Poštnina plačana v gotovimi.
Posamezna številka 1.25 Din.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predat 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1	Din. V oglasnem delu stane pe- titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14,335. — Reklamacije se ne frankirajo.
itev. 82.	Sobota 5. oktobra '3929.	Leto IV.
Za mir in proti reakciji.
V	centralnih evropskih državah, Avstriji, Medžarski in Nemčiji, živi še mnogo starega duha iz predvojne dohe. Mogočni generali, ugledni u-radniki, 'ki so nekdaj gospodarili v mogočnih državah, pa so potem izgubili vojno, ne morejo pozabiti na svoje slavne in boljše dni. Ti so v bistvu inicijatori nacijonalnošavini-stianega gibanja v Avstriji, v Nemčiji in na Madžarskem. Ustanovili so razne »patrijotične« organizacije z geslom, da hočejo narode osvoboditi j in jim pripomoči k prejšnji veličini I in k prejšnjemu vplivu. Z javnimi in tajnimi organizacijami delajo, pa ob-orožujejo se obenem, prirejajo atentate ter groze z nasilstvi, pobijajo predstavnike demokracije. Avstrijo so spravili že tik pred meščansko vojno in le tresnemu in resnemu odporu s strani delavstva in pametnih meščanskih političnih krogov se utegne akutna kriza preboleti brez neželjenih posledic.
Nedvomno je, da je namen teh organizacij, porušiti mir, odvreči mirovne dogovore in zopet upostaviti nekdanja carstva, kar pa je z ozirom na narodno individualizacijo v Evropi danes nemogoče.
Zrušenje habsburške dinastije je balo bistvo naših nacij analnih revolucij; zato je tudi v mirovni pogodbi izrečeno, da se Habsburgovci ne smejo vrniti več na prestol ne v Avstriji in ne na Madžarskem. Interes, da to določbo mirovne pogodbe branijo, imajo vse nove države, ki so si po vojni pridobili nacijonalno svobodo in demokracijo.
O	tein vprašanju pravi dr. Topa-lovič v svojem članku v »Radničkih Novinah: »Koliko nevarnosti pomeni za nove države in njih nacijonalno svobodo poKtika restavracije nemških in avstrijskih reakoijonarcev, se lahko sodi po postopanju imperija-lizrna napram reakcijonarcem. Dunajska »Arbeiter-Zeitung« je objavila tajne arhive »Heimwehra«. Iz teh arhivov se jasno vidi, da avstrijske in madžarske nacijonaliste oborožujejo iz Italije ter da je napad na našo državo eden ciljev njih politike. Italijanski imperijalizem stremi povsem jasno, da enako, kakor izkorišča v Bolgariji macedonsko gibanje in od tam pritiska na Jugoslavijo, ustvari tudi na severu naše države močno
Avstro-Ognsiko, ki bi podprla napad na jugoslovansko nacijonalno edin-stvo-
Zaradi tega je to, kar se dogaja v Avstriji, največjega življenjskega interesa tudi za našo narodno bodočnost.«
To reakcijonarno gibanje podpirajo industrijski magnati raznih držav, kar potrjuje mnenje, da je stvar res skrajno reakcijonarne nravi.
V	novih državah je prišel do vpliva narod, delavstvo, socijalistične organizacije, fevdalci so pa izgubili prejšnji vpliv. V državah se tudi vodi pollitika, ki bolj računa z interesi celotnega naroda. Isto bi se bilo zgodilo na Madžarskem, da ni boljševiški puč na žalost izročal države s pomočjo rumunske vojske starim reakcijo-narim fevdalcem. V Nemčiji in Avstriji se ikaj takega ni zgodilo, ker je socijalistično delavstvo s Svojim vplivom vodilo takrat napram inozemstvu politiko pomirjenja v zmislu mirovnih pogojev, ki bi jim tudi ne bilo mogoče z uspehom ugovarjati. Vztrajna politika socialističnega delavstva za mir in socijalni napredek je postala industrijcem seveda zoprna; zato so se postavili na stran sta-ril reakcijonarcev ter jim dajo na razpolago velika denarna sredstva, da se oborožujejo, da vrš® atentate ter da nasilno vplivajo na zakono, dajo.
Nemčija in Avstrija sta po mirovni pogodbi razoroženi. Državna oblast bi se težko ubranila pučev. Iz tega razloga so sc morali tudi nosilci nove dobe zami oborožiti, da se branijo, če bi jih reakcijonarni pučisti napadli. Prav isto je v Nemčiji. In ravno to obojestransko oboroženj« je dovedlo v Avstriji tik pred meščansko vojno. .
Avstrijska socijalistična stranka je za obojestransko razorožitev in , razpust vseh vojnih organizacij. Toda razpusta in oddaje svojega orožja ne mara prej, preden se stori isto s » Heimvv ehrom «.
Obojestranska razorožitev je največjega pomena za svetovni mir. Ko se to zgodi, bodo politiki naroda kmalu pokapali tudi vso staro gardo Habsburgovcev in Hohenzollercev ter ovenčali svoje delo s pravim trajnim mirom.
Dr. Stresemann umrl.
Nemčija je s smrtjo dr. Stresemanna zgubila enega svojih najodličnejših
diplomatov.
Iz Berlina poročajo, da je 3. oktobra ob pol šestih zjutraj preminul nemški zunanji minister dr. Stresemann Gustav. Zadela ga je kap. Notranje ministrstvo je takoj odredilo, da imajo vsa javna poslopja v celi državi izobesiti črne zastave. Za isti dan sklicana seja državnega zbora bo izvršila samo komemoracijo za umrlim. Spominski govor bo
imel dr. Loebe. Stresemann je bil rojen 1878 kot sin berlinskega gostilničarja. Skozi zadnjih pet let je vodil usodo Nemčije na vseh mednarodnih konferencah zelo srečno in se ima po veliki večini njemu zahvaliti, da uživa država med svetom ugled in enakopravnost. Bil je ena izmed prvih evropskih osebnosti.
Svetovna zveza delavskih strokovnih
organizacij.
V	mednarodnem delavskem strokovnem časopisju se že nekaj časa razpravlja o osnovanju svetovne zveze delavskih strokovnih organizacij. Raizpravo je uvedel predsednik ameriških strokovnih organizacij. Ta zveza naj bi združevala vse strokovne organizacie, ki so pridružene amsterdamski strokovni internacionali, z ameriškimi strokovnimi organizaci-
boljševiziralo. Od takrat med amsterdamsko internacijonalo in forumom ameriških strokovnih organizacij ni bilo organizacijske zveze. Nekatere ameriške strokovne organizacije pripadajo svojim strokovnim internacionalam, ki iso priključene amsterdamski strokovni internacijo-nali, ali razen teh postranskih zvez drugih sedaj ni čeprav je amterdam-ska internacijonala ponovno povda-rila, da smatra vpostavitev zvez med delavstvom Evrope in Amerike za svojo veliko nalogo.
V	diskuziji o tem problemu pov-darjajo v Ameriki veliko razliko, ki obstoja med evropskim in ameriškim strokovnim gibanjem, kakor tudi to, da je mogoče napraviti svetovno zvezo na podlagi polne enakopravnosti. Predvsem ameriški sindikati ne bi hoteli izpremeniti svoje bojne taktike, ker mislijo, da organizirani delavci posameznih dežel najbolje vedo, kako naj rešijo svoje probleme. Med drugimi strokovnimi organizacijami so priključene strokovnim intemacijonalam: rudarji, pomorci, čevljarji, graditelji strojev itd., ki v razpravi priznavajo, da so te ameriške strokovne organizacije imele mnogo koristi, ker so bile po svojih strokovnih internacijonalah v stiku z Evropo.
Pa tudi v evropskem strokovnem tisku se v poslednjem času vedno bolj piše o vprašanju, kako bi se na-
jami in to na podlagi avtonomije in eakopravnosti za obe strani. Ta svetovna zveza naj bi bila nekaka vrhovna organizacija, ki bi bila nad vsemi formi strokovnih organizacij.
Ameriške delavske strokovne organizacije so še po vojni pripadale internacionali, ko se je obnovila, toda so pozneje izstopile kmalu iz nje, ker so mislile, da se bo to gibanje
pravile boljše organizacijske zveze z Ameriko ter se ob tej priliki povdar-ja, kako se je mednarodna strokovna zveza v Amstardamu organizacijsko spojila z delavskim gibanjem v latinskih deželah Amerike. Ima sicer v tem pogledu težkoče in to zaradi stališča Amerikancev, ki so naklonjeni ustanovitvi ene zveze, toda bi radi, da se interesne sfere razde-le tako, da bi pripadale mednarodni strokovni zvezi Evropa, Azija in Afrika, in ameriški federaciji dela obe, Severna in Južna Amerika ter ostale dežele. V zmislu tega nazira-nja bi morala internacionalna zveza strokovnih organizacij opustiti organizacijske zveze z latinskimi deželama v Ameriki, da bi bila v organizacijski zvezi s temi deželami šele potom ameriške federacije dela. Taki rešitvi se zlasti upira v razpravi podpredsednik Internacijonale strokovnih organizacij, tovariš Mertens, ki je odločno proti nameravanemu u-stanavljanju več mednarodnih delavskih federacij; izreka se za absoluten intrnacijonalizem tmbolj, ker je na kapitalistični strani že ustanovljen. Kljub tem težkočam je vprašanje zbližanja evropskega in ameriškega delavskega strokovnega gibanja že prekoračilo mrtvo točko, in kar je pri tem najvažneje: v sami Ameriki se o tem že vrlo iskreno razpravlja, kar je jako velikega pomena.
Po »Radničkih Novinah«.
»Revolucija" Heimwehrov izostala.
Schoberjeva nezaslužena zasluga.
29. september je ostal miren in	htevajo Heimiwehri tedaj da bodo
tisti, ki so pričakovali karkoli, niso	znali tudi drugače. To je	največji ne-
prišli na svoj račun.	|	zimisel. Ustavo se more spremeniti
Heimwehrovci so imeli svoje štiri j ^.^Vet^ct|VLS ° n^atov Meščanske
napovedane shode na raznih krajih j 110 0<* 165	■	04 rfia.
širše dunajske okolice in mora se j stratnke pa Pre	)	Sncifali
reči, da so silno klaverno izpadli, j sov m jun man^a tedaj 16. Socijal -
c '	.	v	v	1	■	X	  1	sti bi teda morali glasovati proti
Saj sami mescanski časopisi poro-	sli lu j , .	. 3	u
čajo, da je bil shod v Stockerau-u	! svoji volji iz bojazni do	Heimwehra.
največji, na katerem je bilo devet tisoč ljudi. In s tako »maso« bi naj bili Dunaj zavzeli!?
Ostalim trem shodom pa sploh niso fašisti pripisovali nobenega pomena, kajti v Stockerau-u so bili navzoči vsi generali. Tega shoda se je udeležil tudi nižjeavstrijski deželni glavar dr. Buresch, ki se je preglasil za največjega prijatelja Heimwehrov.
Govoril je tudi dr. Steidle, ki je zopet potrdili, da je najstrupenejši pirovokaiter delavskega razreda, kar jih sploh meščanski krogi premorejo. Med drugim je rekel, da ostanejo Heimwehri za enkrat na legalni ba-
o T vji •	^
Kje pa je potem legalnost, o kateri se toliko govori? Socijalisti so imeli na Dunaju in po Avsitrijiskem 700 shodov, ki so bili povsod jako dobro obiskani, v mnogih krajih so se kmetje naravnost demonstrativno ter v presenetljivem številu odzvali socijalilstom.
Socijalisti so zelo disciplinirani in jih ni mogoče z lepa sprovocirati im zato je ogromno število teh shodov končalo v najlepšem redu, le v Grazu in v Weizu pri Grazu, je prišlo do manjših prask. Pravijo, da je tudi Schoberjev aparat dobro funkcioniral. No, malo drag je bil ta špas; stal je samo 800.000 S, to je
neimwenri za enter a 1 na lejjdun ua-	c-, ,
zi, toda za slučaj, da se ne bi večini 6,400.000 Din. To bi bil g. v parlamentu posrečilo ustavno re- ■ lahko prihranil, formo do pičice izvesti, kakor jo za- 1	------
Kraljevina Jugoslavija.
Hrvaška Savsko, itd. Ukinejo se ob lastne samouprave. Banska oblast bi reševala v svojem delokrogu mnogi poslov, ki so doslej bili pridržani cen tralni oblasti. O tem važnem zakoni bomo še pisali.
Ministrski svet je sprejel zakon, po katerem se uvaja državni naziv Kraljevina Jugoslavija in razdeljuje državo na devet banovin. Slovenija z ljubljansko in mariborsko oblastjo bo tvorila enotno Dravsko banovino,
Kongres angleSke
Te dni se vrši 29. kongres an- | ; gleške delaivske stranke. Dne 30. ■ septembra je bil kongres otvorjeU 1 vpričo okoli tisoč delegatov. Kon-gretsu predseduje minister prometa' •. Morison. V svojem govoru je naglasil j predsednik, da so politični cilji de-1 n vclro dramltp v tftm. da se ustvari
delavske stranke.
nova družba:	socijalistična republi-
ka. Nadalje je poudarjal, da je potrebno ozko sodelovanje in aveza med stranko in strokovnimi organizacijami, ki se ne morejo smatrati kot slabost nego moč delavske stranke. Glede na notranjo politično situacijo je rekel predsednik kongre-
Vaši banjasti čevlji bodo kakor novi,
oko jih barvate z Brauns,
bct-' < •	<©	a
€LčL 'jz**
barvo za usnje !
Tudi aktovke,Ravčegi, usnjati stoli iid. vse /
i~:arl&f$<rr I9ctl9rtr> -n mirt'
p. tii rž se v vseh drogerijah ter »Hi' trgovinah zbarvo in usnjem! Vi
Pncz barv
vil tir«
•; . iTSsizmm&im m j iiJ P#
"    • ■TT7’-'-”"7!?VT*f73!*WW>* ; .-r^ip-V; ryr::< •“
sa, da se ne sme pozabiti, da je de- dan pojavljala v vprašanju tekstilne lav&ka vlada, vlada manjšine in more industrije, vodi Maxtonl. Njegovi zaraditega nje delo napredovati le predlogi so pa bili odklonjeni, polagoma. Opozicijo, ki se je že prvi	-------
žy d mo poveličevanje.
»Slovenec iporoiča po potvorjeni statistiki, kako razpredena in obširna je komunistična mreža. Pripoveduje, '»(Slovenec« namreč, da imajo komunisti mnogo več političnega vpliva, kakor socijalisti, ker imajo več sekcij, čeprav imajo manj članov, O .komunistih je po »Slovenčevem« poročilu tudi znano, da izbirajo članstvo in ne sprejmejo tako hitro vsakega v svoje vrste.
Ne navajamo tega zaradi ‘komunistov, ampak zato, ker to poroča »Slovenec«. Dejansko imajo komunisti političen Vpliv v Rusiji, po drugih državah pa danes nimajo vpliva. In komično ne gre za vse to.
Mi se marveč spominjamo, ko či-tamo v »Slovencu« tako poročilo, na pisavo tega lista ob žalostnih dogodkih v Trbovljah. Tudi takrat je ta list Uganjal silno revolucionarno propagando, zato, da je dvignil število naročnikov v rudarskih revirjih. Druga stran te pisave pa je ta, da s takimi hvalospevi zakriva prave name-
ne klerikalizma, ki se še nikdar ni iskreno postavil za socijalne pravice delavlsltva.
Da »Slovenec« zopet pogreva
■ svojo nekdajo taktiko, ima najbrže dva vzroka: slabo je zapisan v javnosti, to je en vzrok; drugi pa je, da
i bi rad zmanjšal ugled delavstva in njegovih organizacij. Misli namreč še ; vedno na — politiko, četudi le tak-! tično. Prepričani smo pa, da njegova agentura delavsitvu ne bo iškodovala ne na ugledu in še manj na vplivu.
Pisava »Slovenca« torej nikakor ni primerna današnjim razmeram, ker zbuja politične istinkte na eni strani, na drugi strani pa onemogoča resen stvaren odgovor na tako pro-
■ vekaterstvo. Nas seveda to prav nič ne razlburja, ali hoteli smo registrirati taktiko tega lista, ki menija isvoje barve še hujše kakor kameleon. Isto-tako smo uverjeni, da komunistom ta protekcija ne bo prav nič koristila in še manj njihovi ideji.
r !
Dnevne novice.
Pogajanja med Anglijo in Rusijo
za zamenjavo diplomatičnih zastopstev med Anglijo in Rusijo so zaključena. Ugotovljeni so tudi pogoji za nadaljnja pogajanja in sklenitev pogodbe. Henderson je zlasti povda-ril, da se mora preprečiti zloraba ruske propagande v Angliji. Rusija bo morala priznati tudi predvojne dolgove,
»Argos«, o£icijelna angleška trgovska družba, v katere prostorih je svojčas konservativna vlada dala izvršiti hišno preiskavo in jo zaprla,
radi česar so bili prekinjeni odnošaji s sovjeti, je sedaj zopet začela poslovati. Kupila je na najprometnejšem kraju v Londonu iveliko poslopje, v katerem bodo osredotočeni vsi njeni uradi.
Vatikan in Rusia. Berlinski »Vor-warts« poroča, da je berlinski sovjetski poslanik po nalogu sovjetske vlade pričel pogajanja z berlinlskim papeževim nuncijem, da se dogovorita glede vpostavutvi diplomatskih odnosa jev med Vatikanom in sovjetsko Rusijo.
Srčni odnošaji med Bolgarijo in Italijo popuščajo. Dokler je bil bolgarski vojni minister znani Vlkov, ki je podpiral tudi macedoniske organizacije, je Italija vedno lahko računala na bolgarsko prijateljstvo in obratno. Zaradi domačih razmer in intervencije velesil, pa je moral kreniti zunanji minister Burov drugačno pot. Obmejni konflikti in netenje balkanske vojne žrjavice po macedonskem gibanju je presedalo zahodnim državam, ki so na Balkanu gospodarsko interesirane. Burov je pod pritiskom končno pričel pogajanja v Jugoslavijo, morala bo pa vlada tudi doma urediti razmere. Za Italijo je jasno, da pade nje vpliv na Balkanu, čim se medsebojne razmere na Balkanu samem urede. Italija rada podpira nezadovoljne države, imperialistična stremljenja, s pomirjenjem na Bal-aknu pa ti pogoji prenehajo. Zato se italijanska »Tribuna« opravičeno boji za italijanski vpliv na Balkanu.
Macdonald častni občan mesta Newyorka. Občinski svet v Newyor-ku je sklenil, podariti Macdonaldu čaistno oibčanstvo. Razen tega se pripravljajo na ji večje svečanosti na čast britski misiji, ki se bribližuje Ameriški celini. Sicer pa bo za Macdo-nalda naj večje počaščenje v tem, čte bodo Amerikanci sprejeli njegove predloge glede razorožitve. Sicer pa se govori, da so v načelu to že storili in da gre sedaj samo še za formalnosti.
Dr, Streeruwi‘tz, bivši avstrijski zvezni kancler, prevzame predsed-sedstvo zveznih železnic v Avstriji. Klijij.b redukciji ne bo trpel pomanjkanja.
»Temps«, glasilo angleških konservativcev, napada delavsko vlado, ker vpostavlja zopet normalne od-nošaje z Rusijo, So kakor stara devica, ki bi rada, a hoče biti na vsak način posiljena.
Komunistična obstrukcija v nemškem parlamentu proti reformi zakona o podporah za brezposelne je napravila pred par dnevi mnogo hrupa. Vladi je bilo predloženih več tozadevnih načrtov, med drugimi tudi, da naj bi se splošni prispevek zvišal za 2 in pol odstotka, kar pa ni bilo sprejeto. Namerava pa se prispevek sezonskih delavcev povilšati za 1 in pol odstotka. Berlinski komunisti prirejajo poulične demonstracije proti koalicijski vladi.
Na Ogrskem se pripravlja demokracija, Lord Rothermeer, angleški časopisni maignat in zagovornik Madžarov, je dal nekim madžarskim novinarjem izjave, ki so madžarske absolutistične aristokrate zelo razburile. Dejal je, da bo ves trud Ogrske za revizijo Trianonskih pogodb zaman, dokler ne bo današnjega abs o- j lutističnelga režima zamenjala z demokratskim. Navajal je primer Nem-
čije, ki bi si pri zaveznikih nikdar ne megla izposlovati takih svoboščin če bi imela na krmilu šoviniste Hu-genbergove sorte. Dočim je oficijel-nim madžarskim krogom Rother-meerjeva izjava zelo neprijetna, jo pristaši demokracije z navdušenjem pozdravljajo, in že se oglašajo k temu vprašanju tudi glasovi vplivnih mož. Reformistični škof Balthazar v Deibrecinu je objavil 12 točk, po katerih se naj današnji sistem spremeni. Zahteva svobodno volitev državnega predsednika, tiskovno in zborovalno svobodo in uvedbo splošne enake in itajne volilne pravice. Ministrski predsednik, grof Bethlen je na svojem gradil Inke ipri sprejemu novinarjev rekel, da se bo moralo na vse to misliti, vendar se ne kaže prenagliti in da bodo pogajanja, ki jih cn vodi z ogrskimi socijalnimi demokrati v kratkem privedba do sporazuma, da bodo slednji svoje inozemske zveze izkoristiti v prid državi. Padi tega se sklepa, da se bodo soc. Garamy in njegovi tovariši kmalu vrnili iz emigracije.
Iz madžarskega političnega življenja, Opoizicijionalni poslanec Falb-jan je imel v Ujpastu shod. In kadar je govornik imenoval ministrskega predsednika, so poslušalci vzklikali »fuj!«, Navzoči komisar je zapretil, da razpusti shod, če ne neha žaliti ministrskega predsednika. Nato je poslanec Fabjan stavil predlog, naj vsi mislijo »fuj!«, a vzklikajo naf »Eljen!«. In tako je tudi bilo. — Če ni resnično, je dobro izmišljeno.
Madžarska in Bolgarska se prf-tožujeta, da ne moreta plačevati reparacij. Madžarska živi od svojih kapitalov in inozemskih posojil. Predvsem zahtevata glede reparacij tudi dogovor z Avstrijo in Malo antanto.
Odprava potnih vi^ov na Madžarsko, Ogrska vlada namerava odpraviti potne vize za vse tiste ino-zemce, katerih dežele ga tudi odpravijo. Viza bodo izdajali potem kar policijski organi na meji. — Odprava vizcv je že res nujna potreba, ker bi se s tem silno olajšal promet med državami.
Predsednik deželnega sodišča v Stettinu izginil. Predsednik deželnega sodišča v Stettinu 71 letni justič-ni svetnik Hoerich, ki je bil izboren lovec, je odšel v pondeljek na lov, pa se še ni vrniil. To je v kratkem druigi slučaj. Pred nekoliko tedni je na enak način izginil direktor berlinskega višjega sodišča, Bombe. Sum pada na organizacijo tajnih morilcev.
Trocki ne sme v Rusijo. Ruska vlada ne dovoli Trockemu povratka
v	Rusijo. Zato mu je turška vlada podaljšala dovoljenje za bivanje v Turčiji za šesit mesecev.
Novi italijanski fašistični svet v Italiji bo štel 20 članov, Tako so
Bratko Kreft:
ČEovek mrtvaških
Kronika raztrganih duš.
' 40
Mahala sta drug drugemu z roko, dokler ni izginil vlak 'za ovinkom.
Leo je stopil v bližnjo kavarno na črno kavo. Še uro in pol je bilo časa do mature. Čutil se je utrujenega. Tri noči ni prav spal, še bolj pa je bil utrujen od lepih trenotkov romanja. Dve črni kavi je popil, da si zbistri živce. Doma se je ves truden vrgel na posteljo in naročil bratu, da ga točno ob pol sedmih zbudi, če bi zaspal. To je bila njegova sreča, zakaj, oči so se mu kar same zaprle in zaspal bi, da ga ni brat zbudil. Poplahnil se je z mrzlo vodo in urnih no.g se je napotil k maturi. Nihče ni vedel, kje je bil, nihče niti slutil ni, odkod tako bleda lica in nepospane uči, ki so se skrbno skrivale za naočniki , , . Sam s svojo skrivnostjo je sedel na odkazani prostor in pismena matura se je začela.
Inšpekcijo je imel profesor Moravec.
« * « 1
»Kaj nameravaš ti?«
»Haha! V bogoslovje, Kam drugam? Mati me je določila za bogoslovje, za goispoda in jaz nimam več toliko poguma, da bi se temu uprl. Izčrpan sem od vseh teh dušnih borb, ki se mi zde danes popolnoma brezplodne . . . Vstopil bom v bogoslovje, če tudi vem, da nimam poklica. Rad bi na univerzo. Toda kdo me bo podpiral? Nikjer nisem dobro zapisan ... Pri klerikalcih sem ves čas ro-
govilil, Da pa bi šel milosti prosit drugam, da bi se mi zgodilo kot Mamksimu . . . hah, raje v bogoslovje.«
Bridke so bile te besede in Franček je imel od zatajenih solz svetle oči . . ,
»Tudi ti si tolkel z glavo ob steno in si je iz-tolkel. Praviš, da si izgubil vero v boga? Čudiš se Petku, s kako mirnostjo lahko brez njega ži-
vi	. . .To vse pride tako samo od sebe v današnjih časih. Tudi ti znaš še daleč priti. Šel boš na Dunaj ali v Pariz. Marsikaj se doživi tam in se tudi na marsikaj pozabi. Kaj pravi Sonja k temu? No, no prizanesi, potrpi, zakaj bi se ne pogovarjala enkrat tudi o tem? Trdno sem prepričan, da si doživel v tem letu marsikaj lepega, ampak tvoja misel je zmotna. Bele ljubezni ni . . . haha . . . ljubezen je rdeča, krvava kot gartroža, krvatva kot smo krvavi vsi. Še mene si zapeljal, da sem tako misli o dekletih. Pa so vsa drugačna. Matjaž ti je ocivedal sicer robato, a resnično. Kadar človek ljubi dekle, si ga tudi poželi, dragi moj! To je vse in zato išči lepote v tem.«
Z muku je prenašal Leo Frančekove besede.
.»Še ne morem ... in do Sonje ne bom mogel nikoli spremeniti svojih misli.«
»Potem bosta1 šla narazen in bosta drug drugemu samo spomin mladega sna ... O, koliko je spet novih vprašanj v človeku! Sedaj smo »maturi«, zreli smo, ker imamo maturo, ker smo odgovorili mehaničnim vprašanjem profesorjev, duše pa so nam prazne kakor nikoli. Če bi človek imel moči, ubil bi se, ubil iz strahu pred to praznoto. In kaj boš storil ti, ki si brez svoje vere ni si mogel predstavljati življenja?«
»Nekako bo že . . .« To je bila popolna kapitulacija. Leo se je sicer smejal, ker sta se mimo raizgovarjala, toda ko se je spomnil, kako odločno je nastopil v šoli zoper dr. Kramarja, kako ga je ranil pred zadnjo spovedjo, je čutil, da gre z njim navzdol. Pred mescem se je z vso odločnostjo napotil k dr. Kramarju. 2e v šoli sta se zmenila za sestanek, »Ne bi rad, da bi se v nesporazumljenju razšla,« mu je dejal Leo in profesor je dostavil: »Txidi jaz sem že imel namero poklicati vas k sebi. Pridite danes eno uro pred spovedjo na moje stanovanje!« In Leo je šel, da brani sebe in svojo vero. Šel je zato, da mu raztolmači, zakaj ne more več ne k spovedi in ne k obhajilu. Evangelj je za vsak slučaj vzel selbcj. Dr. Kramar ga je dobrodušno sprejel in Leo mu je začel pripovedovati, kako je prvič podvomil v cerkvene obrede. V četrtem razredu ljudske šole se je med potjo do cerkve ustavil v sosedni trgovini. Trgovka mu je ponudila dva keksa in Leo jih je zavžol. Nato je še! o obhajilu, zato, ker se je bolj bal kateheta in očeta kot boga . . . Pričakoval je, da se bo zgodilo z njim nekaj posebnega. Pa se ni nič. Vse katehetove groženj iz pridig so splahnele. Vsaj za tisti dan. Nato ie prišla vojna in nič več ni mislil na svoj greh. Prevrat, sokolstvo itd., vse je izpovedal. Kako je v brivnici začel misliti na boga, kako je orebiral evangelije . . , Zato ne veruje v Krista-borfa. ampak samo v Krista-človeka. Tudi v poveličevanje papeža ne veruje, ne v cerkvene obrede ... v nekaj, kar je nad nami vsemi, samo v to veruje . , . Citiral je evangelije, Tolstoja je citir ral, toda profesor veronauka ni znal odgovoriti. Osupnil ga je verski racijonalizem svojega učenca-
sklenili 30. septembra t. 1. Tvorili ga bodo: Quadrumviri (četvorica, ki je vodila zasedbo Rima), najvažneji ministri, strankin tajnik, predsednika j obeh zbornic, predsednik italijanske I akademije in predsednika delodajal- ! ske in delojemalske zveze, prejšnji j Strankini tajniki in še nekaj odličnejših oseb. — To bo nova oblika fašistične stranke, katere vodstvo ko omejeno na najožji krog in naravnost v roikah vlade.
Francoski politik Clemenceau je nevarno obolel. Lev, 'kakor ga imenujejo, je že star devetdeset let.
Egiptovska vlada je odstopila. Henderson je rekel na kongresu delavske stranke, da slede odstopu vlade volitve in angleška vlada sprejme vsakršen parlament, ki ga narod izvoli. Diference med1 obema strankama se bodo dale poravnati.
*
O veliki Ljubljani. O veliki Ljubljani sedaj oprezno molče vsi, ki bi lahko kaj povedali. Mi smo že zadnjič povdarili prednosti velike občine pred majhnimi občinami, ki so zlasti za delavske kraje, pa tudi za uradniška in malomeščanska mesta v socijalno-političnem oziru silno ve- |
■ likega pomena. Dunajska občina bi j nikdar ne bila izvedla velikanskih 'Socijalno-političnih ustanov, če ne bi bila velika občina. Na stališču velikih cbčin so že pred leti stali dunajski krščanski socijalci, tembolj pa morajo zagovarjati velike občine vsi naprednejši elementi. Vprašanje je v Ljubljani iznova izproženo, da bo na bodoči občinski seji tudi ljubljanski občinski svet izpregovoril odkrito besedo k temu vprašanju.
S pirotske konference. Pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarijo so
v toliko uspela, da se je sklenil začasni pravilnik o dvolastnikih, ko je posestnikih, ki imajo v obeh državah svojo posest. jS tem je priprava za nadaljna pogajanja zaključena,
Koliko prebivalcev šteje Beograd. Beograd šteje 226.289 prebivalcev. Od teh je 186.607 Srbov, 9432 Rusov, 9329 Nemcev, 5334 Slovencev, 4980 Madžarov, 2332 Čehov, 1147 Rurnu-nov, 7443 Židov, 877 Arnavtov, 494 Francozov, 414 Grkov, 337 Italijanov in 126 Angležev. Hnvati so vračunani kot Srbovrvati.
Zadružna liga v sporazumu z Zvezo gospodarskih zadrug v Ljubljani bo od 1. novembra tek. leta dalje razpolaga z referenti o sledečih predmetih: 1. Zgodovina zadružnega gibanja: 2. sociobno stanje zadružništva; 3. o kreditnem zadružništvu; 4. bodoče smeri v zadružništvu; 5. o obstoječem zadružnem zakonu in težnjah za unifikacijo zadružne zakonodaje; 6. važnost stavbnih zadrug. — Zadruge in organizacije, ki bi želele kako predavanje, naj se obrnejo na Zvezo gospodarskih zadrug v Ljubljani, Miklošičeva c. 13. — Stroške predavanj nosijo naročniki.
Zveza gospodarskih zadrug r. z. z o. z. v Ljubljani priredi v sporazumu z Zadružno ligo 4-mesečni večerni zadružni tečaj za 15—20 delavcev in delavk. Vršil se bo od 6. do 10. zvečer v Ljubljani. —Razpored:
1. Zadružna zakonodaja in zakonodaja, ki je z zadružništvom v zvezi;
2. Razvoj zadružništva; 3. Knjigovodstvo; 4. Korespondenca; 5. Praktično delo v zadrugah; 6. Računstvo. Prijaviti se je do 20. oktobra t. I.
Svetlobarvni damski čevlji postanejo kmalu zamazani in nerabni — zato hitro sveže prebarvati z znano »Vilbra« barvo za usnje.
Obsodba mariborskega muškatelca.
Katehet gimnazije Rezman in mestni občinski svetnik kaplan Hrastelj. — Revizija Podpornega društva pred sodiščem.
i Na razgovor pa je prišla med to j razpravo tudi
Muškatelec je priznano dobra vrsta vina s posebnim, okusom. Vinski bratci muškatelca povsod radi pijejo, ker je tudi sladak. V Mariboru so duhovniki pred par leti ustanovili »Štajersko vinarsko zadrugo«, kjer pa so začeli že leta 1927 fabricirati kar v kleti »Muškatelca« in ga prodajati gostilničarjem, ker ga v mariborski okolici ne priraste toliko, kolikor ga Mariborčani popijejo. Trgovina je šla izvrstno, ljudje so se kar trgali za muškatelca, ker je bil tudi zelo poceni.
V	vodstvu zadruge so bili uradniki, nekaj posestnikov, pa tudi dva duhovnika, mestni občinski svetnik in kaplan Franc Hrastelj ter gimnazijski katehet Alojzij Rezman. Predsednik je bil vinogradni strokovnjak in še nedavno visoko odlikovan veleposestnik Robert Košar od sv. Bol-fenka. Ampak, enkrat pride vse na dan. Tudi ta muškatelec, katerega so delali iz sladkorja, špirita, bezga in slabšega vina, je prišel pred par meseci na ušesa okrajnega sodišča, ki je meseca maja obsodilo vse odbornike katoliške vinarske zadruge na razne denarne kazni radi prevare, ker so umetno pridelovali v meljski kleti muškatno vino.
Proti tej obsodbi so se vsi obsojeni: kletar Ivan Gerlič, Franc Kovačič, katehet Alojzij Rezman, posestnik Ivan Lorbek, kaplan Franc Hrastelj in veleposestnik Robert Košar, pritožili na okrožno sodišče, kjer se je vršila v četrtek vzklicna razprava. Obtoženi so se zagovarjali predvsem s tem, da bivši uradnici zadruge, Milki Pihlerjevi, ki jih je izdala in pustila preiskati narejeni muškatelec, baje ni verjeti. Zagovarjali so obtožene trije odvetniki: dr. btor, dr. Bučar in dr. Veble. Milko Pihlerjcvo, ki je zahtevala tudi povračilo denarja za plačano preiskavo, pa je zastopal dr. Reisman, ki je Povdaril, da obdolženi sicer lahko blatijo čast svoje bivše uradnice, kakor je to storil posebno kaplan Franc Hrastelj, ne morejo pa spraviti na noben način s sveta onega bezga in špirita, ki se je še meseca julija 1928 nahajal v zadružni kleti in je njihov kletar Gerlič sam priznal, da je prejšnje leto 1927 popravljal muškatno 'Vino z bezgom in špiritom.
j revizija železničarskega Podpornega društva.
Zagovornik dr. Veble je namreč začel praviti, kako je sodni zvedenec g. Trošt sedaj revidiral denarne knjige, ki jih je vodila Milka Pihlerjeva in da bo ta preiskava prinesla na dan rafinirane mahinacije. Dr. Reisman pa je na to takoj energično pred sodnim dvorom opozoril na neko drugo revizijo, katero je tudi po naročilu oblasti vodil sodni zvedenec in revizor g. Trošt, pa so ga po trimesečnem revidiranju naenkrat odstavili in imenovali drugega revizorja, gosp. Barleta. Če je torej bilo v tem slučaju dopustno in potrebno, da je za gosp. Troštom še eden revidiral, si bo smela nedvomno tudi gospa Pihlerjeva zahtevati še drugega revizorja, ako se ji bo to zdelo potrebno. Revizija, ki sta jo izvedla gg. Trošt in Barle, je stala prizadeto humanitarno železničarsko društvo kar okrog 25.000 Din. (Zastopnik dr. Reisman je pri tem mislil na revizijo pri razpuščenem Podpornem društvu železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru ter je izzvala njegova tozadevna konstatacija obče začudenje v sodni dvorani. Op. poročevalca.)
Sodni dvor se je nato skoro celo uro posvetoval ter končno izrekel sodbo, da se vse pritožbe obsojenih odbornikov katoliške vinarske zadruge zavračajo in ostane pri kazni, ki jo je izreklo okrajno sodišče, kjer so prejeli: Ivan Gerlič 600 Din oz. 3 dni zapora, Franc Kovačič 300 Din oz. 3 dni zapora. Katehet Rezman 300 Din oz. 3 dni, posestnik Lorbek 2000 Din oz. 4 dni, kaplan Hrastelj 1500 Din oz. 4 dni, veleposestnik Košar 3000 Din oz. 6 dni zapora. Ta sodba je končnoveljavna. ker proti njej ni več možna pritožba.
Obsodba je porazno vplivala na številne prijatelje obtoženih, ki so prišli poslušat razpravo. Že popoldne pa se je po mestu govorilo, da je Veliki župan namignil obč. svetniku kaplanu Hrastelju, naj se prostovoljno odreče mandatu v mestnem občinskem svetu. Ako gosp. Hrastelj ne bo odložil te časti, je pričakovati, da ga bo Veliki župan razrešil z ozirom
na gornjo obsodbo, kakor bivše občinske svetnike Jelena, Bahuna in Eržena.
Proslava desetletnice mariborskega gledališča.
(Prvi večer.)
1	Proslava desetletnice obstoja slovanskega gledališča v Mariboru se je začela
1.	oktobra s programom, ki je bil slabo sestavljen in popolnoma nesodoben, Ta večer so v,prizorih 2. dejanje Vojnovičeve »Smrti majke Jugovičev«, 4. dejanje Župančičeve »Veronike Deseniške« in zadnje dejanje Jurčičevega »Tugomera«. — Brezdvomno je Vojnovič doslej najboljši srbskohrvatski dramatik, prav tako gotovo pa je tudi, da je »Smrt majke Jugovičev« njegovo najslabše dramsko delo. Snov zanj je povzel pisatelj iz srbskega narodnega epa, ki ga vsakdo z užitkom čita, čigar dramatizacija pa je nad vse kočljiva zadeva. Pri čitanju epa čitatelj podoživlja dejanje, pri gledanju oderskega komada pa gledalec sodoživlja — in ravno radi tega zakona mora »Smrt majke Jugovičev« danes pred zrelo publiko propasti. Postava majke Jugovičev je tako nenaravna, tako nematerinska in težko verjetna, da je vsako sodoživljanje z njo nemogoče. Komad je morda ogrel pred letom 1918., danes vpliva na nas hladno, celo odbijajoče. Postali smo vse bolj človeški! — Še nesrečnejšo roko pa je imela uprava oziroma njeni svetovalci ko so postavili na oder Jurčičevega »Tugomera«. Jurčič ni dramatik; »Tugomera« je napisal v dobi, ko je dušil avstrijske narode nemški liberalni režim. Za tisto dobo je bil komad revolucionarni čin, v današnji dobi pa, ko streme vsi najboljši duhovi po izmirjenju med narodi, pomenja uprizoritev tega komada, ki je poln psovk na sosede — s katerimi živimo nota bene v čišto dobrih političnih odnoša-jih — pljusk v obraz vsem modernim načelom. Izgovor, da je bilo mariborsko gledališče pred desetimi leti otvorjeno s »Tugomerom«, je jalov. Tudi meščanska publika, ki še danes zajemlje iz sličnih* del dnevna gesla, je sprejela komad hladno. — Med obema komadoma, ki nas nista mogla zadovoljiti, nam je bila Župančičeva »Veronika Deseniška* oddih.
Pri naštevanju igralcev naj se omejim to pot samo na one, ki so vtisnili večeru svoj značaj! Kot gosta sta nastopila Podgorska, ki je izvanredno dobro podala težko vlogo Angjelije in Zorislave, ter Nučič (Damjan in Tugomer). Po letih smo zopet pozdravili Dragutinovičevo, ki je zadovoljila z majko, dočim je bila v Vrzi manj posrečena.
Nova literatura. V našem listu smo či-. tatelje že večkrat opozorili na to edino res napredno jugoslovansko revijo. Pred kratkim je izšla 9. številka, ki je posvečena v glavnem Afriki. V uvodnem eseju nam podaja T. Fjodin sicer kratko, a zanimivo in s temperamentom pisano kulturno in socialno slikp lega kontinenta, nakar sledita dve zamorski narodni pesmi iz centralne Afrike, Kurt Kersten poroča o zamorskem teatru, ki prikazuje težko življenje črne rase, ki nikdar ne pozablja, da je zaničevana; zato je vsa njena umetnost močno socialna. Izmed ostalih člankov naj omenimo esej dr. Maksa Hodanna, ki nas seznanja z znamenitim raziskovalcem seksualnega polja, z dr. M. Hirschfeldom. Jožef Rybak nam govori o mladi Slovaški, Byhali poroča o umrlem socialnem slikarju Zilleju, Fred Steiner o japonskem filmu, dr. K. L. Stojič podaja zanimivo kritiko sodobnih gledaliških komadov; istotako zanimiv je tudi članek Bihe, ki nam govori o pionirju moderne nemške reportaže, o Arturju Holičerju.
Izmed književnih prispevkov obsega številka sliko iz vojne »Izumrli lazaret« (Klaus Neukrantz) in Fodora »Ispod Avusa«.
Številko krase ' mnoge uspele slike (Steinela, Mele Muter, Otta Dixa in Postružnika) ter nekateri portreti.
»Nova literatura« propagira proletarsko umetnost in je zagovornica proletarskih teženj. Toplo jo priporočamo vsem intelektualcem in tudi delavstvu, ki se zanima za lastno književnost. Naroča se: Nolit, Beograd. Cara Uroša 15. —	Talpa.
Delavski oder »Svobode« v Ljubljani je spet začel z rednim delovanjem. V pondeljek, dne 30. seiptemibra je bila prva aranžirana vaja za »Vsta- I jenje«. Pred vajo je bil članski sestanek, na katerem je govoril režiser Bratko Kreft o reorganizaciji odra, o nujni disciplini in vestnosti vseh sodelujočih. Stremljenje Delavskega odra je umetniško poglobiti svoje de-
lo,	skušal se bo izogibati vsakega grobega diletantizma. Predvsem se bo pazilo na pravilno izgovarjavo in na umetniško zgraditev likov. Sestavil se je sledeči upravni odbor:- U-metnlško vodstvo B. Kreft, upravnik Petre, blagajničarka V. Lenasijeva, tajnik Bojc. Predsednik ostane Slkuk. Ker potrebujemo še vedno igralcev, prosimo, da se priglasite k sodelova- ; nju. Vaje so v pondeljek, sredo in j petek. — Uprava.
Vestnik „Svobode“.
Plesne vaje SK. »Svobode« se
bodo vršile vsako soboto od 20. do 24. ure v dvorani Delavske zbornice. Otvoritvena plesna vaja v soboto, dne 5. oktobra.
DL
v srebru, alpaka srebro, alpaka v največji izbiri!
Samo prvovrstno blago!
6 žlič, vilic, nožev, kavinih žlic la alpaka s pismenim jamstvom, najmodernejše fasone samo	325"*
6 kavinih žličk z etuijem samo
in 65""
1 otroško jedilno orodje sestoji iz noža, vilic, žlice in kavine žhce samo
Din 97'-
Urar in jmreiir
Maribor
Gosposka uica itev. 15
Prodaja na obroke
A	
	
(Mor.
Veliko »zanimanje« in »skrb« kažejo za uibogo paro mariborski dnevniki otziroma večemiki. To ni niič novega več, ako prihajajo meščanski časopisi z dolgopoteznimi ter globoko zasnovanimi članki sociijalne vsebine, ki na prvi pogled izgledajo kot, da bi jih bil napisal najhujši marksist. Ti poročevalci so mojistri, ki se zavedajo, kaj čas 'zahteva od njih... Stanovanjsko bedo ter uboštvo poznajo tako dobro, kot zadnji proletarec in kaj bi potrebovali še delavskega časopisja, ko nam pa vse ono kar reveža tišči in tare, znajo ti meščanski listi tako drastično opisovati. Da, »Večernik« je prinesel dolge stolpce o pomanjkanju stanovanj v Mariboru, o predstoječi hudi zimi, o nezadostni preskrbi mestnih revežev itd. Pravi, da je okoli 300 prošenj za zasilna stanovanja, med tem pa jih bo zgrajenih samo 64 in upravni odbor še ni odločil, kdo od teh 300 bo stanovanje dobil, ker da je izbira zelo težka. Pisec ve tudi, kako se godi nesrečnim prebivalcem v dragonskih hlevih ter Danjkovih barakah. Ti, ki se ne morejo več omenjenih stanovanj iznebiti, to se pravi, da bi prišli do boljših, bi potrebovali kurivo, katerega si v največ slučajih ne morejo sami nabaviti. V teh stanovanjih je lani visel led po stenah in ulbogi otročiči so zmrzovali. Član-kar se vpraša, kaj bo z mestnimi ubožci, katere bi tudi bilo treba preskrbeti z najpotrebnejšim za zimo,
.— To je vse silno lepo od teh ljudi, ki poznajo natanko socijalne razmere našega mesta in po njih pisavi bi človek sklepal, da bi oni radi, če bi mogli, nekaj ukrenili za ublaženje velike ter neznosne bede. Toda človek nikar se ne moti! V občinskem ■svetu so sedeli in deloma še sedijo ljudje, ki imajo popolen vpliv na pisavo omenjenih listov, ki pa z doslednostjo trdovratno negirajo, ne le stanovanjsko ampak bedo v obče ter odgovarjajo delavskim zastopnikom, da ni tako hudo in da ti slednji uganjajo demagogijo, kadar vse ono navajajo o čem pišejo njihovi lastni organi. Eden teh gospodov se je že pred več kot dvemi leti izjavil za čimprejšnjo odpravo zaščite stanovanjskih najemnikov, češ, da bo potem stanovanj dovolj in ko mu je delavski zastopnik predočil tisti strašen položaj, ki bo nastal, ko bo zaščita nehala, se je gospod odrezal takole: »Tisto hudo, o katerem Vi govorite, bo trajalo k večjemu kake tri mesece in potem se bo vse lepo zranžiralo.« Trd boj so vodili zlasti
letos delavski zastopniki za zgradbo tistih 64 stanovanj in sicer baš proti tistim ljudem, katerih glasila sedaj jadikujejo nad stanovanjsko ter splošno bedo. In ravno radi te bortbe tudi, je en del delavskih zastopnikov izgubilo mandate v občinskem svetu. Da, to je dvojna igra: v lastnem časopisju naročati dolge socijalno pobarvane članke, ob enem pa na merodajnih mestih bedo hrabro ter pogumno tajiti. Človek bi mislil, da v dvajsetem stoletju kaj takega sploh ni mogoče.
Seja občinskega sveta. Prihodnja seja občinskega sveta mariborskega se bo vršila v četrtek, dne 10. t. m., ob 18. (6.) uri.
Nad 300 deložirancev, oziroma brezstanovanjcev, je prosilo za zaniha stanovanja pri mestni občini mariborski. Pred par dnevi so mestni očetje delili novo sezidana zasilna stanovanja, katerih je bilo samo 62, vsled' česar je izpadlo ostalo število prosilcev. Prosilci iz okolice pa pri razdelitvi sploh niso bili upoštevani, ker se je mestna občina postavila na stališče, da mora ona skrbeti pred vsem za svoje lastne deložirance. To ogromno število prosilcev za stanovanja, ki pa se redno množi, čim bolj se bliža 1. november, pa prikazuje, kako neobhodno potrebno je, da se stanovanjski zakon podaljša ter da se merodajni krogi bavijo nujno z zidavo novih zasilnih stanovanj.
Beli Maribor. Nič manj ponosni kot so Ljubljančani na svojo belo Ljubljano, smo lahko zadnje čase tudi Mariborčani, kajti pri nas niso bele samo ceste, temveč tudi hiše ter sploh vse, kar se v bližini cest nahaja, od debelih plasti prahu. Mestni gradbeni urad pa menda čaka, da bo zapadel sneg. ter zopet pobelil mesto, da ne zgubi imena beli Maribor. Za to pridobitev gre gradbenemu uradu posebna zasluga, ker je odpravil škropljenje cest, kar je menda pri nas nepotrebno, ker je Maribor mali Meran. tako vsaj pravijo nevoščljivi Ljubljančani.
Predsednik Zveze gostilničarskih zadrug odstopil. Dosedanji predsednik Zveze gostilničarskih zadrug, gospod Andrej Oset, je odstopil in je vodstvo Zveze začasno prevzel podpredsednik Holc Matija.
O ostravskem pevskem zbora, ki priredi, kakor znano, dne 8. oktobra v Mariboru v dvorani »Union« koncert, je poročal list »Straž socia-
lismu« od dne 21, marca 1926: »Zibor je odlično discipliniran in zna s sivo-jim glasovnim materijalom ekonomično in primerno gospodariti. Njegova pevska uvežbanost ne dokazuje le trdne in spretne roke dirigentove, nego tudi vztrajno marljivost, dobro voljo in pošteno stremljenje ©borovih članov.« Prijatelji petja torej naj ne zamudijo umetnostnega užitka, ki se sme pričakovati.
Del. pevsko društvo »Frohsinn«, Maribor priredi iv nedeljo, dne 6. oktobra 1929 na Anderlevem vrtu in v vseh gostilniških prostorih v Radvanju vinsko trgatev s plesom ob sodelovanju Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev. — Kapelnik gosp. Max Schonherr. Petje: pevovodja gosp. Anton Neralič. Začetek oib 15. uri, konec ob 22. uri. Vstopnina 3 Din. V slučaju izrecno slabega vremena se vrši prireditev naslednjo lepo nedeljo.
DETOLJUB, MARIBOR.
Sobota, 5. 10.: Igranje, pevska vaja, razgovor otrok. Napovedani roditeljski večer je preložen na 12. oktobra ob 19. uri.
Nedelja, 6. 10.: Poset Felberjevega otoka. Odhod ob 14. uri od Ruške ceste. Pitno posodo seboj vzeti. 1
Sreda, 9. 10.: Ob 19. uri seja.
PRIJATELJ PRIRODE, MARIBOR.
Nedelja, 6. 10.: Izlet v Fram črez Habakuk. Odhod ob 7. uri od vogla Frankopa-nove ceste in Stritarjeve ulice.
Celje.
Naznanilo, Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel mesto poslovodje (mizarskega mojstra) pri I. Celjski mizarski zadrugi r. z. z o. z. v Celju, obratovališče GaJberje 52. Izvrševalo se bo vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, staivlbe vseh vrst natančno po načrtu, nadalje bomo imeli stalno v zalogi mrtvaške krste in priprave, kakor tudi raizna pohištva in vse ostale lesne izdelke. Dela se bodo izvrševala točno po naročilu in zmernih cenah. Za cenjena naročila se priporočamo. Jurič Franjo, mizarski poslovodja.
Senovo pri Rolhenbursu.
V	nedeljo, dne 29. septembra se je pri nais vršila svečana otvoritev osnovne šole, ki je 'bila temu okolišu potrebna, kakor ribi voda. Otvoritvi se je udeležilo srednje število ljudstva. Razen domačih korporacij se je udeležilo otvoritve Sokoli, šolske in civilne oblasti itd. Čitatelji našega
šasopisa se sigurno še spominjajo našega pisanja o šoli na Senovem, zato se zastopniki delavstva niso mogli iz principa oficijetlrao udeležite otvoritve nove šole. Mi pozdravljamo ta pomemben napredek in se prisrčno veselimo, kajti smo vedno in povsod pobcrniki napredka, kljub temu da nam gotovi načini napredka ideolo-gično povsem ne ugajajo. Ob tej priliki mislimo, da bodo razni gospodje, ako si bodo hooteli pridobiti simpatije delavstva, pač morali opustiti prezir onih, ki faktično — vstrajajo!
»Audiator et altera pars!«
Svcbodašem in drugim! II. rudarska skupina je sprejela od znane tt. muzikali) L. Bardelli, Trst, kapelo, sestoječo iz 26 instrumetov in s tem ustanovila Delavsko godbo na pihala. Prosimo vise, ki se počutijo v posluhu zmožnim, da se prijavijo v Delavskem domu radi sprejema ali pa pri kapelniku Kralju. Mi kličemo« Izobrazba ljudstva pomenja moč ljudstva! zato v kulturno organizacijo do zadnjega.
Zahvala. Podpisani Franc Medvešek, član zadruge Delavski dom, se tem potom zahvaljujem omenjeni zadrugi, ki mi je priskočila v nesreči preminule žene v pomoč in apeliram na delavstvo, da se oklene svoje zadruge, ki je res last skupnosti in pripomore s tem ustvarjati, 'boljšo bodočnost sebi in poznejšim rodovom.
Franc Medvešek, 1. r.
Šport.
Zveza delavskih kolesarskih društev, centrala Maribor, je priredila v nedeljo, dne 29. septembra na progi Maribor—Fala prvenstveno klu-bovo dirko v treh skupinah in sicer:
I. skupina senijorji 30 km s sledečim rezultatom: 1. Klulbov prvak, Ledinek Fric je dospel na cilj v 58.55 minutah. 2. Žoiger Jurij v 58.56 minutah. 3. Špindler Vilko v 1 uri 6 min.
II. skupina člani 15 km: 1. Šnuderl j Josip 33.20 minut. 2. Stolz Ivan 35 min. 3. Danko Ivan 35.50 min. 4. Vampi Jakob 36 min. III. skupina članic 10 km: 1. Haberl Pavla 23 minut. 2. Uršič Adela 28 min. 3. Ger-movšek Lojzka 31 min.
SK. »Svoboda«, Ljubljana : SK. »Ilirija«
2 : 5 (0 s 2). V nedeljo, dne 30. septembra se je vršila prvenstvena tekma med imenovanima kluboma. Pri tej tekmi je naša »Svoboda« dokazačla, da je popolnoma zaslužila prehod v I. razred LNP.a, kajti to igro. katero je »Svoboda« pokazala v tej
tekmi, je bilt izbornna in bi bil rezultat tudi lahko boraten, da bi bil sodnik g. Ahčan zlasti v drugem polčasu objektiven in da ne bi igralec »Svobode«, Batič, poslal v lastno mrežo dve žogi. Igra je v nekaterih fazah S ličila »derlby-b« Ljubljane, kajti zmaga je visela do konca igre v zraku. »Svoboda« je prevedla igro, katera je bila nad vse pričakovanje lepa in koristna. Že leta nismo videli talke igre pri njej.
Studenc! pri Mariboru.
Društvena dirka za prvenstvo!
Prvo delavsko kolesarsko društvo, podružnica Studenci, priredi v nedeljo, dne 6. oktobra, dirko na progi Maribor—Fala—Maribor. Proga 30 kilometrov. Start in cilj na Koroški cesti, kilometrski steber št. 1 ob 10. uri dopoldne.
VINSKO TRGATEV.
V	soboto, dne 12. oktobra, priredi »Prvo delavsko kolesarsko društvo, podružnica Studenci« veliko vinsko trgatev v gostilni Senica. Začetek ob 7. uri zvečer. Za dobro zabavo je preskrbljeno.
Pevski odsek »Svoboda« y Mariboru priredi svojo letošnjo
vinsko trgatev
dne 6. oktobra 1929 v gostilni »Lovski dom« v Krčevini. Začetek ob 15. uri. Vstopnina v preprodaji 3 Din, pri blagajni 4 Din. Nia sporedu so tudi pevske točke. Prijatelje in znance-uljudno vabimo na obisk. Odbor.
VABILO
na
ustanovni občni zbor
Štajerske hranil, in posojilne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, ki se vrši dne 12. oktobra ob 6. uri zvečer v prostorih Ljudske tiskarne v Mariboru.
Dnevni red:
1. Poročilo pripravljalnega odbora.
2. Čitanje pravil1.
3. Volitev načelstva in nadzorstva.
Pripravljalni odbor.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dobi’ ravnokar 1 vagon
dalmatinskega vina
katerega bom točil po Din 10'— liter, čez ulico Din 9’—. Ob sobotah in nedeljah koncert Za obilen obisk se priporoča
Restavracija »Vetrinjski dvor**
Maribor, Vetrinjska ulica 24 — Hinko Koslf
KRASNE NOVOSTI
damskih jesenskih in zimskih klobukov priporoča modislinja
M. JAHN MARIBOR
STOLNA ULICA ŠT. 2
Popravila so lsvrluJo|o hitro In toCno!
TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN PLETENIN
VOLNENI TELOVNIKI, PULOVERJI ITD. NAJVEČJA IZBIRA IZREDNO NIZKE CENE. — SAMOVEZN1CE, OBLEKE, ČEVLJI IN KLOBUKI.
J. KARNIČNIK, GLAVNI TRG 11
I. Mariborska delavska pekarna
naznanja cenj. občinstvu, da je
Eteportnii Uk „LUNA"
Maribor, Aleksandrova cesta 19
Najboljša in najcenejša nakupovalnica vseh potrebščin. Otroške nogavice od Din 5-— naprej, moške nogavice od Din 5-— naprej, ženske nogavice od Din 7*— naprej, ženske nogavice s svilenim robom od Din 12'— naprej, prima flor nogavice od Din 17-— naprej. Čipke in kleklan-predmeti meter od Din L— naprej.
Šolarski nahrbtniki od Din 18' - naprej, šolarske torbice iz najboljšega povoščenega platna po Din 35-—, šolske mape iz dobrega usnja po Din 65-—, peresniki od Din 3Č0 naprej, jopiči za šolarje iz čiste volne od Din 48 — naprej, pletene oblekce lastnega izdelka od Din 100’ naprej. Telovadni čevljiv v seh velikostih, kakor tudLsandale, otroški čevlji in vseh vrst sobnih čevljev.
otvorila podružnico
Lastna predtiskarlfa
kakor tudi vsakovrstna preja za vezenje.
(zraven gostilne „Pri lokomotivi”)
Maribor, Frankopanova ulica 39
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
DELAVSKI DOM“
5=5 V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. -	—
ff
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8 % od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2‘50 D
NAČELSTVO.
E
et
St
E
st
st
st
et
st
Kupujte samo pri
tvrdkah, ki ogla«___________________________________________________________
skl Politiki** I — I naročajte in širlie Jel. Politiko"!
Ali ste že krili
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po na/nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20«
Tiska: Ljudska tiskajta d. d. v Mariboru, predstavHelj Josip OiiaJr v Mariboru. — Za konzorcij Izdala Ib urduie Viktor Eržen v Mariboru.