11., »Boris Godunov«, C. Četrtek, 3. 11., »Vaška šola«, Šeherezada, D.
Petek, 4.. 11., Zaprto.
Prva redna seja obt sveta ljubljanskega.
Snoči ob 5. uri pop. se je vršila prva redna seja novega občinskega sveta. Sejo je otvoril župan dr. L. Perič. Navzočih je bilo 39 občinskih svetnikov, manjkali so svetniki Melik, Marn in Pirc, izmed katerih se je opravičil samo svetnik Pirc. Zupan je pozdravil občinske svetnike in jih pozval na skupno delo. Povdarjal je, da je program, ki ga je že razvil povodom zaprisege, program celega mestnega prebivalstva in da bo njegov princip, malo besedi In več dela. Prešel je takoj na dnevni red in nažnanil, da je svetnik Urbančič Karl prijavil Ižstop in je bil imenovan na njegovo mesto Riko Jug, za njegovega namestnika pa Vendel Sadar. Ker je vlada izjavila, da prvo Izvoljeni podžupan Ambrožič kot učitelj ne more obdržati tega mesta, je podal Ambro"lč dne 13. okt. izjavo, da odloži mesto podžupana. Zupan konstatira sklepčnost za novo volitev, imenuje za skrutinatorja svetnika Viktorja Adamiča in Josipa Ambrožiča, za ove-rovatclja zapisnika Lojze Burkeljca in Jakoba Babnika in predstavi zapisnikarja Iv. Kolešo. Pri volitvi podžupana je bilo oddanih 22 glasov za Riko Juga in 17 praznih listkov. Izvoljen je bil torei za podžupana Riko Jug (NSS), ki je izjavil, da sprejme to mesto.
Dalje se je določilo sporazumno, da se vršita mesečno po dve redni seji lil sicer vsak prvi in tretji torek ob 5. uri pop. Ako bi bil na torek praznik se vrši redna seja v sredo. — Nato je prešla zbornica na določitev in volitev odsekov. Po kratki debati se je določilo glasom sklepa načelnikov strank, da dobe odseki po 9 članov, ki se porazdeie sledeče; JDS dobi po štiri, NSS po 2, SLS po dva in JSDS po enega člana.
Dr. Triller je predlagal, da bi se opustil direktorij mestnega užltninskega zakupa in bi prevzel še preostale agende tega direk-torija finančni odsek. Toda z ozirom na dejstvo. da bo finančni odsek itak preobložen z delom, se je sklenilo, da ta ostane in bodo v odboru glasom pravilnika župan in štirje člani. Določilo se Je sporazumno, da dobi stranka JDS v tem odboru dva člana, NSS in SLS pa po enega člana. Končno se je vršila volitev članov v posamezne odseke. V svrho lažje izvolitve in konstituiranja je predlagal dr. Triller, da naj stranke takoj imenujejo svoje člane. V imenu svoje stranke pa je izjavil sledeče: Ker vrši naša stranka v tej zbornici le kontrolo ne zahtevamo v odsekih nobenega mesta predsednika ali podpredsednika.
V	posamezne odseki so bili Izvoljeni sledeči svetovalci:
Maglstratni odsek: JDS dr. Triller, dr, Ravnihar, dr. Puc in Franchcttl Eng., SLS dr. Stanovnik, Kremžar; NSS Tavčar Ivan, Riko Jug; JSDS Kocmur Ivan.
Personalno pravni odsek: JDS dr. Triller, Breznik Josip, dr. Puc, dr. Ravnihar; I SLS Jeglič Janko. dr. Stanovnik; NSS dr. Jamar Tone, Ivan Tavčar in JSDS, Kocmur Ivan.
Finančni odsek:	JDS	dr. Triller, dr.
Pestotnik, Rozman Rudolf in Ivan Frelih; SLS Pirc, Orehek Fran; NSS. Riko Jug, Josip Ambrožič; JSDS Kocmur Ivan.
Stavbni odsek: JDS Inž. Turnšek Viktor, dr. Tičar, Turk Josip, Frelih Ivan; SLS Ogrin Ivan, Pezdir Tobila; NSS Fran Rupnik, Jakob Babnik; JSDS Kocjan Ivan. V ta odsek spada tudi olepševalni odsek.
Šolski odsek: JDS Breznik Joa.p, Cer-nagoj Fran, dr. Tičar, Jože Dežman; SLS Jeglič Janko, dr. Stanovnik Ivan; NSS Josip Ambrožič, dr. Tone Jamar; JSDS Kralj Ivan.
Obrtni odsek: JDS Francjiettl Eng.. Jelačin Ivan, Bajželj Ivan, Benkovič Ivan; SLS Ogrin I. Srebot I.; NSS T. Malgaj, J. Babnik; JSDS Koclan Ivan.
Ubožni odsek: JDS Marn Franc, Fre(ih Ivan, Dežman Jože, Rozman Rudolf; SLS Kremžar Franc, Burkelc Alojz; NSS Karl Zorko, Fran Rupnik; JSDS Komac Anton.
Policjskl in zdravstveni odsek: JDS Marn Franc, Turk Josip, dr. Tičar, Rozman Rudolf; SLS Pezdir Tobija, Adamič Viktor, Pirc; NSS Runnik Fran; JSDS Kocjan Ivan.
AprovizaČnI odsek: JDS Jelačin Ivan, Rozman Rudolf, Baiželj Ivan, Benkovič Ivan: SLS Kremžar Franc, Orehek Franc; NSS Ivan Tavčar, Fran Rupnik; JSDS Kralj Ivan.
Upravni odbor vodovoda, elektrarne In
plinarne: JDS inž. Turnšek Viktor, dr. Pestotnik, Bajželj Ivan, dr. Triller; SLS Ogrin Ivan, Orehek Franc; NSS Fran Rupnik, Jakob Babnik; JSDS Kocjan Ivan.
Upravni odbor mestnih voženj:	JDS
Rozman Rudolf, Fran Marn, Dežman Jože, Turk Josip; SLS Pirc, Srebot Ivan; NSS Riko Jug, Karel Zorko; JSDS Komac Ant.
Upravni odbor mestne klavnice: JDS dr. Tičar, SLS Srebot Ivan, NSS Malgaj Tone.N
Upravni odbor mestno zastavljalnlcet
JDS Franchetti Eng., Rozman Rudolf; SLS Adamič Viktor; NSS Josip Ambrožič; JSDS Kralj Ivan.
Upravni odbor mestnega dohodarstve-nega urada: JDS dr. Pestotnik, Praprotnik Simon; SLS Jeglič Janko in NSS Josip Ambrožič.
Upravni odbor mestnega pogrebnega
zavoda: JDS Franchetti Eng., Praprotnik Simon; SLS Adamič Viktor; NSS Tone Malgaj; JSDS Komac Anton.
Disciplinarna komisija: JDS dr. Puc, dr. Pestotnik; SLS dr. Stanovnik; NSS Riko Jug in JSDS Kocmur Ivan.
Kvalifikacijska komisija: NSS. I. Tavčar.
Po izvršeni volitvi so izjavili zastopniki strank, da sporoče županu tekom današnjega dne, kako so se odseki konstituirali, s čemer je bil dnevni red seje izvršen in je župan zaključil sejo.
Razne vesti.
* Število zakonskih ločitev v naši
državi vedno narašča in čuje se, da imajo pravoslavna duhovna sodišča toliko tožb, za ločitev zakona, da jih komaj zmagujejo. Med tem pa, ko katolikom, ki se poročajo po pravoslavnem obredu, kaj rade delajo neprili-ke civilno-pravne oblasti, ki so po avstrijskem sistemu že precej zastarele, imajo pravoslavni še to odprto pot, da enostavno pristopijo v turško vfero, kjer jih hodža brez vseh v.eprilik prav rad in' hitro nanovo poroči.
* Drag rokopis. Dr. Kilijan von Steiner v Berlinu ima veliko zbirko dragocenih in redkih rokopisov, med njimi tudi Goethejev rokopis »Eiogra-pliisches Schema«iz knjige »Iz mojega življenja«. Ta rokopis je bil cenjen na 150.000 mark. Na dražbi je bil nuden za 100.000 mark, toda našlo se je toliko kupcev, da mu je končno narastla cena na 250.000 mark. Rokopis je kupil neki založnik iz Leipziga.
* Zverinski zločin laških finančnih stražnikov. Višek laške »kulture« in »človečanstva« se kaj lepo zrcali iz naslednjega dogodka: V soboto 15. t. m. se je peljal Franc Budal posestnik iz Prvačine k svojim sorodnikom v Dorn-berg. Ko se je vračal domov, sta pristopila k nje-ovemu vozu dva laška finančna stražnika. Budal, misleč, da ga hočeta aretirati, ju je zaprosil, naj ga pustita za trenotek k njegovi ženi in otrokom. Stražnika pa, namesto, da bi mu odgovorila, sta ga ustrelila na mestu. Polmrtvega sta potem potegnila z voza in ga vlekla po tleh v precej oddaljeno finančno stražnico. Mimoidoči ljudje so čuli ječanje umirajočega Budala, katerega so laške be-stije še nadalje pretepale. Vsega razbitega so potem prenesli v goriško bolnico, kjer pa je takoj izdihnil. Budal, ki je bil zaveden Slovenec in vseskozi mož poštenjak, zapušča ženo in 3 ma. le otročičke. Domačini so pokojniku napravili naravnost sijajen pogreb. — Upajmo, da bo tudi za laške »kulturo-nosče« enkrat in morda prav kmalu,, mera polna.
* Štabni oficir — tat. Policija v Gradcu, na Dunaju in v Linču je pogosto prejemala tožbe najboljših restavracij In hotelov, da nekateri gosti na skrivaj odnašajo srebrno posodo, žlice, nože, vilice in celo namizne prte. Tatovom se nikakor ni moglo priti na sled. Sedaj pa je policija prijela kot tatu avstrijskega polkovnika Josipa Varnerja, ki je bil dodeljen žrebčarni v Linču. V njegovem stanovanju je najdena velika množina ukradenih stvari, tudi takih, katere je kradel kot štabni oficir avstrijske vojske v zasedenem ozemlju, a pozneje kot komandant ujetniškega tabora. Varnerja so oddali v uijičbolnico na opazovanje.
Dnevne vesti.
— Pozor na položnicet Današnji številki smo priložili položnice tistim naročnikom, ki še za mesec oktober, oziroma nekateri tudi še za september dolgujejo naročnino ter jih nujno prosimo, da naročnino čimpreje poravnajo, da jim ne bo treba lista ustaviti in dolžno naročnino strožjim potom iztirjati. Obenem naj poravnajo po možnosti tudi naročnino za november, ker naročnina se plačuje v naprej. Upravništvo.
— Dopusti železničarjev. Radi izrednih Političnih dogodkov so ustavljeni vsi dopusti železničarjev. Tudi se ne smejo železniški uslužbenci odstraniti od svoje službene Postaje za več kot 12 ur.
— »R. U /L« v Bratislavi. Člani moskovskega Hudožestvcnega teatra so dospeli te dni v Bratislavo in tam igrali z najboljšim uspehom Capkovo »R. U. R.«. ki izhaja v našem listu kot podlistek. — »R. U. R.« bo v kratkem zaključena in izide v posebni knjigi, na kar sl. občinstvo Že danes opozarjamo, posebno še, ker se bo ta igra predvajala tudi na našem odru.
— Proslava 28: oktobra. Danes praznujemo tretjo obletnico osvobojenja češkega naroda izpod stoJetncga avstrijskega jarma. Letošnja proslava v opernem gledališču se Vrši pod neposrednim vtisom pomembnih Političnih in vojaških dogodkov, ki so že Uekolikokrat izkazali češkojugoslovansko vzajemnost zunanjedržavnih interesov. Politične intrige Beneškega sestanka so osvetlile v zadostni meri nevarnosti Izoliranega Položaja Jugoslavije. Habsburgovski poizkus Madžarske pa je prepričal, da smo in da ostanemo v Srednji Evropi odločilna sila, dokler bomo s Češkoslovaško republiko bratsko in nerazdruženo zvezani. V tem spoznanju vsi na proslavo!
— Podraženje dnevnikov. Zagrebška »Riječ« in »Agramer Tagblatt« zvišata s 1. novembrom naročnino listu za polovico, ta stane posamezna številka mesto dve Štiri krone. »Obzor« obdrži začasno še stare cene. Za državne uslužbence bodo listi nekoliko cenejši.
— Izplačanje pristojbin rez. častnikom *a enodnevno vežbo. Glasom naredbe vojnega ministrstva br. 23.872/1921 se Imajo hplačati rezervnim oficirjem, ki so bili pozvani na enodnevno vežbo v svrho prisege njegovemu veličanstvu Kralju Aleksandru, Pristojbine po čl. 64, 69, 70 in 71 admin. Pravila II. del. Da se izplačevanje teh pristojbin pospeši, naj vsi oni rezerv, oficiri, ki so pri Komandi ljubljanskega vojnega Okruga prisegli, čimprej vpošljejo tej Komandi naslednje podatke: 1. Cin (v naši vojski). 2. Poklic. 3. Ime In priimek. 4. Točen naslov. 5. Ce ima razven civilne plače le kako imetje ali drug dohodek In koliko Plača letnega neposrednega davka na to taietje oziroma dohodnine. 6. Ce ima brez-W»čno stanovanje ali staharino od države J” samoupravne oblasti. 7. Je-li oženjen. r Koliko ima otrok in koliko so stari.
ali omejiti izvoz posameznih proizvodov glede na potrebe dotične krajine, mi mora prizadeto sodišče poslati obrazloženo vlogo za izdajo takega naloga. Zato se morajo vse prepovedi ali omejitve izvoza življenjskih potrebščin, ako kje veljajo po odločbi sodišča, takoj preklicati ter se ne smejo izd a i ati, dokler se za to ne sprejme odločba kraljevske vlade.
— Izpremembe v državni službi. Policijski svetnik g. dr. Ivan Senekovič, dose-daj vodja policijskega komisarijata v Mariboru, je premeščen k policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. Gozdarski komisar inž. Gustav Hržič je imenovan za višjega gozdarskega svetnika. G. Fr. Preinfalk, kapetan v pok., je imenovan za revirnega nadzornika v 11. činovnem razredu pri zboru varnostne straže v Ljubljani s pravno močjo 15. avgusta 1921. Podporočnik-dobrovoljec F. Lovrenčič je imenovan za policijskega kanclista v Mariboru. — Premeščeni so: vladni tajnik g. dr. Adolf Go-lia od predsedstva pokrajinske uprave k oddelku za notranje zadeve; provizorni vladni koncipist g. dr. Vladimir Fon iz Celja in konceptni praktikant g. dr. L. Lobe od oddelka za notranje zadeve k okrajnemu glavarstvu v Radovljici. Iz državne službe je izstopil okrajni komisar g. Al. Kochler. Abiturijenta gg. Adalbert Finžgar in Bogdan Zupan sta sprejeta za praktikanta v računsko službo pokrajinske uprave za Slovenijo, absolvirani pravnik g. Ernest Rabič pa za konceptnega praktikanta pri oddelku za socijalno skrbstvo. Gospod Miroslav Logar, računski oficijal pri knjigovodstvu pokrajinske uprave, je na lastno prošnjo odpuščen iz državne službe. Gospod Karel Ferjan, oficijal pri pokrajinski upravi, je imenovan za pisarniškega pristava v 9. činovnem razredu. Pri knjigovodstvu naše pokrajinske uprave so imenovani:	za računske revidente rač. oficijaii gg. Anton Medved, Dušan Podgornik, Vojteh Galovič in Fr. Štrukelj, za računske oflcljale so imenovani asistentje gg. Jos. Cesar, Fr. Žitnik, Jos. Mavrič, Jos. Langus, Leop. Koman in Miroslav Osana. Za računska asistenta sta Imenovana praktikanta Ivan Laznik in Stanislav Komar. — Pisarniški oflci-janti gg. Rud. Schein v Mariboru, Jakob Kresnik v Celju in Albin Istinič v Ljubljani so imenovani za kancliste. Minister za kmetijstvo in vode je sprejel dipl. agronoma g. Al. Jamnika v državno službo ter ga imenoval za referenta za stanovanjsko organizacijo kmetijstva pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani v VII. činovbiem razredu.
— Čitalnica v Ormožu uprizori v soboto dne 29. 10. t. 1. tri vesele enodejanke. Igre: Brat Sokol, Krojač Fips In V medenih, tednih. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnine od 1 do 4 dinarje. Cisti dobiček je namenjen za nakup knjig za ljudsko knjižnico. V nedeljo, 30. 10., se vse tri igre po-nove. Začetek ob 3. popoldne. Cene vstopnicam iste. Ce se hočete enkrat od srca
■ ako otroci preKo 10 let omsuujejo smo ?‘l če so za delo nesposobni, naj se to dokaže s potrdilom šolskega ravnateljstva, oziroma z zdravniškim spričevalom. 10. Ako Uhajo žena in otroci kak dohodek v goto-vtal ali naturi, naj se označi dohodek v gotovini za vsako osebo posebej (razen ostalih dohodkov računa so tudi šolska stlmpendlja pomoč in dobrodelnost). 11. Je-** državni uradnik. 12. Jeli uslužbenik samoupravnih oblasti. 13. Potrdilo od pristojne oblasti glede visokosti: a) mesečne Plače; b) dnevnice za 1 dan, c) dodatke za rodbino. Glede potovanja naj se sledeči podatki navedejo: 1. odhod od (navede naj se *n ,?as), dohod v Ljubljano ob . . . tcas), odhod Iz Ljubljane ob . . . (čas), doti?« \V ' V ",• (navede naj se stalno biva-JJSce). 2. Koliko stane polovico voznega list— ■a v Ljubljano In nazaj. Glede točke 2 se "tora priložiti potrdilo dotične železniške "Prave. Potne pristojbine ne pristojajo taUm rezervnim oficirjem, kojih stalno bivališče leži izven ozemlja Ljubljanskega »ojnega Okruga in ki so prisegli v Ljublja-U*. namesto pri Komandi najbližjega vojaka okruga.
_	—	Izprememba imen nekaterih poštnih
»rodov v Sloveniji. Ministrstvo za pošto ? brzojav je z odredbo štev. 60.940 od J oktobra 1921 odredilo, da se s 1. novem-n»?y *• ’• tapremene imena tehle poštnih S*radov: Križavci v Križevci v Prekmurju,
S1	v Križevci pri Ljutomeru, Selce Sr?	Skofjoloko	v Selca nad Skofjoloko,
St v!Le v Sromlje, št. Vid pri Zatičini v Dni* ? pr! Stični, Zatičina v Stična. Imenik »at h uradov In drugi uradni pripomočki se popravijo.
nnh~~ Brzovlak Dunaj j. h. — oziroma Mo-br °V0 7- Trst preko Jesenic. S 1. novem-M™ Pričneta voziti med Dunajem, oziroma Via?kovem in Trstom preko Jesenic brzo-8. u 1 ??vno. redno. Odhod iz Dunaja ob 13 ,	1	minut,	oziroma Solnograda	ob
nut	na	Jesenice ob 19, uri 56	mi-
Tr<st	ob	20-	nri	11 minut, prihod v
Prlhn?	minut,	odhod iz. Trsta ob 5.	uri,
hod Akn,a„Jesenice 9. uri 55 minut, od-Ob 21	10	minut, prihod na Dunaj
ob 17 "r* II mi.nut- oziroma v Solnograd Zove i Uit , .fPtaut. Brzovlaka imata vo-uv® L II. In III. razreda.
Ra vTfi|(fpre[Wc/nH,v, učiteljstvu. Za Šolske-taieno*0 Pn j"	na Ostrem vrhu je
sPod Fr p0Sedanj' učitelj na Kapli go-MC. Fr»„< r??t’ , Učiteljica pri Sv. Duhu pranja Novakova je odpuščena.
Utr~Z Uredba za pobijanje draginje. Mini-?°dlšča soc|ta|no politiko je izdal na vsa 3°: j - ».Pobijanje draginje sledečo ured-Jd Sek« odl!jča nimajo pravice, da bi sama •hšilt, Pr°P°vedala izvoz življenjskih po-«• Ako bi bilo treba prepovedati
nasmejati, ne zamudite priti pogledat teli predstav. Za to jamči odbor.
— Automobilna prometna d. d. v Ljubljani naznanja, da vpelje na progi Ljub-ljana-Celje s 1. novembrom t 1. do nadalj-nega zimski vozni red, ki se spremeni samo v toliko, da. bo odhajal autobus popoldne iz Ljubljane 1 uro poprej kakor sedaj, torej ob 2. url 30 minut in bo prihajal v Celje ob 5. uri 40 minut popoldne.
— Radi samovoljnega odstranlenja uradnega pečata na kotlu za kuhanje žganja je bil obsojen posestnik Janez Capuder v Rapolčab po § 104 s. k. z. na 50 dinarjev denarne kazni.
— Mišjedolska parcelacija. Mišjedolci so poklicali svoječasno zemljemerca Za-krajšeka, da jim uredi neko parcelacijo v svrho vknjižbe v zemljiško knjigo. Ko Je bilo delo gotovo, so dobili Mišjedolci račun. S tem računom pa niso bili zadovoljni. Zbrali so se mož Je'in-nekatere ženske id po temeljitem posvetovanju so sklenili, da se pritožijo zaradi tega računa na okrajnega komisarja za agrarne operacije v Ljubljani. In spisal je Janez Sedevčič pritožbo po navodilih prizadetih kmetov. Ta obtožba očita zemljemercu Zakrajšeku, da je lažnik, češ, ker jih je begal in lagal. Obljubljal jim je, da bo cela stvar Izpeljana zastonj, ker je on od države plačan inženir In da bodo plačali k večjemu nekaj krone za papir. Tudi so mu očitali, da ni plačal hrane za se, ženo in enega otroka in da jim Je dajal sploh vedoma napačne informacije. Pri obravnavi obtoženci, katerih Je devet, priznajo, da so pisali odnosno podpisali žaljivo pritožbo, nikakor pa ne morejo dokazati očitanih dejanj. Obsojeni so bili po § 104 s. k. z. Miha Gorišek, Janez Miklavčič In Janez Sedevčič vsak na 100 dinarjev, Franca Gorišek in Franca Cožova pa vsaka na'50 dinarjev denarne kazni. Seveda morajo poravnati tudi vse stroške.
— Požar. Na Uncu sta pogorela dne 18. t. m. hlev In kozolec posestnika Andreja Ogrizka. Zažgali so bržkone otroci. V hlevu in kozolcu je bilo nabito polno sena in sicer 20.000 kg last tvrdke »Impez« iz Ljubljane, 15.000 kg last Ivana Urbasa iz Unca in okrog 5000 kg last Ogrizka. Zgorel je tudi en voz. Ogrizek ima preko 450.000 K škode, zavarovan pa je bil pri banki »Slavili« samo za 126.000 kron.
— Ponesrečen delavec. Pri stavbi neke lope v Trbovljah je padel težak kamen na nogo tesarju Ivanu Zaplotniku in ga težko poškodoval.
— Sleparski nabiralec darov za Pogorelce. V krškem okraju so prijeli nekega Franceta Vizjaka, ki ie pobiral milodare za Pogorelce V Klečah. Prišli so mu na sled, ker je imel ponarejeno in napačno potrdilo županstva, da srna nabirati darova za po-
Cenil oglasom.
V	„JugosIavi)i“ bomo pričenšl z mesecem novembrom zaračunavali objavo oglasov po tem-le ceniku:
Pri malih oglasih do 27 mm eno-stoipne višine vrstico po 4 K (1 dinar),
pri malih oglasih do 45 mm eno-stolpne višine vrstico po 6 K (i in pol dinarja),
pri velikih oglasih od 43 mm eno-stolpne višine vrstico po 8 K (2 dinarja).
Osmrtnice in zahvale bomo zaračunavali do velikosti 50 petitnih vrstic po 4 K, večje pa po 6 K za vrsto.
, Poročna naznanila v oblik! 15
enostolpnih vrstic veljajo v bodoče g 120 K, večja po tarifu za velike
I	oglase.
Poslana, reklamne notice itd. H se računajo po 12 K za petitno | vrstico.
I	Uprava.
Drobil.
* V Rusiji strada približno 20 milijonov ljudi. Na vseruski konferenci je Lobačev sporočil o položaju v gladovnem ozemju, da prebiva na tem ozemlju približno 20 milijonov ljudi.
* Ubogi nemški cesar. Z dekretom se izroči vila Falconieri Frans-sati, ki je bila last bivšega nemškega cesarja, finančnemu ministrstvu.
* Umotvor s svete gore. V New-york je prispel menih Germanas An-gelto, ki je iz nekega samostana s svete gore prinesel s seboj občudovanja vreden umotvor ter ga ponudil v prodaj. To je izredno lepa, iz lesa izrezana kompozicija, ki predstavlja življenje Kristovo. To delo je izvršilo pet menihov celih 15 let. V sredini kompozicije se nahaja točna reprodukcija Michelangelove »Zadnje večerje«, ki je naravnost čudovito izdelana. Po mnenju strokovnjakov je to delo vredno 125.000 dolarjev.
* Spor z župnikom. Italijanski listi poročajo, da je med župnikom v Vasi Seppijani (provincija Novara) in med župijani do ostrega spora radi neke njive. Župnik je nato v cerkvi med pridigo imenoval župljane ne-
vernike in grešnike. Radi tega je 260 kmetov izstopilo iz katoliške cerkve in prestopilo k protestantizmu.
Zabavni kotiček.
Znamenje časa.
Sedaj očetje ne pretepajo svojih otrok. Njihova volja je sicer dobra, toda blago, iz katerega so napravljene otročje hlače, je preslabo.
Hudomušnež iz naivnosti.
V	družbi je čebljala gospodična, ki je bila strastna plesalka:
»O, plesna šola! Vsakovrstne plese se učimo: tango, fandango, shimmy, lisičji ples, mačji ples . . . In včeraj smo se učili zopet nov ples: tri korake naprej, potem na desno,' potem dvigneta plesalec in plesalka nogo ... no, kako se že imenuje ta ples . . .
—	Najbrže pasji ples, pravi modrijan v kotu. —
Potepuška.
Potepuh je hotel iz gostilne, ne da bi plačal prenočišče. Gospodar ga vstavi rekoč:	»Prej ne smete
ven, dokler ne plačate.« — »E«! pravi potepuh. Po dolgih letih sem vendar našel stalno stanovanje.«
Proda sc:
PRODA SE
malo posestvo, v najlepši lezi pri župni cerkvi v St. Rupertu, Dolenjsko, z živino in drugim inventarjem. Zelo pripravno za obrtnika, rokodelca ali kot letovišče. Lepo poslopje v dobrem stanu, ne daleč od žel. postaje. Več se izve na licu mesta ali pri lastniku Fr. Pograjc, Celje — Breg 33.
POSESTVO
obstoječe Iz 2 zidanih hiš, 2 gospodarskih poslopij, 13 oralov gozda za takojšnje po-sekanje, 7 oralov njiv in travnikov. Posestvo leži tik ob glavni cesti, oddaljeno
2	minuti od železniške postaje. Cena 110.000 dinarjev. Naslov v upravi lista. 2184
REDKA PRILIKA I
Proda se prvovrstno hotelsko posestvo v sredini mesta Sp. Štajerske. Kino-podjetje v hiši, pripravno tudi za veletrgovino ali industrijo, z obsežnimi poslopji in zemljišče. Vse v najboljšem stanju. Pisma z pril. znamko na E. Turnhard, hotel Beograd, Slov. Bistrica.	2189
Službe:
VEČ MIZARSKIH POMOČNIKOV
Izvežbanih v farnirju in vsakovrstnem mizarskem delu, potrebujem. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši ali izven. 2178
TRGOVSKI POMOČNIK
mešane stroke išče primerne službe, kjerkoli tudi na deželi. Ponudbe pod »Trg. pomočnik« na upravo lista.	2168
GOSPODIČNA, ZMOŽNA TREH
JEZIKOV
vajena ttgovine, želi službe r,a blagajničarko. Cenjene ponudbe pod »blagajničarka« na Upravo lista.
KNJIGOVODKINJA
se sprejme. V poštev pridejo samo tiste z večletno prakso. Nastop s 1. novembrom. Ponudbe do 30. oktobra na upravo lista pod »Knjlgovodklnja 100«.
KOT VODJA DELAVNICE
želi vstopiti v službo Izučen ključavničar, 15 let zaposlen v veliki mehanični delavnici, vešč vsakovrstnih del, če mogoče s stanovanjem. Proda tudi prijazno družinsko hišo, pripravno za obrt, četrt ure od postaje Jesenice. Ponudbe pod U. D. št. 32 poste restante Jesenice.	2122
SPREJME SE GOSPODIČNA
tudi iz dežele za trgovino, ki se razume nekoliko v šivaniu. Je lahko begunka. F. Bat-Jel, Ljubljana, Stari trg št. 28.	2152
ČEVLJARSKI POMOČNIK
se sprejme. Stanovanje In hrana v hiši. Hrenova ul. 17. Franc Richter.	2188
STAVBNEGA POLIRJA
z nastopom tako) sprejme Stavbna tvrdka Ivan Ogrin, Grubarjevo nabrežje 8. 2183
DOBREGA IN ZANESLJIVEGA
POTNIKA
za špecerijsko in kolonijalno robo išče trgovina v Ljubljani. Plača po dogovoru. Poizve se v »upravništvu« tega lista. 2187
Raziio:
SKLADIŠČE
v sredini mesta se vzame v najem. C. ponudbe pod št 2167 na upravo lista.
SOBO BREZ POHIŠTVA
s separiranim vhodom se išče za privatno pisarno. Cena stranska stvar. Ponudbe pod »Pisarna« na Aloma Company, d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3.	2180	,
DVE ALI ENO MESEČNO SOBO
išče proti dobrem plačilu državni uradnik, oženjen, brez otrok. Dopisi pod »soba za stalno« na Aloma Company, d. z o. z. Ljubljana, Kongresni	trg	3.	2179
SUHO, MANJŠE SKLADIŠČE
se išče proti dobremu plačilu v sredini mesta. Dopisi pod »Skladišče« na Aloma Com-pany, anončna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3.	2181
MESEČNO SOBO
išče gospod, eventuelno s hrano. Cenjene ponudbe pod A. O. na upravo lista. 2116
LOKAL
v sredini mesta se išče proti dobri najemnini. Pismene ponudbe na upravo »Jugoslavije« M. A. S.	2186
ZAMENJAM TAKOJ STANOVANJE
v Mariboru (tri sobe, predsoba, veranda, kuhinja, sobica za služkinjo, shramba in pritikline) s stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe pod »Park« poštno ležeče,	Maribor. 2185
nrsDje v,.
u •
Vabiio na subskripcijo delnic.
Ponovno se je v trgovskih krogih izrazila želja, naj se ustanovi trgovska spe-dicijska družba, katera bi se pečala z vzkladiščenjem blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetište) in na ta način nudila > cm stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zasebnih špediterjih in carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le-ti blago strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, upoštevajoč to občekoristno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev
„ORIENT“
mednarodne, trgovske, in skladiščne delniške družbe v
Mariboru
z delniško glavnico Din. 1,000.000.—, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921 VI. štev. 3905, konc. listina z dne 3. oktobra, štev. 7008, oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podlagi tega dovoljenja se daje v podpis
eden milijon dinarjev
delniške glavnice, ki je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po Din ’ 00.— za komad, glasečih se na prinosca.
I<!a.;ni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev na vsako delnico. Nominalni znesek po Din. 100.— in pa stroški po 15 Din. se morajo v celoti
p! u ::ti takoj pri podpisu. .
Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921 do 6. novembra 1921'.
Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921 vplačano protivrednost za nedodeljene delnice.
Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic.
Začasno se bodo izdala'potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjale za delrnce družbe »Orient«.
Kot subskripcijska mesta fungirajo: Centralna banka v Zagrebu in njene podružnice; Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afilijacije; Mariborska eskomptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njene podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadruge.
Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko špedicijskc družbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega Stanu.
Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotici, Rakeku. Splitu, Barošti. Solunu ir Konstantinoplu.
Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je ?v
Podpisujte tofej delnice naše »ORIENT?, ir'	.ke
in skladiščne delniške družbe v Mariboru.
Maribor, dne 14. oktobra 1921.
Bratje Tavčar, industrijalcl v Mariboru. Franc Gulda, trgovec v Mariboru.
Ivan Koražija, trgovec v Mariboru.
Peter Majdič, industrijalec v Celju.
J. Medved, veletrgovec, v Ljubljani.
Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah.
Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani.
Vilko VVeliel, trgovec v Mariboru.
Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru.
Gustav Bernliard, trgovec v Marihoru.
J. Samec, veletrgovina v Ljubljani.
A. & E. Skaberne, veletrgovina v Ljubljani. Josip Rosenberg, Industrijalec v Maribru. Anton Tonejc In dr., import in eksport v Mariboru.
Alolz Žnideršič, trgovec v Mariboru. Eksportno društvo Mathels, Suppanz ta dr.
vMarlboru.
Jos. Serec, trgovcc y Mariboru.
»Drava«, lesna in industrijska d. d. v Mariboru.
Matej Hedžet, veletrgovec v Ljubljani.
Ivan Llnlnger, veletrgovec v Ljubljani. Franjo Čuček, industrijalec v Ptuju.
Alols Senčar, trgovec v Ptuju.
Miloš Gnus, glavni tob. zal. v Mariboru. Franc Starčlč, trgovec v Mariboru.
M. Berdajs, trgoyec v Mariboru.
Karl Haber. trgovec v Mariboru.
Prva Mariborska tov. mila v Mariboru. Ing. Hlmmler, Adolf. eksp. v Mariboru. Kobl Drago, industrijalec v Mariboru. Viljem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravec, industrijalec v Središču. Karl Pertlnač. industrijalec v Celju. Davorin Tombah, trgo-\ - - v Ptuju.
Anton Brenčič, trgovec v Ptuju.
M. E. Šepec, trgovec v Mariboru.
Anton Jurca, Industrijalec v Ptuju.
j»
13 X 18
z vsemi potrebščinami se prodasta. Zelo praktično za tiste, kateri zele začeti samostojno obrt
Poizve se: Cesta na Gorenjsko žel. 20, pritličje levo.
Prazne nove in rabljene
vreta (diakove)
v vsaki množini po najnižji ceni pri
FR. SIRC, KRANJ.
Kupujem sulie gobe, fižol, brinjevo olje.
Obvestilo.
Obveščava cenj. odjemalca la p. n občinstvo, da sprejemava nova dela In popravila po najnlžjlh ceneb. — Gotovi Čevlji v zalogi.
Tupisfovshi čevlji lastnega izdelka.
M. in Jotta Brajer- Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) štev. 1.
Gostilničarji pozori
Proda se velik godbeni
avtomat.
Poizve in ogleda se pri g. Zug-witzu v gostilni pri Jelen-u (nasproti tovarne) na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko.
v velikem mestu v Sloveniji, obstoji nad 50 let, z velikim krogom odjemalcev, kompletna zaloga, skladišča združena z anoneno in časopisno -—	odpravo -
se proda
Pisma pod »Prvovrstna papirna trgovina« na g. ravnatelja Schvvarz. internacijonalni
časopisni biro, Zagreb, Iliča br. 21.
Parketne deščice
Iz slavonskega hrasta dobavlja v vsaki množini in poklada najceneje
3os. R. Puh
Ljubljana Gradaška ul. 22. Tel. 513.
H. SELJAK
galoše
gamaše
obutev
Ljubljana, Prešernova ul. 93.
BSče se zanesljiv
KNJIGOVODJA
s prostim stanovanjem, za dvostavno amerikanskokjigovodstvo, samostojna moč zmožna bilance.
Ponudbe na tovarno usnja Freund, Maribor.
[ Cvetličarna Viktor Bajt!
S
S
3
■
■
S
3
■
I
Ljubljana, Selenburgova ulica 6
največja Izbira suhih umetnih In svežih
nagrobnih vencev
Sveže cvetje vedno v zalogi.
■
i
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
Prima Hov. in angleški koks za livarne in Ho vpoiabo, kovaški premog ii M pieig.
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19.
0	'----------------------------E
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani.
Zadnia prilika.
Štiri milijone kron
zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v V. razredu II. kola Državne razredne loterije. Srečka stane cela K 192*—, polovična K 96'—, četrtinka K 48'— in osminka . za one> ki so igrali v prejšnjih štirih razredih. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za vse ostale razrede. Naročniki, katerim se pošiljajo srečke po pošti, naj pošljejo zraven se K 8 — za poštnino in stroške. Naročila se sprejemajo samo do 2. nov. 1921.
.	, četrtem razredu je zadela srečka št. 35715, kupljena pri Zadružni gospodarski
banki, siavnl dobitek, ki je znašal
K 400.000*—.
Še nekaj srečk ima na razpolago
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska c. 38/1.
Razširjajte in čitajte „
Odgovorni urednik: Dominik Čebin
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Liubliani.