OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds	.
vol. xxxiii.—leto xxxiii.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 15, 1950
ŠTEVILKA (.NUMBER) 159
NOV GROB
anion klančar
Po dolgi bolezni je umrl vče-raj na svojemu domu Anton Klančar, star 41 let, stanujoč na 1133 E. 72 St. Rojen je bil v Clevelandu in je do leta 1939 delal pri Republic Steel Corp., ko je prenehal delati radi bo-lezni. Bil je član društva Cleve-landski Slovenci št. 9 SDZ.
Tukaj zapušča mater Anno, dojeno Boldan, doma iz vasi Tfebce, fara Žužemberk, sestri ^rs. Rose Fajdiga in Mrs. Anna Smrke ter dva brata Franka in Louisa. Oče Anton je umrl leta 1924. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda v cerkev Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary v družinsko grobnico.
Zdravniki bodo pozvani v armadno službo
Iz glavnega stana druge ar-Oiade divizije^ v Fort Meade, Md., je bilo včeraj sporočeno, da bo vpoklicanih iz Clevelanda in.okolice 20 zdravnikov in zobozdravnikov v aktivno arj; ad-Službo v prihodnjih ctVeti'^me-
secih.
Sestavljena je bila lista profesionalnih mož, ki se jih bo rabilo za vojaško službo pod pokroviteljstvom druge armadne divizije, ki obsega sedem držav. Iz države Ohio bo vpoklicanih 38 zdravnikov in 16 zobozdravnikov. V skupnem se bo vpoklicalo 300 zdravnikov.
Prva skupina bo pozvana 22. septembra, druga 30. septem-^ra in zadnja 6. okt. Državna zdravniška komisija je izjavila, da bodo najprvo vpoklicane rezervne skupine, ki niso še aktivno služile v armadi, potem pa rezervisti, ki imajo le eno leto ali manj službe. Prostovoljci dobijo $100 več plače na mesec.
Thomas o komunizmu in današnjem stanju sveta
Prevod "New York Times"
Jasno je, da morajo fakti glede izčrpanosti zapadne Evrope biti upoštevani pri vseh akcijah Zedinjenih držav in Združenih narodov. Potrebno je, da naše vojaške in politične načrte bolje usoglasimo kot smo to storili na Koreji. Še bolj potrebno pa je, da dobimo več zmag na polju idej in lojalnosti do njih.
Proti-ameriški izgredi na
Japonskem se večajo
Tokio, 14. avg.—Proti-ameri-®ki incidenti manjšega obsega
Večajo, kakor poročajo japon ^ki oficirji.
Ti inci^denti se pogosteje doga J®jo že od zadnjega Spominske Sa dne, ko je bilo nekaj ameriških vojakov napadenih, in od-kar se je izvršilo pogon na vodi-^Ije japonskih komunistov. Tako je poropal Hiroshi Sato, načelnik okraja Tokio.
Kakor je poročal Sato, se je ®sirio prošli četrtek primerilo manjših proti-ameriškiih iz-Sfedov.
DAVKA NA GASOLIN
CHICAGO, 12. avg.—Izza kon-ca druge,svetovne vojne je 27 ^ržav zvišalo davke na motorno urivo. Vzrok temu je, ker vla-, ^ J^ujno potrebuje več dohod-za zboljšanje in vzdržavo Slavnih cest, stranskih potov in ^esthih ulic, da odgovarjajo se-anjim zahtevam za rastajoči ®®stni promet.
Prevod iz "New York Times"
Celo ako bi mogli računati na vojaško zmago nad komunizmom brez konstruktivnega in privlačnega programa za demokracijo, bi tako vojaška zmaga ne pomenila odrešenja sveta. Za uspeh je treba bolje poznati komunizem
En pogoj za uspešno borbo komunizma je potreba, da bolje poznamo komunizem in kakšen je njegov pomen. Mnogo naših apelov na ljudske množice v Evropi in Aziji, in v manjši meri celo v naši lastni deželi, je neučinkovitih, ker slonijo na napačni ocenitvi komunizma in taktike, katera se mora rabiti proti njemu.
Dejstvo je, da mi ne-komuni-sti kot skupina nismo storili toliko, kakor bi morali, da bi vžgali v zavest ljudstva pravi pomen komunizma in njegovo zanikanje vsega, kar bi svobodni ljudje morali smatrati za najdražje.
V teku zadnjih par mesecev setn videl večje število obiskovalcev iz Evrope, Azije in Južne Amerike, kakor tudi veliko število naših lastnih ljudi, ki so določeno ne-komunistični. Ampak pri njih je bilo opaziti vznemirljiva tendenca, postavljati ruski in ameriški "imperi-jalizem" na isto tehtnico in primerjati Stalinovo premišljeno likvidacijo milijonov njegovih podanikov z ameriškimi linčanji in plemenskimi izgredi. Demokracija ni popolna,
toda se stalno boljša
Prezira ali ne veruje se dejstvo, da je to, kar dela Stalin, zakon, taki zločini v Ameriki pa so proti zakonu, da tiranija pod komunizmom raste, dočim naša nepopolna demokracija mukoma, toda resnično napreduje k pravičnosti in enakosti med plemeni.
Popularna razlaga Leninove teorije imperijalizma je očivid-no dobila mnogo pristašev v ne-komunističnih krogih v za-padni Evropi in celo Britaniji. V smislu te teorije je ameriški kapitalizem v strahu pred poginom gnan v imperialistično pustolovstvo, čigar izraz je tudi Marshallov plan. Po tej teoriji pomagamo Evropi samo zato, da pomagamo samim sebi. Naša propaganda resnice je najboljši odgovor
Najboljši odgovor na vse te krive pojme je propaganda dejanj; stalen in nepopustljiv napor, da napravimo red v naši lastni hiši.
Ampak enako umestno in važno je, da bolje kot smo do zdaj predočimo konkretna dejstva glede revščine v Rusiji, glede popolne odsotnosti svolx»de, glede obšimosti in značilnosti ruskih suženjskih taborišč, glede groznega robstva, v katerem drži Politbiro znanost, umetnost in religijo, in pa glede izkoriščanja satelitskih držav s strani Kremlja.
Prav in na mestu je, da priznavamo ameriške napake in potem opozorimo, da smo še vedno svobodni govoriti o njih, (Dalje Q8 2. 'strani)
TRUMAN KRIV VOJNE V KOREJI, PRAVI TAFT
COLUMBUS, 12. avg.—Ohij-ski republikanski senator Robert A. Taft je snoči pred časnikarsko konferenco, pri kateri je bilo okrog 100 urednikov in poročevalcev raznih časopisov iz vseh delov Ohio, izjavil, da 'je bila politika Trumanove administracije v Daljnem Vzhodu "vabilo" in "zelena luč" Severni Koreji, da napade Južno Korejo.
Taft je dalje rekel: "Večkrat je naš državni tajnik rekel, da mi ne bomo branili ozemlje preko Okinawe, Japonske in Filipinov. Prav sigurno je, da s ta-, kim zatrjevanjem, so Sevemo-Korejci po vsej pravici lahko smatrali, da resno mislimo, kar govorimo."
Tajna raketa rabljena v napadu na komuniste
TOKIO, 14. avg. — Ameriške siife tso V nedeljo prvič rabile novo tajno raketo v borbi proti komunistom na Koreji. Kakor je bilo poročano, so bili rezultati dobri. Raketa je velikosti 11.75 inčev ter se naziva "Tiny Tim".
Raketa je J)ila izstreljena iz mornariškega bombnega letala, ter je razdejala neki most ob Chungju, 90 milj sevemozapad-no od Taega. To je bila prva preizkušnja rakete v tej vojni.
Druga letala, ki so rabila te rakete, so uničila 13 sovražnikovih lokomotiv, poškodovala nadaljnih 23, razdejala osem vagonov munioije, vžgala dva vlaka polna kurivnega olja in napadla sedem vlakov, ki so bili polni komunističnih vojakov.
LETAKI ZA KOREJCE S POZIVOM NA PREDAJO
TOKIO. 14. avg.—Iz. glavnega stana gen. MacArthur-ja je bilo naznanjeno, da se namereva v kratkem raz-pečati med vojaki Severne Koreje letake s pozivi na predajo.
Letaki so natiskani v angleščini in korejačini v črni in rdeči barvi.
Tovarna za H-bombe bo na jugo-zapadu
WASHINGTON, 14. avg. — Predsednik Truman je prosil kongres za odobritev $260,000,-000, da se prične s programom za izdelavo hidrogenskih bomb.
V zvezi s tem so se začela ugibanja kje bi bil najbolj primeren prostor za izdelovalnico tega orožja. Nekatera poročila pravijo, da se j'e izbralo, vsaj za časno, državo Arkansas, dočim prihajajo iz drugih virov poročila, da se z enako natančnostjo motri tudi državi Texas in Oklahoma kot primerna kraja.
Kongresni odbor za združeno atomsko energijo je že imel pogovore z uradniki komisije za atomsko energijo glede najbolj primernega prostora za izdelovanje H-bomb. V formalni izjavi, so zakonodaje! povdarili, da se bo odločitev močno naslanjala na dva važna činitelja, namreč:
Prostor, kjer se bo izdelovalo hidrogenske bombe, mora biti kolikor mogoče daleč proč od možnega sovražnikovega napada, ter v bližini že obstoječih fa-cilitet, kjer bi lahko prebivali delavci, ki bi bili uposleni v tovarni.
GEORGE BERNARD SHAW O CHARLIE CHAPLINU
Prihodnji mesec se bo v Londonu začel predvajati Charlie Chaplina film "City Lights." Uprava studia "United Artists" je v tej zvezi pisala George Bernard Shaw-u, da bi o filmu napisal članek, za kar da bo dobil plačilo. V pismu je bilo med ostalim rečeno:
"V nekem smislu bi bil tak članek neprecenljiv, ker bi poklonil nesmrtnost predmetu, ki že itak z eno nogo stoji v ne smrtnosti. A mi se zavedamo, da nekaj, kar utegne biti neprecenljivo v prihodnosti, ima na vzlic temu denarno ceno v sedanjosti."
Shaw-ov odgovor je bil kratek: "Ne bom pisal članka o Chaplinu. Dobro vino ne potrebuje metlice."
Literarni veščaki studia so bili mistificirani, a so končno dognali, kaj je Shaw imel v mislih. Bil je to citat iz Shakespearove komedije "As You Like It," ki se je nanašal na običaj vinotočev, da so obešali zeleno vejico nad vrata kot znamenje krčme. Shaw je hotel reči, da Chaplin ne potrebuje oglašanja.
BOŽIČ V AVGUSTU.
HARLINGEN, Tex., 12. avg.— Družina Franka Wally v tem mestu je kar že danes praznovala božični dan s* vsemi priti-klinami in drobnarijami, ki se jih običajno spravlja v zvezo -s tem praznikom. Povod temu predčasnemu praznovanju je bila odsotnost njegove žene in dveh hčerk, starih osem in štiri leta, ki so se nahajale pri sorodnikih v Minneapolisu od junija meseca.
Kakor je povedal Wally mu je kmalu po njih odhodu začelo postajati dolgčas, in dalj časa, ko je bila njegova družinica odsotna bolj otožen je postajal. Čim je zvedel, da pridejo domov, seje odločil pozdraviti jih na najbolj prijeten in slovesen način—z božičnim drevescom in vsakovrstnimi darili.
POGREŠAN V KOREJI
PFC WILLIAM F. STARIC
Kakor je bilo že poročano, je bila družina Mr. in Mrs. Anton Starič iz 1161% E. 61 St., obveščena od vojnega oddelka, da je njen sin Pfc. William F. Starič, med pogrešanimi vojaki na Koreji. Star je 26 let.
Domače veisti
Pozdravi
Poznana Mrs. Josephine Rodi-ca pozdravlja vse svoje prijateljice in znance ter sporoča, da se je preselila na prejšnji naslov, kjer jo ob priliki lahko obiščejo ali ji pišejo: 208 Lytle Ave., New Smyrna Beach, Fla.
Krožek št. 2 P. S.
članice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se gotovo udeleže redne seje v sredo zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih SND na St. Clair Ave,
Seja direklorija AJC
Jutri, v sredo, 16. avg. se vrši seja direktorija AJC na Recher Ave. Pričetek ob 7.30 uri zvečer. Ker je seja važna, se prosi vse direktorje, da se gotovo udeleže.
V bolnišnici
V Doctor's bolnišnico se je včeraj podal dobro poznani Mr, Mike Podboy iz 15250 Lake Shore Blvd. Upamo, da se bo kmalu zdrav vrnil na svoj dom!
Najdena listnica
Našlo se je listnico, v kateri je "social security" karta na ime Frank Mramor. Lastnik jo dobi nazaj v našemu uradu.
Število nezakonskih otrok raste
Jacob A. Hoek, preiskovalni direktor mladinskega sodišča je včeraj podal v svojem poročilu
0	statistikah delovanja sodišča prvih šest mesece^ tfega leta, nujen apel za podrobno proučevanje problemov nezakonskih mater.
Hoek je pdfočal, da se je" število slučajev, ki se nahajajo pred sodiščem, da se dožene oče^ tovstvo, zvišalo za 25 odst. Po temu proračunu bo ob koncu leta več kot 600 teh slučajev. Povprečno pride 78 slučajev te vrste pred sodišče na mesec.
Prijet radi nadlegovanja
Policija je včeraj aretirala nekega 34 let starega moškega, ki je nadlegoval 10-letno deklico, katero je zvabil v avto na E. 117 St. in Superior Ave. Otrok je poznal moškega.
Voznik busa oropan
Neki ropar, ki se je obnašal kot potnik, je včeraj okrog polnoči oropal voznika busa na Scovill Ave., kateremu je vzel $150. Od te vsote je bilo $3 voznikove lastnine, ostalo pa je pripadalo tranzitnemu sistemu. Za časa napada so se na busu na-. ha j ale štiri druge osebe.
Štiri nove žrtve polija
Preko sobote in nedelje se je sprejelo v mestno bolnišnico troje otrok in eno žensko, ki so zboleli za poli jem. Nove žrtve te zavratne bolezni so: Daniel Smith, star 10 mesecev iz Rose-land, O., Marcia Coldiron, 7 let stara, 11401 Lorain Ave., Cynthia, stara 17 mesecev iz Elyria, O., in Miss Marsha Holme, stara 22 let iz Painesville, O. Še vedno se nahaja 40 bolnikov v tem oddelku.
Wellman družba podpisala pet-letni kontrakt
Na seji delavcev S. K. Well-man Co., ki spadajo k uniji IjO-cal 41 Mechanics Educational Society of America, se je v nedeljo dopoldne sprejelo pogodbo, katero je družba podpisala za dobo petih let. Glasom nove pogodbe, bo družba plačala de lavcem lOc več na uro z dodatnim poviškom 4c na uro vsako leto do leta 1954. Vključena je tudi klavzula za uravnavo plač V slučaju zvišanja ali zmanjša
1	nja življenjskih stroškov.
Komunisti prihajajo v velikem številu preko reke Naktong
1,000 mož broječa četa je vdrla preko reke 14 milj od Taega
TOKIO, torek, 15. avg.—Kim II Sung, premier Severne Koreje, je danes svojim četam ukazal, "da naj prepodijo iz Koreje vojaške sile Zedinjenih držav in Južne Koreje do konca meseca avgusta."
v svojem dnevnem poročilu je Kim rekel:
"Dalj časa ko se to zavleče, močnejše postajajo obrambne sile Zedinjenih držav in Južne Koreje."
TOKIO, torek, 15. avg.—Korejski komunisti so danes porinili 1,000 mož broječo četo preko reke Naktong, ko so prekoračili centralno fronto, kjer imajo zbranih okrog 60,000 mož, za največjo bitko, v kateri upajo zajeti važno ameriško bazo Taegu.
S te?n novim vdorom so komu-'
nisti prišli južno od Tuksona, 14 zračnih milj južnozapadno od Taega. To je blizu kraja, kjer se zbirajo sile ameriške prve kava-lerije in 24. divizije. Nahaja se okrog 15 milj severno od mesto,
kjer so sile 24. divizije z napadi skušale uničiti 12,000 komunistov, ki so prekoračili Naktong blizu Changnyong, 23 milj južnozapadno od Taega.
Čete prve kavalerije so se danes pomikale naprej, da se srečajo s komunisti, ki so prekoračili pod odejo teme, in so naleteli samo na odpor od artilerije.
Ko se je zdanilo so se napadu pridružile tudi zračne sile.
To je že drugi dan, ko 24. divizija skuša s vso silo streti oporišče ob Changnyongu in pognati obrambne sile Severne Koreje s tira.
Niso zgubili zemlje
Amerikahci so pregnali komunistične sile, brez da bi zgubili kak ped zemlje, potem pa so porinili naprej v severnozapa-dno smer z napadom, skušajoč uničiti opprišče sovražnika in ga pognati nazaj na obrežje reke Naktong,
Korejska republika danes obhaja drugo obletnico
NEKJE V KOREJI, torek, 15. avg.—Republika Koreja danes obhaja drugo obletnico ustanovitve, toda je ne more praznično in veselo praznovati, ker se dežela nahaja v objemu vojne.
Danes je tudi peta obletnica, odkar se je Koreja osvobodila Japonske, in tudi ta obletnica le zaznamuje nadaljno bitko korejskega ljudstva proti komunističnim hordam iz severa, ki sedaj prodirajo skozi obrambnih linij Združenih narodov.
Pričakuje se, da bo predsednik republike Koreje, ki jo podpirajo Združeni narodi, 75-letni Syngman Rhee danes ponovno potrdil svoje zaupanje v končno zmago članic Združenih narodov, ki so se dvignile v borbi proti komunistični agresiji.
Radar omrežje in letala čuvajo važna ameriška okrožja
WASHINGTON, 14. avg. — Vsa ameriška okrožja, ki so smatrana kot najbolj važna za varnost dežele in Industrijo, so sedaj pod popolnim varstvom radarskega omrežja in zračnih sil, ki prestrežejo sovražnikova letala.
JiJeki predstavnik zračne siie je danes izjavil, da se je upo-stavilo nujnostno radar omrežje z opremo druge svetovne vojne. Dasiravno ne doseže vso deželo, je pa rekel, da je koncentrirano na ona mesta, ki se jih smatra za najbolj važna za varnost dežele.
Oblasti so na delu, da se zgradi stalne radar postaje, ki bodo nadomestile sedanje facilitete, katere so učinkovite, toda so le začasnega značaja. V slučaju napada od sovražnikovih zračnih sil, bi pod sedanjo sestavo, radar postaje ob zunanjih obrambnih vrstah, prve dale signal. 'Opremljene so, da prestrežejo sovražnikova letala iz daljave 150 milj od obrežja ali obale.
STAVKA PRI CESTNEM PREVOZU V ST. LOUISU
ST. LOUIS, 11. avg.—To mesto, osmo največje v deželi, je bilo danes brez cestno-železniške al j busne postrežbe. Na stavko je šlo vseh 3,100 mož radi mezdnega spora, akoravno državni zakon prepoveduje stavke pri javnih napravah. Unijski uradniki so se zaman trudili, da bi preprečili stavko.
KBIŽARKA SE PREVRNILA
MADISON, Wis., 12. avg.— Neka privatna križarka, na kateri se je nahajalo 22 učencev wisconske univerze, se je danes prevrnila v jezeru Mendota. Večina študentov je priplavila^ do obrežja, ostali, ki pa niso znali plavati, so bili rešeni z rešilniini čolni.
Obvestilo
Na mnoga vprašanja, kje da so naši gostje iz stare domovine, pojasnjujemo: dr. Fran j a Bido-vec je odpotovala z italijansko ladjo "Vulcania" 9. avgusta v domovino. Tone Seliškar in Drago Sega pa se nahajata v New Yorku. Odpotovala bosta v domovino 24. avgusta z jugoslovansko ladjo "Hrvatska," V soboto in v nedeljo, 12. in 13. avgusta sta govorila v Luzeren, Pa .
Njun naslov je: Yugoslav Information Center, Tone Seliškar, 36 Central Park South, New-York 19, N. Y.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ........................................................... $8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) t,____________________________________I________ 5.00
For Three Months—<Za tri mesece) ____________________________________________________ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evrppo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto) ________________________________________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)___________________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece) ...............:................................ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ODMEVNI KNJIŽNE KAMPANJE "PROGRESIVNIH SLOVENK"
15. avgusta 1950
SKOZI MEGLO PROPAGANDE
Skoro neverjetno gorostasnost propagande, katero tarjev v komunističnem časopisju sovjetskih satelitskih držav v zvezi z nastopanjem Jugoslavije v Varnostnem nem redu korejsko vprašanje.
Kakor je znano, sta bila 27. junija Varnostnemu svetu predložena dva predloga; enega je stavila delegacija Ze-dinjenih držav, drugega pa delegacija Jugoslavije. Ameriški predlog je stremel za tem, da se pridobi podporo ostalih narodov v akciji za pomoč Južne Koreje, dočim je Jugoslavija predlagala, da Varnostni svet imenuje posebno komisijo, ki bi posredovala med Severno in Južno Korejo. Ameriški predlog je bil sprejet s sednimi glasovi; Indija in Egipt sta se vzdržala glasovanja, Jugoslavija pa je glasovala proti. Jugoslovanska resolucija je bila zavr žena z isto večino. Jugoslavija je bila edina, ki je glasovala za svojo resolucijo, Indija in Egipt sta se vzdrževala, sedem članic pa je glasovalo proti. Znano je dalje, da je bila Jugoslavija edina, ki se je vzdržala glasovanja o predlogu za vojaško posredovanje v Koreji.
Kakšni motivi so vodili dr. Aleša Beblerja kot delegata Jugoslavije v Varnostnem svetu pri teh glasovanjih tu ni važno, dasiravno ni dvoma, da je bilo jugoslovansko staMšče diktirano od želje, storiti vse, kar je bilo mogoče, da se prepreči ustvaritev kakršnekoli pretveze za nadaljne grožnje s strani Sovjetske zveze in njenih satelitov. Kar pa je važno in značilno, je način, kako je kominformski tisk komentiral o jugoslovanski akciji v Varnostnem svetu. Uradno glasilo češkoslovaške komunistične stranke "Rude Pravo," je v svoji izdaji z dne 27. julija priobčilo
naslednjo gorostasnost:
■)
"Ameriški imperijalisti, v družbi bankrotne kuomin-tangske Kitajske in zastopnika jugoslovanskih fašistov, so predložili resolucijo, ki smatra ljudsko demokratično vlado Koreje za napadalko. Titova fašistična klika je stala zvesto rama ob rami z ameriškimi vojnimi hujskači."
Gornje poročilo smo posneli iz v angleščini pisane revije "Review of International Affairs," ki jo izdaja v Beogradu Zveza jugoslovanskih časnikarjev. Omeaijena revija tudi osvetljuje veliko propagando "za mir," ki se je pred tremi meseci skotila v Stockholmu pod avspicijo Kominforme. Ta takozvani "Stockholmski mirovni apel," ki izrablja strah vseh ljudstev pred uporabo atomske bombe za kominformske osvajalne cilje, je dobrodošlo sredstvo za mešanje pojmov, odkod prihaja nevarnost za mir. Kaj je cilj te silne propagande? Omenjena jugoslovanska revija odgovarja;
"Ti ljudje vedo natančno, kaj delajo in zakaj. Oni povzročajo največji vrišč o eni vrsti orožja (atomski bombi), da bi se čim manj govorilo o resničnem vzroku vseh vojn; o želji velikih za podjarmi j en je malih . . . Ali je mogoče, da se morejo najti ljudje, ki so pripravljeni verjeti, da bo obsodba atomske^bombe ustavila vojaške čete, tanke, strojnice, bojne ladje, letala in vse drugo, kar usvtarja vojno na Koreji? Z drugimi besedami, ali je obsodba samo. ene vrste orožja dovolj, da se pripravi k molku vsa ostala?"
Državna posestva Srbije so v petih mesecih oddala 38,000 pitanih prašičev
Na državnih kmetijskih posestvih Ljudske republike Srbije so letos dosegli velik uspeh v pitanju prašičev. V prvih petih mesecih tega leta so državna posestva Srbije oddala državi nad 38,000 pitanih prašičev in so s tem presegla plansko nalogo, določeno za to razdobje. Hkrati se je zboljšala kakovost pitanja v primeri s prejšnjim stanjem. K temu uspehu je mnogo pripomoglo naglo povečanje števila pitanih prašičev iz lastne vzreje.
Pred dvema letoma so posestva pitala v glavnem prašiče, ki jih je država odkupila od kmetov. Letos pa so posestva v glavnem pitala prašiče lastne vzreje in kmalu ne bodo več pitala odkupljenih prašičev. Ker daje lastna vzreja mnogo boljši material za
pitanje, so tudi uspehi vidno boljši, zlasti kar se tiče dosežene teže in odstotka maščobe. K doseženemu uspehu je navječ pripomogla gradnja modernih svi-r.jakov za pitanje kakor tudi za vzrejo prašičev. Samo lani so na posestvih v Vojvodini zgradili 32 velikih pitališč za okrog 14,-000 pitališč.
Navzlic dobrim resultatom pa bo mogoče doseči še boljše uspehe z odpravo pomanjkljivosti, ki se še pojavljajo tu in tam, tako glede načina pitanja in racionalnega izkoriščanja krme, kakor tudi glede izkoriščanja odpadkov kmetijskih posestev. Te pomanjkljivosti pa bodo direkcije pitališč odpravile v prihodnjih mesecih.
(Pp "SlovtMkom poročevalcu")
Cleveland, O.—Tekom preteklega meseca je Knjižni kampanjski odbor Progresivnih Slovenk prejel večje število pisem iz raznih krajev Slovenije, v katerih izražajo predstojniki raznih učnih in znanstvenih institucij toplo zahvalo vsem ameriškim Slovencem, ki so kakorkoli sodelovali pri tej kulturni akciji in omogočili tamkajšnemu učitelj-stvu dobavo strokovnega učnega materiala. Kakor so jim nadvse dobrodošle prejete knjige, prav tako jih radostno preseneča velikodušna naklonjenost, ki jo pošten ameriški Slovenec kljub dolgoletni odsotnosti izkazuje svoji rodni zemlji.
Naslednji odstavki jz njihovih pisem predstavljajo verodostojno izpričevalo, koliko jim pomeni naša kulturna akcija in naj obenem služijo v priznanje vsem, bodisi društvom ali posameznikom, ki so odgovorni za dosedanji uspeh Knjižne kampanje:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Kemični institut. Dr. Maks Samec: "Pred dnevi je naš institut prejel 20 kemičnih knjig, ki so bile poslane od slovenskih 'Progresivnih žena Amerike' na naš naslov. Zahvaljujemo se Vam za ta dar prav prisrčno, saj zveni iz tega dejanja ljubezen do slovenske zemlje in do našega ljubega naroda. Poslane knjige nam bodo dobro koristile. Prosimo Vas, da sporočite našo zahvalo vsem posameznim darovalcem, ki so na tako lep način počastili 'spomin svoje domovine. Prejmite zagotovilo naše radosti in našega zadovoljstva."
Bakteriološki oddelek Veterinarskega znanstvenega zavoda, Ljubljana, dr. Franc Rigler: "V imenu našega oddelka se Vam najlepše zahvaljujem za poslano najnovejšo izdajo knjige vete rinarske bakteriologije. Rabili jo bomo še s posebnim veseljem v zavesti, da je to dar Progresivnih Slovenk v Ameriki. Upamo, da tudi drugič, kadar bo potreba, ne bomo zastonj prosili potrebnih nam knjig in revij."
Gradbeni oddelek, Hidroteh-nični odsek Univerze v Ljublja ni, inž. univ. profesor E. Kova-čič: "Navdušeni nad Vašo idejo, da nas boste s knjigami in revijami obveščale o najnovejšem v gradbeni stroki. Težko bi bilo izraziti, kakšno veselje in ponos nas navdaja ob dejstvu, da nam je prav Vaša organizacija velikodušno pripomogla do prepo-trebne strokovne literature, ki tvori podlago našemu vsakdanjemu delu. V veliko zadovolj stvo bi nam bilo, če bi se vam mogli za Vaše plemenito ravna nje s čemurkoli oddolžiti."
Institut za sadjarstvo, Maribor, profesor Jože Priol: ".. . Te knjige so zares odlično standardno delo, ki ne bo samo v najlepši okras znanstvene knjižnice tukajšnjega instituta, marveč prekaša tudi po svoji strokovni vrednosti vse slične izdaje v svetovni literaturi. To velja v polni veri tudi za Chandlerjev 'D.eceduous Orchard,' ki pred stavlja pravi biser na področju sadjarske znanstvene kijiževno-sti. Zato mi dovolite izreči iskreno zahvalo Vašemu uglednemu odboru za njegovo krasno darilo, ki bo gričalo še našim poznim zanamcem o njegovi velikodušnosti v skladu z lepim verzom našega pesnika: 'A ne iz cenih besedi, iz del se javljaj žar časti'!"
Mladinska knjiga, Ljubljana, Albin Širok: "Obveščam Vas, da smo te dni prejeli vse knjige, ki fcte nam jih poslali iz Amerike. Ob tej priliki se Vam za velikodušni dar še enkrat prav iskreno zahvaljujemo. Bodite tako prijazni in zahvalite se tudi Vi v našem imenu vsem darovalcem za dragoceno pošiljko."
Rentgenološki oddelek, Poliklinike SZ, Maribor, dr. Ciril Po-
rekar: "Za Vaše prelepo darilo dva zvezka 'Clinical Radiology,' izrekamo Progresivnim Slovenkam naprisrčnejša hvala."
Ekonomski tehnikum, Maribor, direktor zavoda (podpis nečitljiv) : "Z velikim veseljem smo v redu prejeli Vašo knjižno pošiljka. Dobili smo vse knjige, katere ste nam bili svoj čas označili. Za vse sprejmite prav lepo zahvalo tako od vodstva šole kakor tudi od učeče mladine. Prav posebno veselje ste nam napravili s slovarjem, z 'Building America' in prekrasnimi Geographic Magazini. Teh poslednjih se je mladina prav posebno razveselila—ure in ure smo že listali po njih. Izročite, prosimo, vsem darovalcem knjig našo lepo zahvalo."
Pismo iz iste šole, ki ga je lastnoročno podpisalo 66 dijakov be pa glasi: "Ob zaključku šolskega leta se Vas spominjamo, spoštovane tovarišice. Dostikrat smo gledali in čitali Geographic Magazine in Building America, ki ste nam jih Vi poslali. Mnogo smo se naučili iz njih. Sprejmite za vse to našo prisrčno zahvalo. Pošiljamo vsem ameriškim Slovencem prav lepe pozdrave iz Maribora."
Gimnazija v Kranju, ravnatelj M. Mohar: "Vse poslane knjige nam bodo zelo koristile in jih bomo s pridom uporabljali; zlasti smo se razveselili enciklopedije v 10 zvezkih, slovarja in slovnic. Vaša ljubezniva skrb, ki ste nam jo s to pošiljko izkazali, nas je globoko ganila, ker smo ob njej začutili, da v Vas še bije plemenito slovensko srce. Prejmite našo najprisrčnejšo zahva-Id za vse poslane knjige, še bolj pa za topla čustva povezanosti, ki jih gojite do nas in naše mladine, ter do nase mlade socialistične države. -Naj zaključimo pismo s ponovno zahvalo tistim, ki so prispevali za knjige in organizirali to akcijo. Pošiljamo vsem tople pozdrave iz rodne dežele in naše Gorenjske."
Metalurška industrijska šola, Jesenice, direktjor Slavko Smo-lej: "Tem potom se Vam osebno, odboru Progresivnih Slovenk in vsem posameznim daro valcem ponovno najprisrčneje zahvaljujemo za prelepo zbirko knjig in Vani pošiljamo iz starega kraja spoštljive prisrčne pozdrave."
Šola za Gozdarstvo, Črnomelj, Andrej Petek, upravitelj. "Ta knjižni dar je za nas velika dragocenost, ki jo bomo uvrstili v našo knjižnico in črpali iz nje priboditve ameriške pedagogike. Mi smo ravno v obdobju, ko iščemo v pedagogiki novih poti. In prav zato je potrebno, da spoznamo sisteme in metode raznih narodov ter usvojimo njihove najboljše pridobitve. Na ta način bo naša pot v šoli uspešnejša, na ta način bomo tudi več prispevali k izgraditvi naše domovine, ki ji bomo z novim delom lahko več nudili. Ameriškim rojakom se prav lepo zahvalimo ža njihovo požrtvovalnost—agil-nim Progresivnih Slovenkam pa za njihov trud pri tej akciji, ki je tako odlično uspela . . ."
Tehnična Visoka šola za rudarstvo in metalurgijo, Ljubljana, profesor dr. inženir M. žu-mer: "Vse knjige, ki jih je zbrala organizacija Progresivnih Slovenk za našo šolo, smo dne 19. junija v redu prejeli. Iskrena hvala za dragoceni dar. Celotnemu odboru in vsem darovalcem se prisrčno zahvaljujemo za veliko požrtvovalnost in na-klpnjenost, ki ste jo že ponovno izkazali našemu oddelku."
Stomatološka fakulteta Dental Clinic), Ljubljana, profesor dr. Jože Rant: "Ob prejemu knjig iz Amerike od naših rojakov smo Vam dolžni izreči našo najglobljo zahvalo za velikodušni dar. Zagotavljamo Vas kakor tudi vse članice vaše organiza-
cije, da bomo uporabili poslane knjige in revije za naše dijake na strokovnih šolah. Posebej smo se zahvalili dr. Furlanu za njegov prispevek, ker smo mu v pismu kot strokovnjaku v kratkih vrstah prikazali naša stremljenja na poti šolanja zobozdrav-niških kadrov."
Vse te zahvale oziroma potrdila se nanašajo na štiri pošiljke, skupno 71 zabojev, ki so sredi junija srečno prispele v Ljubljano in bile pod nadzorstvom dr. Mirka Rupla, takoj razdeljene na označena mesta. Te dni pa je naknadno odšlo iz Clevelanda na pot v Slovenijo nadaljnih 41 zabojev knjig in Ljubljani se s tem obeta ponovna senzacija in ne bo
dolgo, ko nas bodo dosegli topli odmevi.
Kakor hitro bo imel odbor sestavljen seznam darovalcev knjig v zadnji pošiljki, ga bo točno objavil. Potniški tvrdki Kollander v Slovenskem narodnem domu pa želimo izreči toplo zahvalo, ker nas stalno oskrbuje s potrebščinami za povezavo zabojev kot lepenko in vrvico in sicer brezplačno. Ta gesta naklonjenosti pa zlasti imponira članicam našega ekspedicijske-ga odseka.
Knjižna kampanja Progresivnih Slovenk je še v teku in odbor prijazno vabi vse na sodelovanje.
Josephine Petrič, tajnica.
NEMŠCAK - tovarna mesa in maščob
Ko se vlak onstran Mure prvič ustavi, se znajdeš sredi naj-rodovitnejših prekmurskih polj. Velike, nad deset hektarjev obsegajoče njivš, posejane z istimi kulturami, ti povedo, da je tu močno socialistično gospodarstvo. Sredi teh njiv se dvigajo nova gospodarska in stanovanjska pslpja. To je Nem-ščak — pristava beltinškegg, državnega posestva — eno največjih prašiče-rejskih središč v Prekmurju.
Še pred kratkim na Nemšča-ku ni bilo tako živahno. Vojna in okupacija sta tildi tu pustili prazne in opustošene hleve. Kmalu pa so bili ti hlevi polni in je bilo treba graditi nove. Tudi novi so zadostovali komaj za eno leto, zato so na Nemščaku iz dneva v dan rasla nova poslopja: veliki leseni svinjaki za nekaj sto pitancev, novi zidani hlevi za plemenske svinje in zopet novi prostori za odrasle pujske. Za nekaj tisoč pitancev in nad tisoč pujskov, ki jih morajo na Nemščaku vsako leto vzrediti, je treba veliko prostorov. Danes je Nemščak eno samo veliko gradbišče. Poleg že dograjenih hlevov,.v katerih je nekaj sto pitancev, okrog 130 plemenskih svinj in od vsake svinje po osem do deset mladičev, gradijo še osem novih velikih poslopij: štiri hleve za okrog sto plemenskih svinj in štiri hleve za 240 odraslih pujskov. Te gradnje so začeli zgo--daj spomladi in v nekaj dneh bodo že sprejele prvi nov zarod. Z novimi hlevi bo na Nemščaku prostora za nad tisoč svinj, ki jih bodo poleg pitancev tu stalno gojili.
Lani v jeseni so na posestvu začeli gojiti prašiče nove pasme. Če se bo ta pasma v prekmurski klimi ugodno razvijala, bo dala več maščobe, kot jo da-
je domača bela svinja. Iz Slavonije so pripeljali dva črna slavonska merjasca pasme "Pfeifer",. ki je znana po svoji maščobi. Prvi zarod križancev domače bele svinje in črne slavonske je že v teh nekaj mesecih pokazal svoje prednosti. Mladiči-križanci so bili v zimskem času mnogo odpornejši od domačih in je bU pri njih pogin štirikrat manjši kakor pri belih pujskih. Prvih osemdeset križancev, ki so popolnoma ločeni od ostalih, da bi tako domača pasma ostala čista, sedaj raste vzporedno z belimi domačimi prasci iste starosti in ob enaki krmi, da se bo tako lahko na zimo ugodilo, koliko večji bo pri križancih odstotek maščob. Če se bo poskus posrečil, bodo na Nemščaku vzgojili veliko števUo križancev, seveda samo za pitanje. Še naprej pa bod(J vzgajali čisto pasmo domače bele svinje, ki v tem podnebju najboljše uspeva. Saj je ena izmed glavnih nalog tega pra-šičerejskega središča, da oskrbuje kmečke delovne zadruge, državna posestva in ekonomije z merjasci in pujski čiste pasme.
Istočasno z gradnjo novih gospodarskih poslopij pa rastejo na Nemščaku tudi nove stanovanjske zgradbe. Še pr^d jesen jo se bo vanje vselilo prvih osem družin, žene in možje, ki na Nemščaku vsako leto pripravijo delovnemu ljudstvu na de-settisoče kilogramov mesa in že v svojih starih letih se bodo preselili iz dosedanjih skoraj razpadajočih kleti, v katerih jih je prisilUa stanovati grofice— njihova nekdanja gospodarica, v nova, svetla in zdrava stanovanja. Njihova sedanja bivališče pa bodo takoj porušili, da ne bo na Nemščaku ostala prav nobena sled za nekdanjo izkorišče-valsko družbo.
THOMAS O KOMUNIZMU IN DANAŠNJEM STANJU SVETA
(Nadaljevanje s 1. strani)
ne da bi nam bilo treba gledati preko svojih ram, v strahu, da nas bo čula tajna policija.
Prav in na mestu je, da opozorimo, da Amerika, v nasprotju leninistične teorije, ni nastopila z vojaško silo, ko je naša soseda Mehika zaplenila vse ameriške oljne vrelce. Prav in na mestu je, da poudarjamo, da pomoč po Marshallovem planu in rastoči klic v svrho razvijanja lačnih In industrijsko zaostalih dežel sta vse nekaj drugega kot pa plod zavezništva med Wall Streetom in Narodno zvezo tovarnarjev.
Značilnost predloga, ki ga stavi Walter Beuther
Značilno je, da je Walter Reuther od United Automobile Workers tisti, ki želi pomagati Ameriki s tem, da bi pomagala svetu z letno investicijo 13 milijard dolarjev skozi sto let v svrho razvoja zaostalih dežel, ne pa morda titularni načelnik republikanske stranke ali pa predsednik trgovske zbornice Zedinjenih držav.
En razlog, zakaj ima mnogo naših lastnih ljudi in prej ko ne tudi Evropejcev zverižene pojme glede komunizma in značaja naše opozicije proti njemu, je vztrajni napor zelo močnih skupin v Ameriki, da bi predstavile borbo proti komunizmu v biv-stvu kot borbo proti vsemu soci-jalizmu, pri čemur običajno mislijo na vse vrste in stopnje kolektivnega lastništva in rešilne mere, ki jim ne ugajajo.
Ni mi treba poudarjati, da edini narodi, ki so odločno nekomunistični in prakticirajo demokracijo, so narodi, kjer so socialistične stranke bodisi na vladi, ali pa tvorijo močno opozicijo. ^
Bolj velja tiraniji,
ne pa ekonomski ideji
Kar hočem enostavno poudariti, so naslednje očividne resnice:
Prvič, da ta kriva identifikacija socializma s komunizmom, ta zahteva, da se moramo boriti proti neki ekonomski ideji in ne proti nekemu gorostasnemu tiranstvu, je nevarno žaljiva za naše zaveznice Veliko Britanijo in škandinavske države; in drugič, da se na ta način brezupno onemogoča vsak apel na množice ljudi vsepovsod na svetu, ki ne utegnejo biti socijali-stičnega prepričanja, ki pa so pokazali, da ne bodo vodili boja za veleposestnike in velike industrijalce.
NAGLI RAZVOJ PLEVELJSKEGA RUDARSKEGA BAZENA
Na področju Plevija v severni črni gori hitro napredujejo dela za razvoj tamošnjega premogovnega bazena in novega velikega rudnika svinčeno-cinkove rude Šuplje-Stijena. Dela v bazenu so se razvila zlasti potem, ko je začela obratovati nova velika termo-elektrarna v Plevlju. V premogovnem bazenu odpirajo sedaj dnevni kop. Za razvoj novega rudnika Šuplja-Stijena pa je odločilne važnosti zgraditev 14 kilometrov dolge ceste Bolja-ničičč-Gradac, ki jo bodo izročili svojemu namenu na dan vstaje črnogorskega ljudstva 13. julija, ko bo začela obratovati tudi rezervna termoelektrarna v Gradcu in bo dovršen visokonapetostni daljnovod od termoelektrarne Plevlje do rudnika Šuplja-Stijena.
Cesto Boljaniči-Gradac so začele graditi frontne brigade lani v aprilu. Pri gradnji te ceste je delalo 17 pleveljskih brigad poleg štirih durmitorskih, tri bjelopoljskih .in dveh ivangrad-skih. V dvomesečnih izmenah je delalo vsega skupaj 4,500 fron-tovcev. Cesto so gradili v težko
dostopnem skalnatem terenu. Zgradili so velik most, velike vseke in nasipe. Na trasi ceste so morali presekati gozdove in odstraniti 32,000 večjih panjev.
Z zgraditvijo te ceste bo omogočeno hitrejše oskrbovanje novega rudnika Šuplja-Stijena, kamor bo treba prepeljati velike količine gradbenega materiala, zlasti za dovršitev žičnice od Šuplje-Stijene do Gradca, za zgraditev rudniških zgradb ter industrijske in rudarske kolonije v Gradcu in Šuplji-Stijehi.
Nagli razvoj pleveljskega rudarskega bazena pa terja tudi čimprejšnjo^ povezavo bazena z našim železniškim omrežjem. Zato pripravljajo gradnjo ozkotirne železnice Foča-Plevlje. Sedaj, ko je zgrajena cesta Boljaniči-Gradac, bo znatno olajšana tudi gradnja proge Foča-Plevlje, po kateri bo pleveljski bazen povezan preko obstoječe železnice Ustiprača s progo Sarajevo-Vi-šegrad-Titove Užice-Cačak-Beo-grad. To bo hkrati druga železniška proga na področju Ljudske republike Črne gore.
» (Po "Slov«nik*m poročevalcu")
komunistična revolta strta v costa rica
S AN JOSE, Gosta Rica, 14. avg.—Policija je tu danes razbila komunistično zaroto za str-moglavitev vlade.
Nad 200 oseb je bilo zajetih, nakar se je vse, razen dveh španskih komunistov, izpustilo na prosto. Aretiranca sta baje pripadala gibanjn, kateremu je načeljeval bivši predsednik Rafael Calderon Gnardia.
odlikovanje .za 20
ranjenih vojakov
TOKIO, 14. avg.—Iz gen. Mac-Arthurjevega glavnega stana je bilo poročano, da se je 20 ameriškim vojakom, ki so bili ranjeni v bitkah ne. Koreji, podelilo odlikovanje Višnjevega srca. Vojaki so bili z letalom prepeljani iz Koreje.*
BOMBA ZA BELGIJSKE KOMTP^IŠTE
BRUSELJ, 12. avg.—' V poslopje glavnega stana komunistične stranke v Belgiji je bila danes vržena bomba, ki je poškodovala prednji del poslopja in razbila veČ oken.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!


^^*91 Logar:
! ZGODOVINE O
"snega koša
p.. v	•
' šolskem zdravniškem pre-^ me je nekoč vprašal štiri-ijtleten dijak, kdo je izumil Začudeno sem ga po-in posadil na stol poleg ^ Pripovedoval sem mu o ču-pariškem zdravniku .^ecu in o njegovi slušalki, , leseni paličici, s katero ^-Ikrival bolezni v globini
koša.
Odn '
por, celo oster odpor je na-"kakor v zgodovini člove-Vedno—in to v Parizu sa-3 ko je 1. 1819 Rene Theo-® Hyacinthe Laennec izdal delo "Traite de I'asculta-. ''Mediate," v katerem je prvi
tva
avgusta 1950
ENAKOPRAVNOST
" STRAN 3
AVSKULTACIJI
12^ avskultacijo (metodo pri-°^anja) kot nov preiskoval "^Čin v medicini. Mnogi so ^8ov "Traite" imenovali ne-^ ^ roman, sestavljen iz sa-l^^ečne radovednosti. Godi-»1^	prav tako kot Leo-
)] ^.uenbruggerju, ko je iz-svoj "Novi izum." Znameni-^ajski kliničar Hildebrand ^trkavanje prsnega koša ce-t lonil, češ da je zdravnika
čas je dokazal, da sta ® ona dva prav in danes si •Sferno misliti zdravnika, ki J brez teh dveh osnov-^"^etod fizikalne diagnostike.
a ^ Laennec se je rodil 17. ^ ®rja 1. 1781 v Quimperu na j^^^^skem kot potonjec ugle-"^užine, katere člani so se
odlikovali v lokalnih
K
službah. Že zgodaj je svojo mater. Umrla je za 5^!°' Za boleznijo, ki jo je sin oj'^^enje proučeval z vztraj-ostrim opazova-• Pred to boleznijo je pre-^ klonil tudi sam.
(^"^Udo in smernice za svoj zdravniški poklic je do-k''i bratu svojega očeta Guil-Francoisu Laennecu, ki '^odja medicinske šole v preživel svojega neča-(^^^'^eja. V jezikih je bil od-^o^kovan. Poleg anglešči-injv.^bvladal še nemščino in la-šibkemu zdravju °fistil v Nantesu vse mož-ojjv^^^ka tako v civilnih kot kiL bolnicah in ni zamudil predavanja iz anato-
mi je. Proti koncu 1. 1799 je služil v zapadni francoski armadi kot kirurg. Na nasvet svojega prijatelja Bayleja je 1. 1800 nadaljeval medicinski študij v Parizu in že dobil prve nagrade iz anatomije in kirurgije. Poleti 1804. je dosegel doktorski naslov z razpravo o naukih Hipokrata v praktični medicini. Disertacijo je izdelal v latinskem in francoskem jeziku. Vsebina pa ni bila ista. Za Laenneca je bil intenzivni študij Hipokrata in njegova diagnostika že uvod za velika znanstvena zvočna preiskovanja v človeškem telesu. Misel, da položimo uho na steno prsnega koša in poslušamo posamezne organe pri delovanju, se pojavlja že pri Hipokratu. V svoji drugi knjigi o bolezni popisuje pljučni edem, pri katerem slišimo neko brenčanje, če uho približamo steni prstnega koša.
Po končanem študiju se je Laennec z vso silo svoje erup-tivne narave lotil patološke anatomije, da bi v njej našel pravo podlago za spoznayanje bolezni. Cele dneve in noči je prebil ali ob postelji bolnika ali pa v secimi dvorani. Njegov življenjski namen je bil, da dokaže vzrok in sedež bolezni ne šele na mrliču, temveč že na živem človeku. Ze tedaj je s svojimi članki v znanstvenem medicinskem časopisju zaslovel kot izvrsten patološki anatom.
L. 1816 je bil imenovan za prvega zdravnika v pariški bolnici Necker. Tu je tudi izoblikoval svojo najveličastnejšo stavbo avskultacije, ki jo je obogatil z mnogoštevilnimi in bistvenimi opazovanji, z razlaganjem in smotrnim imenovanjem najrazličnejših zvokov, ki prihajajo iz gkbine prsnega koša. Točno je odpredelil mehurčasto dihanje, bronhialno dihanje, mešano dihanje, kovinski zvok, različne vrste hropcev, mokre, suhe hropce. Tu je tudi iznašel slušalko, tako imenovani gtetoskop.
Mrzlično sledijo kopice poslušalcev in sodelavcev napredujočemu tempu njegovih odkritij. Bila je doba izredne delavnosti kij ub n j egovemu šibkemu zdravju. S svojo metodo avskul-
tacije je mogel že za časa bolnikovega življenja ugotoviti razširjenje bronhov, razpadanje pljučnega tkiva, edem in emfi-zem pljuč. Poleg tega je tudi točno opisal spremembe, ki jih je našel po smrti dotičnih bolnikov. Njegova je'tudi zasluga, da je takratni nauk o j etiki izpopolnil in poenostavil. Leta 1819 je izšlo njegovo nesmrtno delo "Traite."
Medtem pa je ponovno hodil na oddih v domačo Bretonsko in očetovo posestvo Kerlouarnec med bujno zelenje ob morski obali. Tudi tu ni miroval. Hodil je med preproste ljudi domačega kraja in iskal primernih izrazov za imenovanje različnih bolezenskih znakov.
Zopet seje vrnil v Pariz in postal 1. 1822 učitelj v College de France. Že naslednje leto pa je bil imenovan za rednega profesorja na medicinski kliniki Charite.
Nikdar ni pazil na svoje zdravje. Imel je svoje telo v oblasti in zahteval od njega največjih naporov. Izšla je že druga, predelana izdaj k njegovega epohalnega dela. Imel je komaj nekaj čez 45 let, ko je 13. avgusta 1826 za vedno zatisnil oči v svojem priljubljenem Kerlouar-necu. Toliko bolj so občudovanja vredni njegovi znanstveni napori, ki jih je s silo svojega duha iztrgal šibkemu telesu.
Kot sem že omenil, izhaja njegovo znanstveno delovanje od Hipokrata. Največje njegovo delo, ki je obenem dopolnitev velike zamisli njegovega učitelja Corvisarta, je diagnostično opazovanje. Podlago pa si je pridobil s študijem anatomije, s katerim seje intenzivno pečal več kot eno desetletje. Na osnovi tega študija je že od leta 1812 dalje obelodanil celo vrsto pomembnih člankov, predaval v učenih družbah v Parizu o tuberkulozi, novotvorbah, o srčnih boleznih itd. Največ pa se je pečal, kot smo že slišali, z organi v prsnem košu. Enostavno neposredno prisluškovanje šumov v globini prsnega koša mu ni mnogo koristilo. Tu mu je zanesljivo pot pokazal slučaj, kakor dostikrat pomaga geniju. L. 1816 so ga klicali v Louvre k mladi plemkinji, ki je bila bolna
45
42 $14.51
61
$16.65
65
53
160
(ALL SPEEDS OVER 60)
#
INVOLVED IN FATAL ACCIDENTS PER 1,000, DRIVERS INVOLVED IN INJURY ACCIDENTS.
mwm SAFETY.COUNCIL
na srcu. Ker mu starost in spol bolnice nista dopuščala, da pri-sloniluho na oprsje, se je spomnil na znan aKustiCni pojav, kar so vedeli tudi otroci pri svojih igračah. Če prislonimo uho na konec bruna, čujemo prav dobro, če nekdo praska z iglo na drugem koncu bruna. Vzel je svitek papirja in pričel poslušati z njim. Na svoje začudenje je slišal srčne utripe jasneje in razločneje kakor nikoli prej. Kasneje je namesto papirnatega svitka vzel votlo leseno paličico in jo imenoval stetoskop. Sedaj je imel orožje za'svoj "Auscultation mediate," za raziskovanje življenjskih procesov v notranjosti prsnega koša pri zdravem in bolnem človeku. Tako je postala njegova diagnostika pljučnih in srčnih bolezni mojstrsko delo v vročičnem raziskovanju mnogih let. Tonov in šumov nad pljuči in srcem je bilo čuda veliko, tako po številu kot po njih različnih svojstvih. Tu je moral reševati in čistiti z ostrim posluhom in s spretno izbranimi primeri iz dnevnega življenja. Njegove oznake so zdravniki v splošnem prevzeli in jih v večini primerov rabimo še danes.
Velik je bil njegov uspeh, četudi ne brez ugovorov. Z vseh strani sveta so drli zdravniki v Pariz, da bi se naučili novega postopka. Vse je bilo tedaj popolnoma novo, kar nam je danes samo ob sebi razumljivo, mešano dihanj d, šumi pri dihanju, hropci in prizvoki najrazličnejših vrst. Predvsem pa je bil zgrajen pred očmi ukaželjnih učencev cel sistem znanih in pa novo odkritih pljučnih in srčnih bolezni, jasen in prepričljiv, ki ga je vsak lahko kontroliral. Med poslušalci so bili tudi nekateri Dunaj čani, ki so z avskulta-cijo seznanili doma svoje prijatelje. V Ljubljani je prvi uvedel stetoskop drugi mestni fizik Franc Lipič, ki je prorhoviral na Dunaju 1. 1823 in je verjetno te-
daj tudi on zvedel za novo metodo.
Bilo pa je tudi mnogo nasprotnikov in to v Parizu samem. Najbolj zagrizen sovražnik je bil njegov rojak Francois Brous-sais, istotako vseučiliški profesor v Parizu. Po njegovi razlagi so prihajale vse bolezni iz vnetja želodca in črevesa. To je treba ukloniti z dleto, z obkladki in pijavkami. Izvoz pijavk iz naših krajev je tiste čase neverjetno narasel. Enako pa se je dvignila tudi mortaliteta na njegovem oddelku. Ves "Traite" je on imerioval temen roman, kopico utrudljivih in neuporabnih dejstev, sestavljen iz same odvečne radovednosti.
Toda navdušenje Laennecovih poslušalcev je zmagalo. Njegovo delo je prodrlo. On sam je še doživel polno priznanje. Njegova avskultacija je postala za ves zdravniški svet odkritje največje daljnosežnosti in neprecenljive praktične vrednosti.
Ob stoletnici njegove smrti so mu zdravniki celega sveta z občudovanjem polagali lavorjeve vejice na spomenik v bretonskem Quimperu.
VZPOREDNICA 38
V teh časih mnogo slišimo in beremo o vzporednici ali para-lelki 38, ki deli Korejo v severni in južni del. Vzporednice (par, rallels of latitude) so namišljeni krogi potegnjeni okoli zemeljske oble v določenih medsebojnih razdaljah. Največji teh krogov je ravnik ali ekvator. Vzporednice od tega kroga severno in južno so vedno manjše, dokler jih ne zmanjka na severnem in južnem tečaju.
Severna 38. vzporednica je tista, ki na enem kraju deli Korejo v Neverni in južni del. Ako sledimo tej krožni črti okoli sveta, vidimo, da gre tudi škoro skozi sredino Zedinjenih držav. Nekoliko severno od te črte sta mesti Washington in New York,
^ korane i
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh d&lov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novicd iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
nekoliko južno pa mesta Norfolk, Wichita in San Francisco. V starein svetu gre 38. paralelka nekoliko severno od Aten v Grčiji in' nekoliko južno od Lisbona na Portugalskem in od Ankare v Turčiji ter skoro ob konici "škornja" Italije.
ZAKAJ NI SADJA
Neverjetno je, da v Anhovem sredi sončne Primorske ni moči dobiti nikakega sadja, čeprav je pol#ure hoda od tovarne nakladalna postaja sadja, od koder dnevno odpošiljajo na vagone sadja iz našega kraja.
Če sadje v Anhovem dobijo, ga razjpecaya kmetijska prodajna poslovalnica. Tako so dobili sadje v petek, v soboto so imeli v poslovalnici inventuro, zato sadja niso prodajali. Zaprli so ga v poslovalnico, da je do ponedeljka segnilo. Nihče od nameščencev se ni mogel potruditi, da bi tistih nekaj zabojev sadja prodal, denar pa bi oddal v poslovalnico v ponedeljek. Delavci, ki v tej vročini delajo pri pečeh klinkerja in mlinih, bi bili zelo hvaležni za nekaj breskev zase in za svoje otroke, ki po ves teden ne vidijo sadja.	—M.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
ŠTIRJE UBITI V ŽELEZNIŠKI NESREČI
RIO DE JANEIRO, 12. avg,— Zgodaj danes zjutraj sta trčila dva vlaka, pri čemur so bile štiri Qsebe ubite nad 20 pa je bilo ranjenih.
v GIMNAZIJE BO HODILO 84 ODSTOTKOV OTROK
Ljutomer, 5. julija—V ljutomerskem okraju bo v prihodnjem letu 10 štirirazrednih šol, štiri višje osnovne šole in šest nižjih gimnazij v sedežih šolskih okolišev Ljutomera, Kri-ževci, Razkrižje, Mala Nedelja, Tomaž in Miklavž. V gimnazijo bo zajetih 80 % šoloobveznih otrok. S tem bodo okrajni plan vključevanja otrok v gimnazije presegli za 19%,
Do šolskega leta 1951-52 nameravajo v Ljutomeru, pri Tomažu in Miklavžu zgraditi dijaške domove, v katere bodo prvenstveno sprejeti otroci iz oddaljenih krajev, ki v tem šolskem letu ne bodo mogli obiskovati pouka na nižjih gimnazijah,	K. 8.
UKRADEL MRTVAŠKI VOZ
CARROLL, La., 12. avg.—Državna policija je aretirala 18-letnega Ray Fisher, ko ga je zasačila v črnem mrtvaškem vozu, katerega je malo preje ukradel iz nekega zemljišča za par-kanje v Des Moines. Lastnik je nameraval preurediti voz v truk za prevažanje buč.
OSUMLJENI ŠPIJON POSKUSIL SAMOMOR
LONDON, 12. avg.—William R. Wakeham, star 35 let, Anglež, ki je bil obtožen, da je ukradel atomske tajnosti, si je v london-, skim zaporu prerezal žile in je bil odpeljan v bolnišnico.
BRIGHT folks already know this!

(Nadaljevanje)
H
'Naposled padel dvajseti ' ' je bil najstrašnejši

bik	je blokač izpu-
se čisto izčrpan
'^*1. glinast umivalnik ob je velik robec in utirati znoj, ki mu je <	obraz. Njegove oči
lj\ljj gledale v Nikola-
' 7 J
S
----JC Iljc-
tičala v vodi, je bilo
-.J ^	obraz je bil po-
'"Va	Dasiravno je nje-
nekaj minut dovolj, da so njegove oči bile žalite s krvjo. Od njegove zadnjice je lila kri v curkih na cementna tla. Komaj se je Nikolajev spravil pokonci, se je že zamajal in od slabosti bi bil telebnil po tleh, ako bi ga ne bili prestregli obe številki, ki sta ga poprej'držali.-Tedaj pa je blokač prišel do sape in se zadri;
"V bazen!"
Kriminalec in^ Poljak sta tedaj zgrabila Nikolajeva, ga dvignila in ga posadila v'bazen, da mu je mrzla voda zakrila razbiti del
telesa. Potem sta ga zopet postavila na tla, nakar sta mu še pomagala potegniti kvišku hlače, ki sta mu jih celo zapela,. S tem jt bil njun opravek končan, da sta lahko izginila iz umivalnice.
V njej so ostali zdaj le še Nikolajev, blokač in Bauer. Blokač je brez moči še vedno sedel na umivalniku. Nikolajev je stal še na istem nieštu, kamor sta ga postavil! odišli številki. Njegovo telo se je treslo kakor šiba na vodi. Z obema rokama se je držal za rob bazena, da se ni zrušil po tleh. Bauer je še stal na drugi strani bazena in njegova sapa skoraj ni bila lažja od blokačeve. Njegovo razburjenje je še naraščalo, dasiravno je bilo mučenja konec. Njegove oči so neutrud-Ijivo iskale Nikolajevih oči, ki
jih pa dolgo niso mogle srečati, ker je mučeni Rus gledal nekam v daljavo, kjer gotovo ni bilo ničesar videti. Naenkrat pa se je Bauerju ppsrečilo, da je ujel Nikolajev pogled, ki je oživel. Bil je krvav, toda živ, topel, brez sovraštva. Gledala sta se le trenutek, toda sta se spoznala in razumela.
Tedaj se je v Bauerju nekaj pretrgalo, ko da bi se njegovo telo prelomilo na dvoje. Nato ae je zgodilo nekaj čudnega:
Bauer je skočil na drugo stran bazena, prav pred blokača, si na mah slekel hlače, se nagnil čez bazen in zavpil na vso moč tik ;iad vodo:
"Mene tepite. Jaz sem pojedel kruh. Nikolajev je nedolžen. Mene tepite . . .!"
Skozi vrata umvialnice je za-strmelo petdeset obrazov. Bauer se je nagnil in čakal, kdaj ga bodo začeli pretepati. Toda čakal je zaman. Blokač je nekaj časa nerazumljivo buljil v Bau? erjevo golo telo, njegov obraz je postal srdit, medtem ko med pretepanjem Nikolajeva sploh ni bil srdit, nato je zagrabil za sklonjen Bauerjev vrat in ga zasukal proti vratom, potem pa je na' vso moč sunil v njegovo zadnjico, da je jetnik številka 200,000 kakor žoga zletel v gnečo, ki je silila sko2i vrata v umivalnico.
. "Idiot . . .!" je zaklel blokač, ki se je skoraj zadušil od jeze.
(Konec)
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnosti"
This advertisement is merely to remind people of average intelligence or better that...
... there is no safer, saner, cozier investment than United States Savings Bonds.
The reasons are many and manifest.
Savings Bonds pay a good rate of interest. (When they mature, at the end of ten years, they reward you with four dollars for every three you have invested.)
Savings Bonds are insured by the integrity of the United States Government.
'' Savings Bonds can be redeemed any time before they mature, if you find it necessary to do so. (It is wiser, however, to let them sit, so that you may reap the greatest harvest.)
Savings Bonds are not transferable. (They are payable only to whosever name or names appear on the Bonds, thus negating the possibility of loss by theft.)
Savings Bonds can b'e purchased either outright, or through one gt^two easy, trouble-free payment plans. (Ask your cashier at work about the Payroll Savings Plan—or, if you're not on a payroll, inquire at your bank about the Bond-A-Month Plan. Both are simple and painless.
If you have read this far, you are indeed intelligent. That being the case, you will probably make a note to remind yourself to invest in more United States Savings Bonds some time tomorrow.
SAVE FOR YOUR INDEPENDENCE BUY U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
.This is an official U. S. Treasury advertisement— prepared under auspices of Treasury .Department and Advertising Council.
STRAN 4
(Nadaljevanje)
"Poslušaj me, Milan!" je preteče spregovoril, ko so obmolknili, "rajši, kakor da bi razdelil posestvo, rajši te ubijem s tole puško! Rističi so od nekdaj živeli v zadrugi in bodo tudi poslej. Tudi ne maram slišati v svoji hiši, na svoji zemlji vlaške besede! Moji otroci in vnuki bodo govorili zdaj in vselej naš jezik ! ali "si slišal, Milan ? Si čula ti. ..ti... !" Njenega čudnega imena ni mo^el ali ni hotel izgovoriti.
Milan je obstal osupel pred očetom, tudi Romanca je pre-bledela.
Starec se je okrenil k Danilu. "Ko mene ne bo več, boš ti čuval našo zemljo! Na puško!"
Danilo je zmeden vzel puško iz očetovih rok.
"Obljubi, da boš storil, kakor sem ti zapovedal!"
Na dvorišču je nastala mrtva tišina. Otroci, ki so se še malo prej lovili za plotom, so utihnili. Tudi sosedov pes, ki se je ves čas trgal na verigi in lajal, se je zavlekel nekam v šu-po. Bil je tih, miren pomladanski predvečer.
"Obljubi!" je ponovil oče zapovedujoče.
"Obljubljam!" je spregovoril Danilo skoraj šepetaje.
Tedaj je zavrelo v Milanu. Planil je v hišo. Čez nekaj trenutkov pa je pridrvel na dvorišče z revolverjem.
"Če je tako, poglej, Panilo, tudi jaz imam pomočnika!" je zavpil in pomeril na brata.
Tudi Danilo je dvignil puško. Tako sta stala drug proti drugemu, dokler ju ni prebudil Lju-'binkin krik.
"Za božjo voljo, skrijta orožje, da ne izgubita glave!"
Cevi sta se v hipu povesili. Oče in oba sinova so preplašeni pogledali na vse strani in se brez besede razšli.
še tisti večer je Romanca dejala Milanu: "Puško imata. Če ne oče, Danilo te bo lepega dne ustrelil. Moraš se braniti. A zakaj bi ubijal? Ubraniš se ju lahko drugače. Samo da izslediš, kam sta skrila puško!"
Čez tri dni je Romanca že vedela za njeno skrivališče. Od tedaj, ni pustila svojega moža v miru.
Da, to je obramba, si je Milan znova začel dopovedovati. Skupaj ne moremo živeti, zdaj še manj kakor prej. Moram se braniti, dokler je čas.
Njegove misli je prekinil visok človek, ki je zaklical od vrat: "He, ti tam ob oknu, ali bomo čakali nate?"
Čeprav je bil še malo prej prepričan, da je njegova pot pravilna, je v sobi pred tem suhim človekom v civilu in mr-
A.
kim nemškim častnikom, ki ga je gledal naravnost v oči, izgubljal tla pod seboj.
Častnik ga je nagovoril v tujem jeziku, kar ga je še bolj zmedlo. Takoj nato ga je vprašal civilist srbski, čemu je prišel. Milan je ves zmeden molčal. Zdaj je častnik vstal in •ostro nekaj zakričal nad njim.
Tudi tolmač se je vznevoljil.
"Povej kaj bi rad!"
Milan se je prestopil in odprl usta. Nevezani stavki so se trgali iz njega. Iz Šljivara je, je govoril, piše se Milan Ristic, brata ima. Danilo mu je ime, tudi oče še živi; imajo veliko posestvo, treba bi ga bilo razdeliti, a oče noče. Tudi brat se pro-tivi. Seveda brat ima štiri otroke, on, Milan, pa samo enega in najbrž ne bo nobenega več dobil. Ljubinka pa jih bo gotovo rodila še nekaj. Zato je Danilo proti delitvi, zanj je seveda bolje, če ostane posestvo nerazdeljeno.
Tolmač se je nasmehnil.
"Čemu si nam prišel to pripovedovat!"
Oglasil se je častnik, ki je nervozen korakal po sobi gor in dol. Tolmač je v tujem jeziku govoril z njim, kažoč na Milana.
Milan je spet spregovoril: "Zadnjič sta me hotela ubiti. Nisem varen življenja pred njima. Zaradi svoje obrambe sem prišel."
"Ljubi moj," ga je prekinil tolmač, "ali si pozabil, da imamo še svojo sodni jo, tam se oglasi, če ti ni kaj prav!-Sicer pa je najbolje, da greš domov in obdeluješ v skupnosti z bratom in očetom zemljo, ki so nam jo še pustili'"
Tolmač je spet govoril s častnikom, dokler ni ta zamahnil z roko, češ naj Milan gre. Celo zasmejal se je. Njegov porogljivi smeh je Milana zbodel. Odprl je usta, da pove, s čim mu grozita oče in brat, toda tolmač ga je odločno prijel za rokav in potisnil proti vratom.
"Pojdi domov in drugič ne prihajaj svojih ljudi tožarit sovražniku!"
Stal je že na pragu. Tedaj je častnik zaklical za njim, Milan je videl, kako je tolmaču izginil nasmeh z lica in kako so mu vztrepetale ustnice, ko je vprašal: "S čim sta ti grozila, vpraša častnik?" Pogledal mu je naravnost v oči in naglo dodal: "Ne pozabi, da sta ti človeka, ki ju tožariš, oče in brat, in da ste vsi trije Srbi!"
Milan je zmeden povesil pogled. Okrenil se je, da bi šel. Spoznal je podlost svoje namere. Toda tedaj je častnik stopil k njemu, ga ostro pogledal, napravil kretnjo, kakor da meri
s puško in vprašal "Bum? Bum?"
Milan je še vedno molčal. Tedaj je častnik stopil v kot, kjer je stala puška, jo vzel v roke, pomeril na Milana ter znovu vprašal: "Bum? Bum?"
Milan je bled ko stena prikimal. Častnik se smehljaje odnesel puško v kot, se vrnil k Milanu, ga odvedel k mizi in posadil na stol. Tolmač pa je osomo' vzkliknil: "Nesrečnež, povej, kako je bilo!"
Milan je povedal. Glas se mu je zdel tuj in neznan. Dolgi tolmač je prevajal, očala so se mu orosila, zmeden [jih je dolgo brisal, da je postal častnik nejevoljen. Ko je Milan končal, ga je tolmač potisnil skozi vrata, častnik pa je pritisnil na gumb ob vratih in nekje je ostro zazvonilo.
Milan se je opotekel na ulico. Bilo je sončno, da so ga zabolele oči. Hiše so se bleščale, kamenje na cesti se je svetilo, ničesar ni bilo, kjer bi se oči spočile. Milan je stopal kot omotičen. Šele v mračni kavarni je spet trdno stal a nogah.
"Močno?" se mu je zasmejal kavarnar Stojko. "Bled si, mladi gospodar. Rekel sem, da je bolje, izogniti se. Ti pa jim sam letiš v past. Torej močno?",
Prinesel je žganja in sedel.
"Zdaj pa povej, kakšne opravke si imel! Sodim, da neprijetne. Te je kdo ovadil?"
"Prinesi še!" ga je Milan mrko prekinil.
Kavarnar se je kmalu vrnil z novo merico. Nekaj časa je še poskušal izvedeti za Milanove opravke na komandi, ker pa je ta trdovratno molčal, je odšel k drugim gostom.
Milan je iskal v svojih zmedenih mislih nekaj, na kar bi se lahko oprl.
Romanca! Da, njegova žena mu je še ostala!
Toda ali ni vse, kar se je zgodilo v zvezi z njo, čudno, nenavadno ?
Ko je bil še deček in je pa-sel ovce, je mislil, kakor vsi otroci iz Šljivara, da je največje junaštvo, če je vlaškega dečka dobro ozmerjal in ga zadel s kamnom v glavo, da se mu je iz pšeničnorumenih las pocedi-la rdeča kri. Tudi dekletom ni prizanašal. Samo da se je katera prikazala doli na poti, že je iz njegove torbe začelo frčati kamenje.
Tudi pozneje ga ni minilo to prirojeno sovraštvo. Često je pljunil na cesto, če sta prišla mimo Vlada, ki st^. se pogovarjala v svojem jeziku. Ob taki priliki sta nekoč navalila nanj postava možakarja. Toda pobral je ■ kamen, jima zadal nekaj gorkih udarcev in pobegnil. Sedemnajst-, osemnajstletnega so sicer mamila vlaška dekleta s svojimi pšenično-rumenimi lasmi in svetlimi očmi, toda nobene prilike ni opustil, da jim ne bi pokazal svojega zaničevanja.
ENAKOPRAVNOST
Uncle Sam Says
JOHN Q CITIZEN
It usually takes a substantial bundle of money to start your own businesg. So, If you're looking forward to tlie great day when your name will be up there on a store front or on a shingle, now is the time to think about the cash you'll need. There < is one sure way to be ready for that time, to take the plunge if you want to, and that is by investing regularly in U. S. Savings Bonds. Then at the end of ten years you'll get back $4 for every $3 you invest today. An investment of $18.75 in Savings Bonds every week will bring you ?10,828.74 by 1960. Enroll today for the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan at your bank.	u. s. T««urv
Bil je prepričan, da bi vlaško dekle mogel samo posiliti, iz ljubezni ne bi mogel leči k njej. Posilil bi jo s slastjo in prezirom in potem bi jo vrgel stran kot umazano cunjo, drugi večer pa bi ^pripovedoval fantom, kakšna je in kako ga je ljubila.
Toda oni strašni jesenski dan, ki ga pač nikoli ne bo pozabil, je nemogoče spremenil v mogoče.
Že opoldne, ko se je odpravljal po ovce visoko v planino, je pihala ostra, ledenomrzla kosava. Sredi poti je nastala silna snežna burja. Ledeni sneg mu je nosilo v oči; besen veter se je zaganjal vanj s tako močjo, da včasi ni mogel niti koraka dalje. Komaj je prispel na vlaško planino. A tu je bilo še huje. Toda moral je dalje. Na vlaški planini se ni maral zadržati dlje, kakor je bilo potrebno. .Počasi se je prebijal skozi vihar. Moči so mu pola^ goma pojemale, telo mu je bilo od mraza kakor otrplo. Noge so mu začele klecati, toliko da se je zavlekel do najbližje kolibe. Ni hotel takoj vanjo. Toda ko-šava je naraščala. Mrak je začel naglo padati. Do njihove planine je ob lepem vremenu še dobro uro. Spoznal je, da pred drugim jutrom ne more dalje. S stisnjenimi, zobmi je poiskal vrata v kolibo.
Prvo, kar je občutil, je bila prijetna toplota, potem je opazil vabljiv plamen in ob njem lep dekliški obraz. Ker je bil vlaški, je hotel obrniti pogled stran, toda ni mogel. Tedaj se je dekle nasmehnilo in ga povabilo bliže: "Toplo je pri nas. V takem ne moreš dalje. Ogrej se!"
Kot v sanjah se je približal ognju. Spustil se je onemogel na panj. Tedaj pa j® opazil v kotu starega, že sivolasega Vlaha,
"S§j ti si Rističev, ne?" se je dekle spet oglasilo.
"Da, Rističev Milan," je odvrnil.
"Čakaj, takoj ti skuham žganja. Kopava te je zdelala."
Videl je, da ima dekle bel obraz, velike svetle oči in pše-nične lase. Prisedel je še bhže ognju in bliže njej.
Od tistega večera je hodil skoraj vsak večer v Vlaško. Nič mu ni bilo mar, kaj so govorili njegovi tovariši v Šljivaru, očetovih in materinih svaril ni poslušal, tudi se ni bal groženj vlaških fantov. Niso mu sicer zaradi Romance Vlahi postali prikupnejši, ne, to ne, toda Romanca zanj ni bila več Vlahi-nja, bila je samo Romanca, najlepše, najmikavnejše dekle, kar jih je dotlej videl, zato jo je hotel imeti za ženo.
Čez pol leta je kljub nasprotovanju očeta, matere, brata, vse vasi postala njegova. Saj je očetu dejal: 'Ali mi daš Romanco, ali pa si vzamem življenje.' In dejal je tako, da je oče vedel, da tretjega ni. Zato je pustil.
Romanca je prišla v hišo, toda nihče je ni maral, tudi ona nikogar. Kmalu je Milan opazil, da jo vsi imajo za nekaj manj vrednega, za ciganko, ki se je pritepla k hiši. Začel "fee je boriti za mesto, ki gre njegovi žaii v njihovi hiši, v njihovi vasi. Začel je borbo z očetom, bratom in svakinjo. Kmalu je spoznal, da bi bila Romanca enakopravna z drugimi ženami v vasi le, če bi bil on samostojen gospodar in ne bi živel v zadrugi z očetom in bratom. —
Milanu je postala glava težka, plačal je in se opotekal na ulico.
Kam?
Zavil je v drugo kavarno. Utonil je v trušč in glasen pogovor. Ker ni bilo prazne mize,
V NAJEM
se odda 5 sob in trgovski prostor, pripraven za brivnico ali lepotični parlor. Za podrobnosti pokličite Hillcresi 2-4751.
je sedel k večji družbi. Da ne bi slišal sebe, je prisluhnil pogovoru pri mizi.
(Dalje prmodnlič)
NS NIZOZEMSKEM GRADIJO MOTORNO LADJO "SLOVENIJA"
Naša trgovska mornarica bo dobila med drugim veliko motorno ladjo za oceansko plovbo; imenovala se bo "Slovenija." Izdelujejo jo v amsterdamski ladjedelnici.
Ladja bo 140 metrov dolga in 18 metrov široka. Imela bo nosil-
LIVARJI SQUEEZE
Jamčena plača od ure, poleg plače od komada.
5 dni v tednu.
plačani prazniki. Plačane počitnice.
LAKE CITY MALLEABLE 5000 Lakeside Ave.
Machine Sand Cutters
Izurimo. Nočni sift. 5 dni v tednu. Visok zaslužek. Prazniki plačani. Plačane počitnice. LAKE CITY MALLEABLE 5000 Lakeside Ave.
Kovinski delavci
izurjeni na lahki in težki črni kovini.
Plača od ure.
Stalno delo.
Podnevi Tudi tovarniškega električarja potrebujemo ter izurjene nakladalce v tovarni
Bishop y Babcock Mfg. Co.
4901 Hamilton
15. avgusta 1950 j
nost 9,000 ton. Obremenjena ^I imela hitrost 16 milj na uf'i Ladja bo izgotovljena do koncN leta.	I
V amsterdamski lad jedel#! so začeli tudi izdelovati prav ta* i ko veliko ladjo, kakršna je "S'""' venija." Imenovala se bo "čr^K gora."
PonalU iz "Ljudske pravk*
DELO DOBI
pošten in zanesljiv moški za no^ delo, čiščenje gostilniških pro^f rov. Zglasite se na 15335 Water.'^ Rd.
PRVIČ IZZA VOJNE imamo MANDEL'S CORN PLASTER
Najboljše sredstvo proti kurji"* očesom. Pokličite KE 0034 in vai^i
pošljemo po pošti. Cena 35c. MANDEL DRUG C 0'l 15702 WATERLOO RD. ^
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVt ako jih oddaste v popravilo sljivemu čevljarju, ki vedno prvovrstno delo.
Frank Marzlikaf
16131 ST. CLAIR AVE.
PRODA SE
dobro obstoječa trgovina s
C 2 licenco.
Dobra priložnost za zakonci Cena zmerna.
Vpraša se na
256 E. 156 St.
URADNIKI DRUŠTVA "LOŠKA DOLINA" za leto 1950
Predsednik Frank Baraga; predsednik John Lekan ml.; nik Frank Bavec, 1097 E. 66^^' HE 1-9083; Blagajnik-zapisnik* | John Leskovec; Nadzorniki: Joh**! Lokar, Frank Turek in Tony P®' , kovšek; Zastopnik Kluba dru^^®''. SND John Lekan ml.; Zastopf^'H Klub društev Slov. doma na H® j mes Ave. Frank Znidaršič in ^ \ per Knafelc.	j
Seje se vrše vsako tretjo , „v mesecu v Slov. nar. dornU St. Clair Ave.
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St - HEnderšon 1-2730
fMKYWiKf
We'll gef if for you "wholesale"!
A home in the country?
DOWN PAYMENT . . . $2,000 OUR PRICE.....$1,500
A business of your own?
ESTIMATED CAPITAL . ' . $10,000 OUR PRICE .,,,.$ 7,500
College for Bob?
ESTIMATED COST . . . $2,000 OUR PRICE.....$1,500
Retiring to a sm^ll farm?
ESTIMATED COST . . . $15,000 OUR ERICE.....$11,250
A trip to Europe?
ESTIMATED COST . . . $1,500 OUR PRICE ......$1,125

You figure if out. A Bond that costa you $18.76 today, pays you $26 ten years from today. Stash away $76 today and that Bond is worth a full $100 in ton short years. And if you think they aren't short years. Just look back for ten. How many of the long-range plans you made then have you accomplished today?
Only one thing stopped you then. One quick,
decision will get you started now.
Make that decision today! Sign up now for the Automatic Payroll Savings Plan. You'll never nuss it if you do, never have it if you don't. (If you're not on a payroll, make arrangements to save a Bond a month at your local bank.)
Whatever you want... you can buy at a discount with U. S. Savings Bonds.
AUTOMATIC SAVING IS SURE SAVING-U. S, SAVINGS BONDS
.ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement—prepared under asupices Treasury Department and Advertising Council.
ANTON INGOLIČ:
PRED SONČNIM VZHODOM
NOVELE