Leto III. Maribor, torek 17, februarja 1920. St. 38. tAsUC <£? jr,o rta m Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6'50 mesečno. četrtletno K 19*50. Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.) Telefon uredništva št, 276, uprave št. 24. Pred koalicijsko vlado 1 LDU Beograd, 16. februarja. Presbiro javlja službeno : Gosp. Vesnič, poslanik kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, je dobil od Nj. Visočanstva regenta Aleksandra mandat, da se informira o možnosti sestave koncentracijske vlade. Nato je Vesnič konferiral s predsednikom začasnega narodnega predstavništva dr. Pavlovičem in s predsednikom ministrskega sveta v ostavki, Davidovičem. Vesnič vrnil mandat. Beograd, 16. februarja. Ker ni mogel priti Vesnič do sporazuma, da se sestavi koncentracijska vlada, je danes zvečer vrnil regentu mandat. Odločilni trenutek v jadranskem vprašanju se bliža. Wilson prekrižal Nittijeve račune. London, 16. februarja. Z ozirom na Nittijevo izjavo, da se lahko svobodno razpravlja o jadranskem vprašanju, on pa da ostaja pri pariškem kompromisu.ali pri londonskem paktu, se poroča iz dobro poučene strani, da je predsednik Wilson brzojavil v Pariz, da ne more odobriti niti pariškega kompromisa, niti londonskega pakta temveč da vstraja pri tem, da se ima v polnem obsegu izvršiti ameriški 113 bl zavezniški ministrski pre se n da moramo bridko obžalovati, da se uveljavlja taka »šala brez konca« v našem parlamentarnem življenju. Posledice teh komedij čutimo vsi in povsod. Ta dolga »kriza« bo uničila naš državni kredit. Pokazala bo, da ne pridemo naprej iz svoje strankarske razcepljenost 1 plačati tam, ampak pri Centralni upravi v1 Ljubljani in sicer v polnem znesku v jugo-slovenskih kronah. Da je kurz v Avstriji tako padel, zato se je blago tamkaj kar za 100 % podražilo, in zato mora trgovec tukaj blago za toliko dražje prodati. Ako bi pa trgovec sam plačal blago na Dunaju po avstrijski valuti, prodajalo bi se blago lahko za današnjo polovično ceno. Variacija valute in kurza onemogočuje torej danes stalno kal-kuliranje cen. Trud, ki ga ima danes trgovec, je brez- primerno večji kakor pred vojno. Ako pa trgovec danes več zasluži kakor v normalnih časih, je treba uvaževati vse navedene ne-prilike in izgube. Ako bi trgovci čakali, da bi merodajni faktorji napravili konec tem neznosnim razmeram, ne bi imeli danes nobenega blaga. Danes se ne doseže ničesar, ako trgovec sam ne posreduje pri nakupu in transportu. Vsled tega je dandanes trgovanje prava muka. Opozarjati se pa mora, da se mnogo naprti danes na rame legitimnega trgovca, kar odpade pravzaprav na nove vojne trgovce, ki so prišli iz vseh mogočih stanov in vetrov in teh je nad 50 %. Pravi trgovec, ki ima srce za svoj narod in je važen faktor v državi, se ne protivi od oblasti določenim cenam, katerih namen je, uničiti verižništvo in navijanje cen. In taki trgovci lahko po pravici zahtevajo, da se jih ne označuje kot edine krivce današnje draginje. Zato se lahko upravičeno zahteva, da se uvažujejo vse tež-koče, ki so danes brez trgovčeve krivde nastale pri trgovanju in ki podražujejo blago. V. W. Dnevne vesti. Po naših gostilnah, kavarnah itd. najde človek vse mogoče nemške literarne in druge podobne liste, samo naših domačih slovenskih in drugih jugoslovenskih iščeš zaman. Nerazumljivo je, zakaj se ljudstvo napaja z različnimi nemškimi stvarmi, ki so nedogledno daleč za našimi po resni umetnost* stremečimi revijami. Kje je „LjubIjanski Zvon" ? Kje „Dom in Svet", „Svoboda" itd.? Neka nemška kavarna ima vse te liste, ker je nemška, slovenskim seveda tega ni treba 1 Že več mariborskih trgovcev je bilo obsojenih zaradi navijanja cen. Doslej njih imena niso bila objavljena. Ker pa se zdi, da se nekateri trgovci vkljub temu ne ozirajo na predpise in mislijo ljudje, da se proti njim ničesar ne stori, bomo v bližnjih dneh prinesli seznam doslej kaznovanih navijalcev cen v Mariboru. Odsek za določevanje cen mesta Maribor je sklenil: Takozvane frankfurtark e (hrenovke) se smejo na drobno prodajati največ po K 3.— za 9 dkg težki kos. Cena surovi šunki pri izdelovalcih se določa pro kg na K 38.— ostalemu prekajenemu pa na K 36.— Cena kuhani šunki v nadrobni prodaji na K 60.— pro kg. Ista cena velja tudi za takoz-vani „Kaiserfleisch." Delikatesni trgovci smejo pri vseh vrstah klobas računati pri kg K 2.—-več kakor znaša cena v prodaji na debelo. Kosti (t. z. : Rohrknochen) smejo izdelovalci klobas edino le sami v svojih prodajalnah prodajati ali pa jih oddati na zato določen štant: nikakor jih pa ne smejo prodajati mesarjem. Cena takim kostem v detajlni prodaji se določa na K 4.—, a cena pri prodaji na debelo pa na K 3.— pro kg. Velika gledališka reduta. Danes bo ob polnoči pri gledališki reduti vže na smrt obsojeni pust obešen. Sprevod se zbere ob %24 v parterju gledališča in se počasi poda v veliko dvorano, kjer se bo vršila ceremonija. Po končani ceremoniji sledi v gledališču drugi kabaret. Pri večerni blagajni se bodo prodajale vstopnice za kabaret posebej, za ples posebej. Pri sprevodu bo pa moral vsak vidno nositi vstopnico za ples. — Torej danes vsi na pogreb pusta v gledališče. Slovenska Koroška. Generalni komisa-rijat za tujski promet in turistiko (Turist Office, Ljubljana, Dunajska cesta 18) namerava izdati za letošnjo sezono obširen ilustriran vodnik po Koroški Sloveniji. Vsa društva, javne korporacije, rodoljubi in , predvsem fotografi-amaterji se naprošajo, da blagovolijo prepustiti uradu negative, klišeje, skice itd., bosta vsebina in lice vodnika tem popolnejša in ličnejša. Izposojeni materijal se bo po uporabi vrnil. Heimwehrovci se vračajo. Dne 8. t. m. se je vrnilo iz Avstrije v Velikovec okoli 30 ljudi, ki so služili v Avstriji pri »Heimvvehru«. Vsi so izjavili, da ni več mogoče izhajati v Avstriji; poleg tega pa so tudi grdo ravnali z njimi ter jih silili k najtežjemu delu. Tako se vračajo izgubljeni sinovi. Brezplačna oskrba za dijdke v državnih bolnišnicah. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo naredbo s katero se dovoljuje dijakom državnih šol brezplačna oskrba, oziroma po znižani taksi, v vseh državnih bolnišnicah. in naši sovražniki se bodo posmehovali naši enotnosti. Predpust je končan, gospoda, končajte šale — čas je, da pridemo naprej. Dovolj je plesa in svatovanja, debat, pogajanj in obotavljanja — ljudstvo je sito te komedije — vsi želimo dela, reda, napredka. Naš prvi parlament bo odnesel žalostno slavo, ki jo bo ohranila zgodovina: naj bi vsaj v teh zadnjih trenutkih pokazal, da ima resno voljo izpolniti svojo dolžnost. Haša trgovina. Proti trgovskemu stanu se je dvignila zadnji čas velika gonja, kakor da bi bil trgovec kriv današnje draginje. A pravi vzrok te je današnja kriza, ki jo trpi ves svet in ki je posledica dolgotrajne svetovne vojne. Ni naš namen, ščititi one elemente, ki delujejo na nesolidni podlagi. Naša dolžnost pa je, braniti pred nepremišljenimi in krivičnimi napadi one trgovske kroge, ki delajo solidno, katerim se ne more očitati nobena nekorektnost in ki pravzaprav žrtvujejo mnogo, ako danes v teh neurejenih razmerah tržijo. Imajo li oni, ki v obče napadajo trgovski stan, sploh pojm o velikanskih težko-čah, s katerimi je danes združeno trgovsko poslovanje ? Razmere, ki so bile pred vojno, so se danes zdatno spremenile. Takrat je bilo blaga v izobilju. Trgovski potniki so obiskali trgovce kar zaporedoma. Trgovec si je izbral blago doma in v kratkem ga je imel že tudi v prodajalni. Toda danes! Trgovec mora sam potovati v inozemstvo in še s kakimi težkočami 1 Potem kake ovire, predno dobi spoh kako blago, in kaj še le trpi in koliko časa to traja, predno spravi blago domov. Vedno naraščajoče cene, valutna razlika, izvozna in uvozna dovoljenja, visoka carina, transportne težkoče tam in doma, mazanje na različnih mestih, nazadnje pa še velike tatvine in druge nezgode. To so stvari, ki trgovcu ne delajo samo skrbi in truda, ampak ga tudi prisilijo do visokih izdatkov, in na ta način se podraži blago. Posebno velike sitnosti pa dela dandanes trgovcu devizno in valutno vprašanje. Danes se kupi n. pr. na Dunaju blaga za 100.000 K v avstrijskem denarju. To blago se ne more O neki deklici. (Rusko spisal Osip Dimov). Nekoč je živela neka deklica. To je bilo v bogati, strogi hiši, kjer je bilo mnogo ljudi in mnogo služabnikov. Deklica ni smela storiti niti koraka brez pesterne. In vsi so vedno govorili in pravili deklici : »Saj imaš slabe in bolehne nožiče! Kaj bi hodila! Rajše sedi pri miru«. Vozili so jo v posebnem vozičku za to določeni lakaji in so vestno pazili, da je bila vedno v senci. In so ji rekli: »Močna svetloba je očem škodljiva. Oči bi te bolele«. Razven »Bože carja hrani« in »Slava Tebi o Gospod« niso pustili varuhi in vzgojitelji nobene pesmi do njenih ušes. »Druge pesmi vse slabo uplivajo na posluh, so rekli. Tu in tam je ta strogi režim deklici začel že presedati in se je začela kremžiti: »Dolgočasim se! Rada bi se malo preletela in se poigrala s sosedovimi otroki«. Toda v takem slučaju so ji takoj strogo zažugali s prstom in celo šibo so ji pokazali. »A to bi rada imela! Kaj še!« Ne vem, kako dolgo je to trajalo, ampak leta so prešla. In naenkrat je nastal tak čas, da se je takoj vse izpremenilo: iz sosednih hiš in dvorov so se začeli shajati hudobni, pijani razgrajači, rjoveli so marseljezo in so začeli izganjati vse varuhe, pesterne in strežnice. Pograbili so ubogo deklico, vrgli so jo iz njenega vozička, rdečo ruto so ji dali na glavo in so rekli: »Hodi lepo urno in veselo!« Deklica je to poskusila: šlo je za silo, toda ker ni bila vajena hoje, se je oprijemala plota. »Lepo naravnost v solnce poglej!« Deklica je pogledala naravnost v solnce, in oči so se ji takoj zakalile. »Teci lepo ravno in vedno naprej!« Zletela je deklica in se je spočetka celo razveselila: »Konečno, konečno!« in je zaploskala s slabotnimi ročicami. Toda v tem se je spotaknila in je v polnem teku padla in z noskom naravnost v umazano lužo. In neki pameten človek je rekel onim razbojnikom: »Norci, neumneži! Kaj se tako otroke hoditi uči?« Toda razbojniki so ga postavili lepo ob zid in — pumf! Ne enkrat so poslej skušali pametni, razsodni, vestni in dobrosrčni ljudje dvigniti nezmožno deklico iz luže, a še vedno se to nekako ne posreči: vstane, napravi dva tri korake in spet zleti z noskom v drugo lužo. Toda to ni nič hudega — morebiti jo bodo le spravili na suha tla in ji bodo pokazali pošteno, ravno in varno pot k novemu mlademu, radostnemu življenju, k delu in slavi. Zakaj hodite v kino? Uredništvo »Nar. Listov« je razpisalo javno vprašanje na svoje čitatelje, zakaj o-biskujejo kino. Uspeh tega vprašanja je bil prav zanimiv: uredništvo je dobilo 4000 odgovorov. Ni mala stvar: prečitati 4000 pisem od vseh različnih rok in strok. Treba je bilo delo izročiti posebnemu poročevalcu, ki je sestavil pregled vseh odgovorov. 75% odgo' vorov je bilo moških in 25% ženskih. Naj' bolj obiskujejo kino mladi ljudje od 15-;20 let in 28—30 let. Nekateri hodijo v kino dnevno (8%), drugi trikrat na teden (17%). nekateri enkrat na teden (30 %), drugi parkrat na mesec. Večinoma hodijo ljudje v kino za zabavo, drugim ugajajo prirodne stYari, tretje zanima tehnika. Velika večina se je izrazila za amerikanske filme, češ, da ti filmi kažejo odločnost, zdravje in niso zaljubljeni in krvavi, dočim so nemški filmi preveč sentimerv Povest o žabi. Najnovejši rimski brez-1 žični brzojav trQbi v svet mogočno vest. V Rimu so se vsedli k mizi mogočni Statisti ter sešteli na prste, da šteje prebivalstvo Nove Italije 45 milijonov duš. Noben narod na syetu se o svojem številu ne hvali tako bedasto kakor italijanski. Pred vojno je štela Italija 33 milijonov, z novami pokrajinami je pridobila kvečjemu 2 milijona, kar bi znašalo skupaj 35 milijonov. Lahi pa so si 10 milijonov kar pripisali, pardon, morda so pa iznašli tovarno, kjer fabricirajo — Italijane? Namen najuovejše depeše je prozoren, natvezli bi radi svetu na predvečer rešitve jadranskega vprašanja — kako so mogočni. To je povest o žabi, ki se je napihovala. . . Otvoritev novega dravskega mosta pri Velikovcu. Dne 15. t m. se je vršila slovesna otvoritev novega dravskega mostu pri Velikovcu, katerega je zgradila naša država na mestu nekdanjega starega, katerega so Nemci na zadnjem umiku lansko leto podrli. Most je za promet med severno in južno strano Drave velikanskega pomena, pa tudi kot zgradba krasno delo naše arhitekture. Naše donavsko brodoyje. Naša država je dobila v svojo posest vse one parnike in vlačilce na Donavi, ki so se nahajali v ju-goslovenski oblasti 13. novembra 1918. Tako ostane v naši posesti 80 donavskih parnikov in okoli 700 vlačilcev. Narodna čitalnica v Ptuju vabi vse svoje člane, da se redno udeležujejo čitalni-ških večerov, ki se vršijo vsako sredo ob osmih zvečer. Namen večerov je gopti družabnost in složnost za skupno narodno delo. Nadallna omejitev tovornega prometa. Obratno vodstvo južne železnice v Ljubljani sporoča, da je vsako nakladanje civilnega tovornega prometa za Bosanski Brod začasno ustavljeno. Prevozna dovoljenja so neve ljavna. Dobrodelna prireditev .v Svečini. Dne 11. t. m. se je vršila v Svečini pri Gornji sv. Kungoti dobrodelna veselica s srečolovom, katere čisti dobiček je bil namenjen za nabavo šolskih potrebščin ubožni šolski mladini. Veselica je uspela nad vse pričakovanje sijajno.. Čisti dobiček znaša 1064 K. Zahvala za uspeh gre v prvi vrsti g. Smonigu in gdčnam učiteljicam, posebno gdčni Marici Roth, ki je na srečolovu dobljeno perlico dala na licitacijo, kar je povišalo "čisti dobiček za 610 K. Prireditev je vredna posnemanja. Ljubitelji šaha se vabijo, da pridejo v petek 20. t. m. ob 20. uri (8. zvečer) na sestanek v »Veliko kavarno« (Theresienhof) v damski salon, da se pogovorimo o šahistov skem klubu in turnirju, ki ga priredimo v Mariboru. Pridite vsi, tudi tisti, ki še niste člani kluba. Odbor. talni, italijanski pa prekrvavi. Pri tem so se pokazala tudi različna mnenja glede znanih svetovnih filmov. Rdeči as je dobil 14 odstotkov moških glasov, Liberton 12 odstotkov, Bekovo oko 8 odstotkov, Tat Dolgan 7 odstotkov, Tarzano med opicami 6 odstotkov, Nevesta solnca 4 odstotke. Ženske so glasovale malo drugače: Tat Dolgan je dobil 20 odstotkov, Rdeči as pa samo 11 odstotkov. ‘st.°,ve'ia glede junakov. Največ glasov je aobil Amerikanec Eddv Polo (18 odstotkov HnKni 2x° Odstotkov moških. Za njim sta lr/,AaiVeč.91??°v amerikanski igralki Pe-arl IVhitova in Mary VValcampova. Starejše žene so bolj zaljubljene v Psvlandra in To-kraesa; poleg njih so dobili priznanje: komik Billy VVest, Mia May in Henny Porten. V splošnem se vidi, da ima kino svoje ča-stilce, da pa vsak priznava, le njeoovG zu* nanje vrednosti. Svoj' čas se je mnogo pisalo o škodljivih posledicah kina. Danes so te nevarnosti deloma odpravljene. Gledališka umetnost vsled tega ni trpela, pač pa morala: danes vsak prizna, da kino ne nadomesti gledališča in da je to le nadomestilo za nekdanje potujoče »komedije« in uspeh novih iznajdb, ki gredo preko sveta. Izdaja usnja. Vsled pomanjkanja surovih1 kož in vsled dejstva, da potrebuje predelava surovih kož v usnje šest mesecev, je prisiljen mestni magistrat izdajo usnja omejiti na tretjino. Rafli tega se naprošajo tudi železničarski predstojniki, ki imajo pravico izdajati podrejenemu osobju tozadevne nakaznice, naj do prihodnje odredbe izdajajo le eno tretjino običajnih nakazil. Izdaja krušnih kart. Krušne karte se bodo izdajale odslej samo ob sredah, četrtkih in petkih in to vsakokrat samo triintridesetim strankam in ne več 100, kakor doslej. Za lovce. Dne 21. t. m. se vrši ob 19. uri (7 zvečer) v zadnji sobi hotela «Union» ustanovno posvetovanje podružnice «Sloven-kega lovskega društva, Maribor*. Lovci in prijatelji lova se naprošajo, da se posvetovanja v obilnem števila udeleže. Prof. Cotič. Malomarnost. V soboto popoldan se je v Grajski ulici splašil pred nekim antomobilom konj, katerega je pustil kočijaž samega z vozom na cesti, sam pa je šel v trgovino. Konj se je najprej začel vspenjati, potem pa zdirjal proti hotelu »Union.» Pri tem pa je zavozil tako na stran, da se mu je voz zadel v vrata neke trgovine ter jih razdrobil, kar pa se je zgodilo na srečo, kajti konj je vsled sunka obstal ter se je tako nekemu pasantu posrečilo, da ga je prijel za uzdo. Nastala bi bila lahko velika nesreča in to vse po malomarnosti krčijaža, ki je pustil proti predpisom konja samega na cesti. Velika železniška nesreča. 13. t. m. sta pred postajo na Opčinah trčila dva tovorna vlaka ter se skoraj popolnoma razbila. Obe lokomotivi ste uničeni, vagoni so bili prevrnjeni dva do tri tire daleč blago raztreseno in deloma uničeno. Koliko je bilo človeških žrtev, še ni znano. Poskušen atentat? Iz Beograda poročajo, da je policija v Topoli našla na železni ški postaji 14 kg težko granato, v bližini pa večje število vojaških pušk in streliva. Policija je aretirala zlikovce. Strašen zločin mladega dijaka v Ljubljani. V soboto je izvršil neki dijak ljubljanskega učiteljišča strašen zločin. Zvabil je svojega prijatelja Budino, dijaka druge državne realne gimnazije, rodom iz Banjeluke na Golovec s pretvezo, da bosta tam našla »punce«. Ko sta bila na Golovcu, je potegnil učiteljiščnik iz žepa slaščice ter jih ponudil Budinu, ki jih je res pojedel. Kmalu na to pa je začutil, da mu postaja slabo in ko sta dospela do Hradeckega vasi, se je nenadoma zgrudil na tla. Učiteljiščnik ga je pustil ležati ter je pobegnil. Budino je našel potem vero-učitelj Mihael Opeka ter obvestil potem rešilno postajo. Budin je živel še toliko časa, da je povedal, kaj se je zgodilo, nakar je med groznimi mukami umrl. Aretiran učitelj, je priznal, da je Budina namenoma zastrupil ter tako nameraval priti do njegovega denarja. Budin je imel namreč pri sebi 95 dolarjev, 1200 jugoslovenskih in 500 čehoslovaških kron. Zastrupil ga je s strihninom, katerega je dobil od nekega mehanika. Mladi zločinec je silno veliko čital različne „šuntromane" in detektivske zgodbe, kar je najbrž uplivalo nanj ter ga privedlo do tega, da se je lotil tako groznega zločina. Zločinec se nahaja v preiskovalnem zaporu. Vitrijol za vinogradništvo je ponudila neka angleška tvrdka naši državi. Vrše se pogajanja za nakup 100 vagonov vitrijola. Lična družba. Z ozirom na to notico nam je poslal g notar Franc Stupica pri Sv. Lenartu sledeči popravek, ki ga priobčujemo: Ni res, da sem se te dni vozil v družbi sodnega oficijala Jurija ŠiLca in enega tukajšnjih trgovcev v Cmurek na tihotapski sprehod in da je finančna straža te tiče prestregla ter jim odvzela za 6000 K blaga. Res pa je, da sem bil dne 18. I. 1920 v Cmureku s svojo soprogo in z. g. Silecom po uradnih opravkih, da nemška finančna straža ni odvzela za 6000 K blaga nam, marveč dne 19. I 1920 Adolfu Dimnik, peku pri Sv. Lenartu, s katerim se nisem vozil in s katerim nimam nikake zveze. Zadnje vesti. Seja narodnega predstavništva. LDU Beograd, 16. februarja. Po trimesečnem presledku se je včeraj vršila seja začasnega narodnega predstavnjštva, kateri je prisostovalo skupno le 39 poslancev, pripadajočih bolj opoziciji ko vladnim skupinam. Po otvoritvi 69. seje in običajnih formalnostih je predsednik javil, da je vlada dala ostavko, ki je bila sprejeta. Vsled tega parlament v smislu poslovnika ne more delovati. Ko bo nova vlada sestavljena, bo predsednik sporazumno z novo vlado sklical narodno predstavništvo k seji. Proces proti varaždinskim upornikom. LDU Beograd, 16. februarja. Moravsko divizijsko sodišče v Nišu je začelo včeraj obravnavo proti 130 Varaž-dincem, ki so obtoženi poizkušenega upora proti narodnem edinstvu, plenjenja in izgredov. Proces ba trajal več dni, ker se mora zaslišati okoli 200 prič. Predsednik sodišča je polkovnik Božo Jankovič. Izročitev note Holandski. DKU London, 16. februarja. (Reuterjev urad.) Nota Holandski je bila danes potom posebnega kurirja odposlana in bo izročena v Haagu zunanjemu ministrstvu. Noto bosta izročila holandski vladi skupno francoski in angleški poslanik. Nova revolucija v Sibiriji. DKU Moskva, 16. februarja. Glasom poročil z vzhodne fronte je izbruhnila v Vladivostoku, Nikolsku in Blagoveščensku revolucija. Vlado je prevzela začasna revolucionarna vlada, ki je proti intervenciji in za koalicijo s sovjeti. V rokah revolucijonarjev se nahaja skoro vse obrežje Tihega oceana. Njihove čete marširajo tudi proti Saba-rovsku, kjer se nahaja glavni stan proti-revolucijonarcev. Upor poljske divizije v Sibiriji. DKU Moskva, 16. februarja. Po poročilih iz vzhodne frOnte se je poljska divizija v Sibiriji pod poveljstvom generala Janina uprla, pomorila častnike in se pridružila rdeči vojski. Protiboljševiška zmaga? DKU Rim, 16. februarja. Po poročilih iz Charbina je protiboljševiški general Kappel predrl fronto rdeče vojske ter zavzel Nižni Udinsk in Irkutsk, pri čemer mu je padel v roke tudi ves rjuski zlati zaklad. Kulturni pregled. Poljudni list „Zdravje.“ Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro začne v kratkem izdajati ta poljudni zdravstveni list, ki ga urejuje ministrstvo narodnega zdravja v zvezi z Društvom za čuvanje narodnega zdravja v Beogradu. Slovenska izdaja se bo za enkrat tiskala v 5000 izvodih. List izhaja kot mesečnik na 32 straneh in stane na leto 24 kron. Mladina vseh Sol, vojaki in člani Društva za čuvanje narodnega zdravja v Sloveniji, kojega ustanovni občni zbor se je v kratkem vršil, dobivali bodo list za polovično ceno. List je nekak poloficijelni organ ministrstva narodnega zdravja in bo občinstvo seznanjal s pravci zdravstvene politike v naši državi. Razven tega pa bo prinašal poljudne članke iz vseh strok zdravstva na pr. kako se čuvamo nalezljivih bolezni, kako naj postopamo pri posameznih obolenjih, kako je streči bolnikom, kako je negovati dojence in otroke itd. Vsakdo bo našel v listu koristno gradivo. Radi tega naj bi se list čim najbolj razširil v slovenski javnosti. Vsaka rodbina bi si ga morala ndročiti, vsaka mati ga čitati; posebne važnosti je list sa šole, delavske in strokovne organizacije ter razne knjižnice. Naroča se ga pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Prva številka ki v kratkem izide, bo tudi v slovenskih knjigarnah na ogled. Razne vesti. Brezposelnost na Dunaju. Brezposelnost na Dunaju je vkljub vsem naporom še vedno velikanska. Točasno znaša število brezposelnih na Dunaju 56.000. Podpore, ki jih mora izdajati vlada tem ljudem so silno breme za že itak skrajno težek finančni položaj skrahirane Avstrije. Madžari nastavljajo nove rablje. Boljševiški strahovladi so sledili na Madžarskem reakcijonarni klerikalni krvniki. Njihove smrtne obsodbe so vzbudile po celi Evropi ogorčenje, tako, da je morala celo parižka mirovna konferenca poseči Vmes. Toda krščanski socijalisti v Budimpešti so, mesto da bi omilili smrtne obsodbe, sprejeli na predlog justičnega ministra dr. Berczyja v službo še dva nova rablja. Za razpisani mesti se je, kakor poročajo, oglasilo silno veliko prosilcev. Okraden mrtvec. V Braniku pri Pragi so pokopali premožnega sina, katerega so oblekli v čisto novo nad 10.000 K vredno obleko. Gro-bokop Edvard Wachsmann, 20 let star, pa si je zaželel te obleke. Čez par dni si je postavil nekega pokopališkega delavca na stražo, odkopal krsto, slekel mrtvemu obleko ter si jo dal pri nekem krojaču predelati. Čez nekaj časa pa ga je bilo groza te mrtvaške obleke in hotel jo je prodati. Tu pa je hotel tudi oni del&vec, ki je stal na straži imeti svoj del, ker mu pa grobokop ni hotel nič dati ga je ovadil kupcu, kupec pa sodniji, ki ga je obsodila na dva meseca težke ječe. Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: F r. V o g 1 a r. Tiska „Mariborska tiskarna", Maribor. Javna dražba. Dne 18. februatja 1920 ob 10. uri se proda licitacijskim potom velika množina sodov in škafov od sira, masti, marmelade in zelja, steklenic za pivo, balonskih in drugih steklenic, v skladišču MLagerhaus" vojaškega oskrbo-vališča na južnem kolodyoru v Krie-huberjevi ulici št. 31. JAJCA ima vsaki dan za oddati Anton Tonejc & drug, Mlinska ulica 23. 2—2 Mala oznanila. V »n en n linšiih redke nenavadne vrste, upo-lUdSen KOŽUH* raben za gospode in za dame, se proda. Vila Weinzehtel, Bistrica ob Dravi. ...Im!« temno-plava, blago v mirnem noska SUKnja, času kupljeno in spodnia suknja za gospode se proda. Kernstockova ul. 1-11, vrata 3 pri Meljskem dvoru.____________ Rezan in okrogel les tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino n. i Restavracija in hotel pri »Zamorcu" (hotel „Mohr“)> Maribor Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt. Za obilen obisk se priporočata Franc in Pavla Janier. MARIBOR. Raznašalci časopisov Invalidi, dobe lep zasluSek. Zglase naj se v upravnlitvu ..Mariborskega delavca". e % s Mariborska tiskarna d. d. (lastnica tiskarn Kralik in Rabli) priporoča vsakovrstne tiskovine, vizitnice, pro- grame, lepake, letake, vabila itd. i K* *VI 11 • Kljub jako zvišanim cenam pri delavskih mezdah, se cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale.