NO. 174
L*??eri sk/i Domovi im
^ AM€SMCAN IN.SPtRtr	liOVCNIAN
gl	M LASi&UAWi ONLf National and International Circulation MORNING NCWSPAP6B
ffiHEl	r!T.FVF!T. ATNjTI nTim 'TTTTT'Q'n A v TvyrnoxTiTvin ctnaT-TTv/rTJT-D 10 ioc'7	CTTTTr t 'V^.t \rr\T T YT7
AMCRICAN IN.SPIRir
ionmn in unguao« only
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 12, 1967
■ SLOVCNIANl MORNING NCWSPANB
Pol do GS v Latinski Ameriki je še dolga
Srednja Amerika je ustano vila nekako Gospodarsko skupnost, o vključitvi ostalih držav Latinsko Amerike pa bo razpravljala šele komisija.
ASSUNCION, Para. — Evropska gospodarska skupnost je že dolga leta vzor za podobno organizacijo v Latinski Ameriki. O tem je bilo dosti govorjenja v dnevih ustanovitve Organizacije držav Latinske Amerike, pozneje pa ob rojstvu Kennedyjeve ideje o socijalnem napredku v okviru OAD. Tudi na letošnjem pomladanskem sestanku državnih poglavarjev Punta del Este so ponovno poudarjali važnost latinskega Skupnega trga.
Med tem so idejo uresničili le v malem obsegu v Srednji Ame-riki, tam so res ustvarili organi-zacijo, ki se hitro pomika proti oilju: carinska zveza za Srednjo Ameriko. Ni pa to delo bilo pretežko. V akcijo so namreč vpre-žene samo male države, vse revne in zaostale; carinska zveza je zadela le interese trgovine, ne Pa industrije, ki je tam še ni.
Težko je vprašanje, kako ustanoviti na ostalem delu Latinske Amerike organizacijo, ki naj bi bila podobna skupnemu trgu v Evropi. Enajst zunanjih mistrov držav, ki so vključene v društvo 2a svobodno trgovino v Latinski Ameriki, se je o tem pogovarjalo v Assuncionu cel teden, toda na kaj posebnega se niso mogli sporazumeti. Paragvaj, Ekvador in Bolivija so namreč zahtevale takojšnje znižanje večjega dela carinskih postavk. Temu so se Pa uprle večje države kot Bra-zdija, Argentina, Čile itd.
Ha ne bi postopek zastal, so se zbrani ministri sporazumeli z Nadami v Srednji Ameriki, da Ustanovijo skupno komisijo, ki llaj spravi vsaj 16 držav Latin-'"ke Amerike v skupno carinsko 2Vezo. Ali bo ta kompromis ob-Veljal v praksi, še ne vedo.
Novi grobovi
Joseph Kužnik
Po dolgi in težki bolezni je umrl včeraj v Euclid Glenville bolnici 79 let stari Joseph Kužnik, 1214 E. 168 St., rojen v vasi Trebišče v fari Žužemberk na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1901, mož Jennie, roj. Germ, oče Mrs. Michael (Mary) Beno, pok. Josepha, Mrs. Jennie Malnar, Mrs. Joseph (Josephine) Pryatel in Mrs. Anton (Mildred) Oblak, 7-krat stari oče, 7-krat praoče, brat Mollie Urbas (Calif.) in pok. Josephine Bolka. Pokojnik je bil član ADZ št. 27 in SNPJ št. 26. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 9.45 dopoldne, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 10.30, nato na pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
John Zivoder
Včeraj je umrl v Broadview Heights Nursing Home 83 let stari John Zivoder, ki je živel pri Mr. in Mrs. Maganja na 848 E. 155 St. Do svoje upokojitve leta 1954 je bil preko 35 let zaposlen pri N. Y. Central RR. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. Čas in kraj še nista določena.
^ski helikopterji 2a ameriško po J jel je!
j bapayette, La. — Petro-
Uni Helicopters, Inc., največje P°djetje svoje vrste, ki razpo-aga s preko sto helikopterji ^azne velikosti in uporabnosti, e nedavno kupilo dva težka enkopterja v Rusiji, ker jih i 0naa ni moglo dobiti. Za heli-°pter MlL-10 je plačalo 2 milijona dolarjev, za drugega, MIL-’ ^a cene ni povedalo, k IIL-10 je težki tovorni heli-apter sposeben dvigniti do 25 k v, ^L~3 je prav tako težki ^ 1 ^opter, le da je prirejen za p ®v°2 potnikov. Predsednik be ^°*eurn Helicopter, Inc., Ro-
hePt SuggS ^ de;ial’ da takih p / °Pter.iev v Ameriki ni mo-
k0 .	Težki ameriški heli-
so	Sikorsky S-64 Skycrane
Za ren^tno na razpolago samo Vo]aške potrebe.
tn , J^Vstralija je prva na sve-Pridelku volne.
tempera? in t0pl°- Naivišja nPeratura okoli 73.
iongres delavskih »j izrekel Wilsomi zaupnice
Brighton, Ang. — Letošnji kongres angleških delavskih unij je bil pravo spraševanje vesti za ministrskega predsednika Wilsona. Kot je v politiki navada, ni grešnik Wilson videl v svoji politiki toliko napak, kolikor so mu jih unijski voditelji očitali. Je pa razumel njihov položaj.
Njegova politika ne dovoljuje naraščanja mezd in ne novotarij v socijalni politiki, zato pa ne more trenutno nič ukreniti proti vedno večji brezposelnosti, ki je že prekoračila številko 600,000. Zato je skušal unijska zastopstva tolažiti, kar se je le dalo. Njegovi prijatelji so pa zbrane unijske delegate opozarjali, da
Urugvaj v znamenju
neprestanih širajkov
Za gospodarsko ozdravljenje so potrebni ostri ukrepi, ki povzročajo nevoljo in štraj-ke, toda država se jih bo morala privaditi.
Montevideo, Urug. — Urugvajska država se sicer lahko postavlja, da je najstarejša in najbolj konsolidirana republika v Latinski Ameriki, ki že desetletja ne pozna ne vojne ne revolucije, mora pa svojo svobodo drago plačevati radi napak, ki jih je naredila s poskusom kolektivnega vodstva javne uprave. Urugvaj je šel po vzorec v Švico, kar ni bilo prav, kajti Urugvaj ni nobena Švica po miselnosti, kulturi in zgodovini.
Kot v Švici je bilo pri urugvajskem kolektivnem državnem vodstvu udeleženih več strank, ki niso gledale na dobrobit dežele, kot to delajo švicarske stranke, ampak samo na koristi svojih pristašev. Posledice take politike so se hitro pokazale: državnih uradnikov je trikrat preveč, socialno zavarovanje pa daleč presega gospodarske možnosti dežele, vse skupaj je rodilo primanjkljaje v plačilni bilanci in državnem proračunu in inflacijo.
Ko je dežela prišla na rob gospodarskega propadanja, so spremenili ustavo: namesto vlade 9 članov so postavili zopet predsednika republike in na to mesto izvolili generala Gestido. Mož se sedaj trudi, da bi napravil red v gospodarstvu in socijalni politiki, in zahteva žrtve na vseh straneh: manjše izdatke v državnem proračunu, manjše plače, manj socialnih dobrot itd. To seveda razburja vse plasti in jim daje povod za štrajke, ki se vrstijo na tekočem traku: delavci, dijaki, uslužbenci, učitelji železničarji, poštarji itd. Čeravno se prebivalstvo ne počuti ravno dobro pri takih razmerah, vendar prevladuje mnenje, da bo Gestido počasi pre-
bi prevneta kritika utegnila magal vse te težave, kajti ljudje
Brezposelnost še zmera glavna črnska bolečina
WASHINGTON, D.C. — Tudi številčni podatki za letošnje leto potrjujejo znano dejstvo, da spada brezposelnost med glavne bolečine	črnih Arnerikancev.
Zato je zanimivo vprašanje, v katerih poklicih je odstotno zaposlenih najmanj črncev. V tem pogledu so podatki značilni posebno za velika mesta, kjer je odstotek črnega prebivalstva posebno velik. Številke povedo na primer, da je Cleveland tretje mesto v deželi, kjer je odstotek črnih prebivalcev izredno visok. Na prvem mestu je seveda Washington, kjer je 63% črncev, za njim pride Detroit s 36%, potem pa Cleveland s 35%.
V	Clevelandu bi torej moralo biti zaposleno povprečno 35% črncev v sledečih poklicih, pa niso: v policijski siužbi jih je samo 7%, pri požarni hrambi samo 10%, v velikih podjetjih samo 10%, le v prosveti jih je 33%.
Ni pa dosti boljše v obeh drugih mestih. V Washingtonu bi na primer moral znašati odstotek zaposlenih črncev 63 7^, v resnici pa znaša na policiji 207;, pri požarni brambi 14.5%, v velikih podjetjih 28%, zato pa v prosveti 78%. V Detroitu bi moral znašati povprečen odstotek zaposlitev 36%, znaša pa na policiji 4%, pri požarni brambi 3%, v prosveti 28%, zato pa v velikih podjetih 30%. Visok odstotek v gospodarstvu je najbrže razlog, zakaj se črr.d v Detroitu ne potegujejo bolj za mesta pri policiji in požarni brambi.
V	najboljšem položaju so črnci v Baltimorju; tam jih je 42-.5%, zato jih je zaposlenih pri policiji 35%, pri požarni brambi 10%, v prosveti 51% in v velikih podjetjih 30%. Tako ugodnega položaje za črnce ne kaže nobeno drugo mesto v deželi.
DE GAULLE BIL ZAVRNJEN
OD NEMCEV IN POLJAKOV
Predsednik Francije gen. De Gaulle je tekom svojega 6-dnevnega obiska na Poljskem zastonj poskušal zrahljati vezi med Varšavo in Moskvo v korist vezi Pariz-Varšava. DeGaullove izjave v korist Poljske so povzročile nevoljo v Zahodni Nemčiji.
VARŠAVA, Polj. — Tekom vse svoje poti po Poljskem je predsednik De Gaulle vedno znova poudarjal važnost Poljske kot ene vodilnih sil v Srednji Evropi, ki je dolžna hoditi v mednarodni politiki svojo lastno pot. De Gaulle se je trudil obnoviti stare, tesne vezi Poljske s Francijo, zato je ponovno zagotovil Poljake, da smatra njihovo sedanjo mejo proti Nemčiji ob Odri in Nisi za dokončno, Šlezijo, od koder so se morali Nemci ob koncu druge svetovne vojne izseliti, za “najbolj” poljsko deželo. Poljake je pozval, naj zrahljajo svoje vezi s Sovjetsko zvezo in iščejo pomiritve z Nemci. Vodnik Poljske V. Gomulka je včeraj v poljskem parlamentu povedal De Gaullu jasno in odločno, da bo Poljska ostala trdno povezana s Sovjetsko zvezo, ker smatra, da je to nujno za njeno varnost.________________
Gomulka je v svojem govoru opozoril De Gaulla, da vojaška zveza s Francijo Poljske v drugi svetovni vojni ni rešila pred uničenjem, zato mora ta ostati povezana s Sovjetsko zvezo in ostalimi državami komunističnega bloka, če se hoče ohraniti in obraniti nevarnosti od zunaj.
Gomulka je odklonil vsako sporazumevanje z Zahodno Nemčijo, dokler ta ne prizna neodvisnosti Vzhodne Nemčije in obstoječe meje med to in Poljsko.
o govorih v parlamentu sta se De Gaulle in Gomulka pogovarjala dve uri o vprašanjih, ki zadevajo Poljsko in Francijo. De Gaulle je razgovore označil za zanimive in važne, pa pokazal, da niso privedli do nikakih zaključkov.
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima v sredo ob 7.30 zvečer sejo v običajnih prostorih. Po seji bo zabava.
Angleški tečaj—
V	St. Clair Recreation Centru na 6250 St. Clair Avenue se je začel tečaj angleščine za v tujini rojene odrasle. Tečaj je od 10. dopoldne do opoldne v ponedeljkih, sredah in petkih. Tečaj je brezplačen. Za podrobnosti kličite 579-0600 ali pa vprašajte v St. Clair Recreation Centru pred začetkom pouka.
V bolnici—
V	St. Alexis bolnici je Mrs. Jennie Resnik s 3599 E. 81 St., soba št. 447. Obiski so dovoljeni.
V	St. Alexis bolnici je Mrs. Angela Globokar s 3571 E. 81
______________________________i St., soba št. 442. Obiski so do-
Vodniki katoliške cerkve na!%0^en'’
Poljskem sodijo, da je De Gaulle J	. v 0	.
pokazal preveliko naklonjenost |	sah cementira
komunističnemu režimu na Polj- monarhijo skem, premalo pa njim kot TEHERAN, Iran. — Šah je predstavnikom duhovne strani dal izvoliti v avgustu ustavo-poljskega naroda.	tvorno skupščino, ki je med dru-
Izjave v korist Poljakov in Sim uredila tudi vprašanje mo-Poljske, ki jih je dajal De Gaul-| narhiie- Najzanimivejše so dole tekom svojega obiska na Poljskem v pogledu poljske meje z
Surveyor 5 uspešen
PASADENA, Calif. — Vesoljsko vozilo Surveyor 5 je srečno pristalo na Luni 2 niilji bd pred- Poljski poljskega primasa kar-videnega mesta, četudi je že iz-'dinala Wyszynskega. Ta tega ni gledalo, da pristanka ne bo mo- storil, pač pa je kardinala pova-
De Gaulle se je zameril s svojim postopanjem tekom obiska vodnikom katoliške cerkve. Poljaki vidijo v De Gaullu vodilnega katoliškega državnika v Evropi. Tako so pričakovali, da bo obiskal tekom svoje poti po
koristiti le konservativcem, ki bodo v njej našli dragoceno gra-
se bodo enkrat morali navaditi,1 goče izvesti, ker je pri nekem da bodo živeli v okviru svojih J ventilu uhajalo gorivo. Komaj
divo za kritiko sedanjega delav- zmanjšanih dohodkov. Na mož-; pol ure po pristanku na Luni je
skega režima. Morda je tudi to opozorilo nekaj pripomoglo k Wilsonovi zmagi pri končnem glasovanju o zaupnici njegovi vladi.
nost revolucije nihče ne misli, | začelo pošiljati na Zemljo televizijske posnetke svoje okolice. Posnetki so odlični in vse kaže, da bo Surveyor 5 izpolnil posta-
vedo pa vsi, da sedaj plačujejo kazen za grehe v bivši javni upravi'in gospodarstvu. Seveda ^ . tega noče nihče odkrito priznati. | vij eno
nalogo.
bil na uradni sprejem, ki ga je priredil v Varšavi za poljske vodnike. Kardinal je vabilo odklonil. Tudi drugi poljski kardinal, krakovski nadškof Woityla se je izognil De Gaullu, ko je bil ta na obisku v Krakovu in je šel tudi v krakovsko stolnico.
Grška revolucija pustila svoje sledi fudi v NATO
CLEVELAND, O. — NATO diplomatje se niso ravno razveselili zadnje grške revolucije. Nekaj jim je reklo, da bo revolucija delala skrbi tudi njihovi obrambni zvezi. Do pravega spoznanja so pa prišli šele potem, ko so zvedeli za vse podatke o poteku revolucije. Takrat so ugotovili tole:
Grčija je članica NATO, sicer majhna, vendar pa zelo važna radi zmeljepisnega položaja. Ne meji samo na tri komunistične države, zapira tudi pot ruskim oboroženim silam skozi Egejsko morje. Ako bi se na primer spoprijele sile NATO in sile Varšavskega pakta, bi bila Grčija prvi dan sredi vojne vihre. Zato se mora za ta slučaj pripraviti, ne samo zase, ampak tudi kot članica NATO.
Ni nobenega dvoma, da se na tak spopad pripravljajo vsaj na papirju tudi članice rdečega Varšavskega pakta. Bodo že preje organizirale, recimo, komuniste in njihove
sopotnike v Grčiji in jim dale navodila, kako naj sabotirajo grško narodno obrambo. Grški generalštab pa mora imeti načrt, kako bi tako komunistično akcijo zatrl že v kali.
Ta ideja je rodila že pred skoraj 10 leti v grškem vojnem ministrstvu načrt znan pod imenom Prometej. Načrt predvideva, da bi grški varnostni organi že prvi dan vojne ali pa še preje pozaprli vse grške komunistične voditelje in njihove sopotnike ter varuhe v grškem levičarskem svetu. Grška tajni policija si tega ni dala dvakrat reči. Je hitro napravila spiske, koga bi bilo treba spraviti pod ključ.
Vse to je grška narodna obramba delala na svojo roko, uradi NATO so bili o tem samo informirani, več se pa za zadevo niso brigali kot tudi ne grška vlada. Ni jim tudi prišlo na misel, da bi tak spisek mogel koristiti tudi, recimo, organizatorjem grškim revolucij. In ravno to se je letos
zgodilo.
Letošnji zarotniški generali in polkovniki so gledali, da so dobili v pravem času spiske vseh grških levičarjev v svoje roke. Potem so napravili načrt, kako jih bodo polovili že prve ure nameravanega upora. Določili so tudi svoje varnostne organe, ki naj ta posel izvršijo. Ko je prišla ura upora, so zarotniki kar po načrtu polovili v nekaj urah nad 6,000 grških levičarjev in jih začeli odvažati na zapuščene otoke. To je tudi razlog, zakaj se zarotnikom ni nihče upiral razen par kralju zvestih oficirjev in politikov.
Ko so v NATO zvedeli za vse podatke, jim je postalo vroče. Vedeli so na eni strani, da je v slučaju vojne s komunisti res treba onemogočiti vsako komunistično akcijo na domačih tleh, toda niso računali s tem, da take priprave lahko koristijo tudi tistim, ki pripravljajo domače revolucije. To je pa lahko za NATO
usodno.
Ni bilo usodno za NATO, ker je grška revolucija spravila na oblast desničarske diktatorje, ki so na komuniste še bolj hudi kot NATO. Čisto drugačen bi bil pa položaj, ako bi se zarota rodila v levičarskih strujah posameznih držav NATO, na primer v Italiji ali Franciji, kjer so močne komunistične sile organizirane v solidne politične stranke. V takih slučajih bi novi revolucij onarni režimi gotovo ne zapirali levičarjev, lahko bi se pa hudo znašali nad svojimi nasprotniki z desne.
O vsem tem se sedaj pogovarjajo med seboj na tihem članice NATO. Prva njihova skrb je v tem, da naj spiski, ki naj koristijo NATO v posameznih državah, ne pridejo v roke nobenim zarotnikom, ne z leve, ne z desne. Ideja je lepa, upanje pa še bolj, le praktična pot do cilja je zelo komplicirana, zato problem ne bo tako hitro rešen.
Nemčijo in pravice Poljakov do predelov, ki so do druge svetovne vojne pripadali Nemčiji, so naletele na oster odpor pri nemških beguncih iz teh predelov v Zahodni Nemčiji. Nemško časopisje De Gaullove izjave zavrača in jih spodbija, pa istočasno poudarja, da poijsko-nem-ška meja ni dokončna, dokler ne bo priznana z mirovno pogodbo. Na tako stališče se je postavil tudi uradni zastopnik vlade v Bonnu.
ločbe nove ustave o prehodu oblasti od državnega poglavarja na njegovega naslednika. Šah ima namreč samo enega sina, ki je pa star šele šest let. Ako bi sedanji šah umrl ali postal nezmožen za vladanje, prevzame avtomatično vse vladarske dolžnosti njegova žena 28-letna Farah in jih obdrži do dneva, ko bo prestolonaslednik star 20 let. Zgubi jih pa že preje, ako se ponovno poroči.
Farah ima ob svoji strani re-gentski svet 8 članov, 4 imenuje šah, ostali so pa ministrski predsednik, predsednik najvišjega sodišča, predsednik poslanske zbornice in predsednik senata. Ako bi Farah ne bila več regen-tinja, izbereta novega regenta oba doma, ki pa ne sme biti član
V Milwaukeeju se boj okoli civilnih pravic nadaljuje
MILWAUKEE, Wis. — Skozi 14 dni prirejajo vsak večer črnci {prejšnje dinastije Quajer! Člani pod vodstvom rev. Groppija in1 za prvi regentski svet so seveda Dicka Gregoryja pohode v sre-j vsi vdani monarhisti, dino mesta ali pa v čisto beli | Sah je tako ustvaril možnost, južni del mesta v podporo 'svoji da se da kronati, kar bo sloves-zahtevi po uzakonitvi pravice no storil 26. oktobra v Tehe-črncev do nakupa hiš in najema ranu.
stanovanj v belih mestnih pre- |	-----o----
delih. Pretekli petek so vprizo- Britanska atomska oborili “sedeči” Štrajk V župano- cborožena sila zastarela vem uradu m uničili tam vse LONDON, Vel. Brit. — Vlada pohištvo, predno jih je policija Velike Britanije je nagnala ven.	1
V soboto in nedeljo jih je večja skupina, zbrana tudi iz drugih mest, korakala v južni del mesta pod varstvom policije, ki je razganjala bele protidemonst-rante s solzivnimi bombami. Močna skupina teh se je pripravljala na pohod v črnski predel mesta, pa jo je policija razgnala.
Kanadski konservativni vodja za sodelovanje z ZDA
TORONTO, Ont. Konservativna stranka je preteklo soboto izvolila novega načelnika v osebi Roberta L. Stanfielda, predsednika pokrajinske vlade Nove Scotie. Po izvolitvi je Stanfield izjavil, da mora Kanada v mednarodni politiki hoditi sicer samostojno pot, toda v tesni zvezi in stalnih stikih s svojimi prijatelji in zavezniki.
Robert L. Stanfield je nasledil Johna Diefenbakerja, ki se je kljub 71 letom ponovno pognal, da bi ostal na čelu stranke. Novi strankin načelnik je star 53 let.
odločena ohraniti štiri atomske podmornice, oborožene s Polaris raketami, ne bo pa nabavljala novega, modernega atomskega orožja, bo preje vse skupaj poslala v staro šaro.
Neki član vlade je priznal, da sedanja atomska oborožena sila Velike Britanije v čisto vojaškem pomenu ni za rabo, je že davno zastarela. Gre za atomske bombnike “V”, tudi atomske podmornice s Polaris raketami, katerih dve sta še v gradnji, nimajo najmodernejše atomske oborožitve. Atomsko orožje je postalo za Veliko Britanijo enostavno predrago.
Lov na glave v Kini?
HONG KONG. — Sem prihajajo vesti, da so vodniki Kitajske komunistične partije v želji, da dobe znova oblast nad partijo in deželo, razpisali nagrade za glave vodnikov rdeče garde, ki povzročajo izgrede in upore.
Neki kmet je postal baje bogat, ker je pobil 17 takih vodnikov študentovske rdeče garde.
Gl 17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 174 Tuesday, Sept. 12, 1967
Po arabski konferenci v Kartumu
Zadnji sestanek vodilnih arabskih državnikov v Kartumu je moral res biti na zelo visokem vrhu. Kar pet arabskih državnikov ni moglo splezati nanj, med njimi dva kralja, maroški in libijski. Zato se sestanka ni hotel udeležiti tudi zmerni tunizijski predsednik Burgiba. Dva velika levičarja, zastopnika Alžirja in Sirije, sta pa sestanek bojkotirala, ker sta vedela že naprej, da sestanek ne bo potekal po njihovih željah.
In res se je zgodilo, da je bilo na sestanku govorjenih veliko besedi, napravljeno pa malo sklepov. Še najvažnejši med njimi bi bil tisti, ki govori, da bi morale bogate arabske države (Savdska Arabska, Kuvajt in Libija) podpirati Egipt, Jordan in Sirijo. Ravno te države pa niso pokazale nobenega navdušenja za to resolucijo. Kot nešteto drugih bo rudi ta resolucija kmalu šla v pozabo. Drugi važni sklep je bil poudarek na stališču, da je treba odnose do Izraela gledati s političnega stališča. To se pravi grmenja z orožjem, ki ga ni nikjer, je konec; ni pa s tem rečeno, da ne bodo Arabci še naprej žugali Izraelu z novo vojno. Taka žuganja bodo pa kvečjemu zadovoljila arabsko domišljavost, za vse druge ne bodo pomenila ničesar.
Sestanek je bil torej precej jalov v sklepih, pa vendar je pustil pot odprto za stvarno postopanje, ki zahteva naj-prvo novo presojo odnosov med Izraelom in Arabci.
Spor med Arabci in Izraelom ima globoke korenine, ki se ne bodo dale hitro odkopati. Sega nazaj v prvo svetovno vojno, ko je Balfourjeva deklaracija zahodnih zaveznikov obljubila Judom obnovo njihove domačije in države, seveda na stroške arabskega sveta. Arabci so takrat dobili hud udarec, ki ga niso zaslužili, zato je Balfourjeva deklaracija z moralnega stališča neupravičena. Ne moreš deliti tuje zemlje brez pristanka lastnika. Takratna mednarodna politika se pa za tako stališče ni menila in od takrat izvirajo današnje težave v arabskem svetu. Na drugi strani so pa Judje gledali samo na svoj političen cilj in se niso zmenili za arabsko stališče in to jih danes tepe.
Boj med Izraelom in Arabci ni torej političen v navadnem smislu te besede, kot na primer boj za zemljo, za oblast, za ideologijo, itd. V boj sta prišla dva narodna ponosa, ki sta oba globoko zakoreninjena v narodni duši, arabski in izraelski, in se opira vsak med njima na svojo moralo. Arabci trdijo, da se jim godi krivica, ker jim je bila ugrabljena njihova zemlja, Judje pa pravijo, da je novi Izrael le del zadoščenja, ki ga zaslužijo za stoletja trpljenja in preganjanja po vsem svetu.
Ravno ta okoliščina pa ne daje nobene podlage za pogajanja o miru. Narodni ponos ne pozna kompromisov, posebno takrat, kadar se čuti užaljenega. Zato je prazna misel, da je mogoče že sedaj misliti na mirovna pogajanja med obema sovražnikoma, saj jima manjkajo osnovni elementi medsebojnega zaupanja. Brez tega so mirovna pogajanja le pesek v oči stvarnosti.
Res se trudijo danes različni posredniki, da bi ustvarili vsaj premirje, toda zidajo na pesek, posebno takrat, kadar so tako nerodni, kot na primer Tito. Čim boljhi rad poudaril svojo vlogo, tem bolj se odmika od realnosti. Ravno takrat, ko njegovi diplomatje prenašajo njegova pisma po svetu, je izraelska vlada, ki je danes odločilen faktor iskanju poti do miru, odbila jugoslovansko vmešavanje na precej brezobziren način. Kako naj Tito posreduje med Izraelom in Arabci, ako je z izraelsko vlado na svojo lastno pobudo prekinil diplomatske stike.
Angleška diplomacija si je izbrala drugo pot za posredovanje. Pravi, da trenutno ni mogoče misliti ne na premirje ne na mir in da je treba reševati posamezne sporne točke posamič, kakor pač nanesejo prilike, danes eno, pozneje drugo. In takih spornih točk je na ducate. Morda je najvažnejše med njimi vprašanje beguncev. Dokler se to vprašanje ne reši, bodo demagogi med Arabci imeli zmeraj nad milijon rojakov, ki bodo hitro padli pod njihov vpliv. To pomeni, da v Egiptu ne more zavladati razpoloženje za mir. da stoji Jordan pred stalno krizo, ki lahko vsak trenutek odpihne dinastijo in bodo v Siriji ostale domače revolucije na tekočem traku.
Drugo tako vprašanje je morski promet v sueškem kanalu in skozi Tiransko ožino. Od sedanjega stanja imajo škodo vsi, Izrael, Arabci in mednarodna trgovina. Dalje; Egipt in Jordan, pa tudi nekaj malega Sirija, potrebujejo kapital, da zacelijo rane zadnje vojne. Ne bodo se ga branili in bodo pripravljeni, da ga plačajo s političnimi koncesijami, ako jih kdo ne bo hujskal proti taki taktiki. In takih vprašanj je še na kupe.
Ta taktika se pa more obnesti le takrat, ako mednarodna politika ne išče v arabskem svetu preveč problemov in j jim ne pridaja videza senzacionalnosti. Če se hočejo Arabci [
in Izraelci razburjati, naj sami najdejo povod za tako zabavo. Svet naj jih pa pusti pri miru!
To se da doseči le takrat, ako se Amerika in Rusija sporazumeta na skupno smer v svoji politiki do arabskega sveta. Moskva in Washington imata lahko vsak svojo politiko do Izraela in Arabcev, samo smer politike mora biti ista.
Mir med Izraelom in Arabci je torej treba ustvarjati “po komadu”. Tako misli London. Realno gledanje na arabsko krizo mu daje prav.
1 BESEDA IZ NARODA |
Zakaj se je Zveza slovenskih duhovnikov odločila
Nashwauk, Minn. — Dragi gospod urednik!
V “Kanadski Domovini” (29. avgusta) se oglaša Vaš kanadski poročevalec s člankom, ki se tiče Zveze slovenskih duhovnikov v Kanadi in Ameriki in njenega stališča do Slovenika. Vesel sem bil tega članka, ker v njem vidim pozitivno stališče, ki ga zavzema Vaš poročevalec. Nisem bral njegovih prejšnjih dopisov o tej stvari; čule pa so se vesti, da je bilo n j ego vo^ stališče skeptično. Kdo bi mu mogel zameriti spričo vsega, kar smo Slovenci zadnja desetletja doživeli! Njegova želja, naj bi naša Zveza podala razloge, ki so jo nagibali k njenemu prejšnjemu o-prenemu stališču, in razloge, ki so bili odločilni, da smo se končno zavzeli, da zadevo Slovenika podpremo, je popolnoma upravičena. Rad podam vsaj nekatere razloge za naše stališče, ki naj pomagajo k razjasnitvi pojmov in informirajo našo slovensko katoliško javnost v Ame-. riki in Kanadi. Tudi upam, da bodo vsi naši ljudje, ki so še ohranili slovensko in katoliško zavest, idejo podprli in pomagali, da se zamisel uresniči.
Potreba Slovenika:	Dvomili
smo resno najprej ali je tak zavod v Rimu res potreben. Potem — ali se ne bi dala v ta namen porabiti hiša na Via dei Colli 8, ki jo Slovenci že imamo. — Razlogi za potrebo Zavoda, ki so bili prepričevalni: Potrebujemo v Rimu ustanovo, kjer se bodo naši mladi duhovniki po posvečenju usposabljali za izobrazbo duhovniškega naraščaja doma. Domača fakulteta jim te široke strokovne izobrazbe ne more nuditi. Od njihove znanstvene kvalifikacije, ki bo v vsakem oziru odgovarjala sodobnim potrebam, zavisi v veliki meri znanstvena stopnja teološke fakultete v Ljubljani. S svojim bivanjem v Rimu bodo prihajali v stik z duhovniki in znanstveniki drugih narodov in s tem uspostavljali zveze, ki so v ideološkem in znanstvenem pogledu neprecenljive. — Katoliški Slovenci bomo s tem zavodom kot enakopravni vrstniki stopili ob druge katoliške narode, ki so si po vojni zgradili svoje ustanove v Rimu: Litvanci, Poljaki, Madžari. Denar za te je prišel iz njihovih emigrantskih vrst. Ta naš Zavod naj bi res bil središče vseh naših ljudi, ki so raztreseni po svetu; tu se bo naš človek, pa naj pride odkoderkoli, res počutil doma, ko bo obiskal Rim.
Vprašanje hiše na Via dei Colli: Hiša je last Slovenskega socialnega odbora, ki jo uporablja za svoje namene. Popravilo hiše in nje predelava bi stala velike vsote, in tudi potem ne bi ustrezala potrebam zavoda.
Lastništvo: Ko je zamisel Slovenika prišla v javnost, nas je vse zaskrbelo, kako bo zadeva lastništva urejena, da bo Zavod res lahko nemoteno služil namenom, za katere bi bil zgrajen, tudi v bodočnosti. Končno je bilo tudi to vprašanje rešeno v naše zadovoljstvo: Statut Slovenika je odobril Vatikan. Po njem Vatikan nastavlja rektorja Zavoda v sporazumu s slovenskimi ordinariji. Slovenski zavod je dobil od rimske občine priznanje kot samostojno juri-dično telo, da lahko pravno razpolaga s svojo lastnino. V slučaju, da bi Zavod prenehal, vsa lastnina pripade Vatikanu, ki jo
bo uporabljal za vzgojo slovenskih duhovnikov.
Izvedba načrta: Veliko je bilo pomislekov, če je načrt realno zamišljen in izvedljiv. Ali bodo ljudje, ki so ga zamislili, res imeli dovolj energije, spretnosti in praktičnosti. Po poročilih, ki smo jih dobili, vidimo, da je načrt v rokah ljudi, ki so do zdaj pokazali dovolj spretnosti in previdnosti, da jim lahko zaupamo. Prorektor zavoda je msgr. M. Jezernik, ki je istočasno pod-ravnatelj Zavoda za širjenje vere. Spiritual v Zavodu je znani jezuit Karel Truhlar, profesor na Gregorij ani. Ostali člani so razni slovenski duhovniki, ki zavzemajo različne položaje pri Vatikanu, in tudi lajiki, ki so strokovnjaki na gospodarskem polju. Vatikan je imenoval člane Ekonomskega in Disciplinskega sveta. — Naj omenim, da Slovenski zavod v Rimu že obstoja nekaj let, da je v njem število slovenskih duhovnikov, ki nadaljujejo svoje študije; ker še nimamo lastne hiše, so naši gojenci gostje pri šolskih bratih.
Dosedanji uspehi: Zdi se, da je pri celotni akciji božji blagoslov očividen: Nihče ni pričakoval, da bo odziv med našimi ljudmi po vsem svetu tako navdušen, in da bodo naši ljudje začeli s svojimi prispevki takoj, ko so izvedeli za načrt. Bali smo se, da je mnoge izmed nas res že zajel duh sebičnega materializma in da ne bomo imeli smisla za ustanovo te vrste. Toda do zdaj je že bilo zbranih okrog 70,000 dolarjev, kar je bilo dovolj, da je zemljišče že kupljeno in plačano. Ogledali so ga naši škofje in tudi nekateri drugi duhovniki. — Darovi prihajajo z vseh kontinentov, kjer naši ljudje žive; saj so morda skromni, pa vendar so izraz pravega duha in ljubezni do te naše skupne zadeve.
Zamisel stavbe: Bali smo se, da bo načrt predrag in ne bo izvedljiv. Ko smo dobili njegov opis, vidimo, da je praktičen, da je v okviru naših možnosti: V Zavodu naj bi bilo okrog 15 sob za duhovnike, ki bi tam študirali, 4 do 5 malih dvosobnih stanovanj za vodstvo in naše škofe, kadar bodo na obisku v Vatikanu. Kakih 10 sob je predvidenih za goste. Tu so mišljeni naši lajiki in duhovniki, ki bodo na obisku v Rimu. Tu naj bi res našli košček doma za čas njihovega bivanja v Rimu. Skromen dohodek od teh naj bi pomagal k vzdrževanju ustanove. Poleg tega je predvidena obednica in kapela ter ostale pritikline. Po mnenju strokovnjakov bi se taka stavba zgradila za 120 milijonov lir, kar znese okrog 200,000 dolarjev. Iz teh številk je razvidno, da ne zidamo gradov v oblake.
Nadškofov obisk je razjasnil veliko pojmov in nam dal globlji vpogled v potrebo Zavoda in izvedbo načrta. Končno je letos prišlo pismo vseh treh slovenskih škofov, v katerem apelirajo na vse katoliške Slovence v emigraciji: “... Dragi rojaki! Pomagajte nam postaviti ta dom, ki naj bo na eni strani simbol naše vernosti in požrtvovalnosti ter zahvala za dar svete vere, na drugi strani zaupanja, da bomo vero tudi v bodoče ohranili...” Če je ta poziv naših ordinarijev poslan vsem katoliškim Slovencem v emigraciji, slovenski du-dovniki sami ne moremo ostati
ob strani; saj gre končno za našo ustanovo.
Msgr. Baznik, kije častni predsednik Zveze slovenskih duhovnikov, je bil poverjen od vseh treh slovenskih škofov, da organizira in vodi vso akcijo za Slo-venik v Ameriki. Naša Zveza čuti dožnost, da mu pri akciji z vso silo pomaga in akcijo moralno, organizatorno in finančno podpre.
Upam, gospod urednik, da bodo gornja pojasnila zadovoljila Vašega kanadskega poročevalca in služila vsem našim ljudem v pojasnilo, zakaj smo se slovenski duhovniki zavzeli za Slovenski. zavod v Rimu. Upam, da bomo obdržali nadstrankarski in nadskupinski značaj te akcije. Vsak katoliški Slovenec, ki mu je zadeva vere in Cerkve doma in v tujini pri srcu, je povabljen, naj pri načrtu po svojih močeh pomaga. Leto 1970 je določeno kot naš cilj, ko bo ta naš slovenski spomenik v Rimu že stal. Saj ne bo velik, ne bo se mogel meriti z mogočnimi stavbami drugih narodov. Bo pa naš, zgrajen z žulji in žrtvami našega človeka, ki mu niti materialistično okolje niti mrzla tujina ni iztrgala iz srca smisla za naše skupne zadeve.
J. Dolsina
predsednik Zveze SDAK
------o------
Klub slov. upokojencev na Holmes vabi na sejo
Cleveland, O. — Poletna doba gre naglo h kraju. Na zadnji mesečni seji je bilo predlagano, naj bi priredili izlet na SNPJ počitniške in razvedrilne prostore v Pennsylvaniji, kot so to storili upokojenci iz Newburga. Ker ni bilo zadosti članov navzočih na seji, je bilo sklenjeno, da se razprava o tem predlogu prestavi na prihodnjo sejo v sredo, 13. septembra.
Pridite torej jutri na sejo in se priglasite za izlet) saj čas za kaj takega je sedaj posebno primeren. Vreme je lepo, vožnja pa prijetna, ker ni več vročine.
Po seji bo na razpolago okrepčilo, praznovali bomo rojstne dneve članov in članic ter se tudi drugače malo pozabavali. Vsi prisrčno vabljeni!
Na svidenje na seji v sredo, 13. septembra, ob dveh popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue!
Anna Kožel
?ISM0Z"0f0KA
Aberdare, Vel. Brit. — Naj po dolgem molku zopet napišem pismo z “Otoka.” Kar precej se je nabralo in ker sem pismo pisal v raznih presledkih po dnevnem delu in v poletni vročini, saj smo še vedno v avgustu, ko to pišem, morda vrstice ne bodo tako zbrane in tako gladko tekle, kot bi bilo želeti. Morda si boste mislili, da sem kot klepetava ženica, ki začne kramljati, pa nehati ne zna.
♦ *
Najprej o naših pokojnih. V marcu sta umrla gospa Ana Bošnjak v starosti 62 let. Rak ji je razjedel pljuča in tako je odšla v prerani grob. Pokojna je živela s svojim možem v Derby ju in je tudi tam pokopana.
V	Whitwellu pri Hitchinu je umrl na posledicah srčne kapi 68-letni Ciril Beltram iz Bukovice. Tu zapušča ženo, katera je pred devetimi leti prišla za njim iz Slovenije.
V	Burnleyu Lancashire je v soboto 22. julija v bolnici umrl 50-letni Franc Lampret, doma iz Šmartnega na Pohorju. Z družino je več let prebival tu. Pred sedmimi leti, ravno na Veliko soboto zvečer, ko se je z motornim kolesom vračal domov, je postal žrtev prometne nesreče. Neki neprevidni šofer se je s svojim avtom zaletel vanj in mu zdrobil desno koleno. Čeprav je po nesreči kar dobro okreval, ni bil nikoli več popolnoma zdrav. Sedaj ga je smrt rešila
vseh muk zemeljskega trpljenja. Pokojni Franc zapušča ženo in štiri na pol dorasle otroke.
Vsem naših pokojnim naj bo lahka tuja zemlja, naj v miru počivajo, dokler se vsi ne snidemo pri Bogu. Njihovim družinam in svojcem pa naše iskreno sožalje.
* ❖
Za pokojnimi naj se spomnim naših bolnikov. Več tukajšnjih rojakov išče pomoči in zdravja po raznih bolnicah in so hvala Bogu že na poti okrevanja. Res je, da počasi prihajamo v leta in da veliko bolj čutimo posledice vojnih strahot in razmer med vojno in po njej. Drugače smo pa še kar trdni in zdravi, posebno tu rojeni mlajši rod je krepak. Bog daj, da bi bilo temu rodu prihranjeno trpljenje njegovih staršev.
* ❖
Kljub oddaljenosti in razkropljenosti je med nami kar dosti družabnega gibanja. Na letošnjo binkoštno nedeljo, 13. maja, smo se v Bedfordu spomnili treh velikih dogodkov:	1900-letnice
smrti cerkvenih prvakov sv. Petra in Pavla, 1200-letnice pokristjanjenja Slovenčev in 1100-letnice delovanja slovanskih a-postolov sv. Cirila in Metoda.
Ob desetih dopoldne je bila v cerkvi sv. Jožefa slovesna sv. maša, katero je opravil msgr. Ignacij Kunstelj ob asistenci poljskega in češkega duhovnika. Pri orglah na koru je bil Hrvat č. g. dr. Grgič, ob oltarju na častnem mestu pa je sedel pravoslavni duhovnik-župnik č. g. Babič, torej vsi zastopniki slovanskih narodov. Udeležba pri sv. maši je bila kar zadovoljiva in veliko rojakov je prejelo sv. obhajilo. Ob petih popoldne je bila v dvorani sv. Martina slavnostna akademija z vprizoritvijo “Karantanski krst,” katero je izvajalo slov. kuklturno društvo v Bedfordu. Igra je bila dobro podana, odlična je bila izdelava kostimov iz časov pred 1200 Jeti. To je izdelal rojak g. Janez Kovšca. Če bi bili imeli še prave domače kulise, bi bila ta zahtevna predstava še boljše uspela. V tujih prostorih pa kulturni delavci naletijo na vse mogoče težave. Vsekakor želim tudi na tem mestu čestitati vsem požrtvovalnim igralcem, posebno o-nim, ki so tu rojeni.
Pred popoldansko akademijo je bilo v isti dvorani kosilo za udeležence, nato pa seja sveta tamkajšnje slovenske župnije, katera je trajala nad dve uri. Izgleda, da se svet dobro zaveda svojih bodočih nalog. Akademiji je sledila zabava in ob žlahtni kapljici in odličnem prigrizku tudi dobre volje ni manjkalo. Nekaj besed so spregovorili predsednik društva g. Franc Rožman, msgr. Hulm, župnik pri Sv. Jožefu in g. msgr. Kunstelj. Ta je imel tudi med akademijo globok govor o pomenu proslavljenih obletnic. Udeležba je bila ogromna, proslave se je udeležilo tudi veliko število Srbov.
V Liverpoolu je bila isti dan slovesno otvorjena in posvečena mogočna nova katoliška katedrala Kristusa Kralja. Zamislili sc si jo že leta 1853, pred več kot sto leti. Začeli so zbirati denar, nakar je prva svetovna vojna prekinila delo. Leta 1933 so začeli z gradnjo spodnjih prostorov, s kripto, nakar je druga svetovna vojna zopet prekinila delo. Pred šestimi leti se je kardinal Heenan z vso energijo lotil nadaljnjega dela, nato pa je bil premeščen v London. Delo gradnje je nato nadaljeval in končal njegov naslednik nadškof Beck. Celokupni stroški znašajo nad štiri milijone funtov, čeprav celoten načrt še ni popolnoma izveden. To čaka bodoče redove. Ker je katedrala grajena večinoma iz cementa, ji arhitekti zaradi vremenskih ne-prilik pripisujejo največ 60 let zdravega življenja. Nato bo potrebna temeljite obnove. Če pomislimo, da kupola sv. Petra v
Rimu stoji že nad 300 let in ne kaže nobenih poškodb- ali razpadanj, je to žalostno dejstvo. Seveda je v Rimu milejše podnebje in drugi material. Vsa moderna arhitektura v tem pogledu še ni dosegla velikega Michelangela in druge umetnike. Je pa tudi res, če bi se danes tako trdno gradilo, bi zaradi visokih cen materiala prišlo vse na “boben” in je pač treba poiskati cenejše vire.
Stavba ima obliko šotora in izgleda od daleč kakor kak plinski stolp. Za današnje razmere malo nerazumljiv slog, morda ga bodo bodoči rodovi lažje razumeli. Notranjščina katedrale je zelo lepa in sprejme vase 5 do 6 tisoč vernikov, kot naše cerkve v Stični, Sv. Jožef v Ljubljani in Matere Milosti v Mariboru. Načrt za katedralo je izdelal arhitekt Friderik Gibberd. Nekateri so godrnjali in se čudili, čemu vsa ta potrata, mar naj bi se razdal denar ubogim. Na te pripombe je kardinal Heenen krepko odgovoril: “Ves ta denar so predvsem darovi ubogih. Današnji čas gradi razkošne dvorane, plesišča, razne športne prostore, zabavišča. Zakaj ne bi zgradili tudi Bogu primerno bivališče?”
Na slavnostni otvoritvi katedrale se je kljub slabemu vremenu zbralo nad 30,000 ljudi, ki so zunaj potrpežljivo spremljali posvetilne obrede in sv. mašo. V cerkvi je bilo samo 2000 ljudi s posebnimi vstopnimi dovoljenji. Navzoč je bil predsednik vlade s soprogo, šef opozicije in predsednik Irske, g. Jack Lunch. Dvor je zastopal knez North-folkski. Pričakovali so, da bo tej slavnosti prisostvoval tudi Sv. Oče iz Rima, kateri pa je zaradi prezaposlenosti pooblastil zastopnika kardinala Heenana. Navzočih je bilo 80 škofov in prelatov iz vseh delov sveta. Povabljen je bil tudi primas hrvat-ski kardinal Šeper iz Zagreba, kateri se pa slavnosti ni udeležil. Vse slavnosti sta prenašala televizija in radio. V katedrah sami so se vršile ves teden razne pobožnosti, od treh do petih popoldne pa je bila cerkev odprta za ogled. Dne 25. maja je bila vprizorjena plesna drama “The Drama of the Mass.” Igralci, plesalci so bili iz vseh delov sveta, in kakor poroča katoliški “The Universe”, sta bila dva celo iz Jugoslavije. Ta moderna prireditev je imela zelo lep u-speh. Če bi bil prireditvi lahko prisostvoval naš pokojni vladika Rožman, bi gotovo upravičeno trdil: Cerkev naj bo hiša božja in ne gledališče. Ni mi znano, če. je bil kdo od rojakov navzoč pN tej slovesnosti, ker tam okrog Liverpoola ni dosti naših ljudi.
Istočasno so bile v Fatimi na Portugalskem velike romarske pobožnosti, katerim je prisostvoval sam Sv. Oče iz Rima. Na tej slovesnosti je bil naš rojak iz Newporta g. France Bonča, rodom iz Črnega vrha nad Idrijo. France pravi, da je bila ta slovesnost kljub slabemu vremenu nekaj izredno lepega. Da bi ta velika spokornost in pobožnost potolažila božjo jezo, katero iz' živa današnji moderni svet in da bi odvrnila šibo božjo.
(Dalje sledi.)
------o-----
DOPISNIKI, POZQB!
Kljub ponovnim opozoril«10 in prošnjam, naj vsakdo sv«) dopis ali sporočilo, kakršne kol' vrste za objavo podpiše s svoji*0 polnim imenom in naslovom* smo prejeli v »adnjem času z("’ pet vrsto dopisov in obvesti brez vsakega podpisa ali s tu' jim izmišljenim imenom. OP°' zarjamo vse, da gredo vsa taka obvestila in dopisi naravnost v koš, ker ne moremo prevzeti odgovornosti za njihovo vse bi' no!
------o——
Vodna energija
OTTAWA, Can. — Okoli 9Sc/o vse električne energije v Kanadi daje vodna sila.
SMEEI3KX DUMOVJiNA
HANADSMd DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
B. Q0iob:
Pozdrav Kanadi
v čast si štejem, da morem ^draviti tudi našo novo domo-0 in to ob zori njenega dru-e§a stoletja. Če kdaj, je letos, .e Sedaj na mestu, da vsi Kanad-rečemo besedo, ker zgleda, c J® borba med Kanadčani fran-^ega in anglosaksonskega iz-, ^ začela prestopati bregove,
j,° bi ta borba hotela uiti
k rok.
rj^a in leta že. slišimo govo-■ 1v° dveh kulturah in o dvo-lcriosti; poslušamo razne de-lcije o teh problemih, pa je ac|eva
do
^ed
kar naenkrat prikipela viška: govori in obtoževanja
j	naj višjimi predstavniki ob-
Puščajo nas Kanadčane za-. ePaščene, ko vidimo, kako se
prav za prav še ni dolgo, ko je bil med nami. Z odprtimi usti, z očmi in ušesi smo ga poslušali, ko je kot oče učil s prižnice. Oblegali smo spovednico, v kateri je presedel ure in ure. Na duhovnih vajah nas je vzgajal in vodil. In danes, da ga ni več živega med nami? Da, tako pove knjiga, ki jo je spisal prvi slovenski župnik v Kanadi dr. Jakob Kolarič C. M. in jo je izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. Knjiga s kazalom obsega 381 strani z mnogimi slikami. Najboljši papir, krasna rdeča vezava z zlatimi črkami. Že vsa oprema knjige je vredna velike osebnosti, ki jo opisuje. Je pa to šele prvi del, ki opisuje dobo od 9. marca 1883, ko je bil Gregorij Rožman rojen, pa do
J3 Vsa dobra volja — skozi leta meseca julija 1930, ko je bil ze efvana __ razletela na k0SCe.' eno leto pomožni ljubljanski .kreno upamo, da bo iz iz- škof s pravico nasledstva. Toliko
ljudstva različnih rasnih r°v z enakimi obveznostmi
kav .
s^,Seilj preteklosti nastal kanad-se državni narod, ki ga bodo st^avljala mnoga različna ljud-
kvor
,	*■ « y
Vsi 2 enakimi pravicami. Mi Ije VeiT10’ (la v praktičnem živ-nismo deležni vseh teh jp V^c> četudi so nam po ustavi 2a.Wih zagotovljene, toda s j 0iaim J. F. Kennedyjem iz-^ janao; “Ne sprašuj, kaj more j^fiovina narediti zate, vprašaj,
1 fiioreš ti narediti zanjo.” rg 'herikanci slovenskega izvolil S° ^ sk°zi dobo preizkušnje Se,So Se odlično odlikovali z o-kot sta senator ZD pj... J. Lausche in sodnik A. ^Hatel iz Clevelanda. Mi smo Ven°Sni’ da smo Kanadčani slo-k0 ske§a izvora; pod tem vidi-p Uioramo pregledati naš do-je ^°s tej veliki deželi, kajti to dui!a^a ^r^ava- Vsi vidiki naših °vnih, kulturnih, akadem-K*11 §osPoc^arskih uspehov lilo 3 Se osredotočili v eno sa-sijj Iil^Sel: ko opravljamo po na-V^j^ikoljših sposobnostih naše atlje delo, gradimo močno, ^zerto in ponosno Kanado.
j6 z° a ^Vanajst-letna hčerka mi 9 govor dala nasvet: ‘Če V0p S ^^i koristen državljan, dila ^rvankoi ki bo najbolje vo-^°dal e2e^0-’ -'-ri še eno misel je klar a' 1'^e godrnjaj nad davki!’ ^ nima dekletce prav!
kavanacia vedno mlada dr-U0 j ’ Ce jo primerjamo s slav-l'odovS''aro zg°dovino drugih na-
r°dtio	svoi° na'
Uj° -° ^entiteto in tipanje za
Iva*1 končano. Na nas vseh Seg0 Canih je, da težimo za do-Uaj -imaroclrie zrelosti; podlaga 1)0Uio ° na^ osekni značaj; tako dru^b 1)°rnagali doseči zrelo titet0 °iZ laslno kanadsko iden-V 2av’ 0 ko Kanadčan ponosen Ve; velike in bogate drža-hik 2ave sestavljene iz različ-žea6 ementov in skupin, a zdru-Večin enim samim ciljem: za
cele
drž.
slavo božjo, za blaginjo
hosajn* ave ln v korist vsakemu ^ku. g temi mislimi že-°b S|-0p ločiti pozdrave Kanadi kora g, nicl in pozdrave soroja--Hvala enskin-i Kanadčanom. — ^atiadi ?a! pozdravni govor VeUske °b stoletnici na VIII. slo-m dnevu 30. jul. 1967.)
, p° T Rozman”
ko nr-v °ntu se že prodaja tež-krasn0 k°Vano del° v obliki
h°vna n6?116 knjige’ ki i® “du' laa p;rei0 °ka velike osebnosii kujige 0moici časov.” Naslov 1® Škof Rožman.” Saj
'kainoii
»Sonsks plošče
UvSS?SKE IN druge
•E;tarega krala-
.	.Ia izbira na tem
^ktevait ^ tinentu!
e brezplačne kataloge ieziku!
RE00BDS
za danes o tej knjigi; lepi, pravim, ker dr. J. Kolariču beseda tako lepo teče in je znan kot znanstveno skrben raziskovalec. Knjiga stane vezana $5.00. Za naročila po pošti je treba poštnino posebej plačati.
Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave.
Toronto 4, Ont.
Kaj delajo uršulinke na Tajskem
(Nadaljevanje)
Novicijat za mlade Siamke. —
Na severu Sijama (Tajske), v Chiengmai-u imamo tudi veliko šolo z nad 1200 učenkami od o-troškega vrtca do pred-univerze. Tu je najmanj katoličank med našimi učenkami, a tu imamo največ katehumenov in vsako leto več krstov. Tudi uršulinski novicijat za mlade Sijamke je tu. Voditeljica pa je iz Kanade. Saj veste, uršulinke smo internacionalen red in v vsaki naših hiš imamo med 15 redovnicami ali več različnih narodnosti: Chiengmai je šele mlad misijon, šteje le okoli 100 katoliških družin. Mesto se pa hitro dviga, zlasti odkar ima univerzo. Velikodušna Amerika pomaga graditi te krasne visokošolske stavbe. Nekako polovica je dograje-obširnem kampusu ob vznožju gore Doi Suthep. Pa tudi uršulinke smo tu. Ravno nasproti glavnega vhoda smo kupile vzajemno z jezuiti lepo zemljišče in tu gradimo Katoliški akademski dom. Osrednja zgradba že deluje 3 leta. Tu je prostorna kantina, knjižnica, dvorana za prireditve in zabavo, pa tudi cela vrsta sob za posebne ure in posvetovanja. Seveda imamo tudi lično kapelico. Na levi je pbširno poslopje za spalnice akademikov. Trikrat več se jih je priglasilo, kot jih morejo sprejeti. To vodijo jezuiti. Na desni je prostor za spalnice za akademičarke. Ta še čaka, da zasadimo lopate me, uršulinke. Razne ovire so tu, zlasti pomanjkanje redovnic. Zato je treba čakati. Je katera med vami z akademsko izobrazbo, ki bi prišla na pomoč?
Kraljica sveta — najmlajša šola. — Imamo pa še eno šolo, našo naj mlajšo, tu v Bangkoku. Imenuje se Regina Mundi. Tu sem zaenkrat tudi jaz. Imamo vse od otroškega vrtca do pred-univerze. Smo v skrajnem predmestju milijonskega mesta. Vseokrog so novonaseljenci iz Kitajske. Nepismenost je zelo velika med njimi. Vsak dan slišimo o tatvinah in ropih mladoletnikov. Policija ima dosti opravka z njimi. Cele vrste hiš tu okrog še nimajo nobene številke in njih prebivalci niso nikjer vpisani. Vsako soboto, ko ima redna šola prosto, imamo pri nas šolo za te pocestne otroke. Okrog sto jih pride.
silo. Po kosilu so pa igre. To je veselje. Nestalnost je velika, zato pa dobi darilo tisti, ki pride šest zaporednih sobot.
Za napol odrastle imamo tudi večerno šolo. Vzgoja je edino sredstvo, dvigniti socialno in moralno to velikansko maso človeštva okrog nas. Kdor zna pisati in brati, lahko najde delo in z njim zaslužek in vstop v člofveško družbo. Vaši dolarji nam bodo neizmerno prav prišli pri tem delu.
Kameleon v spalnici in kača v kopalnici. — Pa ne smete pozabiti, da je Bangkok v tropični deželi. Ne samo, da okrog nas mrgoli otrok, tudi mrčesa se težko ubranimo. Ali poznate kameleona? Iz družine kuščarjev je. Ko sem prišla danes popoldne v spalnico, je sedel krepak samec, kakih 30 cm dolg, z lepim grebenom na glavi in po hrbtu, na moji postelji. Skušam ga zapoditi, pa je samo odprl gobček, pokazal majhne zobce in se ni ganil. Kar zapazim, da je samica pod posteljo. Tudi ta se ne gane. Očividno sta si izbrala mojo sobico za gnezdo. K sreči sta mi prišli na pomoč dve naši delavki in z metlami smo ju spravili ven. Kameleon je zelo lep. Ce sedi na grmu z rdečim cvetjem ima glavo rdečo, truplo pa zeleno. Če je pa na zemlji, je rjav kot prst. Pred nekaj dnevi sva s sestro opazovali na vrtu samico, ki je ravno zakopavala 4 bela jajčeca v velikosti velikih fižolov. Tu je njene skrbi konec. Sončna toplota jih bo izvalila. Mladi kameleoni, komaj nekaj cm dolgi, si že sami znajo iskati hrano.
Pretekli teden je sosestra zvečer stopila v kopalnico. TC sreči je odprla luč, kajti poijez tal je ležala črna kača. Sestra je brž odhitela po kako gorjačo, a ko se je vrnila, je videla le rep, ki je izginil v luknji v kotu. To so
čari tropičnih dežel.
❖ *
Tajska (Sijam) ima med 32 milijoni prebivalcev le 120,000 katoličanov. V Bangkoku samem jih je 30,000. Imamo 5 škofov in dva nadškofa. Ta dva sta oba Sijamca. Vsi skupaj vneto delamo, da se koncilska obnova u-resniči tudi v tej deželi, ki je še prava trdnjava budizma. Kdaj bo padla na kolena pred Gospodom? Skrivnost božja. Drugi je, ki seje in drugi je, ki žanje, pravi Gospod. Srečni smo, da smemo sejati, čeprav ne vidimo klasja. — Naj lepše pozdrave . . . hvaležna v Gospodu,
Marija Ksaverija Pirc O.S.U.
čilih dobila ime “Dom slovenske mladine.” Lastnik zahteva za hišo in zemljišče $35,000.
Druga nedelja v septembru ima poseben namen. V Torontski nadškofiji bo to nedelja posebne nabirke za papeške dobrodelne namene. V zadnjih časih se vedno bolj sliši, kako velikodušno sv. oče podpira potrebne reveže po vsem svetu, bodisi da so postali potrebni zaradi vojn, revolucij ali zaradi naravnih nesreč.	Por.
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
XXXI
Odhajajo ...
Dne 23. avgusta letos je zapustil svojo družino rojak g. Ciril Gorjup, 64 Mimico Ave., Mimico. Zapustil je ženo Otilijo, roj. Kovačič, in sina Metoda, doma v Sloveniji pa sestro Marijo Žbogar. Pogrebna maša je bila v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Počiva pa na pokopališču, ki nosi lepo ime ‘Gora miru’. Iskreno sožalje sorodnikom!	POT-
Župnijske vesti
Tudi v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo se je začela slovenska šola v soboto, 9. septembra. Začetek je bil s sv. mašo ob 9. dopoldne. Po maši so učenci odšli v veliko dvorano, kjer so jih učitelji razdelili po razredih in jim dali potrebna navodila. Reden pouk pa se bo začel naslednjo soboto, 16. septembra 1967.
V isti župniji bodo tudi imeli denarno nabirko za nakup kosa zemlje, s hišo, kar oboje bo sedanje cerkveno zamljišče zaokrožilo in povečalo • ter dalo župniji novih prostorov, ki so zlasti šolski mladini tako zelo potrebni. Od denarne nabirke bo Poleg abecede, računstva in kr- ( odvisno, ali se bo kupčija hiše ščanskega nauka, dobijo tudi ko- posrečila ali ne. Hiša do po poro-
Ob ponedeljkih je bilo treba skoraj vedno oprati kočijo ali vsaj koleselj, kar je bilo umazano od nedeljskega izleta. Ko sem bil pri tem delu, me je gospodar stalno opozarjal:	Lojze, peri z
vodo, ne s cunjo ali gobo, kar sem pač imel slučajno v rokah. Hotel mi je s tem povedati, naj ne drgnem z blatno krpo, da se ne odrgne lak na kočiji. Mi je vzelo nekaj časa, da sem se domislil, kaj mi hoče povedati. Nekaj časa po smrti gospodinje, moje male tete, je družina še držala skupaj in so se vsako nedeljo skupaj kam ven peljali. Tudi mene so včasih vzeli s seboj. Ker je pa bil ravno tako kot gospodar, tudi kot oče, strašno siten in natančen, se je tudi družina začela kmalu razbežavati.
Vsak je dobil vzrok in je šel na svoje, samo, da se je ognil očetovega nadzorstva. Kako lepo je bilo, ko smo še v začetku skupaj peljali na gospodarjev rojstni dom skupaj z družino. Bili smo prijatelji, čeravno so bili oni razen naj mlajšega Tončka starejši od mene in je bil Ivan že n.a vseučilišču, Vinko pa v zadnjih razredih gimnazije. A-nica je naredila licej, potem se pa kmalu poročila z veletrgovcem Pogačnikom na Dunajski cesti. Ivan je postal arhitekt in umetniški kritik, Vinko pa neki “višji bančni uradnik”. Tonček je pa naredil meščansko, potem pa ostal doma, ker ga je oče namenil za naslednika. Moral je pa v prvo svetovno vojno in je v Tirolah padel. Če smo se peljali na Praprotno polico in Ve-lesovo spomladi, smo vzeli pot skozi Št. Vid, tacenski most in naprej zato, da smo vdihavali tisti zdravi duh smrekovih nasadov, skozi katere smo se vozili tam nekje, kjer je danes veliko ljubljansko letališče (aerodrom). Vsakokrat smo sredi gozda ustavili in se sprehodili po smoli nasičenem zraku.
Nedavno smo šli tako zgodaj od doma, da smo prišli še v Ve-
roma na ajdove duhove, na njih zdravje in prijetnost.
Spominjam se, kako sta mi gospodarjeva dva brata, oni, ki je bil na domu, in oni, ki se je priženil kake deset minut proč od doma, vedno prigovarjala, da, kadar se bom ženil — na kar pa takrat še nisem nič mislil — naj pridem po nevesto v Praprotno polico ali v Velesovo. Tu, da so strašno poštena dekleta, čista in brezmadežna, ki bodo pozneje pridne gospodinje in dobre matere. Jaz prav nič nisem dvomil v to in tisti čas sem bil prepričan, da, če bo kdaj res nastala taka misel in potreba, da bom res tako naredil. Vedno me je pa ob tem govorjenju malo rdečica obletavala — ne vem zakaj ... pa sem jima pritrdil, da bom storil tako. Vendar pa, ko je po daljših letih prišlo do tega, nisem šel tja gori, pač se pa u-stavil nekako na pol pota in tam utrgal rožo, nežno, mehko kot žamet, o kateri sem sanjal, da bo vedno cvetela in izžarevala prijetne duhove kot takrat pred utrganjem, a me je pozneje včasih tudi opraskala s prikritimi trni ... Pa takele špasnosti pustimo za pozneje in ostanimo pri Zormanu.
Kakor sem že zgoraj zapisal, da so se radi očetove sitnosti in stalnega kreganja otroci kmalu razleteli in porazgubili na vse strani, da so bili čim dalje proč od njega. Tako tudi ob nedeljah ni nihče več šel z njim na izlete. Zato je pa večinoma vselej vzel mene s seboj, da sem popazil na konja pred gostilnami ali mu kaj drugega postoril med potjo. Pogovarjala sva se med potjo zelo malo ali nič. Nekoč sva se peljala proti Št. Vidu, nato pa v vasi Trata zavila, na desno, se peljala mimo škofovih zavodov proti Klečam. Nekako sredi poti med Zavodi in Klečami sva srečala rejenega rumenega mačka. Že od daleč sem ga gledal, kako jo je mahal sredi ceste nama nasproti. Mislil sem, da ko se mu bova približala, bo gotovo skočil s ceste v travo. Pa ni. Pač se je pa lepo po predpisih ognil na pravo stran, da smo se srečali, potem jo pa takoj zopet zavil na sredo ceste. Ko je šel mimo naju, se mu je gospodar odkril in ga pozdravil z: “Dober dan, maček!”
To je bilo tudi vse, kar je bilo na tej vožnji zgovorjenega. Ker je bil mož vedno slabe volje, siten in zafrkljiv, se jaz nisem upal načeti nobenega razgovora. Tokrat sva se peljala v gostilno pri Unku v Klečah. Gostilničar Unk je jemal od Zormana vino za svojo gostilno, je pa Zorman takole kake dvakrat na leto obiskal svoje odjemalce in dal za j pijačo. In tu pri Unku sem jaz ! prvič jedel ocvrte piščance (po-
ta čas škofovi zavodi zasukali na drugo plat. Nato pa nisem pomislil, da sem se pripeljal mimo njih od nasprotne strani kot navadno. Ker v Klečah sem takrat bil prvič. Bilo ga je res malo preveč. Še doma na dvorišču so se vsi predmeti malo vrteli okrog mene.
Moj gospodar je navadno vstajal ob štirih zjutraj. Ob pol petih je redno vsak dan odšel k frančiškanom k maši. Ob petih ali pa že preje, so se pri frančiškanih začele maše in on je bil razen nedelj vsak dan pri peti maši. Do tja je imel točno pol ure. Predno je odšel, je pa vedno mene poklical, naj vstanem in grem trgovino pometat. Zanimivo je, da ni hodil po tratoarju, ampak vedno po sredi ceste, pa naj je bilo blato na cesti ali pa prah. Če bi danes to delal, bi ga hitro avto povozil. Jaz sem po nekoliko pretegovanju vstal, vendar se mi je tudi dogodilo, da sem se obrnil in nazaj zaspal do časa, ko se je gospodar vrnil od maše. Joj, takrat je pa bil ogenj v strehi. Kako me je mož ozmerjal in zaničeval, da sem včasih cel dan premišljeval ali res nisem prav nič vreden.
(Dalje sledi)
Razgovori o Cipru so osfaii brez zaključka
Razgovori med predsednikoma vlad Grčija in Turčije preteklo soboto in nedeljo niso privedli do rešitve spora.
ATENE, Gr. — V soboto so se sestali predsednika in zunanja ministra Grčije in Turčije s
lesovo k maši, potem pa nazaj _ na gospodarjev rojstni dom h hane piake)- Gf°sPodar ml ie e kosilu, ki je bilo prilično vedno j jak Konja priveži in odeni, po enako. To je: juha od presušene svinjine, nekaj malega tega me-
tem pa pridi notri. Nič rad nisem takrat hodil v gostilno (sešel rad, pa v Kanadi
sa, pa vrhana skleda štrukljev j daj bi pa šel rad, pa ali knedeljnov, kakor so jim že n°kene ni-), vendai sem ga ubo rekli, poleg njih pa posoda z 8al	za njim-
neko sladko omako, v katero
CLEVELAND, O, Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUHATiQ Tool Os.
S784 E. 78 St SH-178S
A Subsidiary oi
PNEUMO-DYNAMICS
€orp,
MACHINISTS
TO WORK ON A ERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR3TEL
Contouring and profiling Madiine®
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
mmt LATHES
smo vsi pomakali tiste knedelj-
Po pozdravu in kratkem razgovoru je naročil zase in zame ne-cmoke, ko smo jih jedli. Ni piščance. Ker so bili takrat pi-bilo slabo to. Meni se je kar do- | ščanci redka prikazen na mizi, bro zdelo tisto posladkanje, le sploh nisem vedel, kaj to je. A
smešno je bilo, ko smo vsi stegovali roke v tisto sladkobo in drug drugega čakali, da smo prišli na vrsto. Vsi smo se jih pa napokali do sitega.
Če smo se peljali tja gori v jeseni, smo pa šli vedno po Dunajski cesti skozi Ježico, Črnuče, Trzin, nato pa na Mengeš in naprej. To pa samo zato, da smo duhali cvetočo ajdo, ki j° je bilo posebno od Mengša naprej polne njive. Naš^gospodar ni bil samo siten ih natančen, pač pa tudi praktičen mož v vsakem oziru. Ves čas med vožnjo je kazal o-trokom to in ono in jih vedno tudi opozarjal na smrekove, ozi-
dobro pa tako, da ne bom nikdar pozabil. Kar samo se je tajalo v ustih in kar prehitro se je sta-jalo. Skoraj bi še kosti pojedel, saj so bile tako bele in mehke. Pa, ker jih gospodar ni, sem jih tudi jaz pustil na krožniku. Pri nas so bili za pohanje samo zelo mladi piščanci in krmljeni z naravno hrano, zato pa tudi dobri, mehki, sočni. Tukaj so starejši in umetno krmljeni, zato pa prav nič dobri. Nekaj je pa morda krivo, temu tudi to, ker imamo — prepolne — ... Vino mi je gospodar tako natakal v kozarec, da sem vse malo drugače videl. In zdelo se mi je, da so se
svojimi sodelavci v mestu Kesan na turški strani v bližini grške meje v Traciji. Razgovori so se nadaljevali naslednji dan v grškem mestu Aleksandropolis. Skupno so trajali 14 ur in iz optimistični poročil in napovedi o pripravah za razgovore je iz-gledalo, da bi utegnilo priti do kakega sporazuma.
Razgovori so potekali mirno in v dobrem ozračju, vendar zaključno poročilo ne pove nič o kakem dejanskem uspehu. Izraža le upanje, da bo prišlo do zbli-žanja pogledov in rešitve vprašanja nekje v bodočnosti.
Predsednik turške vlade Sulejman Demirel je moral po konferenci v nedeljo naglo v Istambul, kjer je bil v gosteh jordanijski kraj Husein. Grško delegacijo je vodil predsednik vlade Konstantin Kollias.
Izglodalo je, da se bosta Turčija in Grčija domenili o razdelitvi Cipra v grški in turški del in priključitev teh delov k Grčiji in Tučiji. Delitvi otoka se upira grško prebivalstvo na Cipru, zlasti njegov vodnik predsednik ciprske republike pravoslavni nadškof Makarios. Proti njej je tudi vodnik upora ciprskih Grkov proti angleški oblasti Grivas, ki je na Cipru poveljnik vseh tamkajšnjih grških čet. Grivas hoče priključitev celega Cipra Grčiji. Turki na to ne bodo radi pristali brez kakih posebnih drugih ugodnosti. Neka-tri so • v zvezi s tem govorili o možnosti odstopa dela grške Tracije Turčiji, od koder naj bi se Grki izselili, tja pa se preselili ciprski Turki.
Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči !
CLEVELAND, O.
Belo za moške & ženske
Moški ali ženska
dobi delo čiščenja veletrgovine in pekarije. Delna ali polna zaposlitev. Začetna plača $1.70.
IANNI S BI-EITE SUPER MKT 5360 Mayfield HI 2-2300
(177)
Ženske dobijo delo
Iščemo pomočnico
za splošna hišna dela, en dan tedensko, družina odraslih na vzhodni strani. Za pojasnila kličite 268-1995.	(175)
MALI OGLASI
milling mmms
RADIAL MittS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN' DRUGE UGODNOSTI
Predstavne se osebno od 8.15 dop. do 5. pop ali kličite 341-170# za čas »eslankk Aa *QU&1 Opportunity Employer
(176)
V	najem
5-sobno neopremljeno stanovanje, spodaj, na Homer Ave. se odda dvojici. Na novo barvano. Kličite HE 1-9482.
(177)
V	najem
4-sobno stanovanje s kopalnico, spodaj, plinski furnez, garaža, se odda odraslim v st. clairski slov. naselbini. Cena zmerna. Kličite 391-3895.
-(174)
Ženitna ponudba
Slovenski fant iz Avstralije, 28 let star, veren in pošten in se namerava prihodnje leto preseliti v Kanado, bi rad spoznal slovensko dekle približne starosti. Ponudbe na upravo A.D. pod značko: “Oddaljeno srce”.
Hiša naprodaj
6-sobni bungalov, 3 spalnice, klet, garaža, v Euclidu, na 280 E. 255 St. Prodaja lastnik. Kličite 732-8041.	—(177)
Prodam sode in mlin
Prodam 2 večja vinska soda in nekaj manjših ter mlin za grozdje. Zglasite se na 18400 E. Park Drive ali kličite 531-7349.
—(12,14 sep)
Lastnik prodaja
dobro enodružinsko hišo s 3 spalnicami, klet, rekreacijska soba. blizu Euclid Beacha. Za pojasnila kličite IV 1-7005.
5	Si
%	SPISAL IVAN BUCER	S
5	*
CEZ STENO
Pritisnil se je s prsi k skali in skoraj kriknil: “Ugajam! Da, to je, samo to!” Iz skal se mu je zarežalo v obraz kruto spoznanje. Hitel je po. polici na levo in se spet zagozdjil v ozek kamin. “Ugajam ji, s telesnimi očmi me gleda in meso r^aju je zapeljalo.” Mislil je, da gjovori duša, pa se je le vzbudilo tisto, kar je spalo v obeh: v vročem dekletu z juga in v človeku z grobo, prirodno Silo.
Ljubezen pa je bila tako daleč! Poganjal se je navzgor, niti roke ne bi iztegnil, če bi omahnil. Zamrlo, mu je vse, le vihar na Prisojniku mu je plesal pred očmi. Ali res ni ljubil? Ali je to kar je žgalo v njem, le zabloda, plamen, ki zagori in ugasne? Spomnil se je poti na Prisojnik Ali ni tedaj tako jasno videl, da je njegovo hrepenenje le utrinek, ki prereže nebo s svojo svetlobo in ugasne. Prilezel je čisto na levo na rob, na skalnat greben in po njem izstopil iz stene.
Bil je zadnji čas, ker telo mu je klonilo pod težo zadnje resnice. Sedel je na tla. Steno je prelezel! A nič tistega veselja nad zmago ni bilo, nič samozavestnega. Duša je bila prazna in nemo je strmel v novo misel.
Blodnja je bila. Ni bilo prav, da je veličino narave kalil s svojo noro slo.
Popravil bo vse. Stopil bo na pot pokore, ko se bo vklenil v zakon. Prevzel bo nase krutfj stvarno življenje z vsakdanjimi dolžnostmi. Spustil se bo na njeno stopnjo, zlomil bo v sebi vse in na novo bosta skupaj hitela k novim vzorom. In du hovna ljubezen bo vzniknila iz njunega skupnega hotenja po boljšem in lepšem.
Poiskal je dva pripravna, ostra kamna in prijel vsakega z eno roko. Z njima si je pomagal čez ledenikov jezik, ki ga je moral preiti, da je mogel do Kredarice. V plezavnikih mu je drselo na ledu, trudil se je in zabadal kamenje v strmi led. S čela mu je teklo in z muko je dosegel skalovje in se po njem hitro približal Triglavskemu domu.
XIV.
Pred vrati Triglavskega doma je stala Melita in gledala proti Krmi, ki je kot začaran vrt zelenela sredi skalovja. Pravkar so se vrnili z vrha in prvo, kar jo je skrbelo, je bilo, da je vpra-
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP
WORK IN NEIGHBORHOOD We need good Slovenian women. No experience necessary. Must speak English. Good starting pay.
IDEAL FINISHING CO.
346 N. Justine	829-3542
(176)
šala oskrbnika, če je med tem prišel Janez. Stala je in strmela v daljo. S Krme ji je šel pogled proti vrhu Triglava, ki je rasel nad ledenikom. Gori na temenu je videla stolp in po grebenu so se porgikale tri postave, ki so se jasno odražale na temnem nebu.
Tedaj je zaškrtal pesek in za oglom se je pojavil Janez. Bil je še vroč od naporov, globoko je dihal, vse telo je oblival znoj. Zveselila se je, ko ga je ugledala. Stopila mu je naproti in mu ponudila svojo mehko roko:
“Torej ste srečno zmagali? Ves čas sem se bala, da se vam kaj pripeti.”
“Bali ste se?”
“Da.” Le gledala ga je in nič več mu ni mogla reči. Kot davi ob slovesu, tako bi mu zdaj rada rekla nekaj lepega, prijetnega, pa ni našla besede.
Skupaj sta odšla v dom in stopila v jedilnico. Z glasnimi klici sta Janeza pozdravila Lipovec in Polde. Agna in Stana sta mu moleli roki:
“Srečno! Zdaj pa kar za našo mizo!”
Ponudili sta mu stol, na katerega je moral sesti. Melita se je spustila na klop njemu nasproti. Nagajiva Agna se je sklonila in ji neopaženo zašepetala: “Torej si ga le pričakala.” Glasno je pa dejala. “Ves čas smo vas imeli v mislih.”
“Da,” je naglo pristavila Stana. “Melito je vsakih deset minut skrbelo: Bog ve, kje je zdaj Košak? Morda je pravkar v nevarnosti, čisto sam je in nihče mu ne more pomagati.”
Njo je zalil temen val rdečice. Kako sta nagajivi! Tega pa ne povesta, da sta ga tudi sami občudovali, da se upa samcat v steno, in se navduševali ob Lipov-čevem opisovanju nekaterih njegovih znanih vzponov. Janez ni vedel, kaj bi odgovoril. Rešil ga je oskrbnik, kateremu je naročil:
Prosim vas, pripravite mi vročega čaja.”
Ko je oskrbnik odšel, se je obrnil k Meliti:
“Gospodična, ali bi lahko do-Dil čevlje, da se preobujem.” Prinesla mu jih je.
“S čim naj vam poplačam trud?”
“Da nam od kraja do konca
opišete vso turo, ki ste jo napravili.”
“To je pa malo. Samo trenotek morate počakati, da se obujem in umijem.” Pokazal je prste, ki so tu in tam krvaveli, ker jih je ranilo ostro kamenje. Sezul je plezavnike, nateknil čevlje in odšel v kuhinjo, da si umije razpraskane roke.
Medtem ko ni bilo Janeza, se je Melita hudovala:
“Vse kar je prav! Ali mu je bilo treba praviti tisto?”
“Zakaj pa ne? Saj je bilo res.” “No, da...” V zadregi je bila. “Ali morata vse izblebetati? Zdaj si bo še kaj domišljeval.” Zahihitali sta se. “Če si kaj misli, si ne bo domišljeval, ampak bo kar zadel.”
Melito je ujezilo, da so ji stopile solze v oči: “Od samih spletk bi živeli. Pred seboj pometajta!” Lipovec je miril: “Nikar! Kam ste pa zašle? —- Sicer bi ga pa Meliti privoščil; tebi, Agna, pa niti najmanj ne. Te predobro poznam.”
Zdaj so se pa vse tri spravile nadenj: On se v take reči ne sme vtikati! To so naše zadeve! “O katerih se javno prepira!” je oponesel. Kdo se prepira? Ali je pogovor že prepir? Če je toliko bedast, da misli, da jim oni nerodni Košak ugaja, se silno moti! Še tega bi bilo treba, da! Ali pa ni vprav on do neba poviševal njegovih del?
Tedaj se je vrnil Janez in nesel s seboj čaj. Tako je prekinil ploho, ki se je ulila na ubogega Lipovca.
Niso mu dali, prej miru, dokler ni začel pripovedovati.
“Kar v kratkih potezah bom opisal. Moram namreč še danes nazaj v Aljažev dom,” je rekel. “Kako to?”
“Brat in onidve gospodični me čakajo, da jih jutri popeljem sem gori na Triglav.”
“Kam pa mislite potem?” je vprašal Lipovec.
“Skozi dolino Za jezerom. V koči pri Triglavskih jezerih bomo prenočili.”
Tako? Potem se pa spet vidimo. Tudi mi bomo tam.”
Nato je pripovedoval. Risal je kamine, vzpone čez težavna mesta, smolo v gladkem dimniku, žlebove, plošče in balkone. Govoril je prijetno, zanimivo, da so ga verno poslušali in pazili, da jim ni ušla niti besedica.
V koči je bilo še nekaj drugih j
turistov. V posebnem kotu pečjo — v Aljaževem kotu —sta bili dve turistki in trije turisti, očividno Hrvatje, listali po Badjuri in se prepirali o poteh. Za sosedno mizo je sedelo nekaj starejših ljudi. Zanimali so se, odkod je prišel Janez. Povprašali so oskrbnika, ki jim je odvrnil, da je menda preplezal severno steno. “Ali je bil sam?” — “Da.” — Nekdo se je modro izrazil o norcih, ki nosijo prodajati kosti tja, koder se ne splača. Pa so še drugi pritegnili in skupno so jadikovali nad ubogo mladino. Da, ko so bili oni mladi, je bilo drugače! Zložno, po lepih potih si lazil, ustavil si se tu in tam, hodil v koče na cviček, se lepo sprehajal, potem pa šel spet počasi in prijetno do druge postaje. In kako ves drugačen pogovor je bil takrat po kočah! Šala in zabava, važne misli o politiki in vremenu, o kozah in pastirjih. Višek je bil, ko si zaspal ob zvokih kravjih zvoncev. A danes? O ti nesrečni mladi ljudje! Dreve navzgor in navzdol, zaletavajo se v stene, nobena smer jim ni prehuda. Za lepo speljane poti ne marajo, te so jim le za to, da hitreje dosežejo mesto, odkoder napadajo vrhove z vseh mogočih strani. In njihov pogovor? Semintja kaka šala, drugače se suče njih beseda le o naporih, plezanjih, o nekakšnem opazovanju in bolj-šanju samega sebe v nevarnostih. Sploh je njihovo vedenje v gorah nerazumljivo. Kot bi ne bile planine samo za to, da prideš iz mesta in se naužiješ svežega zraka, pa da oddaleč gledaš bistvo prirode in občutiš pri tem prijeten strah, ki te šegeče ob misli, da si na varnem. In če takemu kaj rečeš, ti odvrne, naj

Vsa kamnita priroda se je nemo
jnii]imiiiiiiii!i;miiiiii)iiiiimmiiiniiiii]iii!iiii:iiiiiii!mi!i!iMniiiiiiiii!iiiiiiii!!im!miii!iimiii!!iiiiimiii!iii!iimiiiill!,llj
|kam podobni — so se lovili po za najprej poskusimo, potem govo- kalah in Spreietavali po sinjini, rimo. Kaj pa! Ali nismo dovolj skušeni?
Petorica dijakov se je pravkar pripravljala, da odide na vrh Triglava, za katerega potrebuješ odtod pičlo uro lažen j a ob klinih. Zateknili so si za pasove volnene jopice, eden se je oprtal z nahrbtnikom, in odšli so v hladni, planinski zrak. Sonce se je že nagnilo precej proti zapa-du. Lahen veter je vlekel od severozahoda, gorski ptiči—kav-
pripravljala na bližnjo noč, kist bo priplazila iz zatohle nižini (Dalje prihodnjič)
K
S
K
J
gg?.;
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SIN, OČE IN BRAT
Albert A. Maver
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 12. septembra 1966
Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od ras Te imel je rad, pri Bogu zdaj se veseliš, a v naših srcih še živiš.
Žalujoči:
mati JENNIE, hčerka JEAN, sinova ALBERT in JOE, sestri JEAN LOURIN in ALBINA MARSEY, brat TONY
in OSTALI SORODNIKI. Cleveland, O., 12. sept. 1967.

TIM
MULLMLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
ir Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
★ Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. ir Parkirni prostor. Zračevilni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojini članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dani
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki-
Premoženje_______________________$16,300,000.00
Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,500 ^
Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00 ^
Solventnost. - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnil« izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. & K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
(ME ...............................................
NASLOV .......................................
MESTO ........................................
DRŽAVA ............................ CODE .....
.. ~ ^
OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
ČE SE SELITE
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
with common sense. Some cooking & child care. To live in or out. Mon. thru Fri. Excellent Salary. 359-0352 after 6 p.m. or wkends.
(174)
MECHANICS
Wrapping & Packaging
Men with candy machine experience. Should know cut and wrap Rose, Foregrove Ideal form fill — Triangle, Hansella & Transwrap; overwrap - Package, Lynch. Good pay, fringes, steady work. Excellent opportunity for alert men. National manufacturer expanding new Chicago plant. Apply at Employment Office
73rd & Cicero
or phone Personnel Manager at 581-6100.
TOOTSIE ROLL INDUSTRIES INC.
(175)
SHIPPING AND RECEIVING
Some knowledge of foreign shipments and routing required Excellent working conditions.
* 10 to 12 Paid Holidays * Major Medical Insurance * Weeks Vacation.
Paid Life Insurance * Hospitalization and Excellent Retirement Program * 2 to 4
Call now MI 2-6969, ask for Mr. RENEKER
UNDERWRITERS LABORATORIES, ING.
An Equal Opportunity Employer
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebnO) da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44163
oj stari naslov: ....................................
novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

BOJ ZA PROSTOR NA SONCU — Japonsko glavno mesto Tokio ima preko 10 milijonov prebivalcev, je največje mesto na vsem svetu. Poleti se Tokijčani gnetejo na bregovih voda in v javnih kopališčih vseh vrst. Slika kaže posnetek kopališča Tošima, kjer se je nagnetlo 48,000 ljudi, tako da se	vsak od njih naravnost boriti za prostor na
soncu, kaj šele za prostor v vodi.
ŽENINI IN NEVESTE! 1
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-062®