f"*". g g aPOS^STIHA PAV HA T jTT?A ISTA. 2 Posamem« iter. K 8w S J ■ imnrninmsnnmniiii 1 2 ,T1B0E» >>h>j» n*k irn, w„ ; ■ n«4«lj« m pruuikor, #b 18. nji ■ izumom ‘ ' ' J mnsnčno • ltmiho ____ > * M1-, n» Ukani«* Jk. SO*—. ■ inaanti po dogeron, J H«oi* w W.tJBS£SSSrc i B..l.dnt,„ da* ta *t*a« J P® P«™ K JO-—, s* ho. ■ KJCh-.dMttTljMMdc* S Leto: III. ti oreD pr, torek 21. marca 1922. Posamezn« iter. E 2»— ■ m UBEDNISTVO s« nahaja v Mari- j boru, Jurčičeva ul. St. 4, JL nad- J alropje. Teleion interurb. št. 276. S UPRAVA se n ah rja v Jurčičevi •] ulici št. 4, pritličje, dosno. Tele- J (oa »t, 24. SHS poštnočokovai ra- • čun štev. 11.787. J a Na naročila brez denarja se no ■ ozira* — Kokopisi se n« vračajo. S: Številka: 66. Pokrajinski zbor Jugo- slovenske Matice. * Maribor, 19. marca, IV veliki 'dvorani Narodnega doma 06 Viršil dta/nfts TT. TkVkriU^iristlr-i »nhnr vršil danes H. pokrajin slu zbor neslovenske Matice. Z vseh krajev ožje domovine so prihiteli dele-* krajevnih podružnic, ki jih deluje ^ 70-» Zbor so poselili tudi astopniki srbskih in, hrvatskili mati-_J3ey. Jz Beograda jo prihitel precl-«*toik centralnega odbora J- M., odlič-rojevnik za jugoslovensko idejo g. !„ • Prot- dr. Boža Markovič, Zagreb Poslal bivšega ministra g. dr. Pe-(V • ,a* S^a-jevo g. inšpektorja Žakulo, javi S' ^an°lča, Split je poslal brzo--Jra0' v kateri z ognjevitimi besedami r®dravlja zbor im-aborovalce. Tako eo he° T na‘1^ obmejni metropoli zastopanj.^86 jugosilcvenske pokrajine, ali le: .ves jugoslovonsfci narod brez J? “Jstoričnih razlik. Zbora so JJlUVCIlil se i -—-»■■a tudi zastopniki raznih javnih u zasebnih institucij, Ciril Metodovo iGo. stopal g. inž. Mačkovšek, ^^sposvet^ki zvon pa g. dr. Oblak. Nata* Clt®° biH tudi odposlanci političnih jjjnfc (JDS, NSS, SKB, SLS). Skupaj feo vi- ra^? okrog 400 delegatov, in vsi 6di-+ ”prG^nj®ni enega duha, ene mi-kar hoče »Jugcslovenska Ma-*- kar je njen cilj in namen, * njenem delu so so združili pristaš), ? vseh strank. Število članov, posebno pa - šo število idealnih delavcev rast« dan za dnem. Jugoslovanska Matica je danes mogočno drevo, kojega korenine napaja brzi Vardar in sinja Adrija in ki srka svoje moči,po vsej plodni zemlji naše lepo domovine od skrajnega kota gorenjske zemljo preko vinorodnih Slovenskih goric tja do skoro bi*ez-mojnih ravnin zla.torumenega Banata, Na to jo obširno in strokovno označil vso panoge njenega dela. Veliko ja storila JM in šo večje naloge jo čakajo v bodočnosti. Treba je delati neprestano in sistematično. Koliko dela in podrobnih uspehov je bila že dosegla, so mogli razvideti zaupniki iz podrobnih’ podatkov .Zahvala gre vsem podružnicam, ki so zbirala prispevke, a ta zahvala bodi ob enem tudi vroč apel za v t . ________ ,_r______________ ______________ ______ na,daljne delo, nadaljne žrtve. Odne- imenovanja provizorične vlade- Fašisti Osoina.com na 'čelu- ..Fašisti in Zanel-; k ati ne smemo. Vso naše dosedanje de- lil Celje, 19. marca. (Izv.) Danes se predsedoval, in pa A. Mahen iz Trno-je vršil tu ustanovni zbor slovenske vel}. Dr. Novačan je v svojih izvajanjih zemljoradničke stranke, sklican od ured- nastopil pot demagogov raznih strančic nika »Naše vasi* dr. Novačana. Mala v Sloveniji, govoril o demokratski stranki dvorana v Unionu je nudila čudno sliko, kot stranki advokatov in bankirjev, o V sredi dvorane obupna praznota, ob samostojnih izdajalcih itd. Vse v »Naši straneh pri mizah kakih 30—40 ožjih vaši* že stokrat premlete fraze. Novo Novačanovih rojakov iz Trnovelj, v na celem shodu je bilo le, da se je ozadju kakih 60—70 celjskih radoved- stranka izrekla v resolucijah za repu-nežev raznih strank. Izvolil se je najprej blikanski program in pozdravila Ra-»glavni odbor*, 16 mož, izmed katerih dičevo Hrv. republikansko seljačko pa so bili navzoči kvečemu 3—4, med stranko kot sobojevnico. njimi g. Kuralt iz Gorenjske, ki je shodu Noya provizorična vlada na Reki. ZM Relca, 20; marca- Vojaški svet je vzpostavil provizorično vlado z ZM Reka, 20. marca. Vojaški svet je včeraj sklical skupščino v svrho in avtonomisti so zelo nasprotovali. — lovi pristaši so odklonili sodelovanje Število karabinjerjev se je moralo po- in vstop v to vlado. Naloga te vlade bo večati. : sklicanje konstituante. —o~ tfcej Zbor je vodil predsednik pokrajin- hih^ ot^}?'r’a JM g. dr. Vladimir Rav-n*’ 3e„v sv°iem pozdravnem go-nagiašal pomen pokrajinskega Ij&erf Za delovanje JM. V mesta je pozdravil navzoče g. ^®hPan Rog-jič. Na to je govoril dru-'■fiaž odlični gost iz Beograda, g. dr. tip ^Markovič. Lepo, mirno in stvarjo Njegove besede eo tekle naravnost iKr®roa; njegovi izrazi niso bili iskani, ^j^Uttjeni, marveč so izhajali iz j&okega in odkritosrčnega prepričali starega bajevnika za jugosloven-Se *In^5e} iu nacijonalne ideale. Divno Uj5ov°J'il o tem, kako je treba idejo le j^^esti v slednji kot celokupne na-jj^ouiovine; buditi in drafniti naše ro-1^? tam,^ koder še niso prebujeni do-a 3° razumeli v vsem njenem Ifev.Omenjal je težave in težkooe v bavdršavi; omenil, kaj kali pogled ai,u optimistu in idealistu. Prihaja todri • a v naši družbi, v našem ha-ložft1 ,ni 0pa®irtJ pomladanskoga razpo-tu0v?1,1a> ki z mladostno silo vzbuja lc - ^ velikim dejanjem. Državne so nemirne, v notranjosti je vse "vno in nestalno. Naši stari so-ec Tadujojo in pletejo vezi od Tirano in Sofijo v Budim-obratno. Ta mjoiiov račun je a 5’ 3°„ najiboljši narod ^ re bo postavaj na loooko onega, kar W1L^ribOTiI v 'večsfcoldtnih borbah’-lo^T10 odobravanje.) Treba pa je, da r^avjl° Idejo od dnevniih' poli-11 fiPesd; držaVa ni samo naša, ona fto^tnina ronrtvih generacij, ki eo se ^.z^’n-j° in . lastnina neštetih polco-’ . P^klejo za nami'. Ti'eba je lo- ^fwI?v^no> BV,eto od vsakdanjega, Vse to je v ozki zveni z Ju-thtatico; stvarno ojačenje Šego ™ejo, konsol^ldaoija vsega na- -pomeni tudi velikanski hago dlf l .1“ ogromno korist za ono ki . niso pod našo streho, odobravanje, in ploskanje.) hi ta^rP*^ obširno poročilo glav-ertaj e- Maihikiota. Uvodoma je o- jh- v -n^fnx^st Matičnega dela v celoti tiča Jugcelovenska Ma- Rrvm-f^ v'ri^la v svojih vrstah Srbe, Napad KaČakov na našo mejo-ZM Beograd. 20. marCa. Iz Skoplja poročajo: Večji oddelek Kačakov je zapustil nevtralno cono i-n prekoračil našo mejo v Metohiji. Dne 16. t. m. je naša obmejna straža, ojačena z orožni-Stvom in oboroženjsmi kmeti, razpršila to tolpo. V boju je bilo 5 Kačakov ubitih,ostali pa so se razbežali čez mejo. Zaupnica grški vladi. DKTT Atene, 18. marca. Zbornica je izrekla z 184 proti 84 glasovom sedanji vladi zaupnico. Avstrijski monarhisti v skrbeh za Karla Habsburga. DKU Dunaj, 20. marca. Kakor lo je zaman, če odnehamo. Ne pred seboj in ne pred zgodovino ne bi mogli tega zagovarjati, če smo veled malodušja pogubili bra-te. Res je, da so za marsikoga težki časi in da trpi vsled draginje posebno inteligenca, čeprav je ves čas požrtvovalno delala za narod Toda vse to so le trenutni pojavi, do-čim je ideja večna. Od podrobnega dela je omeniti, da si je JM kot kulturna organizacija osnovala lastno založništvo in prevzela vse zaloge izda jate! jstva »Omladine«. 25 založništvom si bo zagotovila stalen .___.v, . j vir dohodkov. JM je nadalje v zvezi z Neresnične italijanske vesti o nemirih *Ew.i.5 ^ . .veera3 na aiJ"j raznimi tvrdkami, ki prodajajo ne-ka- V*A'lbanlji. J^ko PosMtvo ekupina monarhi- j tere predmete v njeno ko^Dober vir ZM Beograd, 20. marca. Z uradne ta-i-nlilm i dohodkov si obeta od zbirke rablje-ink’ znamk. V tem oziru lahko stori sleher- ............. ........... ............. ni posameznik brez velikih žrtev mnv stvu, da bi eo Ahmed begu posrečilo premagati vstaše s pomočjo Beograda in da bi vlada SHS dobavljala Ahmed kakor tako v naši, državi v oni?iraa njeniK mej v daljni ha uA ^ na* troimeni marod je danes ^ Maiioo., Eti begu orožje, municijo in živila. V Albaniji se nahaja anketna komisija Zvezo narodov, kakor tudi posredovalna komisija poslaniške konference. Poročila obeh komisi j bodo nedvomno pojasnila zadnjo dogodke v Albaniji. Seja Narodne skupščine. ZM Beograd, 20. marca.. Danes ob 4. uri popoldan ee sestane Narodna skupščina. Na dnevnem redu je zakon glede odložitve trgovskih plačil (moratorija). Kralj Aleksander na zabavi v Oficirskem domu. ZM Beograd, 20. marca- Včeraj je kralj posetil zabavo kraljeve gardo v Oficirskem domu. V posebnem salonu se je mudil del j časa v razgovoru z gardnimi častniki. Zabavi je prisostvoval tudi ves diplomatski kor y Beogradu, - , I ■ : . ,.,-A < , 'V Novo posojilo za povzdigo prometa. ZM Beograd, 20. marca. Finan- se izDOljsai poiozaj div,-sega cesarja m cesarice na Madeiri. Poslaniški tajnik je sprejel pa-ošnjo in izjavil, , znance pod suknjo fikrito, ter ga ubila. Ko se je egiptovski kralj vračal z ne- Preiskava je dognala, da je nameraval ko parade, je prišlo do demonstracij vreči bombo v palačo- Pri mrtvecu so proti njemu. Množim je lučata kame- nasH pismo, v katerem napada vlado, nje v policijo in slednjo pr-isilila, da Tudi druge odlične politične osebe so je rab^ orožj^ j^ec oeejj jo bjla rafije- v zadajenj času ^prejeje grpzjjna pis-Wik 'r,3i.niirca 132 2i — ‘' r- -.... - -ir ' ■ Talko je bilo Končano to lepo zborovanje. Želimo, da bi JM združila krog |Bobe narod in ublažil s složnim in pozi-Itivnim jugoslovanskim delom današnjo narodno razprtijo. Složno na delo! Politične vesti. * Fašisti zahtevajo Sušak. Reški fa šiefci so poslali občinskemu zastopu na Sušaku poziv, naj se Sušak podvrže vladi fašistov. Fašistovske komedija gredo že predaleč in čas bi bil, da bi naša vlada po d vzela resne korake in preprečila taka izzivanja. * Italija vzpostavi red na Reki- Po-/oz a j na Reki je še vedno kaotičen. Pogajanja za sestavo nove vlade so so izjalovile. Diktator Cabruna vzbuja s »vojim nasiljem odpor celo pri lastnih pristaših. Govori se, da namerava napasti Sušak, če se mu mesto ne podredi prostovoljno.Po zadnjih vesteh je odredila rimska vlada, da pošlje na Reko večja število vojaštva, ki bo vzpostavilo mir in red. * Rumunska opozicija ne mara v parlament. Rumunska apozic. je vslec pristransko in teroristično izvedenih Bratianovih volitev posegla po najostrejšem političnem orožju- Noče priznati novo izvoljenega parlamenta in se udeleževati njegovega dola. Brati-anu bo imel težke boje s svojimi nasprotniki. * Velenemška drznost. Velenemški poslanec Hampel je interpeliral v so botni seji avstrijske narodne skupščine radi novega volilnega reda v Jugoslaviji, ki baje oropa Nemce pasivne volilne pravice. Hampel zahteva diplo-matične korake in event- pritožbo na Zvezo narodov. Dneraa kronika. — SocifaHstlčna pravičnost in enakopravnost. Poročajo nam o dogodku ki lepo ilustrira socijalizem v praksi: Delavska zbornica, ki ima socijalistično večino, je sklenila, da se obrtniškim delegatom povrnejo samo potni stroški, delavski delegati pa prejmejo dnevnice po 400 K in nravice do proste vožnje v I. razredu. Tako si socijalisti predstavljajo socijalno enakopravnost in pravičnost! Poučno, pa tudi veselo! — Otvoritev javne govorilnice pri poštnem uradu Ljubljana 3. Pri poštnem uradu Ljubljana 3 se otvori z 20. t. m. javna govorilnica za krajevni in medkrajevni telefonski promet. - y Hitrost pošte. ,» Zagreb er Tagbla,tt« prinaša tole zanimivo notico: Phil. Fogg je rabil 80 dni krog zemlje, paket z Duna ja pa rabi dandanes 191 dni. — Paket, naslovljen na nekega trgovca v Novem Sadu je bil oddan na Dunaju na pošto 31. avgusta 1921., prišel je 2. septembra v Maribor, 12. septembra/ v H. Druzovifi : P. H. Sattnerjev oratorij 'jnebo" vzetje" (..Assumptio"). (Konec.-) Da dobimo pregled vsebine, omeni-naslove najznamenitejših del: Athalia, Aleksandrov praznik, Savel, Izrael v Egiptu, Samson, Jožef in njegovi bratje, Belzacer, Heraklej, Aie-fcsander,^ Theodor, Jefte, Juda Maka-bej, Mesija i. dr. Zadnje delo je njegovo najznamenitejše. Veličastni »AUe-Jnja« v zadnjem delu tega oratorija je /pri proizvajnnju tako navduševalno Impfival na občinstvo, da je v čast Naj-višjemu spontano vstalo in se je ta o-fcičaj ohranil do današnjega dne na Angleškem. Handlojrim zborom pripade torej^ pomen, katerega ao imeli zbori v grških tragedijah: v njih so se izraze-vale religij ozne in moralne ideje, ki so pile vodilne celokupni skladbi. Proizvajal pa je Iiiindel stalne oratorijske koncerte v Londonu (letuo pkoli 20) pa tudi v drugih angleških mestih. Na razpolago je imel okrog 80 dobro iz-rvežbanih pevcev in 100 instrumentalistov. Mnogo njegovih oratorijskih eborov je postala narodna last. , Splošno zanimanje angleškega, ljudstva za umetnostno glasbo je pri tem xastlo;_ razvoj tejumetniske oblike »e je pa najložje wvršil na Angleškem, ker Subotico ter 31. septembra v Novi Sac kjer je bil dostavljen 10. marca 1922. — Iz Celja. Državna cinkarna bo oddana v zakup privatnemu kapitalu na dobo 40 let in se vrši aprila ofertalna licitacija. Država sama bo udeležena z večjim odstotkom. — Tovarnar Nesten je odpustil nekaj soc. dem. zaupnikov, vsled česar grozi izbruhniti v podjetju stavka. Invalidski shod v Račjem. Udru- ženje vojnih invalidov, pokrajinski odbor v Mariboru priredi dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni Bauman v Račjem invalidski shod, ki je posebno važen za vse vojne invalide, vdove in sirote, ki naj se shoda v svojem lastnem interesu zanesljivo udeleže. — Odbor. — Zgradba novih železniških prog. Iz Beograda poročajo, da je finančni minister predložil ministrskemu svetu oenudbo ameriško-angleške bančne in finančne skupine za zgradbo novi železniških prog v naši državi. Najpre bi se zgrfidila proga Beograd—Adrija s primernim pristaniščem, potem pa proga Beograd—Prahova ob dolnji Donavi. Pogoji stavljene ponudbe so baje zelo ugodni. — Organizacija krojaških mojstrov in mojstric za Slovenijo v Celju priredi svoj letošnji občni zbor dne 25. m srca 1922. ob pol 9. predpoldne v „Pri Pošti* v Celju. Ker se bodo na tem zboru obravnavale in razpravljale razne stfokovne žadeve, med drugim tudi protest proti prepovedi uvažanja luksuznega blaga, svile in svilnatih si-rovin iz inozemstva, se obilna udeležba tudi nečlanom priporoča. Načelnik orga nizacije: Ivan Bizjak. — Pet tisoč prošen} za ločitev zakona. Beograjsko pravoslavno cerkveno sodišče, ki se peča tudi z ločitvijo zakona, ki je po pravoslavni veri mo* goč, se sestane dne 25. t. m. Dosle’ leži v uradu tega sodišča 5000 prošen, na ločitev zakona, ki bodo prišle pr: tem zasedanju na vrsto. — Značilno za našo dobo. Profesor Luka Matasovič na trgovski akademiji v Osijeku je izstopil iz službe ter oustil profesuro z motivacijo, da od pro :esorske plače ne more živeti in ker s bo v privatni službi prislužil lahko mnogo več. — Nove tiskarne v Južni Srbiji. Državna tiskarna v Beogradu je na račun vojnih reparacij naročila nove stroje stare pa proda v J. Srbijo, kjer se osnujejo nove tiskarne v Bitolju, Velesu, Prizrenu, Debru, Prištini, Mitroviči, Prile pu, Kumanovem in v Ciribrodu. — Železniški nadinženir vodja vlomilske bande. Te dni so prišli v Vin-kovcih na sled vlomilski bandi, ki je vdirala večinoma v vagone na vin-tovški postaji. Člani te bande so bili skoro sami železničarji in železniški delavci, najbolj zanimivo pa je, da je praktiško navdahnjen narod zahteva pri glasbi tudi realno vsebino, obravnavo realnih dogodljajev in to je predvsem najti pTi oratoriju. Po Handlu so začeli negovati to obliko še drugi znameniti skladatelj* in v razvoju nacijonalne glasbe opazujemo poleg stremljenja po ustanovitvi nacijonalne opero še gojitev umetnostne oblike oratorija. Omenimo samo nekaj naj vežne jših skladb: Haydn — »Letni časi« (proizvajalo svoječasno 'ilharm. društvo v Mariboru). »Stvarjenje« (proizvajala Glasbena Matica v Ljubljani), »Kristusove besede na križu« (proizvajalo Cec. društvo v Mariboru), Beethoven — »Kristus na Oljski gori«, Mendelssohn — »Elija«, »Paulu«« (proizvajalo filharm. društvo v Mariboru); Schumann— »Pardies in Peri« (filharm. društvo v Mariboru), Liszt — »Kristus«, Hartmanu — »Sv. Frančišek« (Glasbena Matica v Ljubljani).' Od slovanskih' narodov imajo oratorije Rusi in Cehi. Rubinstein — »Babilonski-stolp«, Dvorak — »Mrtvaški ženin«, »Stabat Mater« . in »Sv. Lud-. mila« (proizvajale Gl. Matica v Ljubljani), Nešvera — »De profundis«. Pri drugih narodih bo najEnamenitejši zastopniki te oblike: Saint-Saens, Gounod (Francoza), Tinel (Belgijec), Snllivan (Anglež), Bri«tow (Amerikanec), Pe-rosi (Italijan). Perosi je spisal orato-rijsko trilogijo: Pasijon bv«, Marka, bil njihov voditelj železniški nadinženir Kovačevič, ki je dolga leta zavzemal odlično mesto na postaji v Osijeku in sedaj v Vinkovcih. Kovačevičeva družba je izropala, za 18—20 milijonov K različnega blaga. — Nagrade za številne družine. Francoska akademija je sprejela večjo vsoto denarja z nalogom, da ga razdeli kot nagrade za družine z mnogimi otroci. Samo obresti te vsote znašajo nad 100.000 frankov. Pravico do nagrade imajo oni stsriši, ki so stari do 30 let in imajo pet otrok. Nek drug bogataš pa je zapustil 90 ustanov po 25.000 frankov letno za one družine, ki imajo devet otrok. — 460 povodov za razporoKo. Mr. Henry J. Knorr v Chicagu je vložil proti svoja ženi tožbo za ločitev zakona ter navedel v njej: Moja žena je lansko leto izostala, z doma 65 večerov, od teh je izostala 28 noči do 1 oziroma 2 ure. 137 krat je bila odsotna po ves dan, 149 krat ni pripravila zajutrka, 84 krat ni pripravila večerje, 25 krat pa mu je grozila da ga ustreli. Po vsem tem gotovo nihče ne zameri g, Knorru, da se hoče rešiti te ljubeznive žene. — Razkralj Karl in angleški kralj. Razkralj Karl je o priliki poroke angleške princese Marije odposlal angleškemu kralju Juriju pismo v katerem je čaetital k poroki ter izrazil tudi sicer svojo naklonjenost do angleškega kralja in kraljevske hiše. Kralj Jurij mu je odgovoril na to pismo, da se, kar se privatnih osebnih zadev tiče, more vedno zanesti na njegovo naklonjenost, kakor tudi na naklonjenost angleške kraljevske hiše sploh. — Dunajski Robinzon. Dunajska policija je prijela pred par dnevi sestradanega, napol zmrzlega človeka, podobnega kakemu Indijancu. Edino, kar se je zamoglo od njega zvedeti, je bilo to, da je s vsemi mogočnimi znamenji dokazoval, da je silno lačen. Policija se je skušala potom raznili tolmačev sporazumeti z neznancem, a zanianj. Prišel je celo nek angleški polkovnik, ki je govoril indijski, kitajski in japonski jezik, a zaman. Končno se je znašel’nek indijski trgovec Agam, ki govori skoraj vse azijske jezike. Pri kakem desetem poskusu.je tujec veselo poskočil ter se pričel raz-govarjati v svojem jeziku. Povedal je, da se zove Mohamed Ali, doma je iz Herata v Afganistanu. Pred par me' seci je stopil v službo na neki ladji, s katero jo prišel v Carigrad. Od tam je odpotoval z nekim perzijskim trgovcem na Dunaj, kjer pa se je izgubil. Dunajsko policijsko ravnateljstvo je stopilo v zvezo z afganistanskim zastopstvom v Berlinu, da ga zopet odpravi v domovino. Kakšne čudeže bo pripovedoval ta dunajski Robinzon o modernem evropskem mestu, bi bilo res zanimivo zvedeti. Pomorstvo. Jadranska plovitba. V št. 4, »JuSP slavetnskog Pomorca« piše Ivo Belin o jadranski plovitbi pred in po preobr?; tu. Pred preobratom sta bila ob Acbij' dve interesni sferi: Trst in Reka. Av; strijska vlada je poskušala pritegni*1 Ves promet v Trst, dočim se je Madžar* ska prizadevala, da koncentrira vso morsko plovitfbo na Reki. V to s vrbo'j0 koncentrirala vse paroplovne družba kar ji je gotove mere tudi uspelo. Na avstrijski strani koncentracija ni šjf tako dobro izpod rok. V glavnem so ok stojala tri, velika paroplovna društv® in sicer »Avstrijski Lloyd«, »DubrO" vaoka Plovitba« in »Dalmatia«. K*®11 kurence med temi društvi ni bilo, jih je vse podpirala država in ker*0 imela med sabo razdeljeno.polje. Da®* danes je situacija popolnoma drugačni Promet _ Trst-Dalmacija im Reka-B9l; maoija je danes že promet z inc®®®* stvoan. Naša paroplovna društva se re s kokuremco Lloyda, ki skuša monopolizirati zase ves promet Tr&t-Daim^' cija. K temu pa je prišla še do®8®? konkurenca in naše brodarstvo'je til® ogroženo od vseh strani- Da se ta nevarnost odpravi, se je izvedla fuz^ vseh naših paroplovnih društev v eno samo močno podjetje/ki razpolaga 6 85 parniki skupno, s 30.000 ton bruto to; naže. Tb društvo pa že čakajo težki Italija podpira tržaška in reška P0*?4 plovna društva, da bi jim porna#8^ okupirati ves'naš obalni in prekanit' ski promett Zato je prva naloga dranske plovifcbe« kaJkor se naziva■ S#' še paroplovno društvo, da to prepad" in. potrebno je za to tem bolj, da &tw na zdravih temeljih'. Vozni P&& ¥ treba obnoviti, razširiti, modernizira Velika in važna je naloga, ki čaka dransko plovitbo« in želimo ji vso sJ0®1 in uspeh, od katerega je do gotove re odvisna naša splošna gospodareč konsolidacija. Kriza v Angleški pomorski J®*}®1 atriji. ^ Malokdo pozna težke poslej današnje svetovne trgovske krize, silno vpliva na ladjedelstvo, Jbrod®f' sko industrijo in celo pomorstvo 9P10, Tovorni promet je strahovito P**1? Mnogi lastniki ladij izjavljajo, da ® gube manje, če svoje ladje razpre®^, in razprodajo, kakor pa, če iščejo * praznimi parniki zaslužek od pri®^' nišča do pristanišča. Danes je na gleškem krog 7000 ladij sploh ne®^ elenih. Lastniki morajo plačevati vek, takse za čuvaje, a dohodkov majo nobenih. Neka velika paropl0^. družba, ki ima krog 20 ladij, pla^® mesečno 2000 lir šterlingov. Vsled je tudi število nezaposlenih morna*!®. silno narasfclo ter znaša že nad 2&-V ki se nahajajo v velikem pomanjka^^ Sprejem v strojarsko šolo kr. mornarice. V strojarsko šolo se mejo mladeniči v starosti od 17 do 1 Kristovo izpremenjenje in Obuditev Lazarja. II. Oratorij »Vnebovzetje«. Besar.lj je vzeto pon a j več iz sv. pisma, katero je v pesniški obliki priredil dr. M. Opeka- Opeva v treh de-ih: smrt, vnebovzetje in kronanje Marije. Kot osebe nastopijo: Marija (sopran), ženin (sv. Duh) ter angel (tenor) in pripovedovalec (bas). Zbori predstavljajo zbore angelov, nebešČauov in zomljanov. Vsebina prvega dela je: Sv. Duh vaji Marijo v nebesa. Tudi Marija izraža lrcpenenje po nebeškem ženinu. Ne->eščani in angeli vabijo istofako Marijo, medtem, ko prosijo zemljani, naj jih no zapusti. Vsebina drugega dela je: Pripovedovalec^ poroča o zgodbi apostolov, ki so prišli v Jeruzalem, pokopati Marijo, a tretji dan niso več našli njenega trupla v grobu. Smrt je torej nad Marijo izgubila svojo moč. Zbori angelov in nebeščanov pozdravljajo prihod Marijin. Vsebina tretjega dela so slavospevi nebeščanov in zemljanov, Sattnerjev oratorij «9 je doslej proizvajal edinole v Ljubljani in sicer i. 1912. štirikrat zaporedoma po »Glasbeni Mati©!« in v prenovljeni obliki ]. 192L dvakrat. Letos so bode delo proizvajalo Še v Sarajevu in v Zagrebu. Ljubljanski poročevalci eo omenjali velikansko navdušenje, katero jej& seglo delo ravno tako pri občinsF™ kakor tudi pri proizvajalcih. K ^’ pripomore v prvi vrsti sveža, . glasba, ki je izraz globokega muz$ .. nega in religijoznega čuvstvovJi®^ skladateljevega. Skladba je vs’£ii tudi lahko umljiva priprostomu 1 šaleu, kajti njena melodija sloni na * ( rodni podlagi. Delo je poljudno iu | menjeno Sitemu občinstvu. In V. l°Z I leži velik pomen Sattnerjevega ^ tvora. j . • . IH. Skladatelj P. H. Sattne?* Rojen je 1. 1851. v Kandiii Pri vem mest«, Ze v zgodnji mladosti v kazal veliko, nadarjenost in zanimaj za glasbo., Skozi celo srednješolsko ^ bo, kakor tudi pozneje kot redovni Jj vodil pevske zbore ter priobči skladbo posvetnega in cerkvenega^1, čaja. Naj večje njegove vokalne » • ■ be so -razen oratorija: 'Joftojeva Pr jj. ga, Oljki, Soči in V pepelnični Zadnjo, skladbo je letos kapelnik BrozovšeTc proizvajal, z velikim uS^ hom v Beogradu. Sattnerjeva. nost si je torej že priborila ugled izven ožje Slovenije. v w Uvereni smo, da bode tudi na50 .jj činstvo lepo Sattne^jevo delo SP*0.1 ^ z isto zadovoljnostjo kakor ljublJ3, sko. it. marca 1932.' SC ran b fot, s primerno šolsko pred izobrazbo in £v*xmajH dvoletno učno dobo kovaške, Ključavničarske, elektrikarske, mizar-s ?> dolarske in slične stroke. Lastnoročno pisane prošnje s potrebnimi do-. a*“x 0 državljanstvu, starosti, šolski »brazbi, vedenju in z dovoljenjem starisev je poslati do najkasneje 30. 4. > J. komandantu strojarske šole kr. vojne mornarice v Zeleniki. Jugoslavenski Pomora«. Izšla je t 1TLn ^vilka s sledečo vsebino: št. 4: Belin: Jadranska plovitba. — M. xbaš: Sistem in organizacija upra-^0 angleških in nemških luk. — Rudol •-Tnic: Moderna trgovska ladja. — Po morske vesti. — Št. 5.: Dr. Lazar Car: p morju in morskih živalih. Viktor '-■one: Iz področja betonske brodograd-•— Mate Ivetta: Lloyds Register o.1 nipmg. — Pomorske vesti. — Jugo-“iavenski Pomorac izhaja, v Zagrebu ^sakih štirinajst dni. Naročnina znaša 0tiw 30 din., mesečno 3 din., posamez-a ®t®yUka stane 1.5 din. Naroča se pri upravi »Jugoslav. Pomoraca«, Zagreb, -tluaz Gjure Deželica br. 67. Pomorski rječnik. Te dni izide toli-_ 0 Potrebni besednjak pomorskih izra-označk itd., ki bo posebno dobro lužil carinarnam, špedicijam, trgovini, športnim društvom, ki se bavijo s panogo športa, kakor tudi vsakemu •Posamezniku, ki se zanima za razvoj našega pomorstva. Naroča se pri izdajatelju Rudolfu Crniču. Zagreb, Prilaz v •,1i're Deželica, br. 67. Naročnina zna « 60 kron. Mariborske vesti. Maribor 20. marca 1922. m »Volksstimme« in hišni gospo- * Prejeli smo: Zadnja »Volksstim-e krog 20.000 leg.' testenin. *n Oslovski kašelj v Mariboru. Mest-vj-J^^istrat razglaša: Z ozirom na v ^ pojavljajoče...*, osloviski kašelj jjjJ^^ivalstvo opozarja, da ,je z ru-dftl ^ ^^^ki zaznamovani rapadni jjsiu metnega parka rezerviran za bol-to* na tej bolezni. Ostalih de- 1^. mest-nega parka za oslovskim kaš-11001 oboleli ne smejo posečati. ■boi3« ^odska univerza. V petek ob VA ^ri predava g. dr. Anton Med-^ ° ^ribarskih' zgodovinskih’ spolni!?.'. ^rilJor ima lepo zgodovino-Kjr0 jih je med nami, ki jo poznajo? ,'Erui'n strokovnjak in po-So 1^ forvwni1c- na* seznanil z na-^QKa.lno agodovino. Vsi na predavali S,-?£^tnl)erknlozna Hga. V petko-sklonjeno, da se Poda^u ne pole za zbiranje statističnih *aztw;vV.0 Etičnih bolnikih na. deželi, orožn i s'?®'10 vseocn šolskim vodst-rom, skhn „J1? Postajam,, župnim in občin-Be akow ^ ™ v®®ra zdravnikom. Da fcd^vrvfv ,^3-moi zaželjeni uspeh, bodo stavi.n^i Vtie%a‘ okraja napTošeni, da Bdtaflm{fb.vaTCl® Predloge zlasti glede Ha de^i-Preiskave šolske mladine aWila il J ®n«kem smislu se bo liga fcW*L ^ na mestne zdravnike, da ■Podatke glede mestne šolske mladine. — Na poročilo predsedstva, da na prošnjo, ki je bila vložena na zdravstveni odsek v Ljubljani zaradi otvoritve oskrbovališča in sprejema sestre, še vedno ni nobene rešitve, je odbor lige enodušno izrazil svoje presenečenje nad dejstvom, da se baš na onem mestu, kjer se je pričakovalo najizdatnejše pospeševanje in vse stranska podpora te človekoljubne in etitucije, pronikle iz zasebne pobude, ne kaže samo obžalovanja vredno nerazumevanje, marveč da se s to brezbrižnostjo tudi ves nadaljnji razvoj društvenega delovanja ovira. Rešitev raznih točk dnevnega reda se je mora la namreč vsled tega ravnanja Zdrav stvenega odseka preložiti na kasnejšo dobo. — Uprava veleposestev grofa E. Attemsa, je pristopila PT'L kot ustanovni član in ji nakazala znesek 1000 Din, za kar je odlx>r sklenil, izreči novemu ustanovniku iskreno zahvalo" PTL, — Na prošnjo PTL je višji šolski svet določil, da naj se prirede vsako leto po trikrat protituberkulozni in protialkoholni dnevi v vseh šolah, in sicer ob početku in ob sklepu šolskega leta tor ob sklepu prvega polletja. Prvi pouk šolske mladine v tem smislu se vrši dne 3. aprila t. 1. — Ker se je pre teklo soboto vršilo zborovanje zdrav niškega društva in je zaradi tega odpadlo nameravano pobiranje darov za PTL v gostilnah in kavarnah, uvedeta to dobrodelno akcijo soProga g. župana Grčarja in docent dr. Matko v soboto, dne 18. t. m. Od okrajnih glavarstev Slovenije, na katera so bila razposlana vabila za ustanovitev krajevnih organizacij PTT, doslej še niso dospeli odgovori, vendar pa je pričakovati, da bodo V poštev prihajajoča oblastva pokazale dovolj razumevanja za to važno človekoljubno ustanovo. m Jugoslavenskl dobrovoljci sa staju se redovito svakog utorka u 20. uri u restavraciji »Narodnog doma”. Odbor. m Narodna obrana. Člani Narodne obrane se pozivajo, da se vdeleže polnoštevilno sestanka, ki se vrši jutri v torek ob 20- uri v Narod nem domu. -Prisotnost, vseh obvezna! m Velik umetniški užitek bo nndi mariborskemu občinstvu koncert Dijaške kuhinje, ki ga-prirode; gojenci in gojenke državnega moškega učiteljišča dne 1. aprila t. 1. v Gotzovi dvorani. Oratorij »Assumptio« (Vnebovzetje je največja skladba odličnega sloven skega skladatelja P. Hugolina Sattner ja in tudi rfajvečja vokalna skladba Jugoslavije sploh. V Ljubljani jo je proizvajala Glasbena Matica štirikrat z največjim uspehom- Za Mariborom prideta na vrsto Sarajevo in Zagreb-Razprodaja vstopnic za koncert Dijaš-se kuhinje se prične v kratkem. m Posestnik Koroška cesta 47 se zahvaljuje »Volksstimci« za brezplačno reklamo prodaje krme in vina. 453 m Dar Dijaški kuhinji v Mariboru Gospod Anton Porekar. nadučitelj na ^ Tumu pri Ormožu jo nabral na gostiji Vtičar-Lesjak K 336.— za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Prisrčna hvala! m Vodstvo UT. deške osn. šolo Maribora izreka gospodu dr. Juritscbu srčno zahvalo za dar 200 K, naklonjen revnim učencem +-' Šole. ra VelHfn kavni i Ob 17. nr? popoldne čajanka s koncertom v »Klnb-baru«. Narodno siedaiišče. Repertoar: Torek 21.: .Sovražnik ljudstva". Abon. A. Sreda £2.: »Cigan baron0. Ab. B. Cetitek 23.: „Lady VVindermere“. Ab C. Objave. m Mestno kopališče v Maribora. — Ker ostane kopališče v soboto radi praznika zaprto, bo radi toga ta teden en dan poprej odprto in sicer v sredo, četrtek in petok. Panm kopel j bo v sredo in petek ves dan za moške, v četrtek pa za zenske. Kacina lcopelj je vse omenjene dni vsem strankam dostopna. Amaterfotografi! Začenja se čas ustvarjanja, čas dela za nas. Da bo mogoče doseči kak lep uspeh, vabimo vso amaterje našega mesta, da so strnejo naš odsek, da pristopijo ter ne delujejo sami zase. Zasebno delo se popolnoma razgubi in ne pride do prave veljave. Pridite tovariši amaterji v četrtek dne 23. ^iaTca ob 20. uri na sestanek odseka amater fotografov SPD v gostilno »Holzkneoht«; kjer se etmemu k Skupnemu delovanju. —- Prinesite tudi s seboj nekaj posnetkov naših, oso-bito štajerskih gora, dolin, slapov ja drugih znamenitosti, — Odbor. Kultura ira umetnost x O mariborskem gledališču piše v podlistku »Napreja« z dne 17. t- m. neki Karlo Kocjančič. Pojavil se je nenadoma na nebu kritikastrov kakor nebuloza, čeprav misli, da je že zvezda, morda celo repatica ter po znanem reku »Veni, vidi, vici« spravil v mezinec ves naš gledališki nroblem. Pripeljal se je iz Ljubljane v Maribor, sedel v kavarno ter prisluškoval in kar je slišal, je bilo dovolj. Ved«J je takoj vse, nič vee mu ni bilo nejasnega. Rešitev vsega vprašanja leži.v tem: Treba je iti daljo po dosedanji poti; če ljudje nočejo k »Stričku Vanji« naj se jih privleče za lase v gledališče in sicer naj prevzamejo ta. posel — kritiki, ki sicer nič ne vedo. Predvsem pa bi bilo treba nekaj revolucijonarnih genijev mlado generacije (Treh labodov), ki bi Maribor zrevolucijoniraJi- Na drugi strani pa naj bi »kulturni delavci« krog agilne »Svobode« zbližal s pomočjo »večje doeorelosti, ki jo ima v Mariboru delavstvo«, širše mase z gledališčem. — Ex Labaci lux! »Naprejevi« modrijani bi storili mariborskemu gledališču veliko večjo uslugo, če bi bili sploh s početka molčali. Hvaležnejše polje za ta list pa bi bilo. osvetliti malo socijalne in srmotne razmere igralcev, katere mečejo na cesto ter za nedolžne eksteriipore kaznujejo s tem, da jim od itak pičle gaže odtrgajo kar po 200 K. Sicer pa poznamo inspi-ratorje teh »Naprejevih« podlistkov in tudi vemo, kam pes taco moli; toda hvala bogu, jo danes vse to že prepozno, ker je novi upravnik, v katerega imamo polno zaupanja, že imenovan ter tipamo, da bo s soeijalistično kliko pri našem gledališču kmalu konec, obenem pa tudi z upi »Svobodo«, da pobaše ta naš zavod v svojo malho, x Hermes. Glasilo dijakov mariborske in celjske trgovske šole Št. 3 prinaša: Slavoljub Slovanovič: Sanje. — Radojka Vedraoa: Kako naj bom vesela. (Pesmi). — Edo: Pomen bank. (Konec.) — Ado Makarovič: O reformi zgodovinopisja. (Dalje.) Stane Cunder: Poljedelska produkcija in njen izvoz. (Proza.) — Milvpnn: Vijola že je ovenela. (Pessm,) — R^pos: Vzori. — Pu-simov: Slika iz sanj. (Proza.) — Ustnica uredništva. x Seča. Glasilo kluba primorskih dijakov št. 2 prinaša: H. Dica: Od Triglava do morja. — Jndoslav: Srd. — Drago: Vsako noč. (Pesmi.) — F. Stojan: Kdo je kriv. (Proza.) — V. D.: 3a bi te ljubil? (Pesem.) — Jadvig: Iz tvojega in mojega dnevnika. (PioejO — V. Heni: Karavana. (Pesem.) — S. H.: 3rizori. (Proza.) — Slavko Vrh poljski: ^anos. (Pcseni.) — N. V.: Dijaški isti. (Proza.) — Krizant: Crng maska. Bratko: Tri. (Pesmi.) — B. V.: .Starka (L S. Turgenjev.) — Hedvica Stoječ: Nevesta smrti. — Edvin: Svet, — Društvene vesti. x Bernard Shaw odkloni! poslansko kandidaturo. Edinbourška delavska stranka je ponudila znanemu cnsdeške-mu pisatelju in dramatiku Bernardu Sha-wu (katerega drama »Obrt ge. Warreno-ve“ je vprizorila lansko leto tudi naše gledališče) po«1ans!;o kandidaturo za državni zbor. Shew' pa je kandidaturo odklonil z motivacijo, da mu ni do te časti, ker bi tudi ako bi bil izvoljen, v eržavnem zboru, kjer bi imeli večino 1 udje niegovim čisto nasprotnih nazorov, ne pomenil ničesar ter ne bi mogel ničesar izbojevati. x Izkopavanje Švedov na Pelepo-nezu. Te dni je otpotovala iz Stockholma posebna ekspedicija pod vodstvom dr. Otona Fiodina in Aksela Perszona vseučiliškega docenta v Lundu v staro Asino pri Naupuliji na korintski ožini. Ekspedicija hoče iskopati Asino, v kateri se nahajajo bogate najdbe iz mikenske dobe. Ekspedicija se loti tega (leja v nadi, da bo našla tam važne do-prineske k poznavanju kulturnih odno-šajev one dobe, a obenem, z ozirom na •velik oonea niisenske kulture za kul- turni razvoj starodavne Skandinavije, ker ie mnenja, da so bile ra? m sre bronene dobe precej enake v vseh zemljah Ev> rope. Sokolstvo. o Razglas. „Sokblsko društvo v Ma* riboru“ javlja vsem članom in članicam, nai se zlasijo najkasneje do zadnjega t. m. v telovadnicah, sicer ne bodo imeli, kakor razglaša savezni zletni odbor, ugodnesti na zletu in pri vožnji tja in nszaj. Le kdor se priglasi še t kom tega mesca, jih bo deležen; drugim, ki bi se hoteli vdeležiti zleta, se bodo po lastni krivdi izdatki zvišali na dva do trikratno višino. — Dalje opozarjsmo, da imajo po potrjenih saveznih pravilih glasovalno pravico na obč. zborih le izvršujoči člani: izključno podporni člani je nimajo. Tudi r*di tega je čim skorajšnji razglas v telovadnici umesten-Odbor. o Izredni občni zbor :!Sok. društva v Mariboru" se vrši 30. t. m. v mali dvorani Nar. doma. Z začetkom ob pol 20. uri. Spored: 1. Izpremernba društvenih pravil (oz. sprejem p:> Savezu izdelanih pravil), 2. Slučajnosti. — Odbor. o Predavanje br. Kovačiča „0 r| testantizmu na Slovenskem” ss kakor bo še natančneje javljeno, _ m. Opozarjamo nanj vse člane in nice ter tudi prijatelje Sokolstva, ki nam bodo dobrodošli. — bobr. odsek „Sok. dr. v Mariboru^. I g Na svinjski sejem v Mariboru dne 17. marca 1922, se je pripeljalo 29 svim. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 6-8 tednom stari kom. 600— 800 K, 3-4 mesce stari kom. 1000— 1100 K, 5—G mcscev stari kom. 1200*— 14G01<, 8—10 mescev stari kom. 1Š00— 1800 K. g Zagrebačhi zbor je začel izdajati »Službeni V i j e s n i k Zagreba-čkog saj m a u z oraka<:. Nekaj iž-tisov prve številke je interesentom na razpolago v pisarni trgovske iii obrtniške zbornice v Ljubljani. ‘ž* Ko«-er«?pk rils&fc ?. jc imel v nede* 3jo c’nc 16. .3. fn?l v M?ri?'oru v Narod-* nem domu svoj I!J. oI-':ni zbor. Udeležba] je pokazala, da so konjerejci čimdalje' bolj zanimajo za tc panoge našega kme* tjijstva. Navzočih ie bilo blizu 100 konje 1 rejcev iz celbga spodnjega Štajerskega*: Predsednik Lovro Petovar je predvsem pozdravil šefa. kmetijskega oddelka po* krajinske uprave Sancina, zastopnika vlade in Imet. dm^be g. Franca Černe«, ta, zastopnika žrebčnrne g. podpolk.Rav«< niharja, tajnika koni. odseka I. živino-* zdravnika g. Tepina kakor tudi, poslanca Dobnika ter prešel na to na dnevni red. Podal je izčrpno poročilo o dedovanju odseka v preteklem letu, onienjkrtežkoče, s> katerimi se je imel boriti odsek, ker mu primanjkovalo sredstev, naglašal, da se ravno pri konjerejskem odseku najlepša vidi, da je možno delo zastopnikov vseh' političnih prepričanj na enem in lastnem polju; pač pa še v veliki meri pogreša inicijativc, ki bi izšle iz članstva samega. Pri nato se vršečih volitvah je bil izvo* Ijen predsednikom soglasno g. Petovar Lovro, podpredsednikom pa gosp. Miha Brenčič. Odbor je ostal po večini prejšnji, na novo sta bila izvoljena samo gg. Fr. Plaskan iz Orlavasi. in Fr. Kočevar iz Središča. Najvažnejši sklep občnega zbora je ,bl vsekakor sklep o delitvi žreb-čarne tako, da bi za področje konjerej-skega odseka II. bila žrebčarna v Rač* jem. Lc tu bi se pa tudi ustanovila kobilarna, ki bi naj pripomogla v lastni vzgoji do dobrih žrebcev. Na poročilo predsednika o tej točki so v debate posegli gg. poslanec Dobnik, Miha Brenčič, Jos. Rajh, nadživinozdravnik Černe, šet km, upr. odseka Sancin ter J. Šegula, ki so se vsi vneto zavzemali za predlog ter ga o* bravnavali iz vsot’ ■ 'A'':”''7, nakar se je jednoglasno sklenila prošnja in zahteva po delitvi žrebčarne in ž njo zvezane u-stanovitve kobilarne na Račjem. Pri vseh’ ostalih točkah dnevnega reda i* vladalo nailepše razumevanje ter so konjerejci pokazali s poseganjem v debato, da se živo zanimajo za procvii konjereje. Kon* čno še se je izrekla solarno zahvala fz-cij'~"‘5im odbornikom sr- KolariSu « V imenu svoje obitelji naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je 19. t. m. zvečer ob 1|29. uri po dolgotrajni in mučni bolezni v starosti 19 let za vedno zapustil naš ljubi fant FEDOR visokošolec. Pogrebni obred se bode vršil dne 21. marca ob 4. uri popoldne od mrtvašnice na starem, mestnem pokopališču do rodbinske grobnice, kamor se bode truplo pokojnikovo položilo k večnemu pOČitku. 449 V Mariboru, dne 19. marca 1922. Dr. Franjo Rosina, odvetnik. Agitirajte povsod ■ sa naš listi C,::y *T*b or" stan® mesečno že 30 kron. lastnik la izdnjatett: Koozorctt -Tabor",,— Tiska; Mariborska tiskarna d. n nemškega jezika, išče lesna trgovina Ilija Pre-dovič v Framu. Stančvanje in hrana sta preskrbljena. Plača po dogovoru. Pismene pohtad-he nai se blagovoli poslati na Ilija Predovič, Varaždin, Me djimurska cesta št. 3 ali v Fram pod št. 10 poštnoležeče. 448 2-1 viclno, da 110 bi prestrašila tega neznanega človeka. »Ujeta sem'...« l » • »Jaz sem inženir iz Amerike«, odgovori moški. »Prišel sem v Afriko s Hopejevo ekspedicijo, o kateri sto mogoče že slišala. Bilo nas/ je petero, poginili so vsi, edini jaz ,som še ostal. Naša ekspedicija je imela Halogo opazovati na določenekn delu Afrike solnčni | mrk. Republikanski krogi Združenih držav pa so sei Graiščina »Langenllial* išče de-zanimali tudi politično za te kraje. Marsikdo na mero- lovodjo (šaferja), ki se rar-da.jncm mestu ni verjel, da bi bila tu samo brezplodna! puščava, kakor so pripovedovali Franeobi ih Angleži, j Upali pa so tudi, da bi*se tu na licu mesta dalo mogo-1 če najti rešitev vprašanju ameriških črncev, s tem', da bi se jih tod koloniziralo... ^ seboj smo imeli tudi tovoren automobil s pripravami za brezžično postajo. Toda... vodniki so nas zapustili v onem strašnem puščavnem' pesku. Umirali smo od žeje. Nazadnje sva ostala sama jaz in profesor Treuch z Sickinovo zvez* darne. Položila sva pod automobil tračnico ter tako dospela končno srečno do skalovja Fura, kjer sva zavozila v prepad... Profesor Treuch se je razbil z auto-mobilom' vred, jaz pa sem se rešil, šel dalje ter prišel v roke tem' strašnim neusmiljenim ljudem. »Že par let me drže vjetega med sužnji tu pod zemljo. V obupu in hrepenenju po svobodi sem pričel vr- Iz-jubšl sc jo ženski od Kungote do r»Iariboin._ -* j- —; —»:* nagradi V da naj se proti trinjska ulica 4. ume v vseh panogah gospodarstva. 455 Iščem slikarske in pleskarske pomočnike takoj, Franc Ambrožič, slikar in pleskar, Grajska ulica 2. 454 2—1 Sprejms se družabnik za dobroidočo podjetje, potrebni kapital 100 000 K. Fonudbe na upravništvo »Tabora* štev. 442. 442 2—2 a Čevljarski šivalni stroj za staro delo kupi Franc Neubauer, Maribor, Gosposka ulica 33. 451 Enonadstropna hiša s U stim ;.tanovan;em in se takoj proda. Prečna jj . št. 4. 429 I"* Andrej Oset, Maribor, ksandrova cesta 57, telefon( ' trgovina z deželnimi P1™ * drvami, premogom in vino _i »e priporoča za nakup in PL dajo po naiugodne šib cena^ Brzoiav: A n d r e i O S 8 ' Maribor. 405 1® " ^®pde ure, prccizijske in ske popravlia najsolidneje t’1 ka R. Bizjak, Maribor, d05!1^ ,ka ulica 16. Ravnatelj išče meblov8”® sobo v sredini mesta. nudbe na upravo »Tabora * Proda se stenski telefon« slov pove uprava. Občni zbor uDtOMA” reg. deSavske stavb, zadruge z omejeno zavezo v Mariboru, se vrši v petek dne 24. marca 1922 ob 18. (6.) uri ?veC«r v sejni sobi Posojilnice v Mariboru (Narodni dom) s sledečim sgoredom: ^ 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1921 in razdelitev čistega dobička. 4. Volitev 7 članov načelstva. 5. Volitev 3 članov nadzorstva. 6. Volitev 5 članov razsodišča. 7. Citanje revizijskega poročila Zadružne zveze v Celju. 8. Ralni predlogi (n nasveti. Ako je prvi občni 2bor nesklepčen, se skliče po določilu načelstva drugi, ki je pa sklepčen pri vsakem Številu glasov (§ 58 zadružnih pravil). 450 Mačeisivo. t— t--------------------------------------------