i 2. Vit 1932 Leto LX' Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nofna 299fc, 4994 m ono Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.34'J zn inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 59.0tl, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Kam gre Nemčija? Brezdvomno je ni sile, ki bi mogla ustaviti razvoj talsozvane tihe revolucije, ki je danes v teku v Nemčiji in ki izvira iz uprav ameriške mehanizacije vsega pridobitnega življenja in se na drugi strani pojavlja kot reakcija gostonaseljenega t>0-ni i I jonskega naroda, ki je izgubil vojno in ostal brez kolonij. Taylorizem ni imel v Nemčiji tako strahovitih posledic kakor v Ameriki, ker je biLi po vojni usoda Nemčije v rokah centruma in socialistov, t. j. socialistično usmerjenih strank; pod njihovim vodstvom je postala Nemčija država z najbolj razvitim socialnim zavarovanjem in v zadnjem času, po sanaciji velebank in drugih vele-podjetij, država z najbolj razvitim gospodarskim etatizmom, ki presega brezdvomno fašističnega v Italiji. S tem so se brezdvomno do skrajne možnosti preprečile zle posledice 1ako radikalne industrializacij-? za ves nemški narod, posebno za delavske mase, a se je na drugi strani tudi olajšal prehod iz sedanjega gospodarskega kapitalističnega sistema v novi, ki je na poti. Razvoja v tej smeri ne bo danes nihče v Nemčiji zavrl, iu značilno je tudi, dn danes sploh ni v Nemčiji pomembne stranke, ki bi ne bila »socialistična«; razen socialno-demokratske in komunistične so socialistični« ludi krščanski soeialci v cenirumu in narodno-socialistični Hitlerjevci. Nikakor ni verjetno, da bi Hitler prešel v tabor velekapitala, pač pa igra brezdvomno isto vlogo, kakor Mussolini pred pohodom v Rim, ko je rade volje prejemal denar od bankirjev za svojo organizacijo, a je pozneje, ko je prišel na vlado, ubral povsem lastno pot. Socialnega konflikta med prevladujočimi strankami v Nemčiji torej ni in značilno je, da prihajajo prav komunisti v tabor narodnih socialistov. Ideološko je Hitler v hudem konfliktu edino s centrumom, t. j. katoliško stranko, ki brani človekovo individualnost in je proti vsakemu nasilju, individualnemu kakor kolektivnemu v obliki diktature. Socialisti, ki gredo v zadnjem času čedalje bolj na levo, in komunisti si morajo priznati, da so zagovorniki diktature, in celo diktature enega razreda. Tudi proces naglega izginevanja srednjega meščanstva, ki je radi inflacije in splošne gospodarske krize tako obubožalo, pojde dalje svojo pot. Hitler bo še vedno lahko črpal sile za svojo stranko iz meščanskih strank, ki naglo propadajo. Gospodarska sila in zavest, da so zavezniki v Versaillesu nalašč hoteli ponižati Nemčijo in ji zato naložili kontribucijo v obliki reparacij ter jo postavili pred drugimi državami s prepovedjo oboroževanja v pravni položaj druge vrste, so ustvarili v Nemčiji svojevrstno mladino, ki se po svoji miselnosti zelo razlikuje od mladine v drugih državah. Ta mladina; ki je po dovršenih študijah ostala brez službe, brez vsakega imetja in upanja, da si ustvari lastno eksistenco, ne da več mnogo na udobno meščansko življenje in se čedalje bolj navdušuje za nekako življenje v masi, za svojevrsten kolektivizem in za vse, kar je novega. Tej mladini je dobrodošel Hitler s svojim nejasnim programom, ki napoveduje maščevanje nad vsem starim. Na to mladino Hitler lahko računa. Ker je v mladini bodočnost, mora računati s silo njegove stranke vsak državnik v Nemčiji. Dr. Briining je brezdvomno upošteval moč Jntlerstva in je skušal prihraniti Nemčiji težke ure s leni, da bi pridobil Hitlerja za sodelovanje. Vedel je namre, da bo soodgovornost na vladi v teh izredno težkih razmerah ostrigla peruti Hitlerjevemu gibanju. Smatral pa je, da še ni napočil čas, da lahko izvede ta načrt. Na drugi strani so njegove račune prekrižali hitlerjevci, ko so stavili pretirane zahteve za sodelovanje v Prusiji. Medtem ga je Hindenburg prav dramatično strmoglavil. Danes je večina neviralnih nemških publicistov mnenja, da je storil Hindenburg ta usodni korak v prepro-item prepričanju, da bo z novimi volitvami razčistil notranji politični položaj, pritegnil Hitlerja v vlado, omogočil vladanje s pomočjo parlamenta ler napravil konec izjemnega stanja, radi katerega so bile polTebnc več ali manj protiustavne zasilne naredbe. Staremu vojaku so se zdeli računi politika Bruninga preveč komplicirani in njegove lakli-ke ni mogel doumeti. To je potrebno ugotoviti danes, ko se tako rada vsiljuje domneva, da je Hindenburg na strani Hitlerja. Celo vodja nemške socialne demokracije Rudolf Breidtscheid priznava, da nikakor ni verjetno, da bi Hindenburg trpel vlado, ki bi ne imela v državnem zboru večine, zahtevane po ustavi. Hindenburg je s svojo Testo zopet enkrat dal prav tistim, ki trdijo, da vojak ni za politiko, ker se ne more ubraniti skušnjavi, da ne bf reševal s preprostim mahljajem političnih problemov, ki so prav tako komplicirani, kakor je nedoumljiva psihologija mas. Hindenburg je poleg vsega imel silno nesrečno roko pri izberi novih ministrov in posebno pri imenovanju kanclerja. Von Papen spominja na zadnjega italijanskega ustavnega ministrskega predsednika Facto in vsa sedanja vlada ima ima prav liste lastnosti kakor zadnja liberalna vlada v Italiji, ki je s svojim cincanjem pripravila ugodna tla za Mussoliuijev pohod. Svobodo nošujc političnih krojev iu svobodo javnih zborovanj, kakor tudi komisarja za Prusijo so zahtevali hitlerjevci. Kljub temu nikakor ni verjetno, da bi sedanja vlada, to je vlada generala Schleiclierja delala dogovorno s Hitlerjem in da bi bila pripravljena prepustiti državno krmilo njemu. Zdi se, da so bile te koncesije dane samo zaio. dn Schlelcher pridobi podporo Hitlerjeve stranke, lfudolf Breidtscheid je tik pred imenovanjem kan- { elerjn za Prusijo zapisal, da bi sc von Papen rad obdržal na krmilu ludi po volitvah. Po vsem tem | ni izključeno, da je general Schteicher noatavii j Prusija pod komisarjem Papen prati republikancem Itim, 21. julija, tg. Državni kancler von Papen je danes popoldne klical na sejo za notranjega ministra imenovanega eesenskega župana dr. Brachta in državne tajnike pruskih ministrstev, da stvori iz njihovih vrst nadomestilo za od slav I jen o prusko vlado. Novi državni tajniki, ki ne bodo imenovani za ministre, bodo valili posle tako, kakor da bi bili ministri odstopili. Dosedanji trgovinski minister dr. Schreiber in poljedelski minister dr. Stei-ger (cenlrum) sta izjavila, da se umakneta samo sili. Socialno-demokratski prosvetni minister Grim-me bo dal najbrže slično izjavo. Na seji nove pruske vlade je bilo sklenjeno, odstaviti od 12 pruskih |>o]icijskili predsednikov 5 ali 6, ki so demokrati, med katerimi je tudi Noske. Govori se tudi o prvem koraku za poenostavitev uprave, vendar se bo ta ukrep izvajal iz čisto strankarsko političnega vidika. Tudi več vladnih predsednikov, ki so znani kot republikanci in kakih 6 policijskih predsednikov je bilo razrešenih svojih uradniških dolžnosti. iVoue policijske odredbe Berlin, 21. julija Ig. Vojaški poveljnik podpolkovnik Rundstedt je kot izvršitelj oblasti izdal dve naredbi. Prva daje policijskim uradnikom Berlina in Brandenburga navodilo za uporabo orožja. Naredba pravi: Pri polrebi rabiti orožje se morajo policijski uradniki ravnati po merodajnih zakonih, posebno po zakonu o uradnikih in orožje rabili kar energičneje in najhitreje. Za policijske uradnike pri izvrševanju kakega povelja ni opravičilo, da niso dovolj hitro in uspešno uporabili orožja. Druga naredba govori o nedovoljeni nošnji orožja od privatnih oseb. Kdor je v zadostni meri osumljen, da je izvršil kaznivo dejanje z orožjem, ali da je nosil s seboj orožje, ali da je prišel v javnost z orožjem, bo lakoj aretiran. Kdor zataji orožje oblasti, pride prav lako v zapor. Komunistična tiskarna zaprta Berlin. 21. julija. Ig. Do sedaj je poteklo izjemno stanje precej mirno .izvzemši nekega spopada ponoči med policijo in komunisti, pri katerem je bil en komunist ubit. Čela policije je snoči zaprla tiskarno komunistične Rote Fahne«, lako da časo- pis ne more izhajati. V intervjuju je poudaril general Rundstedt, da se ne vrši nikako premeščanje vojaških čet, temveč da obstoja samo lahka pripravljenost na alarm. Radi tega se izjemno stanje ne bo na zunaj videlo, ako bo prebivalstvo mirno. Posebno ne bo volivno gibanje nikakor otežkočeno. Nadzor nad tiskom se bo izvajal zelo širokogrudno. Pisemska in telefonska tajnost še ni bila kršena. Proti prejšnjim lunkcijonarjem Berlin. 21. julija, tg. Državni prosbiro je prevzel začasno vse posle pruskega presbiroja. Odstavljeni policijski funkcionarji so danes vložili formelen protest proti njihovi aretaciji in pri tem poudarjali, da niti izjemno stanje in niti izredne odredbe ne dovoljujejo kršiti zakonite uradniške pravice. Danes je bil vložen proti policijskemu predsedniku in obema drugima policijskima poveljnikoma kazenski predlog zaradi soperstavljanja proli zasilni odredbi, ki je obstojalo v tem, da so se I i trije uradniki branili odložit i svoje fnnkcije. Proglas socialistov Berlin. 21. julija, tg. V proglasu je socialno-demokratska stranka pred vsem svelont ožigosala nasilno in protiustavno postopanje državne vlade proti pruski deželni vlad i. Kakor v vsej državi, tako tudi na Pruskem se je na ta način vzpostavila vlada od šibke višje ljudske plasti, ua kateri je izključen vsak vpliv delovnega ljudstva. Dan driav-nozborskih volitev mora biti dan obsodbe za zanikrno gospodarstvo baronov in njihovih narodno-socialističnih pomagačev. Hitler in njegova stranka nosijo za današnje stanje popolno odgovornost. Proglas se obrača tudi proti komunistični zahtevi za generalno stavko. Nemški delavci si ne dado predpisati uro ravnanja od zaveznikov narodnih socialistov. Komunisti pozivajo k stavki Berlin. 21, julija, tg. Komunistična stranka propagira v proglasu, ki ga izdaja v trenolku, leo se vzpostavi fašistična vojaška diktatura i>o vladi von Papena in Scbleicherja, generalno 6tavko. Vendar je pa ležko verjetno, da bo ta '-ihieva po generalni stavki objavljena, ker je tiskarna komunističnega glasila od policije obkoljena. Letaki komunistov so bili takoj zaplenjeni. Stavka prepovedana Berlin, 21 julija, tg. Vojaški poveljnik Berlina in Brandenburga Rundstedt je izdal progtas, t katerem objavlja, da je generalna stavka kot politično sredstvo zoperstavl janja zasilni odredbi predsednika Hindohurga iu da je radi tega prepovedana. 1'oiir k generalni stavki je kazniv in se IkkIo osebe, ki bodn t« zakrivile. Itrcipogojno kaz uovale i zapornimi in denarnimi kaznimi. Hitlerjevci so zadovoljni Stntgart. 21. jul. tj,' Narodno socialistični vodja von Epp je označil v govoru včerajšnji dan kot prvo zmago nad sistemom. Narodni socialisti niao spravili na krmilo von Papenovo vlado, vendar pa pozdravljajo spremembo volje državnega predsednika von llindenburga. S centrumom ne bodo narodni socialisti nikdar sklenili kompromisa, ker spadajo pristaši te stranke med nečisto polovico nemškega naroda. Kai pravi Briining Miincheu, 21. jul. tg. Zelo ostro je kritiziral Briining » daljšem govoru dogodke v Berlinu, fce dolgo čas;, s« je govorilo o takih ukrepih, ki so I>opolnoma n.-osnovani, kajti pruske državne finance so v popolnem redu, za mir in varnost pa jo dovolj preskrbljeno. Mož, kakor Severiug, ki je nič manj ko 14 let vodil borbo proli komunizmu kot vodja policije, ne najde tako hitro nadomestilo. Napaka je bila, vreči šolnine domokrate s komunisti v radikalno opozicijo. Državna konferenca Stuttgart, 21. julija. Ig. Državni kancler von Papen je povabil ministrske predsednike vseh nemških dežel na razgovor, ki se bo vršil v soboto 211. t. m. v wiirtemborškeni Stil t ga rtu. Altona, 20, jul. ž. V bolnišnici je uinrl še en ranjence, tako da sedaj znaša Število v? \ ^ • ■'• - p ** Sn - ~ sklenili so, da bodo kmetijsko ministrstvo še enkrat prosili, da gori omenjeni paragraf, •• s " - v v celotnem zakonu, odpravi. Konferenca se je pečala tudi z načrtom poučnega potovanja na Poljsko. Naposled je konferenca sestavila prošnjo na kmetijskega ministra, naj poskrbi, da bodo na mesta ba-novinskih agrarnih strokovnjakov prišli zares kvalificirani strokovnjaki in da se naj v nobenem slučaju ne izpraznijo mesta, ki so zasedena po kvalificiranih strokovnjakih, kajti število agronomov v Jugoslaviji je tnko skromno, da komaj zadostujejo za spopolnitev najvažnejših mest Osebne vesti Belgrad, 21. julija. 1. Za začasne člane uprave ta zaščito industrijske lastnine za dobo petih let do bili imenovani: Viktor Gosliša, univ. prof. v Ljubljani; ing. Karel Katzel, inšpektor v ministr-«tvu za socialno politiko; Voja Koprivnik, profesor na gozdarski fakulteti v Zagrebu in inž. Ernest Lavrenčič, šef tehničnega oddelka za poŠto, telegraf in telefon v Belgradu. h t. . . . . I". , T. ____J_Ill__.»___t_____ £>eii>raa, ^l. junja. i. uianuioncga ^iipia.-nika pri okrajnem glavarstvu;v-Metliki-ie bil.ime- garda nekega Codreanua pa še nekaj drugih podobnih kvazifašističnih frakcij, da so dosegle velik uspeli, to je vsega skupaj 20 mandatov, ki pa v resnici ne bodo prišli veliko v poštev. Absolutno in relativno je največ napredovala opozicionalna kmečka stranka pod vodstvom Lupua, ki je svoje prejšnje zastopstvo Šestih jioslancev pomnožila na 12, kar je pripisati visokim osebnim kvalitetam tega voditelja. Kot največja parlamentarna opozicija pa pridejo v poštev liberalci poti vodstvom Duceja, ki so si priborili 28 sedežev, dočim je druga liberalna frakcija pod vodstvom znanega Bratia-nua dobila 13 glasov. Vendar pa so Ducovi liberalci, ki so v prejšnjih režimih imeli nad 70 mandatov, utrpeli velikansko izgubo. Vse te stranke pa, če izvzamemo edino narodno kmetsko stranko, se med seboj ne razlikujejo po programih ali določenih političnih in kulturnih smernicah, ampak se ravnajo po osebnih pogledih in interesih svojili voditeljev, kar je posledica politične nezrelosti romunskega ljudstva, kateremu pa je treba šteti v dobro to, da se je večnih obljub, katerih nobena stranka, no izvzemši niti kmetske, do sedaj ni izpolnila, temeljito naveličalo, kar dokazuje velika volivna abstinenca. Dočim je svojčas glasovalo tudi 90 odstotkov volivcev, jih je sedaj samo 50?,, kur je seveda pripisati tudi dejstvu, da so bili romunski volivci v teku šestih lel ie v petič poklicani k volivnim žaram. Naloga bodoče vlade g. Vajde Vojvoda ali Maniua bo zelo težavnn in mu bo olajšann samo po večji ali manjši zaslombi, ki jo ima stranka v najbolj naprednih plasteh romunskega kmetskega ljudstva. Problem Romunije je kakor povsod problem sanacije državnih financ, ki so pa v Romuniji v posebno žalostnem stanju. Brez dvoma je vzrok v strašni zapruvljivosti vseh romunskih povojnih kabinetov, v veliki upravni korupciji in v stroških, ki jih tej državi prizadeva nesrečno besarab-sko vprašanje, katero zaradi tamkajšnjega skoraj nepretrganega, stvarnega ali formalnega izjemnega stanja zahteva ogromne vsote, ki se ne renti-rajo. Drugače bi si izredno finančno stisko Romunije, ki je kralja nagnila do tega, da je pozval zopet na vlado zaraniste, ne bilo mogoče razlagat', ker je vendar dežela po svojih naravnih rezervah gotovo ena gospodarsko najbolj bogatih v jugovzhodni Evropi. Ker se uradniki morajo plačati, ker bi se državni aparat v nasprotnem slučaju neizogibno moral ustaviti, zato bo vlada primorana ugrizniti v grenko jabolko finančne reforme, kakor jo zahteva g. Auboin. Ta finančni ekspert, ki ga romunsko časopisje zarndi njegovih predlogov silno napada, zahteva, da se mora državno gospodarstvo vodili brez posojil Narodne banke samo z dohodki davkov, ki se morajo povsod enako pobirati, da ne bo razlike v davčnem postopanju v stari in novi Romuniji. To je seveda stvar, ki jo romunski politični krogi, vajeni v finančnih stvareh vse kaj drugega nego solidnosti in varčevanja, neradi slišijo. Vendar pa iz obstoječega položaja ne bo nobenega drugega izhoda, kakor da se sprejmejo, predlogi mednarodnih ekspertov, zakaj na inozemsko posojilo Romunija sama ne računa več. Za Romunijo se začne doba pozitivnega dela in gospodarskega iztreznjenja ali, kakor so dejali mednarodni eksperti: Kdor ne more nositi cilindra, se mora zadovoljiti s preprostim klobučkom. novan dr. Julijan Kodrovec, zdravnik v Metliki in za uradniškega pripravnika državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Vinko Klepcc, zdravnik iz Ljubljane. Bihač, 21. julija, ž. Danes se je nadaljeval proces v Bihaču proti Hasanu Miljkoviču. Zaslišana priče so zelo obremenjevale Miljkoviča, vendar pa so mnogokrat prišle v velika protislovja, ki so bila Miljkoviču v korist. Celovec, 21. jul. ž. Tukajšnji mladi športnik Franc Eckelmayer se je podal na dolgo turo z vodnimi smučkami. Po Dravi bo prišel v Jugoslavijo, odkoder odide v Romunijo, Bolgarijo, nato v Črno morje iu skozi Bospor in Dardanelo v Egejsko morje do Aten. V domovino se bo vrnil ob dalmatinski obali. Na njegovi poti ga bo spremljal njegov tovariš, 21 letni Ferdinand Sclnvammberger, v gumijastem čolnu. Slikarska razstava v Amsterdamu Belgrad, 21. jul. I. V zvezi z veliko razstavo jugoslovanskih umetnikov, ki jo nameravajo prirediti prihodnjo jesen v Amsterdamu obenem s »Cveto Zuzorič«, javljajo, da sc jo zastopnik slovenskih umetnikov mudil pri predsednici »Cvete Zuzorič« ge. Gjorgjevič in pri ravnatelju Kašaninu v Belgradu, ker nekateri slovenski umetniki pomotoma niso bili pozvani k udeležbi. Zadeva je da nos popolnoma urejena in na merodajnih mestih želijo, da bi vsi slovenski umetniki sodelovali pri razstavi v Amsterdamu. Termin za prijavo in pošiljatev umetniških del se je za nekaj dni podaljšal. Umetniki upajo, da bo razstava v Amsterdamu imela velik uspeli, ker je prccejšnje povpraševanje in živahno zanimanje za naše umetnine. Belgrad, 20. jul. 1. Slovenski umetniki nameravajo v jeseni organizirati velliko razstavo svojih umetnin v Belgradu. Slovenska umetnost se bo predstavila v prestolici kot harmonična kulturna celota. Akademični slikar Zupan. Ji i se mudi že nekaj dni v Belgradu, jc žc stopil v stike 7. raerodajnimi krogi. Bolgarski moratorij za zunanje dolgove Belgrad, 21. jul. 1. Po nocojšnjih vesteh iz Sofije se je bolgarskemu predsedniku vlade Muša-novu posrečilo pomiriti upnike Bolgarije v inozemstvu. Mušnnov se jo dalje časa v Parizu pogajal z lastniki bolgarskih posojil in drugih bolgarskih državnih papirjev ter sklenil z njimi konenoveljavno sporazum, ki pa v besedilu še ni bil izročen javnosti. V Londonu je vodil pogajanja v istem smislu ludi finančni minister Štefanov, kot se čuje, z istim uspehom. Dozdeva se, da so francoski in angleški upniki pristali na moratorij, ki naj ne bi trajal predolgo, ter da se najdejo od strani Bolgarije druge produktivne garancije. Dunajska vremenska napoved: Pretežno oblačno, deževno in hladno vreme. Polagoma se bo vreme /.boljšalo. Zagrebška vrviuvubk« uapuvvu. Oblačno z nevihtami, "' " Dr. Friderik Muckermann S. J.: Magija boljševizma Kako je mogoče, da ima ruski boljševizem tako skrivnosten vpliv na ljudi vseh kontinentov? Od njegovega čara niso prosti niti tisti, ki jim lasten propad, n. pr. intelektualci, pesniki in pisatelji. Na drugi strani pa se magičen vpliv boljševizma najmanj čuti pri tistih, katerim boljševiki oznanjajo naravnost paradiž. To so'strokovno izšolani delavci. Na daleko največji del človeštva pa učinkuje Moskva kakor strašno Gorgonino oko. Poglejmo za vzroki tega čudnega pojava. Kaj je boljševizem? Gibanje proti Bogu v imenu vsakdanjega kruha. S temno tragiko obdano četrto prošnjo Očenaša je boljševizem spremenil v pesem revolucijo. »Kruli, katerega nam nisi dal, si bomo sami vzeli. Tebe pa, ki nam ga nisi hotel dati, zaničujemo, sovražimo in na zemlji bomo uničili vsako sled in spomin na Boga. Ustvarili bomo čase, ko bo vsak z gotovostjo in varnostjo imel svoj vsakdanji kruh.«... Kar se do sedaj še ni posrečilo nobeni kulturi iu nobeni periodi v zgodovini, to je sedaj obljubljeno z naravnost religiozno gotovostjo. V tako magični luči se prika-z.uje cilj, da je človeštvo za njegovo uresničenje pripravljeno sprejemati nase še tako strahotne žrtve. Skratka, boljševizem si je vzdel magičnost enotnega, najgloblje človeške instinkte neposredno gibajočega svetovnega nazora. Drugič: Boljševizem oznanja diktaturo prole-tarijata. V miselnosti meščanskega sveta predstavlja proletarijat še vedno le majhen del človeštva. To je jako razširjena meščanska zmota. V resnici namreč ne štejejo k proletarijatu danes le milijoni delavcev, ne le milijoni malih nastavljencev, ampak njegove vrste se raztezajo globoko v plasti nekdanjega buržunznega in celo plemiškega sveta. Cim bolj se veliko premoženje steka v nekaterih maloštevilnih rokah, tem večje je število tistih, ki se bore za svojo eksistenco. Cim 'bolj družinsko premoženje prehaja pod kontrolo akcijskih družb, te nitežji je pritisk brezosebne sile velike finance. Kdor danes torej oznanja diktaturo proletarijata, obljublja 90?£ človeštva oblast nad ostalimi 10%, za katere mora danes delati človeštvo. V tem je velika skušnjava za boljševizem. To je njegova silna, komaj obsežena in slutena aktualnost. Tretjič: Kolikorkrat govori Ljenin o revoluciji, tolikokrat obljublja elektrifikacijo Rusije. Ako ima boljševizem sploh kakega boga, potem je to maši-na, traktor, tehnika. Revolucija se je pobratila s civilizacijo tehnike. Na mednarodnih razstavah presegajo boljševiški paviljoni vse druge s svojo propagandno tehniko. Vse v njihovih paviljonih ranči gibanje, številke, tabele, vse je nazorno v barvah, vse kriči po akciji. Boljševizem ima magičnost ne-prekosljive intenzivnosti. Prištejte k temu še skrivnostno Rusijo, ki se razleza preko šestine zemlje in ki s svojo neskončnostjo na človeka pravljično vpliva. Njeni ljudje so uganka. Postave njene zgodovine: Ivana Groznega, Petra Velikega in Ljenina so ovite v mistično zamegljenost. Prostrane in neskončne so ruske stepe in planjave, močvirja in gozdovi, jezera in ogromne reke. Sredi te zemlje se dviga stostolpa Moskva v krasoti svojih barv — tretji Rim, med tem ko na Uralu in na Dnjestru vstajajo gigantski industrijski kompleksi z vedno novimi delavskimi bataljoni. Prvega maja marSirajo ti bataljoni s ka-noni in tanki mimo Stalina, brezpogojnega vladarja šestine zemlje. Ce na vse lo pomisliš, veš, da maluške Rusije ni več, ampak da je mesto nje vstala strašna pravljična sila, ki grozi, da tudi za-pad podvrže svoji oblasti. Kaj storiti? Mnogi so mnenja, da se proti magičnosti boljševizma ni mogoče boriti tako, kakor še pobija katerikoli duhovni filozofski sistem ali pokret. Res je, da množice ne bo mogoče odčarati toliko časa, dokler bo boljševLška propaganda nad-krilila vsako drugo. Saj si povojni ljudje, ki so nad vsem obupali, naravnost žele nekakšne zača-ranosti, ki naj jim bo vsaj nadomestilo za izgubljeni smisel živijenja. Ne ostaja drugo sredstvo: magičnost je treba premagati z magičnostjo. Magičnost velike ideje, plapolajoče zastave, upanje na rešitev, vse to se mora tudi pri nas združiti. Ako natančno motrimo nasprotja, vidimo, da moremo •tudi v magičnosti biti močnejši kakor boljševizem. Tudi mi imamo dulia cclotc. K tej celoti •ne spada le vera in nadna ravnost, ampak tudi blagoslov urejene narave. Brezbožna gibanja zadnjega stoletja so se vedno vodiki za kaik majhen koSček človečanstva, ki smo ga mi prezrli in zanemarili. Torej bomo storili religiji najboljšo uslugo, ako tudi te napake, pa čeprav zadenejo le telesno stran življenja, popravimo. Kdor se poteguje za vzvišeno naravo, ta mora skrbeti, kolikor jc v njegovi moči, da bo družinsko življenje na zemlji res tudi mogoče. Kdor jc za moralo, mora zidati stanovanja, se mora potegovati za pravično plačo, se mora boriti z vsemi silami proti takšnemu gospodarskemu stanju, v katerem je mogoče, da. se bogate žetve sežigajo, mod tem ko ljudje od lakote umirajo. Krščanstvo mora imeti pred očmi celega človeka, tako, kakor ga je imel Kristus, ki ipcttisočglavi množici v puščavi, ki je bila gladna, ni dal le božje besede, ampak tudi jirulia. Ako znajo biti boljševiki aktualni, leži za nas problem v isti ravnini. Tudi mi moramo spoznati svojo zgodovinsko uro. V velikih revolucijah človeštva jc prišel in stopil na površje en stan za drugim. Sedaj so sc dvignili tisti, ki so bili zadnji, tisti, ki smo jih imenovali proletarce, ki pa se sedaj zavedajo, tla so tudi oni ljudjo in da imajo pravico do človeškega dostojanstva vrednega življenja. Naj nihče no prezre, da stopajo nove ljudske plasti na mesto starega družabnega reda. Zato moramo družabni red z gospodarskim redom vred spremeniti. Mnogo važnejše kot učenjaški spori, kaj jo kapitalizem in kaj ni, jc dejstvo, da jo sedanja oblika kapitalizma, kaikor sc kaže na gospodarskem in družabnem polju, za človeštvo neznosna. Nov red jc potreben, ki bo stanovsko urejen, o katerem okrožnica »Qua-dragesimo annoc obširno govori. Skrajni čas Je, da potom, ko sta siprogovorila svoje besede !iJjer«lizom in socializem, fašizem in boljševizem, spregovori tudi katolicizem, ia siccr tako, da bo šla njegova beseda kakor uresničena polnitev davne prerokbe preko obupanega človeštva. Intenzivnost boljtševizma ne moremo nad. kriliti z rekordno dobavo novih strojev in motorjev, pač pa moramo proti meha ničnemu taktu inašine jiostuviti živ ritem življenja. Ka. tolicizem ni skozi svetovno zgodovino nikdar drvel kakor vihar. Ritem njegovega cerkvenega življenja odgovarja svečanemu utripanju narave. Toda ta ritem je močnejši kakor takt strojev in zato bo tudi tukaj naša magičnost večja. Katolicizem je kakor veličastna procesija sv. Rešnjega Telesa, ki koraku skozi stoletja. Lahko zdrvi avto z neprimerno naglico mimo in pusti daleč za seboj procesijo. Toda blazen lov za rekordom se je jiolastil gospodarja avtomobila in že leži razbit ob kraju ceste. Procesija ga J>o došla ravno zato, ker hodi počasi. In kar je največ, totaliteta l>oljševizma jo le polovična. V njem namreč manjka celo kra« ljestvo duše, ki je bilo vedno človeška domovina. Totaliteta krščanstva je pa res cela. Aktualnost boljševizma temelji na neizpolnjenih obljubah in se končava s terorjem, čeprav jo bila svoboda obljubljena. Res, mi učimo podrejenost, toda iz duha svoltode. Intenziteta boljševizma ne odgovarja človeški naravi, ampak mrtvemu stroju. Služiti stroju, inu je božja služba. V krščanstvu pa stoji človek v središču. on je gospoda r zemlje. Boljševizem zanika osebnega Bogu, zato je uničil človekovo osebnost. Mi pa se vračamo k živemu Bogu in na Njem zno\u gradimo osebnost in družbo. (Ponatis prepovedan.) f Rene Bazin Pariz, 21. julija. AA. Sloveči pisatelj Renč Bazin je včeraj ob 18 umrl. Pokojnik se je rodil v Angersu leta 1853., leta 1903. pa so ga izvolili v francosko akademijo. Napisal je mnogo romanov in drugih del. Bil je de-likaten poet in je rad popisoval življenje na kmetih ter poveličeval stare tradicije. Njegovo najbolj znano delo je »La Teire qui meurt« (ki je prevedeno tudi v slovenščino pod naslovom »Gruda umira«). Napisal je tudi več potopisov s potovanj po Španiji, Italiji in francoski 1'rovenci. Rene Bazin je umrl po dolgi brezni obdan s člani svoje rodbine. Do poslednjega trenutka je bil pri jiopohii zavesti in je z vedrim obrazom čakal smrti. Kdaj ga bodo pokopali, še ni določeno. Njegov poslednji počitek bo v Anjouju, kjer je napisal večino svojih del. Napetost med Bolivijo in Paraguajem Lapaz. 21. jul. ž. Napetost med Bolivijo in Paragvajem je vsak dan večja. Vsi bolivijski listi so prinesli vest, da so paragvajske čete napadle boli-vijsko obmejno stražo pri Santa Cruzu, pri čemer je bilo več bolivijskih vojakov ubitih. Kmalu ko je prišla vest v javuost, so se pričele zbirati velike množice ljudi v Lapazu, ki so se napotile pred predsedniško palačo ter zahtevale, da vlada napove Paragvaju vojno. Predsednik bolivijske republike Salamanca je imel govor z balkona predsedniške palače ter prosil ljudstvo, da se pomiri, ker je to v interesu države ter jih prepričal, da bo vlada za vsako ceno varovala interese njihove domovine. Vlada, je rekel predsednik Salamanca, računa popolnoma na podporo naroda, da uspešno izvrši svojo težko nalogo. Govor so sprejeli manifestanti z velikim navdušenjem, zapeli državno himno, klicali Boliviji in se nato mirno razšli. Dve prometni nezgodi Ljubljana, 22. julija. Na Dunajski cesti ob prelazu sta bila danes zvečer železniška čuvaja priči hudemu karambolu. Ob železno zapornico na drugi strani prelaza je treščil avto, katerega lastnik še ni znan, s tako silo, da se je ena od zapornic — na vsaki strani prelaza je, kakor je znano, dvojna zapornica — tako močno zvila, da so jo morali odstraniti in postaviti na njeno mesto železniškega uslužbenca z rdečo Zastavico, ki varuje prehod. Hujše nesreče pri tem ni bilo. Šofer je ostal nepoškodovan. Na Sv. Petra cesti pa se je dobro uro pozneje, okoli 8 zvečer, zgodila težja nesreča, Ko se je 55 let stara upokojena učiteljica Marija Arh vračala od večerje iz uradniške menze pri Tratniku, kjer je na hrani, in hotela, nič hudega sluteč, na drugo stran ceste, je privozil iz Prečne ulice neki J. Z. in se zaletel s kolesom naravnost vanjo. Podrl jo je na tla s tako močjo, da je obležala s hudimi poškodbami na glavi in izgubila zavest. Obraz ji je zalila kri. Ponesrečenki je nudil prvo pomoč v bližini stanujoči zdravnik dr. Minaf, nato pa so jo z reševalnim avtom prepeljali t bolnišnico. Tam je dežurni zdravnik ugotovil pretres možganov, Ponesrečenka je deloma izgubila tudi spomin, ker se na vprašanje, kje stanuje, tega na noben način ni mogla spomniti. Očividci te nezgode trdijo, da je kolesar vozil pravilno po desni strani in da je vse skupaj zakrivil samo nesrečen slučaj. Kolesarja J. Z. je stražnik odpeljal na stražnico, kjer so ga Zaslišali, Belgrad, 21, julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra je upokojen gosp. Mile Kangrga, uradnik v 6. skupini pri pošti in brzojavu v Zagrebu, Sušak, 21. julija, ž. Davi okrog 3 je pričelo goreti na postaji Vitoševo na progi Škrljevo—-Bakar, ki še ni otvorjena. Gasilci so prihiteli takoj na mesto požara, vendar pa je že zgorela velika lesena baraka, v kateri so bili spravljeni telefonski aparati in žice in znaša škoda preko 30.000 dinarjev. Vzrok požara je neznan. Newyork, 21. jul. i. Včeraj se je zgodila na reki Sv. Lovrenc težka katastrofa. Eksplodiral je velik bager iu je bilo pri tem ubitih 11 oseb. VPELJAVA NOVEGA POTNIŠKEGA VLAKA OD ČRNOMLJA DO KARLOVCA. Od nedelje dne 24. julija t. 1. dalje bo vozil na progi Črnomelj—Karlovec dnevno nov potniški vlak. Iz Črnomlja bo odhajal ob 20.25 in prihaja) v Karlovec ob 21.50. Ali ste že poravnali naročnino? Brezje stavi prihod novih zvonov Brezje, 20. julija. Dan. kakršnega na Brezjah še ni bilo in na katerega Brezjani ne bodo z lepa pozabili, je bil dan sprejema novih bronastih zvonov. Zakaj po 15 letih se bo zopet enkrat z lin Marijinega svetišča razlegal bron, ki bo zapel svojo mogočno pesem Kraljici Slovencev. Vsa vas je tako rekoč tekmovala, da čim lepše in veličastneje proslavi ta praznik. Zlasti fantje in dekleta so se z največjim navdušenjem zato zavzeli. Že zgodaj zjutraj je vas oživela, po polju pa je bilo mirno, ljudje so ostali doma in skoraj praznično razpoloženje je zavladalo vsepovsod. Krasno jutro je navdušenji' Se povečalo. Kmalu so se zbrali fantje in dekleta v pestrih narodnih nošah ter na avtomobilih odbrzeli z venci in šopki ter raznovrstnim okrasjem v Podbrezje do Pavlina naproti zvono-voai, katere je pripeljala pivovarna Union na dveh .avtomobilih. Dekleta so zvonove in avtomobile okusno okrasila, nakar so 4 avti nalahno odbrzeli proti Brezjam. Med tem je številno občinstvo na glavni cesti, koder se zavije na Brezje, nestrpno pričakovalo zvonov. l)o semkaj je prišla k sprejemu duhovščina v ornatu. šolska mladina, fantje na konjih in v narodnih nošah ter kolesarji na okrašenih kolesih. Ljudje pa so prihajali iz bližnje in daljne okolice. Kmalu po deseli se je začulo brnenje motorjev in prvi avto z velikim in malim zvonom je privozil, lakoj za njim pa drugi z ostalima zvonovoma. Ustavili so. V jedrnatem govoru je otvoril svečani trenutek g. Mirko Finžgar ter v imenu občanov pozdravil nove zvonove (Marijo Pomočnico, sv. Vida, sv. Frančiška in sv. Antona). Za tem je zapel moški zbor pod vodstvom g. Boleta prigodnostno pesem in potem, ko je duhovščina opravila cerkvene obrede, ae je začel pomikati pester sprevod proti Brezjam med prepevanjem lavretanskih litanij. Na čelu sprevoda so nosili bandero, za katerim je korakala šolska mladina, kateri je sledila četa konjenikov, zastavnih fantov v narodnih nošah. Za njimi so vozili kolesarji na okrašenih kolesih, dalje dekleta v narodnih nošah, duhovščina in avtomobili z novimi zvonovi, katere je spremljalo številno občinstvo. — Pred cerkvijo se je sprevod ustavil, kjer je vikar P. Julij zvonove še enkrat blagoslovil, cerkveni pevski zbor je zapel dvoje pesmi, nakar je g. vikar povzel besedo ter v lepem govoru razložil pomen današnjega slavja. Dvoje stvari, je rekel, naj posebno oznanjajo ti zvonovi, mir in Ijubeieu, česar današnji svet najbolj pogreša. Po govoru se ljudstvo ni razšlo, pač pa je vse hitelo gledat in pomagat pripravljati, da se potegnejo zvonovi v zvonik. Ob 4 popoldne so bili že vsi v zvoniku. Zanimivo je bilo gledati dolgo vrsto ljudi, drug pri drugem, ko so vlekli za debelo vrv. Vse je pomagalo, možje in fantje, zene in dekleta, starčki in otroci, še letoviščarje in romarje je bilo opaziti. Na nove zvonove bomo prvič potrkavali v nedeljo, dne 24. t. m. Ta dan bo ob 10 slovesna zahvalna služba božja. Ljubljana in okolica pod bremeni dolgov Letos ze blizu 70 milijonov intabuUranih Ljubljana, 21. julija. Ze zadnjič .-1110 kratko poročali, kako so Ljubljana in vse okoličanske občine silno obremenjene z intabulacijami dolgov in hipotečnih kreditov. Prve tri mesece so dosegle vknjižbe zastavne pravice za razna posojila in terjatve 45,290.000 Din, dočim so lani te vknjižbe v istem času dosegle le 15.910.700 dinarjev. Pregled beležk zemljiškoknjižnega urada pri okrajnem sodišču, ki sedaj združuje obe zemljiški knjigi za Ljubljano in vso okolico, podaja pač zanimivo, a težav polno sliko, kako so posestva popolnoma preobremenjena in da la bremena lišče našega kmeta. Mnogi kmetje so morali pod pritiskom gospodarskih ležav klonili in dovoliti, da se njihov doslej beli list v težkih knjigah očrni z dolgovi. Na drugi strani pa knjige kažejo, kako propadajo mnoga doslej cvetoča podjetja. Ne morejo več zmagovati. Eksekucije jim prete. Dražbe so na dnevnem redu. Prve mesece so se mnogi denarni zavodi vknjižili za milijonske vsote, ki so jih dovoljevali Se prejšnje leto, a sedaj so bili prisiljeni, da so si v zemljiščih poiskali sigurnega jamstva. Dvomilijonsko vsoto dosegajo intabulacije za neplačane davke. Državni zaklad se je n. pr. med drugim vknjižil na neko posestvo kar za 1.(500.000 Din na neplačanih davkih Podjetja tudi ne morejo zma-gOMati bremtti za zavarovanje delavcev in ljubljan- ski OUZ1) je že v prvih šestih mesecih predlagal mnoge prisilne intabulacije za večje vsote na zaostalih zavarovalnih prispevkih, tako med drugim zn okoli 150.000 Din. Pregled intabuliranih dolgov za prvih šest mesecev je v vsakem o/.iru prav poučen. Do konca junija je bilo letos vknjiženih na razna posestva v Ljubljani iu okolici celokupno (iS,Hln« poti. lilcc i mrodoog idrtvlja S. tir. 8104 od 16. J. 19». licijski komisar, ki vodi to preiskavo, z njim je šel tudi inšpektor prometnega ministrstva. V spremstvu dveh policijskih agentov sta se z istim vlakom odpeljala tudi Mikolji in Schlesinger. Najprej se bodo ustavili v Vinkovcih, kjer je Schlesingerja in »Ivana Grgiča«, ko sta se sestala v kolodvorski restavraciji, videlo več oseb. Ta sestanek se je vršil par dni potem, ko je Schlesinger dvignil v podružnici Prve hrv. štedione v Sarajevu 350.000 Din in je ta denar izročil Grgiču v kolodvorski restavraciji v Vinkovcih. Osebe, ki so videle to dvojico, so po opisu v »Grgiču« točno spoznale Mikoljija. Nato bodo Mikoljija odpeljali v Belgrad, kjer se je »Grgič« delj časa mudil. Tudi lam ga bodo soočili s pričami. Če bo potrebno, bodo Mikoljija odpeljali tudi v Sarajevo. Vso preiskavo so vodili tako natančno in rigo-rozno in zbrali tak materijal, da Mikoljiju ne bc preostalo drugega, kakor da prizna svoje dejanje. Krivda Mikoljijc je tako rekoč že dokazana, vprašanje pa je, če bo pvedal, kje ima denar —■ 1 milijon 200.000 Din —, ki si ga je na tako lahek način »pridobil«. Kulturni jubilej Hrvatov 30 letnica hrv. kulturnega društva „Napredka" žini nekega naselja in da ga preskrbijo tudi s potrebnim živežem. Tako opravičevanje še bolj opravičuje sum, da je bil nad našim rojakom izvršen zločin prav tako, kakor je bilo javljeno javnosti. Zakaj namreč naj bi Manakoviča izkrcali na neki točki v bližini naselja in ga ne peljali v bližnje pristanišče, kakor je to navada pri vseh parnikih, na katere se vkrca »slepi potnik«. Da bi se ta skrivna zadeva z našim rojakom Manakovičem razčistila, prosijo organizacije naših mornarjev poveljnike, častnike in mornarje vseh parnikov, ki vozijo v Afriko, naj obvestijo naše najbližje konzularne oblasti ali diplomatska zastopstva ali organizacije mornarjev, če kaj vedo ali če bodo kaj zvedeli o postopanju kapitana in mornarjev grškega parnika »Sapho« z našim rojakom Manakovičem. Fotoamaterji! Povečave* Va5ih ncSativov Vam ]ep0 j„ p0Cenj napravi fotooddelek Jug oslov, knjigarne Ljubljana Zahtevajte cenik! i— -i —BBBEBaan i i —aaaaasssaaMaaa narodu —, pa prinesla s seboj tudi blagostanje. Potem je bila v Narodnem gledališču svečana treznostna akademija. Otvoril jo je inšpektor ministrstva v p. dr. Ivan Kujačič. Bila je lep izraz resnobnega pojmovanja treznostnega gibanja in navdušenja zanjo. Mnogoštevilne brzojavke, ki so prihajale na Cetinje, so bile dokaz, kako je že po vseh delih države zbujena pozornost na treznost. Pri nas Slovencih se že desetlelja dela zanjo, zdaj bolj, zdaj manj uspešno; pri Srbih in pri Hrvatih je ta - ideja bolj mlada, a se zdi precej bolj živa in delavna kot pri nas. Ta vtis smo dobili doli. V ponedeljek 4. julija dopoldne je bil občni zbor Jugoslovenskega saveza treznostne mladeži. Predsedoval mu je dr. Ilija Jelič. Najprej je. podal izčrpno, dolgo poročilo Beograjčanov' Miodrag Popovič. Okrog 30.000 dijakov in dijakinj, akademikov in akademičark jn že organiziranih. Organizacijska edinica je v vsakem kraju «holo Irezveue mladeži'. Razvila se je živahna debata 111 nad 20 govornikov se je že v naprej priglasilo zanjo. Mladina je ostro napadala vse tiste, ki bi morali imeti več smisla in umevanja za njih težnje, pa se k večjemu povzpnejo do nekoliko hladnih uradnih priporočil, v osebnih izjavah in z lastnim zgledom pa razodevajo protivno mišljenje. Prisrčno in toplo pa so omenjali one vzgojitelje, ki imajo razumevanje in simpatije do treznostnega gibanja in ga vsestrnsko podpirajo, samo premalo jih je še. Skoro vsi so prav «lvarno govorili in z užitkom smo jih iioslušali. Marsikaj je bilo spodbudnega za nas. Tako smo n. pr. čuli o mrshi finbcu, ki ima menda kakih 15.000 prebivalcev. Skoro polovica prebivalstva so popolni abstinenti. Na gimnaziji ie 150 delavnih članov kol« treznosti Policistov je v Sabi 'u kakih 40, pa jih je skoro polovica organiziranih v kolu popolnih abstlaen- Sarajevo, 20. julija. Te dni so Hrvati proslavili kulturni jubilej: 30 letnico obstoja iu uspelega delovanja hrvaškega kulturnega društva »Napredak«. Smatram za potrebno, da predstavim slovenski javnosti to veliko organizacijo, ki je danes razširjena po vseh hrvaških krajih. »Napredak« je nastal iz. dveh malih podeželskih organizacij, ki sta se istočasno leta 1902 osnovali prva v Mostarju, druga pa v Sarajevu. Mostarsko društvo je imelo nalogo, da z raznimi podporami in štipendijami pomaga revnim hrvaškim srednješolcem in akademikom, društvo v Sarajevu pa, da skuša zaposlili vajence v raznih obrtih in trgovinah. Nekaj let sta se obe društvi razvijali in delovali vsako za sebe. Ker je bilo delovanje obeh drueštev osredotočeno na teritoriju Bosne in Hercegovine, se je pokazalo za neobhodno potrebno, da se društvi združita. Vse do leta 1920 se je »Napredak« bavil s tem. da je skušal zaposliti vajence. Tega leta je prišlo do novega sporazuma med njim in »Hrvatskim Ra-dišom« tako, da si je Tiadiša« prevzel dolžnost za-poslenja vajencev, a »Napredak« si je pridržal od-gajanje šolske mladine in zaposlen je vajencev iz Bosne in Hercegovine v inozemstvu. Prišlo je do stvarne razdelitve dolžnosti med tema dvema organizacijama in tako sta se Hrvatski Radiša« in »Napredak« lahko razvijala vsak posebej v večjem obsegu. V tem letu je »Napredak« razširil svoj delokrog čez meje teritorija Bosne in Hercegovine. V Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji so se začele ustanavljati druga za drugo »Napredkove« podružnice in poverjeništva lako, da šteje danes »Napredak« okrog 80 podružnic in okrog 50 poverjeništev z nad 16.000 društvenimi člani. Tak številčni obseg predstavlja največjo hrvaško kulturno organizacijo, katero so z velikimi simpatijami sprejeli vsi Hrvati. Treba je še posebej naglasiti, da so za uspeh »Napredka« mnogo prispevali tudi verski dostojanstveniki. Hrvaški metropoli! je pred vojno daroval 50.000 zlatih kron za zidanje Napredkove palače v Sarajevu. IMagopokojni vrhbosanski nadškof dr. Josip Stadler je tudi denarno mnogo pomagal v času, ko se je dokončeval »Konvikt kralja Tomi-slava« v Sarajevu. Sedanji nadškof dr. Ivan ftarič je priskočil v pomoč »Napredku« v najusodnejšem času in »Napredak« ga je iz hvaležnosti kot najvažnejšega in najuglednejšega patriota izbral za svojega protektorja. Sedanji predsednik »Napredka« Ante Alaupo-vič, župnik iz Novega Sarajeva, že sedem let predseduje društvu na veliko zadovoljstvo »Napredka« in vsega hrvaškega naroda, kateremu je njegovo delo namenjeno. V upravi mnogih podružnic sloje na čelu mestni župniki, ki s svojim zglednim delovanjem prednjačijo ostalemu članstvu. »Napredak« ima v mislih širok program, katerega namerava izvesti. V načrtu so še konvikrti v Banja Luki, Mostarju in Splitu ter več društvenih domov po raznih krajih. V Sarajevu ima »Napredak« ogromno knjižnico z nad 20.000 knjigami, rlve svoji godbi, eno v Sarajevu, drugo v Lumbardi na Korčuli v Dalmaciji, in svoje prosvetne domove v raznih krajih Bosne in Hercegovine, ki so žarišča nacionalne zavesti in prosvetnega napredka za okolico. Pred 10 leti je bila v Sarajevu na iniciativo »Napredka« osnovana »Napredkova Zadruga«. Ta spočetka mal denarni zavod na temelju zadružništva se je v teku te dobe razvil v pravi nacionalni denarni zavori, j ki je v ponos kot svetel zgled dobre zadružne or-ganizaeije. — Letošnji društveni proračun znaša I okrog 2,500.000 Din. Od tega je največji del namenjen za štipendije in podporo učencem na visokih in srednjih šolah. Ce ta pregled sumiramo, potem šele vidimo, da ima ta kulturna ustanova velik uspeih in so bratje Hrvatje lahko ponosni s svojim »Napred-kom«. fpp.) tov. Dijaki učiteljišča imajo vsakih 14 dni treznostna predavanja za ljudstvo. Jako prisrčno je govoril neki prof. _ imena mu ne vem — učiteljišča iz Osjeka, ki je pripeljal več svojih dijakov in dijakinj na Cetinje. Predlagal je resolucijo, naj bi se treznostno delovanje smatralo kot odlično narodno-izobraževal-110 jielo; naj bi se pri napredovanju posebno uvaževalo; naj bi se pri podeljevanju učiteljskih iu profesorskih služb posebno upoštevali oni, ki bi mogli na prošnjo zapisati: »Sem že toliko in toliko let popoln abstinent in hočem za popolno vzdržnost od opojnih pijač delati med šolsko mladino in med narodom.« Navdušeno mu je ploskala vsa dvorana. Polne štiri ure je trajalo to dijaško zborovanje. Ko je naša skupina odhajala iz poslopja, smo bili te misli: na jugu so nas prehiteli, tam bolj zares in bolj sistematično delajo; znali so vzbuditi simpatije, zato bodo bolj hitro napredovali, zlasti ko bodo ti mladi fantje in ta dekleta zavzela javne službe. Popoldne ob pol 4 je imel Jugoslavenski savez trezvenosti svoj občni zbor. Začel ga je upokojeni zagrebški vseučiliški profesor dr. Dra-gutin Mašek, vodil ga je pa z nenavadno spretnostjo in uglajenostjo podravnatelj zagrebške Ju-goslavenske banke, Edo Markovič. Na programu je bilo najprej zelo izčrpno poročilo dr. Vukn Vrhovca o zgodovini protialko-holno borbe od leta 1874 pa do danes. Poslušali smo, kako se je treznostna ideja vzbudila: žalostne domače razmere so kar kričale po njej; prvi možje so se opogumili, da jo presadijo iz tujine na domača tla. Zadela je na odpor in posmeh. Pivska tradicija in alkoholna industrija sta ji nasprotovali. oblasti še niso imele smisla zanjo; težkn j« bji0 hiti popolnoma vzdržen od alkohola, še težja je bila protialkoholna propaganda. Vendar borilci in borilke niso klonili ob še tolikih ne- uspehih, vedno iznova so naskakovale udarne čete. Tišina je vladala po zborovalni dvorani in s spoštovanjem smo poslušali imena junakov in junakinj. V majhni manjšini so bili, pa saj se vsaka večja ideja rodi in izzivi le v manjšini in šele iz nje zakraljuje nad javnostjo. Tudi popoldne se je razvila obširna in stvarna debata. Zdravniki iu profesorji, duhovniki in uradniki raznih področij, možje in gospe so se oglašali k besedi. Zahtevali 60, naj postane popolna vzdržnost od alkoholnih pijač res narodni pokret, zato jo je treba propagirati v vseh posamičnih stanovskih in slojnih poedinicah. Zlasti mora prodreti med kmete, t ta najbolj bedni sloj. ki gara in trpi pomanjkanje, pa njtna ue svoje zbornico ce komore , ^-VVš. •J • - v .. Pravoslavni so prosili,' naj so njih cerkvene občine zainteresirajo za protialkoholni pokret in odločno porabijo vsako ugodno priliko zanj. Zenstvo naj se bolj zavzame za ta pokret, saj radi alkoholizma v družini žene najbolj trpijo. Neka Sarajevčanka jo zaklicala dekletom, naj nobena več ne prodaja opojnih pijač pri javnih prireditvah, naj bodo te prireditve sklicane šo v tako vzvišene namene. Država naj zmanjša prevozne takse za sadje, da bo iz južnih pokrajin laglje prišlo tudi v severne; naj tudi poskrbi zn boljši izt>oz grozdja. Enoglasno so vsi govorniki zahtevali naj osnovne šole posvečajo vzdržnosti od opojnih pijač prav posebno pažnjo. Potem da naj so pišo o tem problemu v listo in publikacije, ki so najbolj razširjene. Pri tej priliki se je izrekla posebna pohvala naši Mohorjevi družbi, ki je lani v 00.000 izvodih razdelila med ljudi protialkoholno knjižico. Časopisje ima predvsem nalogo, narod vzgajati in dvigati, ne pa zgolj radovednosti streM. K besedi so se prav stvarno oglašali tudi Slovenci. V imenu »Svete vojske« je govoril Janez Kalan, ki je na jugu še nekam bolj i®QŠtovnn Ljubljana jabljanski obrtnik - davkoplačevalec ■i ' 4 Ljubljana, 21. juliju. Nn mestnem magistratu, v posvetovalnici so nn > pogled seznami ljubljanskih davkoplačevalcev in sicer tistih, ki imajo samostojna podjetja, obrti in industrije, pa tudi pisarne, delavnice iu podobno. Navedeni so tudi dohodki teh podjetnikov, kolikor jili pač ceni davkarija in od katerih jim bo treba plačevati davke. Ljudje skoraj vsako dopoldnr neprestano podajajo drug drugemu vrata ter prihajajo v posvetovalnico in st ogledujejo te sezname. Najmanj vsak drugi pu v p ruš« še, kje se je treba pritožiti. zakaj zdi sc mu, du gu je davkarija previsoko ocenila... Danes navajamo nekaj podatkov iz tega seznama, ki tičejo samostojne pisarne, delavnice in obrti, 'tako izvemo iz seznama, da jc v Ljubljani 72 samostojnih odvetniških pisarn, nu katere je naložen davek. Po večini so odvetniki ocenjeni, da imajo dohodkov od 24.000 do 50.000 Din čistesca letno. Ovc pisarni sta ocenjeni nu 100.000 Din. Dalje je \ Ljubljani 5 notarjev od katerih je eden najnižje ocenjen nu 1J.000 Din, eden pa' na 60.(XH> Din. Zobozdravnikov je v LJubljani 11, ki so ocenjeni po večini z dohodki od 15 do 20 tisoč Din. največ eden s 100.000 Din. Samostojnih zobotehnikov jc v Ljubljani 20. ki imajo dohodke do 4B.OOO Din. Inženerjev, arhitektov in geometrov, ki imajo samostojne pisarne, je 22 in so ocenjeni /. dohodki do 40.000 Din. Carinskih posrednikov in sen/ulov jc v Ljubljani t", ki so po večini sc ugodno ocenjeni. Največji je eden, ki je ocenjen na 80.000 Din. Posredovalcev in raznih agencij je tO in M> ocenjeni z /jieski do 48.000 Din. Samostojnih umetnikov, ki niso drugje v službi ter morajo od svoje umetnosti plačevat« davek, je v Ljubljani 12. Ocenjeni so 7. malimi dohodki in je med njimi prava izjem« nekdo, ki je ocenjen / dohodkom 20.000^ Din. 17 jc babic, pedikerjev in maserjev, ki morajo plačevati tu davek, namreč dohodnino. Ocenjeni so / dohodki do 12.000 Din. Postrc-šfkov in koinisijonarjev je v Ljubljani 57 sn-mostojniti in imajo povprečno 2500 Din. šivilj jc v I ju bi jun i 9 boljših in so ocenjene /. dohodki od 10.000 do 26.000 Din. Malih šivilj pu je SO in so ocenjene vse pod 10.000 Din. Mo-distk je 7 in .-o ocenjene pod 5600 do 8400 Din. Pekov in slaščičarjev jc "4. ki ^o ocenjeni dobro. / dohodki do 00.000 Din. 12 pekov je ocenjenih pod 10.000 Din. i>o večini po so ocenjeni / zneskom 10.000 do 20.000 Din. Lesni obrtniki, kakor inizurji, tesarji, ko-tnrji. strugur ji. sodarji in podobarji, ><> povečini ocenjeni dobro. Seveda je vmes dosti takih, ki so ocenjeni samo po 60.000 Din. Urarjev, fotografov, zlatarjev, pusnrjev in pozlaturjev jc v Ljubljani 25 In so ocenjeni ]>o večini okoli 10.(XX). Nekaj je seveda manjših, največji |Mi je ocenjen na 20.0(X) Din. Pleskarjev, soboslikurjev in črkoslikarjev jc 55. Taksirani so dobro, po večini okrog 20 tisoč Din, največji pa nu 40.000 Din. Kovinarjev, to je kleparjev, kovačev, ključavničarjev, vodovodnih instalaterjev, mehanikov, elektrotehnikov iu kotfarjcv ji; v Ljubljani 77 in so ocenjeni precej visoko. T.e malo jih jc ocenjenih izpod 10.000 Din, največji je ocenjen na 50.000 Din. Brivcev je v Ljubljani 41. Največji je occ-njen na (>0.000 Din čietegu, (> jili je ocenjenih nad 40.000 Din, ostali pu /. dohodki okoli 10.000 Din čistega. Dimnikarjev ji; 15 in so ocenjeni z dohodki od 8.000 do 14.000 Din. Zasebnih učiteljev, ki bodo plačali dohodnino, je v Ljubljani 8 in so ocenjeni 7. dohodki od 2000 do 6000 Din, eden pa je ocenjen na 17 tisoč Din. Raznih obrtnikov, kakor zidarjev, torbar-jev, knjigovezov, steklarjev, krovcev, dežni-karjev, krznarjev, kartonažerjev, klobučarjev, pečarjev in prepuratorjev jc 22 in so ocenjeni po 6tXX) do 25.000 Din. Kdcn je ocenjen nu 40 tisoč Din. Tu imamo še najmanjše samostojne obrtnike namreč kostonjurje. Ocenjeni so z dohodki po 200 do 400 Din, eden pa se je povzpel celo do 800 Din. Mesarjev je v Ljubljani 76. Davčna oblast smatra od teh 75 /u obrtnike, 5 pu za industrijalce, Mesarji so kar dobro taksirani. So sicer j vmes reveži, ki jili davkarija ceni le na 800 Din, po večini )>a so cenjeni na 20 do 40 tisoč Din. te/ki mesarji tudi do 60,000 Din, da omenjenih treh industrijalcev ne štejemo sem. Zavarovalnih agentov je v Ljubljani 6, ki liodo plačevuli dohodnino. Njih dohodke ceni za prvo četrtletje tega leta davkarija: enega I nn 16.000 Din, eiiegn nn 6000 Din, dva na 3000 Din in dva na 600 Din. • Obratov s strojnim pletenjem in vezenjem je v Ljubljani 18. Cenjeni eo od 2000 do 32.000 Din čistega dohodku. Po večini po so pod 10.000 Din. Stavbenikov jo v LJubljani 16 in zdi se. da vsi dobro zaslužijo. Največje je podjetje ing. Dukič, ki jc ocenjeno 200.000 Din, drugi pa so manj ocenjeni. Večino jih davkarija ceni od 20.000 do 100.000 Din. Slednjič imamo še razna l»od jetja, kokor samostojne pisarne, posredovalnice. klišarne, manjšo iu srednje tiskarne, dnevnike, revije, tednike, druge liste, založbe iu si i č no. Tih obrti in podjetij jo 40. največji -znesek pn je ocenjen nu 90.000 Din. Pri nekaterih listih je morala celo dnvknrija priznati, da nimajo dobička, temveč dn jih izdajatelji izdajajo iz golega idealizma. Pri njih jc navedena numesto dobičku lo i/.gubu. ilovoljslvo vest. da je železniška uprava uvedla ob nedeljah izletniški vlak iz Ljubljane do Metlike, ki odpelje iz Ljubljane ob 5.25. Kakor čujemo. se za nedeljo pripravlja več skupin izletnikov na Dolenjsko in v Belo Krajino. Nekatere skupine nameravajo obiskati razne izletne točke, zlasti Gorjance, pa tudi razne gorice na Dolenjskem in v Beli Krajini. Želeti bi bilo le, da bi se ti izletniški vlaki obdržali, zlasli pu da bi se Ljubljančani enkrat zavedli, da imata Dolenjska in Bela Krajina prav tako mnogo privlačnosti kakor Gorenjska. O Na včerajšnji seji upravnega odbora kreditnega društva Mestne hranilnico ljubljanske je bil izvoljen za predsednika kavarnar iu restavra-ter Franjo Krapež, za podpredsednika pa stavbenik Danijel Ilattelino. © Ogenj na Dunajski cesti. V noči od srede na četrtek ob četrt na 3 je posestnik Peterca telefonič-no obvestil poklicne gasilce, da gori baraka na Dunajski cesti št. 47. Gasilci so na kraj požara takoj odhiteli s trenskim avtom ter 60 ogenj gasili skoraj do tri četrt na 4. Gorela je baraka, ki je lasi slaščičarja Josipa Kirbiša v Celju. V baraki stanuje uboga vdova Marija Marn s svojo družino. Prostore v podstrešju pa je oddala kot prenočišče štirim moškim. Gasilcem se je posrečilo, da so rešili vdovi vsaj stanovanje, tako da baraka nj pogorela do tal, teniveč le deloma, pač pa je ogenj uničil tudi nekaj pohištva in obleke. Ogenj je nastal najbrž na ta način, da je komu od prenočujočih padla sveča na tla. © S cest in ulic. Delavci mestne plinarne napeljujejo nove plinske cevi po Lingartovi in Robbovi ulici. — Ob Vodovodni cesti so napravili nov hodnik ter ga nasuli s peskom. — Ob novih cesto ter tudi hodnik. Cesta jc pač samo začasna, dokler ne bodo tam zadaj speljali široke ceste, ki bo vezala Šiško z Dunajsko cesto. — Ob Ma-sarykovi cesti med Miklošičevo in Kolodvorsko ulico so asfaltirali hodnik, skoraj 5 melrov širok. — Groharjevo ulico na Mir ju vso prekopa vajo, ker ji hočejo uravnati nagibnost. Obenem naj bi tam uredili tudi hodnike. .Ta del mesta je zdaj večinoma ves zazidan ter bi bili potrebni ob hodnikih vsaj kamniti robniki. — Onstran novega mostu na Mirju pa Groharjevo ulico nasipajo, ker jo prejšnji nivo cesto znatno nižji od nivoja novega moštu. — Za tlakovanje sla pripravljeni Resljeva cesta in Čopova ulica, povsod je že pripravljeno gradivo. — Na Marijinem trgu in na Dunajski cesti pred Figovcem so včeraj zjutraj ljudje začudeno ogledovali z apnom začrtane kroge in druge črte, ki so jih naredili za poskus, kako naj bi se na teh dveh prometnih križiščih uravnal vozni in avtobusni promet. Na obeh krajih naj bi se zgradil sredi trga velik otok, ki naj bi ob svojih robovih odbijal ves vozni promet sploh, pešci pa bi se ga lahko posluževali. O Stopnice ob Ljubljanici. Raznih manjših del in vrzeli, ki jih je ob zazidanem obrežju Ljubljnice laliko opaziti, jo dovolj iki vsem mestu. Med taka dela spadajo tudi stopnišča, ki so bila pač na mnogih krajih zamišljena, nikjer pa ne do konca zgrajena. Te dni so se delavci podjetja »Slograd«, ki je letos zlicitiralo regulacijska dela v Ljubljanici, lotili tudi teh stopnišč. Napravili so oporne betonske zidove za stopnišča ob Ljubljanici na Dvornem trgu, nasproti Dvornega trga nn Cankarjevem nabrežju ter na Gallusovem nabrežju nasproti Novega trga (prej Turjaškega). Naprava teh stopnišč spada namreč med regulacijska dela, ki se izvr»e v letošnjem programu. Takšna stopnišfci v strugo Zadnja poročila t Resolucija o razorožitvi sprejeta Italija nI glasovala — Sovjetski predlog zavrnjen 2;encvn, 21. jul. tg. Danes je bila zelo živahna seja glavne komisije razorožit vene konference. Popoldne je bila razprava o končni resoluciji in jo bilo zadevno pno glasovanje sprejeto. Preseneča pri tem razmeroma majhno število glasov, s katerimi so bile posamezne točke sprejete. Resolucija v sedanji obliki jc bila sprejetu s pičlo večino, uvod k resoluciji komaj -j. dvotretjinsko večino. Mnoge delegacije so se vzdržale glasovanja, med katerimi so tudi Nemčija in njeni bivši aaveznlkl, nekatere od osmih tnalih držav. Norveška itd. Odklonilno stališče Sovjetske Rusije je utemeljeval Litvinov s tem, du predstavlja t« re.solucijn samo splošno izjavo, ki ne prinaša ničesar bistvenega, ki daje torej veliko manj, kakor so pričakovali. Ruski predlog na koncu resolucije, ki gre zn tem, da se znižajo vse vojne sile za najmanj eno tretjino z izjemo matih držav iu onih držav, ki so so že razorožile, je bil odklonjen s sprejetjem prvotnega teksta s 50 proti 5 glasovom, pri čemer 15 delegacij ni glasovalo. Italijanski delegat Bnlbo je izjavil, da Italiju noče kaliti splošne solidarnosti, toda je vendar primoran, du se tega glasovanja vzdrži, ker resolucija nikakor ne prinaša tega, kar je ves svet pričakoval. Sprejeta oblika resolucije ugotavlja, da je prišel čas, da se zagotovi svetovni mir in da se prepreči usodepolno tekmovanje v oboroževanju. Sklenili so: 1. du se vrši substuncialna razorožitev s pomočjo koalicije, 2. »la je naj-Imljše sredst'« razorožitve znižanje nupudulnih vrst orožia.. Ostre debate so bile glede prvega odstavka drugega člena, ki se dotika razorožitve v zraku iu napada iz zraku. Prepoved zračnega napadu se začasno ne more izvršiti, ker jc vezana na razne pogoje. Ta točka je bila sprejeta z 29 proti 4 glasovom, dočim se je 12 diplomatov vzdržalo. Tudi glede razorožitve na suhem, glede katere je bil včeraj med vodilnimi delegacijami dosežen sporazum, jc bila nekoliko spremenjena. Ilolundskn in Švedska stu predlagali, du bi se število topov nad 6 cm kalibru omejilo. Končno jo bil prvotni teik.st sprejet s 54 proti 6 glasovom, dočim se jih je 6 vzdržalo glasovanja. Prvi dan izjemnega stanja Komunisti morajo v ječo Beri in, 21. jirf. Ig, Prvi dan Izjemnega stanja je potekel mirno. Policija je aretirala 160 komunistov, ki so trosili komunistične letake. v katerih pozivazo delavstvo k generalni stavki. Karlsruhe, 21. jul. tg. Huden.ski ministrski predsednik je vložil pri državnem sodišču pritožbo radi izrednih korakov državne vlade, ki nima pravice, odpuščati jn nameščati deželne uradnike. Obenem je hndenska vlada uupravila pri državni vladi potrebne korake, da bi prepovedala ^sako nošnjo uniform. »Denar ati smrt" Nesigurnost v mariborski okolici narašča Maribor, 21. julija. fiozdovi mariborske okolice so postali zatočišče raznih sumljivih klatežev, katerim nudijo streho brlogi in vejevje, hrano pa vse, kar zori sedaj okoličanom na polju in v sadovnjakih. Nekaj časa so taborili ti klateži v neposredni okolici Maribora nad Tremi ribniki, česle racije pa so jih pregnale sedaj v gozdove nn desnem bregu Drave, ki se raztezajo med Hočanti in Sv. Miklavžem. Ti gozdovi so bili že od nekdaj na slabem glasu, v zadnjem času so postali pu še bolj razvpiti. Ljudje so vedeli, da ne bo prinesla navzočnost klatežev nič dobrega in res je prišlo te dni do prvega roparskega napada, ki se je k sreči iztekel še dokaj dobro in brez večje škode. lOletnu Rezika llazabend. hči železniškega uslužbenca, se je peljala od Sv. Miklavža po novi cesti v Hoče na obisk k svoji sestri. Nekako sredi pota pa se je zagnal nenadoma iz grma na cesto moški ter vrgel_ dekleta s kolesa. Z besedami "denar ali siurk je planil nad dekleta ter ga z grožnjo spravil v smrten strah, da je vsa trepeta- joča prosila napadalca milosti, zatrjujoč, da nima ničesar pri sebi. /Magmi santo tri dinarje, drugače te ubijem,< je kričal dalje napadalec ter prisilit napadeno, da je privlekla na dan kovača, ki je predstavljal vso njeno gotovino ter mu ga izročilu s trepetajočimi rokami. Hlastno je klatež pograbil bankovec ter izginil zopet v gozdu. V eni sapi se jo dekle privozilo domov ter povedala svojo zgodbo. Smiklavški orožniki so se nato podali za napadalcem, pa ga niso mogli v obširnem gozdu izslediti. Napad je povzročil ntcd ljudmi mariborske okolice veliko razburjenje in slrnli, du se boje iti posamič celo po glavni cesti skozi gozd. Le veliki pogoni bi zamogli obsežne šume zopet za tipkaj časa očistiti, toda tudi taki pogoni nimajo trajnega uspeha. Radi pomanjkanja sredstev ne more zadržali sodišče klatežev, katerim se ne da dokazati večja krivda, v zaporu, pa Iudi za izgon v domovinske občine je i piemalo kredita. Tako se poleni zatekajo ti ljudje, I ki so santi žrtve gospodarskih razmer, vedno iz-novu v gozdove, ki jim dajejo zavetje ter končno I podivjajo do pravcatih rokovnjačev. O 30 letnico mašniškega posvečenja so skupno obhajali te dni v Mariboru trije posvečenci iz leta 1902., in sicer duhovna svetnika Martin Pete-linšek, veroučilelj v Mariboru, in župnik Franc Močnik od Sv. Štefana pri Zusmu, ter župnik Alojzij Zamuda iz Crešnjevca. Zjutraj je bila sv. maša, ki jo je daroval duh. svetnik Martin Petelinšek. Slavljenci so bili gostje stolnega kanoniku, župnika in dekana nisgr. Mihaelu Umeka. Ob lepem jubileju naše najprisrčnejše čestitke! □ Duhovne vaje za lavantinske duhovnike. Skupne duhovne vaje, in sicer prvi tečaj, se vršijo kot že objavljeno od 25. do 29. julija t. 1. v prostorih knezoškofijskega Dijaškega semenišča v Mariboru. Začetek ob 19. Vodil jih bo p. dr. Regalat Čebttlj. Cas za prijavo je še do 24. I. m. Prijaviti se je mogoče tudi naravnost na ravnateljstvo Dijaškega semenišča v Mariboru, Koroščeva ulica 12. Udeleženci, ki želijo posebne sobe, naj svoje želje pravočasno sporočijo semeniškemu ravnateljstvu. Bivanje pri zasebnikih ob času duhovnih vaj ni v skladu s cerkvenimi navodili o duhovnih vajah. — Vodstvo. □ Eksekueija z zaprekami. Prizor, ki je nudil občinstvu obilo zabave in škodoželjnega smeha, se je odigral preteklo sredo na Glavnem kolodvoru. Pred lepo limuzino, ki je last nekega avtoizvoščeka, se je kar naenkrat pojavil sodni eksekutor ter pomolil lastniku voza, ki je čakal na gosle, pod nos sodno odločbo, s katero se mu vozilo zarubi zaradi nekih neplačanih terjatev. Lastnik avtomobila je nekaj časa srepo gledal, nato pa je nekaj poonegavil v vozu okrog raznih ročajev, nagloma slopil s sedeža na ceslo, zaloputnil vrata limuzine ter jih zaklenil s ključem. S škodoželjnim nasmehom se je nato izgubil, pusteč sodnega organa z njegovim spremstvom pred avtomobilom. Eksekutor je nekaj Iudi se ni dal voz premaknili z mesta. Izvršilni organ je odšel po voznika ter se vrnil s parom konj, katere so vpregi i pred limuzino. Toda po nekaj metrih so morali konji odnehati; limuzina je bila kot prikovana-na cesto. Sedaj so okoli stoječi strokovnjaki pojasnili, da je lastnik vstavil prestavo v hod nazaj ter ne bo mogoče zaradi tega z nobenimi konji premakniti vozila z mesta. Izterjevalec pa še ni vrgel puške v koruzo. Prišli so končno poslrež-čeki, vstavili pod zadnja kolesa drogove ter dvignili zadnji del avtomobila na nizek močan voziček. Sedaj pa je bil avtomobil kar naenkrat gibljiv in konji so ga z lahkoto zavlekli v najbližjo garažo, kjer pričakuje nadaljnje usode. Ljubljanice so potrebna na večili krajih za slučaj kako nesreče na Ljubljanici, dalje tudi za pristajanje čolnov itd. O Vzorno nasajeni in urejeni vrtovi in okrašena okna so videti letos tudi pri par hišah na Škofovem; tako škofov vrt pri Sv. Petru, v Je-gličevi ulici (2), na Friškovcu (2), kpo okrašena okna pri hiši št. 17 in 20 v Ilirski ulici, pri Po-ženelovi hiši v Škofji ulici (II. nadslr.), deloma tudi pri mestni stanovanjski hiši na Jegličevi cesti in par vrtov ob Smartinski cesti. 0 V mestni klavnici ljubljanski se bo v sobolo 23. t. m. ob 15. uri prodajalo na prosti slojnici prašičje in telečje tneso. 0 Nočno službo imata lekarni: mr. Tmkoczy UtTU., iVre*5Wll -t, ,1, UH. ihuiiuj, t ,, -v. časa.gledal .voz, poskušal odpreli vrata, pa ni šlo.; □ V dobi mlačve so sedaj na vrsti nesreče pri mlatilnicah. Včeraj je bil pripeljan v mariborsko bolnišnico iz Kaple na Kozjaku i4 letni Franc An-zenberger, ki je pri podajanju zašel z desno roko v mlatilniški boben. Zobovje je fantu roko čislo razcefralo. □ "Nevaren padec. V lločah se je ponesrečila 57 letna žena delavca Katarina Korb. Padla je tako nesrečno, da si je hudo poškodovala desno roko ter se je morala zateči po pomoč v mariborsko bolnišnico. Celje & Kaj je z markacijami? Zelo lepa izletniška točka v daljni okolici celjski, kamor hitijo Celjani in tujci zelo pogosto ob lepem vremenu, je prijazni kraj Svetina. Tja vodi več prav lepih poli, tako da človek dostikrat ne ve, katera je najlepša med njimi in katero bi si izbral za izlet. Škoda je samo, da poli do Svetine niso markirane, vsaj vse ne. Ona pot n. pr. ki vodi na Celjsko kočo, a obenem tudi na Svetino, je markirana samo za Celjsko kočo. Želeti bi bilo, da se markirajo tudi vse poti na Svetino in apeliramo na SPD, da to stori. & Borza dela. Število brezposelnih, ki jih ima v evidenci Borza, se je znižalo od 1066 na 1032 (med njimi 859 moških in 173 žensk). — Na razpolago pa je delo za 5 prvovrstnih rudarjev, za 1 kolarskega pomočnika, za 1 stavbno-mizarskega pomočnika in za 7 vajencev in sicer: za 3 pekovske, za 1 mizarskega, za 1 pečarsko-lončarskega, za 1 krojaškega in za 1 trgovskega. — Za ženske delovne moči pa je delo na razpolago za 1 plačilno natakarico, za 2 kmečki dekli, za 1 natakarico, za 2 kuharici, za 3 služkinje in za 1 natakar-sko vajenko. •O" Nedejski nogomet. Kakor smo poročali že v včerajšnji številki, se vrši v nedeljo 24. t. m. na igrišču na Glaziji kvalifikacijska nogometna tekma med SK Celjem in Atletiki. Ker vemo že iz izkušnje, da so tekme med imenovanima kluboma vedno zelo vroče, često celo surove, apeliramo na LNP ,da odredi za tekmo kakega dobrega in objektivnega sodnika, ki bo znal preprečiti preostro igro. •0" Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od sobote 23, t. m. do vštetega petka 29. t, m. lekarna Pri križu v palači Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti, Ptm Izkopine iz rimske dobe. Kanalizacija bolnišnice in hiralnice zelo hitro napreduje. Gradbeno vodstvo je v rokah tvrdk Nassimbeni iz Maribora in Dengg iz Ptuja. Pri prekopavanju bolniškega parka 1,80 m globoko so odkrili ceslo, ki je za časa Rimljanov vodila skozi Ptuj. Kakih 20 m od te ceste proti severovzhodu pa so naleteli na grob, ki je vseboval razna okostja, lončeno posodo, lončeno svetiljko in nekaj novcev iz rimske dobe. Žalibog so delavci pri izkopavanju posodo razbili in le novce, ki so bakreni in prav dobro ohranjeni, so spravili. Tudi novci datirajo iz rimske dobe. Iz orožniške službe. Komandir orožniške postaje pri Sv. Urbanu, narednik Vinko Polmin, i« premeščen v Cetinje. Dnevna kronika Avtomobilska nesreča Cerklje ob Krki, 20. julija. Včeraj okrog 1 popoldne se je pripetila ne daleč od Cerkelj precej huda avtomobilska nesreča, ki je k sreči ostala brez človeških žrtev. Pač pa je materielna škoda precej velika. Prlvozila sta na precej hud ovinek nad cerkljanskim klancem dva avtomobila. Enega je šofi-ral S. L., uslužben pri »Maksimirski mesni industriji« v Zagrebu, drugega pa M. V., jurist iz Za-greoa. Oba sta vozila precej hitro, karambol je bil neizogiben, ker je ovinek zaprt in je M. V.-u vsled prehitrega zaviranja počila pnevmatika, Avto »Maksimirski« je s tako silo priletel ob obcestni kamen, da ga je izdrl, drugega pa je vsled hudega udarca obrnil pravokotno čez cesto. Oba voza imata popolnoma zbiti prvi levi kolesi s hladilnikoma vred. Vozača pa sta kljub silnemu udarcu dobila le lažje poškodbe, S. L. po prsih, s katerimi je udaril v volan, in po glavi, s katero je razbil varovalno šipo, M. N. pa po nogah. Nesrečen padec Borovnica, 21. julija. lluda in za življenje nevarna nezgoda Je včeraj na vočer doletela 34 letnega Viktorja Telbana v Borovnici. Na mah ^e je proti večeru peljal s kravama, pa je vodil kravi spredaj, da bi se na tej kaj ozki poti, ki vodi pod mostom, brez morebitnega udara srečal z nasproti prihajajočim vozom, ki so ga prav tako vlekle, krave. Pa je nesreča hotela, da je pri tem svojem ravnanju prišel med obojne krave, ki so ob srečanju druga k drugi proti sredi zavozile ter sta se notranji podrgnili, Kar je imelo za posledico, da je Viktor, ki je pričel vmes, padel tako nesrečno, da mu je šel preko prsi in trebuhu voz. Dobil je pri tera hude poškodbe nn glavi, vratu in stegnu. Zlomila se mu je tudi ključnica, poleg tega pa ima najbrž Se hude notranje poškodbe. Nesrečnega fanta so na zdravnikovo odredbo takoj zvečer prepeljali v bolnišnico. Koledar Petek, 22. julija: Marija Magdalena; Lavrencij. Novi grobovi ■f" V Ljubljani je po dolgi, hudi bolezni mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Novakova, soproga odvetnika dr. Janžeta Novaka. Zapušča poleg g. soproga tudi dva otroka. Truplo bodo blagoslovili v soboto zjutraj ob 7 pred hišo žalosti, Linhartova ulica 20 in nato prepeljali k večnemu počitku v Notranje Gorice. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Ljubljani je umrla gospa Katarina Martine, vdova pa ravnatelju deželne deske. Pogreb bo danej popoldne ob 4. Svetila ji večna luč! Preostalim naše sožalje! Osebne vesli — Iz profesorske službe. Na moško učiteljišče v Ljubljani so premeščeni: dr. Gregor Žerjav, Friderik Tarson - Specler, Leopoldina Kump-ova, Rudolf GrSbming, Venceslav čopič, Milko Mesojedec, Rudolf Koprivnik, Maks Robič, Ciril Bernot, vsi doslej na ženskem učiteljišču v Ljubljani. — Z ženskega učiteljišča v Mariboru na tamkajšnjo moško učiteljišče so premeščeni: ravnatelj Fran Kaduc, Rudolf Pregelj, Franc Osterc, Ervin Robas, Ernest Neuman, Simon Milač in Franc Baš. — Iz državne službe so odpuščeni: Olof Globočnik, suplent klasične gimnazije v Ljubljani, Martin Fortuna in Rajko Kanduč, sup-lenta realne gimnazije v Ptuju, Vincenc Bernik in Niko Kuret, suplenta realne gimnazije v Kranju, Oton Sajovic, suplent gimnazije v Varaždinu in dodeljen v službo na gimnaziji v Ptuju, Silva Vogelnik, suplentinja realne gimnazije v Muski Soboti in Andrej Kocjan, suplent realne ginina-siijo v Mueki Soboti. ' Ostale vesti f — Izletniiki promet z Avstrijo. Na pobudo, ki jo je prejel zvezni kancelarni urad (zunanje zadeve) iz krogov, ki se zanimajo za tujski promet na Koroškem in Štajerskem, je med Jugoslavijo in sosednjima zveznima deželama Koroško in Štajersko uveden poseben izletniški promet, ki omogoča jugoslovanskim državljanom, ki se hočejo dokazljivo samo za kratko bivanje podati na avstrijsko izletniško ozemlje, da dobijo vizum za 7dnevno bivanje na zveznem ozemlju za znižano pristojbino 2 S. Ako pa želi izletnik dalje ostati, mora doplačati samo razliko do cele pristojbine aa vizum za enkratno vpotovanje, to je 5.70 S. Izdajanje teh vizumov, ki se dobijo v obliki po-tebnih rumenih (izletniških) znamk, je izročeno v »oštev prihajajočim avstrijskim zastopstvom v Jugoslaviji (avstrijskemu poslaništvu v Belgradu, konzulatom v Ljubljani, Zagrebu, Sušaku, Sarajevu in Skoplju), ter obmejnim preglednim in cestno-ca-rinskim uradom na avstrijsko-jugoslovanski meji, — Pismeni esperantski tečaj. S 1. oktobrom zopet otvorimo dopisovalni tečaj za začetnike. Za tiste, ki so že obiskovali kak esperantski tečaj, pa se žele izpopolniti v tem jeziku, bom pa otvoril nadaljevalni tečaj. Oba tečaja bosta trajala 6 mesecev. Učnina znaša 80 Din (ali 15 Din mesečno). Kdor plača ves znesek naprej, bo dobil brezplačno iri številke esperantskega časopisa »La suda štelo« v vrednosti 12 Din. Razen tega dobijo udeleženci obeh tečajev na koncu esperantsko knjižico v vrednosti 5 Din. Začetniki rabijo sledeči učni knjigi: 1. Maruzzi-Dobravc: Esperanto (slovnica) .15 Din; 2. Esperantski ključ (majhen slovarček) 3 Din. — Tisti, ki se žele udeležiti nadaljevalnega tečaja, pa si naj preskrbe esperantski slovar (esperantsko - slovenski in slovensko - esperantski del) 55 Din. — Vse knjige dobite pri meni. — Denar se pošlje naprej. — Prijave pošljite na naslov: Golobič Petor, ,šol. upr. Jcsenicc - Fužine, Gorenjsko. Priložite znamko za odgovor! — Razpisana zdravniška služba, Kr. banska uprava razpisuje pri obči državni bolnišnici v Ljubljani službo šefa kirurgičnega oddelka. Prosilci morajo dokazati kvalifikacijo_ po § 20 zakona o bolnišnicah. Prošnje s potrebnimi prilogami je vložiti pri kr. bansld upravi v Ljubljani do dne 4. avgusta. — Službo tajnika pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah razpisuje kr. banska uprava. Za to mesto pridejo v poštev prosilci, ki so dovršili najmanj vsaj nižjo srednjo ali njej enako šolo. Pravilno opremljene prošnje je vložiti do 15. avgusta pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah. — Zahvala, Vsem, ki so pripomogli, da je tudi letošnji naš tabor uspel, se najtopleje zahvaljujemo. Posebej navajamo g. ministra Puclja in g. bana dr. MnrnšiČn, ki sta nam izkazala prijazno naklonjenost, dalje tukajšnjemu ravnateljstvu drž. žcleznic, ki ie poskrbelo za res. bresiubcui orovoz, množic. Potem dolgujemo posebno zahvalo našim časopisom za priobčevanje naših reklamnih notic. Končno kličemo na svidenje vsem korporacijam, organizacijam in društvom, ki so poslali svoje zastopnike in s tem pripomogli taboru do sijaja. — Osrednji odbor Zveze bojevnikov. DAJ sladoled D A Sl. — Preiskava o poskušenem umoru dr. Budaka, Sodna preiskava o poskušenem umoru dr. Mile Budaka se še vrši. Doslej je bilo zaslišanih okrog 40 oseb. Danes bodo zdravniki ponovno preiskali dr. Budaka, da ugotove posledice napada in sedanje stanje dr. Budaka. Jutri bo zaslišanih še šest prič, ki se ali niso odzvale prvemu pozivu, ali pa se je šele naknadno zvedelo, da bi mogle kaj povedati o tem dogodku. S tem bo sodna preiskava zaključena in bo preiskovalni sodnik izročil akte državnemu tožilstvu, da sestavi obtožnico, — Toča v trogirski občini. Te dni je divjala v trogirski občini v Dalmaciji silna nevihta. Vsula se je debela toča, ki je povzročila ogromno škodo. Potolkla je vinograde, sadno drevje, oljke in druge posevke. Vinogradniki cenijo, da je toča po vinogradih uničila za dve sto vagonov mošta. — Froti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josei« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Odkopana slinga. V Splitu so pri kopanju temeljev za novo zgradbo v Krešimirovi ulici od-kopali sfingo. Oprali so jo in pokazalo se je, da je izdelana iz črnega granita in da je zelo dobro ohranjena. Žal pa je siinga brez glave, tudi vznožje jc odbito, tako da niso mogli najti hieroglifskih napisov. Sfingo so prenesli v arheološki muzej. — 114 živinorejcev kaznovanih. Zaradi živinske kuge, ki je v Vršcu pobrala že veliko število živine, je oblast odredila, da mora biti živina, ki se nahaja na paši na srbski strani, zaprta. Lastniki te živine pa so nekega dne samovoljno prignali vso živino domov. Zato je policija vse te lastnike — 114 po številu — kaznovala z globami od 50 do 500 Din. Rja uničuje pšenična polja Š&tim&e toMe flaAmc '#:a so mu čestitali k jubileju: obč. odbor, požarna hramba, šolska mladina, Marijina družba in prosvetno društvo. Vse čestitke so se pač zlile v eno srčno voščilo, da poklonijo tudi nadalje g. župniku svojo ljubezen, vdanost in zvestobo. Šoštanj Ing. Frings umrl. V sredo ob 1 popoldne je iz Slovenjgradca prispela vest, da je v tamkajšnji bolnišnici umrl gosp. ing. chem. Frings, ki se je minuli petek ponesrečil v šoštanjski tovarni pri ekstrahiranju lesa. Umrl je kot žrtev dela in poklica. Ing. Frings je bil doma v Novi Topoli v Bosni. Gimnazijo in tehnično fakulteto je absol-viral v Gradcu, nakar je služboval kot inženjer kemije v raznih tu- in inozemskih podjetjih, pred osmimi leti pa je nastopil službo v tukajšnji usnjar-ni, kjer mu je bilo poverjeno vodstvo laboratorija. Tovarna izgubi ž niim odličnega in priznanegi strokovnjaka. — Blag mu spomini Radio frogrami Kadio-JLfubfjana i Petek, 22. julija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet: Intermezzo (Lincke); Bele rože (Woe-hlert); Seviljski brivec (Itossini); Adagio iz sonate »Patetique< (Beethoven); La dame blanche (Boieldieu); Godba v uri (Armandola); Veselo smehljanje (Kockert); 19.00 Postanek in razvoj kinematografa (VI. Vajda); 19.30 Gospodinjska ura (gdč. Krekova) — 20.00 Nasveti za potovanja 20.30 Prenos iz Belgrada — 22.30 Čas, poročila, plošče. _ Napoved programa za naslednji dan. Sobota, 23. julija: 12.15 Plošče _ 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Gimnastične vaje (Drago Ulaga) 19.30 Nekaj za starše (Pero Hom) — 20.00 Koncert »Sloge«: Romeo in Julija, ouvertura (Gou-nod); Prodana nevesta —, fantazija (Smetana); Kubanska serenada (Aletter); Štabat Mater (Ros-sini); Slavnostna koračnica iz opere »Profet« (Meyerbeer); Zlata Praha — potpouri (Urbanek); Beneška elegija št. 5 (Zaje) — 21.00 Samospevi gdč. Štefke Korenčanove — 21.30 Salonski orkester — vmes časovna napoved in poročila. Drugi programu Sobota, 23. julija: Zagreb: 20.30 Lahka glasba — 22.40 Plesna glasba — Milano: 20.45 Varietejski večer — 22.00 Plesna glasba — Barcelona: 21.15 Radio orkester 21.30 Koralni koncert. — Stuttgart: 22.45 Nočni koncert. — Toulouse: 21.00 Večerni koncert — 22.15 Operna glasba _ 23.00 Lahka glasba — 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 21.30 Veseli večer — Pleena glasba. — Belgrad: 20.30 Pester program — 21.00 Koncert godbe kraljeve garde 22.50 Plošče — 23.15 Ciganska glasba. — Rim: 20.45 Operetni prenos. — Beromiinster: 20.00 Ze-ster program — 20.45 Pester večer — 21.45 Pester večer, — Praga: 20.05 Koncert komornega kvarteta — 22.20 Brno. — Dunaj: 20.00 Radio-potpuri — 21.45 Plesna glasba. — Budapest: 20.00 Komedija —- Ciganska glasba — 23. Jazz. dil lepega vedenja, ki pomenijo najelementarnejša načela omike in olike, katera so danes po delu cerkve, Sole in prosvetnih društev ter naravnega kulturnega napredka prešla ie v meso in kri. Nova izdaja je prilagodena do podrobnosti novim razmeram našega duhovnega in materialnega življenja. Posveča veliko skrb obveznostim, ki jih ima dandanašnji meščanski človek do nove družbe; novo je pravilo pismenega občevanja. O knjigi govorimo še obširnejše. — Pristno domačo svinjsko ma-st po 13 Din kg prodaja Jakoh .lesih ml., stojnica, Šolski drevored. — »Franz-Josei« grenčica prijetno olajšuje bo-.Jfičine .alale.žila pšenice ne bo primanjkovalo, posebej še, ker imamo lansko še približno 10.000 vagonov v rezervi oz. neprodane. Tudi kvaliteta letošnjo pšenice bo sorazmerno slaba, posebej v onih krajih, kjer je rja huje pritisnila. V tem je najbolj prizadet južni Banat, Stig in Mačva. Sorazmerno dobro stoji Se Srem in pa Srbija do Niša. Večji mlini so začeli radi napovedi slabe pSe-nične letine naglo kupovati zaloge lanske pšenice, kar je jiovzročilo sorazmerno viden dvig cen (v par dneh skok otl 135 na IflO Din za 100 kg). Ko bo v nekaj tednih znan točen rezultut letošnje jišenične žetve, se bo zelo verjetno cena So bolj dvignila. Zadnje dni so v belgrajskem časopisju obravnava vprašanje izbire posebnih vrst pSenice, ki so najprikladnejše za posameino kraje. Dočim je bilo doslej pripuščeno vsakemu posamezniku, da jo |K> mili volji sejal katerokoli pšenico, bi po mišljenju enega naših agronomov bilo skrajno potrebno izvesti organizacijo semenogojskih zadrug, ki naj bi delale na to, da so v posameznih krajih seje samo ena vrsta pšenice, ki jo preizkušena kot najbolj uspevajoča v oni zemlji. Nn ta način bi od dosedanjih 20 različnih pšeničnih vrst, ki jih ima Vojvodina, padli na največ 4—5, ki bi pa res odgovarjale zemlji in klimi in bi jim tudi rja n« mogla občutno škodovati. To nalogo bi najuspešneje in najlažje izvedle jiostaje za oplemeuitev semen na Belju. v Topčideru in Čoki. Kuilumi obzornik if Prva knjiga »Slovenskega biograiskega leksikona« zaključena. Čez nekaj dni izide v obsegu 13 tiskovnih pol 4. zvezek »Slovenskega biografskega (ne bijogralskega, kakor je bil označen v pr-veh treh zvezkih!) leksikona«; z njim je zaključena prva knjiga tega monumentalnega dela, ki moremo biti nanj zares ponosni. Prva knjiga vsebuje članke od »Abraham« do »Lužar« ter obsega 688 dvostolpnih strani v leksikalnem formatu. Glavno uredništvo je prešlo od dr. Izidora Cankarja na dr. Fr. Ks. Lukmana, število sotrudnikov je naraslo na 57. Gradivo, ki je zbrano v tej knjigi, predstavlja ogromno raziskovalno delo in v polni meri ustreza osnovni misli leksikona: Slovenski biografski leksikon bodi vsakomur zanesljiv kažipot za orientacijo, znanstveniku pa pomoček za nadaljnje raziskavanje.« — Uvod v prvo knjigo končuje uredništvo t naslednjim stavkom, ki ga podpisujemo tudi mi: »Hvaležno priznanje vie slovenske javnosti gre založnici. Zadružni gospodarski banki v Ljubljani, ki nosi velike stroške. Slovenski biogratski leksikon ji bo časten spomenik v zgodovini slovenske kulture.« — Uredništvo in sotrudniki imajo — po izjavi v uvodu — trdno voljo dovršiti leksikon v I. 1934. Ko zvezek izide, objavimo daljše poročilo. if Književna krajina prenehala izhajati. Pred poldrugim letom ustanovljena mesečna revija »Književna krajina«, ki je izhajala v Banji Luki in bila ves čas vzor provincijalne revije v najlepšem pomenu besede je i svojo junijsko številko prenehala izhajati. Bridke razmere v javnem življenju, še bolj pa nerazumevanje za »provincijalno« revijo, ki je pa svojo nalogo izvrševala morda bolje nego kaka prestolniška«, so vzrok tega žalostnega njenega konca. Vse do zadnjega se je »Književna krajina« držala na visoki kvalitetni stopnji, pomagala jc nekaterim mladim talentom do veljave, s prispevki Ksenije Atanasijevič, Milice Jan-kovič, Tina Ujeviča in drugih odličnih sotrudnikov pa je izpolnjevala svojo kulturno nalogo kar moči odlično. — Pri tej priložnosti naj omenimo, da je letos »Književna krajina« redno prinašala v prevodih Ž. A. Spasiča pesmi Srečka Kosovela (v februarski številki »Premišljanje«, v marčni »Putovanje«, v majski »Predsmrtnica«, v junijski »Vetar«). Z* primer prevod pesmi »Vetar«; \ etar je zastao ispred mojih vrati. Svuda je tiho, sve prazno: sve spi. Samo vetar što ne može stati o ponoči. Samo črne ciprese još šume, andjeo kleči na kamenu belom; dok tama sipi na kuče, na drume, i nad kraškim selom. Sve tiho... Izmediu života i amrti jedino drvo šumi na rudini; cestom ide neko sa slomljenom dušom, s očima uprtim u svet na višini. Jc Julius Bab: Das Theater im Lichte der So ziologie. In den Grundlinien dargestellt. Leipzig, C. L. Hirschfeld, 1931, XVIII, 227 str. Mk 3.80. -Sociologija umetnosti, ki se je kot znanost pojavila na osnovi pripravljalnih de! Comteja, Dus-sieuxa. Guyaua, Proudhona, Ribota, Spencerja, Tardeja in drugih, se čezdalje bolj razvija, vendar je še vedno v tipanju in iskanju. Zato je dvakrat razveseljiv vsak prispevek, ki ne obtiči v kulturni zgodovini in v kulturni psihologiji. Nedvomno nudi gledališče, o čigar umetnosti in kulturi je toliko in tako raznovrstnih nazorov, posebno prikladno tvarino, ki se da sociološko preparirati in znanstveno obdelati. Gotovo je bilo po tolikih raztresenih pripravljalnih delih vredno, tvegati izredno težki poskus osvetlitve gledališča v »luči sociologije« ter napraviti načrt gledališke umetnostne sociologije. Berlinski gledališki kritik in strokovnjak J. Bab je v svoji knjižici pogumno napravil tak poskus. Po zanimivih uvodnih besedah, ki so jih prispevali Bunzel, Spitzer in Tonnies, obravnavi avtor v posameznih poglavjih sociološke in estetske osnovne pojme, gledališko osnovno doživetje in njega izrazne oblike, razdelitev enote v gledališkem dejanju, njega dele (dramo, igravce, občinstvo), obratovanje, iskanje zgubljene enotnosti, gledališče v razmerju do drugih socialnih sil, pregled in zaključek. — Babova knjiga ni strogo znanstveno delo, pač pa delo moža, ki ima mnogo izkušenj, znanja in prakse v sodobnem gledališkem svetu. Toda kakor je izvrstno, kadar obravnava gledališko kritiko, gledališko zgodovino in bistvo gledališča, tako je šibko v sociološkem pogledu in v pogledu gledališke umetnostne zgodovine; le mestoma se le-teh stvari dotika in skoraj vedno zamenjuje kulturno zgodovinski moment z umetnostno sociološkim. To pa nemara radi tega, ker je avtor premalo poučen o izsledkih glede socioloških osnovnih pojmov, zlasti pa glede francoske, nemške in angleške umetnostne sociologije, o čemer priča bibliografija, ki jo avtor navaja. Nekaj izvrstnih opazovanj in opomb, narodnoznanskih in psiholoških, daje knjigi dober videz, . kakor je v ostalem tekoče, simpatično ter modro pisana. Tako nam je dal Bab dobrodošlo in vzpodbudno knjigo o gledališču, čeprav ne gledališko ali umetnostno sociologijo,_j>ai;jia._asnutck_za pravo delo t nn tera.noliJVi-' " ! Najmanjši radio aparat Italijanski dijak Colbcrtaldo je sestavil najmanjši radio aparat na svetli. Ko je tri orehe, mu je razpadel en oreh na dve polovici in prišlo mu je na misel, če se morda ne bi dala napraviti 'v teh dveh lupiuicah majhna sprejemna radio naprava. Dolgo časa je poskušal in končno se mu jc posrečilo, da jo začul iz teh dveh orehovih lupin i prve glasove in ugotovil je, da more s tem apa-■ ratom poslušati oddajno postajo Trst. Vendar Se i ni odnehal in je nadaljeval s poskusi, ki so mu končno tako uspeli, da je lahko poslušal okrog 10 radio oddajnih postaj, med temi Bratislavo, Prago, Toulouse, Budimpešto, Rim, Dunaj in druge. Mlademu izumitelju je uspelo, da je tako izločil vse motnje in šume, ki so mu v začetku motili sprejem, da je svoj izum z rizbami in modelom dal patentirati. Po preteku enega meseca je bil njegov patent potrjen in prepričan je, da ga bo dobro prodal. Najprej pa namerava izdelati nekaj tisoč takih liliputanskih radio aparatov, ki jih bo skušal na velesejmih prodajati za ceno nekaj lir. Nemčija v volilnem boju. Na vseh kioskih in reklamnih deskah so v Nemčiji sedaj sami volilni plakati. Kako ogorčen niora biti volilni boj, jerazumljivo, če pomislimo, da kandidira 27 strank. Kavčukov in premogovni prah V zadnjem času sta se pojavili dve novi iznajdbi, ki obetata, da bosta do dna izpremenili velike dele sedanje moderne industrije. — V sredi junija je neka angleška tvrdka kupila patent, ki ga je iznmil neki Nizozemec in kateri omogoča, da se pridobiva kavčuk direktno iz gumijevega soka, ki teče iz dreves na kavčukovih nasadih. Tako pridobivanje omogoča stroj, ki spreminja gosti in žilavi drevesni sok v kavčukov prah. Novi stroj prihrani pri pridobivanju kavčuka zelo mnogo časa. delavnih stroškov in pomožnih sredstev, ne samo na plantažah kavčuka, ampak tudi tovarnam. ki predelujejo surovi kavčuk še naprej. Z novim načinom se bodo produkcijski stroški kavčuka izredno znižali in od tega bodo imeli dobi-fiek vsi. ki bodo prišli v dotiku s kavčukom, razen delavci na plantažah, ki bodo. kakor pač navadno, morali plačali račun. Moderni stroj bo namreč izpodrinil velilu število delavcev na kavčukovih plantažah in brezposelnost bo seveda ie večja. Pri dosedanjem načinu pridobivanja kavčuka so delavci nabrani strjeni sok morali obdelovati dolgo časa z različnimi kemičnimi spojinami, dokler se ni sok po 3—4 tedenskem predplavanju spremenil v plošče iz surovega kavčuka. V tovarnah za kavčuk so te surove plošče morali s stroji prpgnesti. kar je zahtpvalo mnogo časa in šele nalo so mogle tovarne dodati potrebne primesi in kavčuk vulkanizirati. Novi stroj kažejo sedaj na kavčukovih plantažah in če se bo res tako obne- Nevarnj ' Američani. V predtekmah za olimpijado v Los Angelesu so se zopet postavili amerikanski športniki 7. novimi svetovnimi rekordi. Nn sliki prinašamo Američana .1. Ander>ona. ki jp dosegel nov svetovni rekord v metanju diska. Zalučal jc disk BOl 13 m daleč. American (iraber pa je potolkel dosedanji svetovni rekord v skoku s palico in je skočil 4.37 m. Prav tako so dosegli tekači Tolai:. Metcalfp in Parr i zborne ča^p v tpku. Vsp kaže. da bodo evropski športniki našli nevarne tpkmecp na olimpijadi in najbrž bo ostalo precej svetovnih rekordov v Ameriki. sel, kakor to tovarna obeta, potem bo povzročil naravnost neshiten preobrat v kavčukovi industriji. Izdelovalni stroški kavčuka se bodo izredno znižali hi zato bo prišel vpoštev zopet za mnogo novih izdelkov, za katpre je bil do sedaj predrag. Zlasti bo lahko napredovala v Amjliji in Ameriki že dobro uspevajoča industrija, ki izdeluje kavčukove plošče, s katerimi tlakujejo cestc. Dočim je doslej stal kvadratni meter take plošče okrog 750 Din in so si ga mogle privoščiti le najbogatejše občinp. bo mogoče sedaj prišel kav- čuk za tlakovanje v splošno uporabo. Računajo namreč, da bo novi stroj omogočil poccnitev kavčuka na eno petino dosedanje cene. Stroj bo namreč spreminjal surovi drevesni sok v kavčukov prah. katerega bodo tovarne lahko takoj predelovale naprej brez vsakega gnetenju. Silni padec cen kljub temu ne bo povzročil nobene škode plantažam. ker se bo močno povečalo povpraševanje iu ker so se z novim načinom še bolj močno znižali produkcijski stroški. Drugi izum. ki pa zna spremeniti dosedanjo prometno tehniko, so pa napravili s poskusom na novem Cunardovem parniku Scvthia Poskusna vožnja lega parnika je morala dokazati, cc se bo obnesel nov način kurjenja parnih kotlov na ladjah. č'e sp je res tako obnesel, kakor pišejo angleški in ameriški časopisi, potem moramo pričakovali silne spremembe v industriji in cenah premoga. Na prvi poizkusa i vožnji so ugotovili inže-njerji paroplovne družbi', da so na 100 ton olja. s katerim kurijo na parniku parne kotle, prihranili 100 funtov sterlingov. To so dosegli na ta način, da -o |Miss Englaud 3< je Kaye Don dosegel naravnost fantastično hitrost. Povprečna hitrost, s katero je vozil, je bila 119.8 milj na uro, t. j. 169 in pol km na uro. Največja hitrost, ki jo je na tej vožnji dosegel, je znašala 197.6 km na uro. Športnika, ki se je že delj časa pripravljal, da pobije ameriški svetovni rekord, jc močno preganjala smola. Po mnogih poskusih je 18. julija že ob pol 6 zopet poskusil pobiti rekord in to sc mu je ludi posrečilo. 2e s prvo vožnjo je posekal svetovni rekord. Takoj nato pa je dirkal še enkrat in jc zbolj-šal svoj rekord na že omenjeno povprečno hitrost. Ta novi rekord bo prav težko posekati, kljub temu pa Kaye Don še ni odnehal in namerava še izboljšati dosedaj dosežene uspehe. S to rekordno vožnjo ima Anglija zopet vse svetovne hitrostne rekorde na suhem, v vodi, na morju in v zraku. Proti tedenski odškodnini 10 Din Vam posodimo 450 Din vreden fotografski aparat. Ce imate aparat izposojen 45 tednov, ostaja isti Vaša lasti Drogcrija Gregorič, Ljubljana. Prešernova ulica 5. Za smeh Gospa A.: ^Poglejte no, kako je gospa Pelrič zaljubljena v svoje otroke. Vedno mi pravi, da so njeni otroci brez napak, v resnici so pa ti pamži tako nagajivi in neubogljivi, da bi zaslužili vsak dan palico.« Gospa B.: Kaj hočete! Matere v svoji ljubezni do otrok nikdar ne vidijo na njih drugega, kot samo lepo in dobro. Za napake svojih otrok so pač slepe.< Gospa A.: »Kaj še! Jaz, na primer, bi takoj opazila tudi najmanjšo napako na svojih olrokih če bi kakšno imeli seveda!« Nebotičnik iz stekla ,ovh himalajska ekspedicija. Te dni prod ira himalajska ekspedicija, sestoječa iz 11 članov, na tretji najvišji vrh himalajskega pogorja, na 8120 metrov visoki Nanga Parbat. Ekspedicija je po dolgi In težavni poti, ki jo je vodila do vznožja velikana, prispela že v precejšnjo višino.. Sedaj tabore v šotorih na ledeniku, ki je visok 6000 metrov. Seveda jjh čakajo najhuje preizkušnje' šele v večjih višinah. Znani .francoski arhitekt Le Corbusier jp izdelal načrt za nebotičnik iz stekla, ki ga bodo zgradili v Moskvi. Nebotičnik je namenjen ljudskemu komisarijatu za razsvelljevalno industrijo in bo v kratkem dokončan. Pri zgradbi tega nebotičnika so uporabili prav posebno steklo, ki tako dobro razprši solnčue žarke, da prebivalci poleti niti najmanj ne bodo trpeli radi žgočih solnčnih žarkov. Nebotičnik bo dobil mesto stopnic sama električna dvigala in modeme stopnice, ki bodo podobne premikajočemu se traku na toboganu. .»Na pomoči čebela je pod šleinom moje potapljaške oblekel« Mezde nižje, brezposelnost večja Ljubljana, 22. jul. Tz podatkov, ki jih je L? l o š li o aH povsod /mani. — Bo- nijem letošnji junij 17,235.000 Din zaslužka skupno. Sredi junija je že skoraj kazalo, da se kriza nekoliko zboljšuje. 1. junija letos je bilo zavarovanih 81.782 članov (v primeri z 1931 za 16.096 manj, v primeri z 1930 pa .za 21.901 manj), 5 junija 82.166 (—15.965, -21.473), 10. junija 82.802 (—15.678, —20.591), 15. junija je število zavarovanih delavcev doseglo 83.127 (—15.378, —20.139), 20. junija pa je padlo na 82.927 (—15.489, —20.153), 25. juniju je zopet padlo na 82.720 (15.862, —20.225), 30. junija pa je že doseglo nizko število, nižje kakor je bilo v začetku meseca, namreč 81.679 (—16.470, —20.511). V juliju število zavarovanih delavcev še vedno stalno pada. Svetovna kriza je torej povzročila, da je v Sloveniji v teku dveh let izgubilo okroglo 21.000 delavcev svoj zaslužek, ne vštevši rudarjev, ki so včlanjeni pri bratovsiki skladnici, iu ne vštevši onih zasebnih nameščencev', ki so včlanjeni pri drugih zavarovanjih, ne vštevši pa tudi novih delovnih moči in naravnega naraščaja, ki ne more najti zaposlitve. Zdravstvene razmere zavarovancev so se neznatno /.boljšale. Da jc padlo število ženskih bolnic, pa jc treba iskati pojasnila v tem, ker se jo podporna doba porodnic znižala od maksimalnih dveh mesecev na šest tednov pred in po porodu. K zmanjšanju mezd vseh članov je treba prišteti še 10% do 20%, ker se pojavljajo netočnosti v prijavljanju dejanskih delavskih zaslužkov. Kljub temu, da jo OUZD povišal prispevno tarifo na zavarovano mezdo od 6% nn 6.5%, so se dohodki OUZD zmanjšali dnevno za približno 25.000 Din ali mesečno za 750.000 Din. naj se strogo kaznujejo dolžniki, ki bi radi izigravali zakon. Predstavnik trgovinskega ministra je vse udeležence povabil na novo anketo, ki se bo vršila dne 25. julija v Belgradu. Bencin se bo podražil? V Parizu se že delj časa vršijo pogajanja med velikimi angleškimi petrolejskimi koncerni na eni strani in predstavniki rumunske petrolejske industrije na drugi. Gre za to, da bi se konkurenca med tema dvema tckmecema popolnoma odpravila in da bi se po skupnem sporazumu cene nafte dvignile. Doslej še ni prišlo do sporazuma, ker se Romuni upirajo. Pogajanj se namreč ne udeležuje Rusija. Radi tega nočejo pristati Romuni na sporazum, ker se upravičeno boje ruske konkurence. V zadnjem času se je menda odpor Rusije zmanjšal in sovjetska vlada namerava odposlati svoje odposlanstvo v Pariz. Dopisovenle našik tvrdk Te dni je prišel v promet »Industrijski Com- pa*s 1932-33«, t. j. seznam jugoslovanskih industrijskih m trgovskih podjetij. V enem in istem zvezku sta objavljena seznam za Jugoslavijo in seznam za Mnd|arsl;o. Po navedbi imena vsake tvrdke in po popisu njenega delovanja je kratko navedeno, v katerem jeziku dopisuje tvrdka. In tu bereš čudne stvari. Recimo tvrdka v Čakovcu dopisuje »slovenski, hrvatski, madjarski«, tvrdka v Celju dopisuje samo slovenski in nemški, druga tvrdka v Celju dopisuje slovenski, nemški in srbohrvatski, tvrka v Ljubljani dopisuje slovenski, srbohrvatski in nemški, druga tvrdka v Ljubliani dopisuje samo slovenski in nemški, n?ka tvrdka v Celju dopisuje v »vseh svetovnih (?) jezikih«. Še hujše je ako gremo nekoliko nižje, tam doli ne najdeš nikjer tvrdke, s katero bi lahko dopisoval v slovenskem jeziku, pač pa lahko pišeš v donavsko banovino madjarski, nemški, srbohrvatski, angleški in francoski. Drugi tvrdki ludi v donavski banovini smeš pisati samo nemški! Neka zagrebška tvrdka dopisuje »v kulturnih jezikih«, belgrajske tvrdke pa dopisujejo srbski, nemški in francoski. Podjetje Compass sestavi seznam na podlagi vprašalnik po!, ki jih pošlje prizadetim, za to je jasno, da so za navedbo občevnlnerfa jezika odgovorne tvrdke same. Danes bi že lahko zahtevali, da vsaka tvrdka v Jugoslaviji dopisuje v naših državnih jezikih, t. j. v slovenskem in srbohrvatskem. To bo v interesu našega inteligenčnega naraščaja, ki prihaja vedno bolj ob kruh. Dobave. Strojni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 28. julija t. 1, ponudbe glede dobave 1100 komadov signalnih šip. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Ravn. drž. žel. Va-l-eš sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe glede do- t' " ' " " r * — — popoln, vsegn- — t' e ž k i davki, ga t a letina, bogat pridelek (reiehe Ernte) — o b i I na letina, obilen pridelek. — Bogat ali reven bili na čem (»reicli, arm an«) je nemško. Po slovensko bi se reklo, da ima n. pr. krompir mnogo škroba v Sebi, slabo vino ima malo alliokola, krma ima v sebi malo ali mnogo redilnih snovi, Ia jed nima nič v sebi itd. — Polna (nem. voli) resnica, pravica, polno gnojenje, polnn 4 leta itd. = čista resnica, vsa pravica, popolno gnojenje, cela 4 leta. — ]> o 1 n o v r e d o n , polno pora biti, polnoštevilen vreden, vse porabiti, ves. težka bolezen, nesreča, težki časi itd. — veliki davki, huda bolezen, velika nesreča, hudi. slabi časi. — Najvišje jamstvo — najboljše jamstvo. — Neobo roženo oko = gojo oko. — Globoko spanje — trdo (trdno) spanje. — številne nesreče, delavci, občinstvo, nam. mnogoštevilne nesreče itd. — Neznosno je žc, kakor se dandanašnji pometa z besedo d n o v n i, ki sc rabi za pojem vsakdanji ali n a <1 a n. Vsak dan beremo n. pr. dnevna plača, hrana, kruli itd. namesto vsakdanja plača, hrana, vsakdanji kruli. Dalje beremo, da ima delavec dnevno, tedensko, letno toliko in toliko plače, namesto, da bi rekli na dan, na teden, 11 a loto itd. Ni še dolgo tega, ko sem bral v nekem dnevniku stavek: »Prišli so iskat dnevnega kruha.« Vse ti; napake nastajajo, kor sc slepo prestavlja nemška beseda tii- S'ieli«. Po mostu vidimo n. pr. take-le napise: n e v n o sveže pivo, svež kruli, namesto vsak <1 a n min d krtih, nastavljeno pivo. Beseda »dnevni« ima pravi pomen le tedaj, ako jo rabimo v nasprotju z »nočni« (nem. Tagcs-) n. pr. dnevna in nočna služba, dnevna svetloba, dnevni nli Se bolje podnevni metulji itd. Tako bi bilo nemara tudi bolje, ko bi pisali namesto »Dnevna kroniko«, »dnevno novice« vsakdanja kronika, vsakdanjo noviro, ker nimamo nočne kronike in nočnih novic. Za slovenska ušesa nič kaj prijetne besedo f« n. pr. ponovno, nam. večkrat; z r a k o -tesen, nam, neiprodušen: uraičuscu, bave 10.000 kg riža. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 28. julija t. 1. ponudbe glede dobave vodovodnih potrebščin. — Ravn. drž. rudnika Ba-njaluka sprejema do 28. julija t. 1. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi, 500 kg strojnega olja in oprem za konje. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 11. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 100 m transportnega traku. — Ravn. drž. rudnika Kreka spre-|ema do 11, avgusta t. I. ponudbe glede dobave 500 m pocinkane jekleno vrvi. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 3. avgusta t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 3800 ton olja za kurjenje. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice tut v Lpibljani, pogoji pa pri ekonomskem oddelku te komande.) Novi bolgarski bankovci po 500 in 1000 levov. Bolgarska Narodna banka je izdala v promet nove bankovce po 500 in 1000 levov, izdahja leta 1925, Na eni strani bankovcev se nahaja na levi strani bolgarski državni grb, na desni slika kralja Borisa. Na drugi strani bankovca za 1000 levov je slika iz narodne folklore. V sredi jc boginja Iz-obdja. Na bankovcu za 500 levov je na drugi strani slika orača, ki orje s parom volov. Borza Dne 21. julija 1932. Denar Tudi borza je komentirala zadnje politične dogodke v Nemčiji. Devize na Berlin so močno nazadovale, nekoliko čvrstejši kakor včeraj je bil funt Opaža se tudi stalno nazadovanje lire. Tudii dolar je nazadoval. Curih, Pariz in Praga neizpremenjeni Ljubljana. Amsterdam 2270.42—2281.78, Berlin 1334.52-1315.32, Bruselj 781.30-785.24. Curih 1097.35—1102.85, London 200.84—202.44, Newyork 5615.63—5643.89, Pariz 220.83—221.95, Praga 166 67 -167.53, Trst 286.80-289.20. Curih. Pariz 20.1225, London 18.32, Newyork 513.75, Bruselj 71.275, Milan 26.18, Madrid 41 16 Amsterdam 206.90, Berlin 121.80, Stockholm 94 Oslo 90.75, Kopenhagen 98.75, Sofija 3.72, Praga 15.19, Varšava 57.60, Atene 3.32, Carigrad 2.47 Bukarešta 3.05, llelsingfors 7.75. Skupni promet na zagrebški borzi brez kompenzacij 114.282 Din. Dunaj. Dinar notira: deviza 12.30. Vrednostni papirji Zagreb. 7% inv. pos. 47.50 den., vojna škoda kasa 188-190 (186, 180), julij 187-189,' avg. 188 bi., dec. 182-184, (183, 184, 185), agrarji 23 den, 7% Blerovo pos. 39—39.50 (39, 40.50), 7% pos. hip. banke 41.50-42.50 (41.50, 42), 6% begi. obv. 34.50 —34, Narodna banka 3050, agr. priv. banka 206 —205. Zagrebški promet. 7% liler. pos. 6000, 8% Bler. pos. 2lX«), DHB 4000. vojna škoda 80(1 kom. Belgrad. 7% inv. pos. 51—19.50, ograji 21, 6% begi. obv. 33.50—34 (34, 33.75), voj. škoda prompt. 188-190 (188), 7% Bler. pos. 38.60-39.50, 7% pos. DHB 41.50 den., Priv. agrarna banka 207 —209 (209, 205). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 55.16, Aussiger Chemische 104, Aipine 8.05, Trboveljska 18.25. Žitni trg Ljubljana (slov. post. 30 dni), koruza bač., ml. voz. 160—162.50, okrogla, ml. voz. 175—177.50, bač., nav. voz. 165—167.50, okrogla, nav. voz. 185—187.5, pšenica slav.. 78 kg, ml. voz. 190—195, okol. Som-bor, 79 kg, ml. voz. 200—202.50, potiska, 80 kg, ml. voz. 205—207.50, moka bač., nularica 310—315, ban., nularica 315—320. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet: 52 vagonov. Chicago. Pšenica julij 45, sept. 47.375, dec. 50.375, koruza sept. 32.125, dec. 32.25, oves julij 17, dec. 20.625, rž sept. 3. VVinnipcg. Pšenica jul. 54.25, okt. 57.25, dec. 58.50. Spori PLAVALNE TEKME OB SVITU ŽAROMETOV. Nocoj tekmujejo na kopališču Ilirije Madžari proti domačinom. Za prve nočne plavalne tekme v Ljubljani vlada naravnost ogromno zanimanje. Agilui ilir-jani so storili vse, da bo razsvetljava čim prijetnejša in tekmovanje čim bolj zanimivo. Prireditelj si prizadeva, da nastopi tudi vvaterpolo Primorja, ki bi igral proti juniorjein Ilirije. Glavna tekma se bo vršila med moštvom F. T. C. iz Budimpešte in med prvo postavo Ilirije, ki je dosegla lani v državnem prvenstvu 3. mesto. F. T. C. je eno najboljših madžarskih moštev in je lani premagalo Ilirijo z 11:1. Letos je naše moštvo znatno napredovalo in upati je na ugodnejši rezultat. Plavalni zadnječasen, nam. prezgodnji, prerani, nedavni, iz zadnjega časa; sledeče, nam. takole; odigrati sc nam, dogoditi se; enako, n a m. prav tako; verjetno, nam. najbrže (n. pr. berem: zborovanje bo verjetno šele po novem letu); množica knjig, nam. mnogo (n. pr. pri nas imamo množico takih knjig — eine Mengc); več ali manj, nam. bolj ali manj; polnovreden, nam. popoln; polno mleko, nam. neposneto mleko; po.št-noobratno, nam. z obratno pošto; pazil j o posvetiti, nam. paziti na kaj, brigati se za kaj; važnost polagati, nam. liva-ževati. Neslovenski sc mi zdi glagol vladati v smislu mir, red, vesol je, zanikanje, navada itd. vlada. Ali ni lepšo, če rečemo mir je v državi, red je v hiši, veselje navdaja, zanimanje, navada jc med ljudmi, bolezen se pase itd?! — Od časa do časa, nam. tu in tam; pred dnevi, pred meseci, pred leti, nam. pred nekaj, pred mnogo, pred malo dnevi itd.; obstoji, n. pr. dejstvo obstoja, manjšinsko vprašanje no obstoja, nam.: gotovo .jo, resnica je, manjšinskega vprašanja ni; škandal voda raste, nam. narašča; pri cenah od Din, nam. pri cenah po Din; komad — kos; tekom časa, nam. sčasoma; odgovarjati v smislu nemškega »ontspreehon« se pravi po slovensko ustrezati; po mesecih, po letih (nach Monaten, naeh Jahren), nam.: čez več mesecev, let; sličiti, nam. jiodohen biti; posedovati, nam. imeti, lastnik biti; dvig cen, nam. porast, izboljšanje con; cene so padle, cone so se dvignile, nam. cono so odnehale ali poskočile; od pomena (von Bedoutung), nam. pomemben; nazaj so vrniti, nam. vrniti se; vključiti, vključen, nam. vtftct.i, vštet; obleko menjati, nam. preobleči se; zna biti, nam. utegne biti; v besedo pasti, nam. besedo presekati; izguba na dušiku, na časti, nam. izguba dušika, časti; na deželi, nam. na kmetih; podeželski, nam. kmeliški; korake pod-vzeti, nam. ukreniti kaj; v o k o m priti, nam. preprečiti, zabruaiti; predvidevati, nam. .nrcoskrbeti. program bo kratek, vendar zanimiv. Ako. se bodo člani štafete 4X200 m prosto kar najbolj potrudili, tedaj bo borba izenačena in to bo prvu plavalna zmaga Slovencev nad Madžari. Na sporedu mednarodnega srečanja jo šo 100 m prosto kjer bosta imela Uirjana Lavrenčič iu Frič najoatrej-šega nasprotnika v Zentayu in pa 100 m hrbtno, kjer sta si Hunjadi in Žirovnik enakovredna. Pri tej točki bosta nastopila od domačinov tudi Zi-lierl in Tavčar, oba talentirana junoirja za hrbtni crawl. Naslednje točke so še: 100 m prosto dame (Lampret, Groschel, Fettieh, Zalokar), 10» m prosto juniorji (Šerbec, Prezelj, Fettieh, Mirlialek, Lavrič, Lovše, Heller, Dolenc), 100 m prsno gospodje: Svetek, Stegnar, liibar, Kramar, Polajnar, Oale, 100 m prsno dame: Sever Zlata iu Mara, Keržan, Babinek, Ozjmič, Pauingarteu, Groschel, Jamnik. Tekmo se pričnejo točno ob 8.30, vstopnina 4 in 8 Din. ZAKAJ SO NEUSPEHI. Naši nogometni klubi, ki tekmujejo za državno prvenstvo, ne dosežejo tistih uspehov, kot smo želeli. Četrto plasirani klub Zagreba je boljši od prvaka Slovenije. Vsaj tak zaključek je posledica rezultatov, ki so bili doseženi v igrah naših klubov z Victorio. Toda čeprav je zaključek logičen, ne odgovarja stvarnosti. Igralski materijal, s katerim razpolagajo naši klubi, gotovo ni slabši od onega, ki ga imajo v Zagrebu, in vendar je razlika. Kdor je točneje opazoval igre zagrebških klubov, je opazil, da so bile vse napadajne akcije izpeljane po igralcih na krilu. Časi, ko se je igralo po sredini in ko jo bil ponavadi najslabši igralec na krilu, so minuli. Nova ofside pravila, upeljana pred leti, so spremenila nogometno igro. Doba lepega kombinacijskega nogometa je minula. Klubi, ki so znali igro prilagoditi novim pravilom, zmagujejo nad onimi, ki se drže še vedno kombi-nacijske igro. Ni redek pojav, da podleže moštvo, ki kombinira in ima absolutno premoč moštvu, kateremu uspe par prodorov. Strelci so bili včasih v zvezah. Danes zabijejo največ golov igralci nn krilili. Zopet moramo ponoviti to, kar smo že tolikokrat povedali. Nad našimi klubi se sedaj maščuje, ker ni.so igrali v pravem času tekem z moštvi, od katerih bi se kaj naučili. Od vseh treh klubov, ki igrajo v ligah, ima samo Primorje na krilili igralce, ki so sposobni tako igrati, kot zahteva sedanji način. Jug in Uršič sta igralca, ki največ pomagata Priniorju do uspehov. Hitra, odločna in dobra strelca. Njima je gol vedno direkten cilj. Le v slučaju, da sta v neprimerni poziciji, oddasta žogo v sredo ostalim trem napadalcem. Ako pogledamo napadalno vrsto Ilirijo in Maribora, vidimo, da so strelci v sredini. Oba ta dva kluba nimata najboljših strelcev na krilili. Zato tudi ni uspehov. V polju imata ti dve moštvi ponavadi premoč, poka-žeta lepo igro, toda efekta ni. Napadalne akcije po sredini jo vedno lažjo prestreči, kol s krilu, ko ima igralec vedno dve možnosti, da sam strelja nli pa odda boljše plaši ranemu igralcu žogo . V tem, da imajo Zagrebčani svoje najboljše igralce na krilih, temelji njih uspeh. Zatorej morajo naši klubi spremenit način igro in postaviti najboljše strelce na krila. Seveda morajo naši fantje dobiti jiriilko, da vidijo, kako igrajo močnejši klubi. Eno samo gostovanje Rapida je premalo. Že lani v jeseni smo napovedovali neuspeh našim klubom, ker so imeli premalo stikov z inozemskimi klubi. Prva polovica prvenstva je končana, ali bo druga boljša? NI še vse Izgubljeno. TURNIR GRAFIKE. Grafika praznuje petletnico svojega obstoja. Ob tej priliki priredi na igrišču Primorja nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali naši najboljši ljubljanski klubi. Turnir, ki je organiziran tako, da bodo igrali vsi sodelujoči med seboj, bo gotovo zanimiv. Ker v nedeljo ni drugih nogometnih tekem, bo gotovo naše športno občinstvo posetilo prireditev in pokazalo, da ve ceniti trud manjših klubov. »Športni list«. Izšla je nova (19.) številka slovenskega športnega glasila z aktualnimi članki iz raznih športnih panog. Dobi se v vseh večjih trafikah ,naroča st; pri upravi: Dunajska cesta 15 (Evropa). Prihodnja številka je najavljena za 26. t. m. Sevmca ob Savi 8. t. m. smo pokopali Rudolfa Skuhalo, trgovskega poslovodjo, ki je skočil v Savo. Sedaj je Sava zahtevala še eno žrtev. Včeraj 19. t. m. sc je šel kopat v Savo Franc Kotar, doma iz Podvrha Zabukovje. Med potjo se je šalil s svojim prijatelj em, da gresta za Rudolfom v Savo, In res, nevešč plavanja je prišel pregloboko v vodo in je utonil. Do danes ga še niso našli, Iskanje je olež-kočeno, ker je Sava kalna. Neverjetno jo. da še dandanes govore in pišejo: »V tem blagu soirt dobro založen«, namesto s tem blagom«. »Tega blaga ne d r / i m več« nam. nimam več v zalogi (ne: »na zalogi«). Držimo okna tudi |xnioči odprta«, nam. imejmo. »Imena drže v tajnosti«, nam. imen ne objavijo. Na vratih nekega javnega zavoda je bil« še nedavno in je morebiti še danes tablica /napisom: »D rž i to rod in snago«! V Ljubljani imamo ulico z imenom Lepi pote in ne daleč od ondod drugo ulico, ki se, ji pravi »Zelena pot«. Obe obliki pravilni. (Priin. IMc-teršnika II, 181.) Tudi tile stavki, ki sem jih naletel v časopisju, so vse prej nego slovenski: »Dež je gro/.il prireditev onemogočili.« nam. kazalo je, (Iu bo dož prireditev onemogočil.« — »Težko jc deliti s kom optimizem.« — /.ločini so na d nov nem redu,« nuni. vsakdanja stvar. — »To pri inflaciji ni bil slučaj.« (war niclit der Kali), nam. ni bilo tako. — lio-diti gor in dol« bi veljalo le tedaj, ko bi bila pot, po kateri hodimo gor in dol, kolikor-toliko nagnjena. V splošnem je pa bolj slovensko, ako pravimo som in tja. — »Truplo so opazili ležati na tračnicah«, nam. Truplo so opazili lia tračnicah, ali pa: Opazili so, da leži truplo na tračnicah. — Vse delo jo počivalo na n jem,« nam. Vso delo, težave itd. je nosil sam.« — : Stari visi na njeni z vso dušo.« nam. »inti je vdan«. — »Danes se bere daloč več (weit mehr) od prej,« nam. »mnogo več nogo«. — Domač konsum vina moramo dvignit i«, nam. povečati. — »Preobilna hrana, povzroča rojenje«. — Mravljo |>ožro vso, kar je za požreti«, nam. kar se d« požreti. — »Konferenc« jo trajala 5 polno uro« (vollo Stunden), nuni, cele. — »Podružnica v I. je obdržala občni zbor.« nam. imela. še danes slišimo in beremo: »Nemška« Avstrija, kakor, da imamo šo kako drugo Avstrijo, ki ni nemška. Jabolko, krompir, fižol itd.ui velik, ne majhen, ami[wik droben ali debel. ..... lunine .(Scliale), am- jabolko, krompir itd. nima l»ak kožo, hib (oiuoitil. - MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din l-—; ženi-tovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Pin 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov _treba priložiti znamko. Ilužbodobe (| Kupimo Vsaka beseda l Din Prvovrstne mizarje sprejme tovarna pohištva A. Amann, Tržič. (b) Korfespondentinjo perfektno v nemščini in stenografiji, začetnico — išče inštalacijsko podjetje. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.700. (b) Samostojna kuharica z dobrimi izpričevali se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.798. (b) stanovanja Vsaka beseda 1 Din Stanovanje dveh parketnih sob, kuhinje, elektrike, vodovoda, vseh pritiklin oddam 1. septembra. Zvezna ul. 35, Zelena jama. (č) Komiort. stanovanje oddam v vili z lepim vrtom in parkom, najraje cerkvenemu dostojanstveniku. Na razpolago je tudi garaža, skladišče in eventuelno hlev. Cena po dogovoru. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko »Podrožnik« št. 10.752. (č) Prazno sobo • separirano, s stopnišča, pripravno tudi za pisarno, poleg sodišča, oddam. Tavčarjeva ulica 1 l/I. levo. (s) l| Vsaka beseda 1 Din Lokal z veliko izložbo in pisarno se odda s 1. avgustom v Tavčarjevi ulici. Ponudbe na poštni predal 256, Mlakar. (n) Posestva Vsaka beseda l Din Več parcel po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. Ipj Hišo v Ljubljani ali okolici kupim z vlogo Ljudske posojilnice. Ponudbe pod »180—250 tisoč« 10.764 na upravo »Slovenca«, p Vsaka beseda 1 Din Zelene orehe večjo množino, in prazne steklenice vseh vrst, kupuje Kovačič, delikatesa, Ljubljana — Miklošičeva cesta. (k) Bukova drva in oglte kupuje stalno Uran Franc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. I mr.iiur] Vsaka beseda 1 Din Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Vino lastnih goric, nad 10 litrov, prodaja po znižanih cenah Sušnik, Ljubljana, Zaloška. (1) Ajdo za seme in mletev proda Kmetijska zadruga v Ptu-iu. (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana. (1) Prodam tritonsko harmoniko, loto aparat 4!4 X 6, strašilni samokres in vol. rogovje. Streliška ul. 7. (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC — Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica perja. Za setev prodaja ajdo, koruzo, grahoro, rdečo deteljo in lucerno po najnižji dnevni ceni FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska c. 67. (nasproti mitnice). OtroSki voziček poceni naprodaj. Sv. Petra cesta 52. (1) Pristna vina dalmatinska in slovenska, na debelo in na drobno čez ulico od 4 Din naprej pri: Dalmacija d. z o. z., Gosposvetska 13 — Koli-zej. (1) I Automofor ! Vsaka beseda 1 Din Avtotaksi štinsedežen — kilometer 3 Din. Lenardič, Kranj — telefon 28. (f) Obrt Tvrdka A. VOLK Ljubljana, Restjera cesta 24. undi najceneje »se Trste pšeniino moko io druge mlevske izdelke. Zahtevajte ceniki VEL J LAH MAPI B Telefon it. 2951 Trrdka IV. SCHUMI I)olenjnka cesta, nudi lepa, suha drva in prvovrsten premog. | ČE ŽELITE KUPITI POHIŠTVO, po jako znižanih cenah obrnile »e naravnost na ANDREJ KREGAR in sinova tovarniška zaloga pohištva ŠT. VID NAD LJUBLJANO - (nasproti kolodvoru) Vsemogočni jc poklical k Sebi v torek 19. julija ob pol 5 popoldne po kratki in mučni bolezni, večkrat previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, velečastitega gospoda Jakoba Lebarja župnika in zlatomašnika v Črmošnjicah v 83. letu starosti. Pogreb se je vršil v četrtek 21. julija ob 10 dopoldne s slovesno zadušnico na farno pokopališče. Priporočam rajnega vsem častitim sobratom, znancem in sorodnikom v pobožno molitev! Črmošnjice, dne 21. julija 1932. FRANC HONIGMANN, kaplan. t Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena zlata mamica, stara mama, tašča in teta, gospa Katarina Martine roj. Plauh vdova po ravnatelja deželne deske v sredo 20. julija po dolgotrajni, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umrajoče, mirno v Gospodu zaspala. Bila je v neprestanem delu in neusahljivi, brezprimerni skrbi za svojce! Pogrešali jo bomo težko! Pogreb nepozabne bo v petek 22. julija ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Beethovnova ulica 16, k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v soboto 23. julija ob 7 zjutraj v cerkvi Marijiega Oznanjenja. Ljubljana, dne 21. julija 1932. ANTON, sin; ADELA, hči — in ostalo sorodstvo. Neizrečeno potrti sporočamo vsem, ki so jo poznali, da je naša nad vse ljubljena, nikoli prežaljena MARIJA NOVAKOVA v četrtek 21. julija ob pol 5 zjutraj po dolgem, mukepolnem trpljenju sklenila svoje požrtvovanja polno življenje. Blagoslov trupla naše drage pokojnice bo 23. julija ob 7 zjutraj pred njenim domom v Linhartovi ulici st. 20, na kar jo prepeljemo k večnemu počitku v Notranje Gorice, kjer se ob 8 po maši zadušnici vrši pogreb. V Ljubljani, dne 21. julija 1932. Dr. Janže Novak, odvetnik, soprog; Rajko in Jurček, otroka; Marija in Franjo Lavrač, starši; Vida por. Gorjup, Oskar in Pavlina, sestri in brat; Marija Novak, tašča — in vse oslalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 7031 c/vg/v Od Din 122 — naprej! S to reklamo smo pridobili »Slovenčevo« nagrado, najlepša nagrada pa nam je, vedno večji odjem naših izdelkov. Povodom 20 letnice obstoja svoje tvrdke prodajam samo še do 10. avgusta 1932 ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20%' popustom Ivan Pakiž Ljubljana, Pred Škofijo 15 Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska štev. 3030. ®®0000®00®00000® Prva celotna izdajal Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40*—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NDDI PO IZREDNO 0GODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE L-Gad-I" a Kfi O • > £3 ^ O m .2 - >3 r-1 S: SiP 2N s^iS«^ £ .D = u 03 _r 3.ata Ecag — CyT flJ bs ® .. Nftj; n -"o ® ?:sc - . „ ■ 1« .0 ° N > -- a) ° > C3 SQ « S a . 1 .«2 _ ,.q •= g a eSa geo^r ■♦1 o o cs a •'s;^; "r BkI . S >• c4 aor * > .Z-kj d ** -- - "> " a a a i, s co i Roland Dorgeles: Leseni križi 89 Gilbert, ki je bil ob takih trdili dnevih vedno nekoliko razburjen, je bil to jutro čudno miren. V njegovem glasu, njegovem vdanem nastopu je bilo nekaj usodnega, kar me je vznemirjalo; pa tudi sam je čutil v srcu strah, ki ga preje ni bil nikdar poznal. Molče je strmel v šumo, v tragični gozd raz-mrcvarjenih tršev, okrog katerih se je ovijal sopuii izstrelkov. Kako daleč je bilo do tja . .. Koliko strojnic utegnejo imeti? Tako ga je mrazilo, da vlažne cevi svoje puške v desni roki niti čutil ni. To je čudno, take dni ga Je vedno mrazilo. Toda te medle noge, ta praznota v glavi, ta strah v srcu, to je čutil sedaj prvič... Pojdi sem, Gilbert, in sedi, mu je dejal Sul-phart, »tu na suhem je bolje. Sedeli smo stisnjeni pod streho iz skedenjskih vrat, ki so ležale na peščenih vrečah predprsja; ne da bi bili lačni, zgolj iz dolgega časa smo odprli mesno konzervo. (Jilbert se na naš poziv ni ozrl. Stegoval je vrat, kakor da bi hotel bolje videti, in zakričal: »Oh k V taistem trenotku so zaprasketale puške, začele treskati ročne granate in razlegel se je ltrušč in trušč bitke, ki iznenada zavihra. Ricordeau, ki je bil sedel ob vhodu stanišča, je planil ven, ne da bi se zmenil za krogle, ki so mijav-kale, skočil na kup vreč in nogledal -ez obod: to je bil naskok. Majhni kosmi dima ročnih granat so vzletavali po bojišču in že so privršale nemške granate in se razletavale v gostih oblakih. Naši ljudje so se ob skupnih strelih metali na tla pa zopet vstali in drli v naskoku naprej. Razkropljeni, posamez, so se zdeli čisto majhni in izgubljeni na brezmejni ra-vani. Mehanično si je Ricordeau tesneje zapel čeladni obradek, in potem je z ubitim glasom zakričal: »To ni mogoče; motijo se. Šele v eni uri bo. Bajonet na puško!... Ne, ne; ne ganite se, sedaj še ni čas... To je pomota ... Brž, povej naprej stotniku: ,Kaj naj storimo?'« Kakor blazen je stekel po jarku, nas suval s poti; potem se je v vsej višini postavil na prevrnjene vreče in skušal videti, kaj delajo ostale stotnije. Kakor obotavljaje se so prihajali vodi iz jarkov, eden tu, potem malo dalje drug. V daljavi dvesto metrov nam je dajal neki častnik znamenja, ki jih pa nismo razumeli, in za njim smo opazili v jarku nabito polno vojaštva s stršečimi bajoneti. Če je tako, pa le ven! je zagrmel Ricordeau z glasom, ki se je naenkrat osvobodil vse tesnobe. Ne da bi dal kako povelje, se je pognal na obod, tekel par metrov, sc obrnil, kakor da bi se bil šele sedaj spomnil na nas, in zakričal, nc da bi se ustavil: »Naprej!« Po jarku je zavrelo. Po vsej dolžini so trgali z oboda peščene vreče, predprsje se je zrušilo. Pognali smo se kvišku, telesa so udarjala drugo ob drugo. Potem trenotek oklevanja pred razmrvljeno zemljo, pred golo ravanjo: počakal si, da bi prišel ven še kak tovariš, da bi čutil njegovo ramo ob svoji. Potem še zadnji pogled nazaj... Brez krika, tragično, molče se jc stotnija v rojili črti pognala naprej.. Dvajset metrov pred nami je tekel Ricordeau, vzravnan. Še dalje spre,daj sm- videli skozi dim nekaj vodov, ki so že prodirali v gozd. Skrite med okleščenimi štorovi, so prasketale strojnice; tudi en jamski top je streljal besno, z divjo naglico. Ljudje so padali ... Tekli smo naravnost naprej, zagrizeno, molče: bali smo se, da nam ne bi, če bi odprli usta, ušla vsa srčnost, zalo smo stiskali zobe. Telo in duh sta stremila proti enemu samemu cilju: Gozd, dospeti do gozda.. Strahotno daleč se je zdelo do tja, toliko granatnih slapov nas je še ločilo od njega. Brezkončno grmenje nam je šumelo v glavi in razplajhana tla so se zibala pod našimi koraki. Hlipaje smo tekli, tekli. Ob razletih izstrelkov smo se vrgli plosko na trebuh, potem pa se vsi omamljeni, zmedeni, dušeči se v sopuhu, pognali naprej. V celih skupkih so se tajali ljudje pod granatnimi strelami. Pred menoj je ranjen vojak izpustil puško. Videl sem, kako je za trenotek omahoval na mestu, potem pa s težkimi koraki in opletajočimi rokami tekel z nami dalje, ne da bi pojmil, da je že mrtev. Opotekal se je še par metrov naprej in se zakotalil po tleh. Ko so bili zadnji šli iz rova, jih je šrapnel s svojim vročim dihom brutalno sunil nazaj — tresk je bil tako strahovit, da so bili vsi omotični in niso nekaj časa ničesar videli ne slišali. Sulphart je zdrsel nazaj v jarek. Oglasili so se kriki: Jojmene, ranjen sem ...« Ko se je dim razvlekel, je bilo videti ljudi, ki so vstajali. Bouffiou.v je ležal zleknjen, obraz jc imel zarit v zemljo, ledja zdrobljena, zijajoča; zadrgetal je še parkrat, potem se ni več genil. Ranjenci, ki so mogli vstati, so pometali proč puške, opremo in krušnike in tekli nazaj. . P1?!8'' so Mi lažJc ranjeni, so počakali, da je artiljerijski ogenj popustil, in premišljeno z zobmi odpirali obvezne zavojčke. Sulphart se jc sesedel v dve gube in s težavo dihal. Pri kraju sem,« je zahropel in izgubljeno pogledal tovariša. , Saj ni nič,« je dejal oni, saj je samo na roki.« »Ne. Na hrbtu ...« Za Jncotlovanalr® tiakarnn * LtubHani: Karel Ce& Izdafateli: Iran Rakove«. Hodnik: Prane Kromžar. Brezje slavi prihod novih zvonov Brezje, 20. julija. Dan, kakršnega na Brezjah še ni bilo in na katerega Brezja ni ne bodo z lepa pozabili, je bil d,in sprejema novih bronastih zvonov. Zakaj po 15 letih se bo zopet enkrat z lin Marijinega svetišča razlegal bron, ki bo zapel svojo mogočno pesem Kraljici Slovencev. Vsa vas je tako rekoč tekmovala, da čim lepše, in veličastneje proslavi ta praznik. Zlasti fantje in dekleta so se z največjim navdušenjem zato zavzeli. Že zgodaj zjutraj je vas oživela, po polju pa je bilo mirno, ljudje so oslali doma in skoraj praznično razpoloženje je zavladalo vsepovsod. Krasno jutro je navdušenje še povečalo. Kmalu so se zbrali fantje in dekleta v pestrih narodnih nošah ter na avtomobilih odbrzeli z venci in šopki ter raznovrstnim okrasjem v Podbrezje do Pavlina naproti zvonovom, katere je pripeljala pivovarna Union na dveh avtomobilih. Dekleta ?o zvonove in avtomobile okusno okrasila, nakar so 4 avli nalahno odbrzeli proti Brezjem. Med tem je številno občinstvo na glavni cesti, koder se zavije na Brezje, nestrpno pričakovalo zvonov. Do semkaj je prišla k sprejemu duhovščina v omatu. šolska mladina, fantje, na konjih in v narodnih nošah ter kolesarji na okrašenih kolesih. Ljudje pa so prihajali iz bližnje in daljne okolice. Kmalu po deseti se je začulo brnenje motorjev in prvi avto z velikim in malim zvonom je privozil, lakoj za njim pa drugi z ostalima zvonovoma. Ustavili so. V jedrnatem govoru je otvoril svečani trenutek g. Mirko Finžgar ter v imenu občanov pozdravil nove zvonove (Marijo Pomočnico, sv. Vida, sv. Frančiška in sv. Antona). Za tem je zapel moški zbor pod vodstvom g. Boleta prigodnostno pesem in potem, ko je duhovščina opravila cerkvene obrede, se je začel pomikati pester sprevod proti Brezjam med prepevanjem lavretanskih litanij. Na čelu sprevoda so nosili bandero, za katerim je korakala šolska mladina, kateri je sledila četa konjenikov, zastavnih fantov v narodnih nošah. Za njimi so vozili kolesarji na okrašenih kolesih, dalje dekleta v narodnih nošah, duhovščina in avtomobili z novimi zvonovi, katere je spremljalo številno občinstvo. — Prod cerkvijo se je sprevod ustavil, kjer je vikar P. Julij zvonove še enkrat blagoslovil, cerkveni pevski zbor je zapel dvoje pesmi, nakar je g. vikar povzel besedo ter v lepem govoru razložil pomen današnjega slavja. Dvoje stvari, je rekel, naj posebno oznanjajo ti zvonovi, mir in ljubezen, česar današnji svet najbolj pogreša. Po govoru se ljudstvo ni razšlo, pač pa je vse hitelo gledat in pomagat pripravljati, da se potegnejo zvonovi v zvonik. Ob 4 popoldne so bili že vsi v zvoniku. Zanimivo je bilo gledati dolgo vrsto ljudi, drug pri drugem, ko so vlekli za debelo vrv. Vse je pomagalo, možje in fantje, žene in dekleta, starčki in otroci, še letoviščarje in romarje je bilo opaziti. Na nove zvonove bomo prvič potrkavali v nedeljo, dne 24. t. m. Ta dan bo ob 10 slovesna zahvalna služba božja. Ljubljana in okolica pod bremeni dolgov Letos že blizu 70 milijonov intabuliranih Ljubljana, 21. julija. Že zadnjič smo kratko poročali, kako so Ljubljana in vse okoličanske občine silno obremenjene z intabulacijami dolgov in hipotečnih kreditov. Prve tri mesece so dosegle vknjižbe zastavne pravice za razna posojila in terjatve 45,296.600 Din, dočim so lani te vknjižbe v istem času dosegle le 15,910.700 dinarjev. Pregled beležk zemljiškoknjižnega urada pri okrajnem sodišču, ki sedaj združuje obe zemljiški knjigi za Ljubljano in vso okolico, podaja pač zanimivo, a ležav polno sliko, kako so posestva popolnoma preobremenjena in da ta bremena tišče našega kmeta. Mnogi kmetje so morali pod pritiskom gospodarskih težav kloniti in dovoliti, da se njihov doslej beli list v težkih knjigah očrni z dolgovi. Na drugi strani pa knjige kažejo, kako propadajo mnoga doslej cvetoča podjetja. Ne morejo več zmagovati. Eksekucije jim prete. Dražbe so na dnevnem redu. Prve mesece so se mnogi denarni zavodi vknjižili za milijonske vsote, ki so jih dovoljevali še prejšnje leto, a sedaj so bili prisiljeni, da so si v zemljiščih poiskali sigurnega jamstva. Dvomilijonsko vsoto dosegajo intabulacije za neplačane davke. Državni zaklad se je n. pr. med drugim vknjižil na neko posestvo kar za 1,600.000 Din na neplačanih davkih. Podjetja tudi ne morejo zmagovali bremen za zavarovanje delavcev in ljubljan- ski OUZD je že v prvih šestih mesecih predlagal mnoge prisilne intabulacije za večje vsote na zaostalih zavarovalnih prispevkih, lako med drugim za okoli 150.000 Din. Pregled intabuliranih dolgov za prvih šest mesecev je v vsakem oziru prav poučen. Do konca junija je bilo leto« vknjiienih na razna posestva v Ljubljani in okolici celokupno 68.868.700 Din. Na posamezne mesece se vknjižbo razdele takole: Januar 13,209.300 Din, februar 15,987.400 Din, marec 15,099.900 Din, april 11.824.300 Din, maj 3,240.300 Din in junij 5,508,100 Din. Iz leh podatkov je očividno. da je bil februar najkritičnejši, pozueje je nastopila reakcija in so se vloge za intabulacije dolgov odnosno posojil precej znižale. Prve tri mesece ni opažati številnejših drugih zem-ljckujižnih transakcij razen vknjižb zastavne pravice. Vknjižbe lastninske pravice so bile prav redke. Od maja pa se naprej pojavljajo številnejše kupčije parcel in posestev tako v Ljubljani kakor tudi v okolici. Mnogi privatniki so dajali proti intabula-cijam večje vsote na razpolago v stiskah se nahaja-jočim podjetnikom in večjim posestnikom. Nekdo je razpolagal kar z milijonsko vsoto. Vknjiženi pa so bili dolgovi najrazličnejše višine. Najvišja hipoteka znaša 8.400.000 Din, a najnižji dolg je vknji-žen za 80 Din. Tako sliko kaže zemljiška knjiga za prvo polovico letošnjega leta! Svetovni pomorski škandal Ker so grški mornarji vrgli v morje našega državljana, ki se je kot „slepi potnik" vkrcal na grški parnik „Sapho", zahtevajo naši mornarji točno preiskavo Split, 20. julija. Zveza mornarjev trgovske mornarice in klub kapitanov trgovske mornarice sta naslovila na vse poveljnike, častnike in mornarje naše paroplivbe spel o slučaju našega sorojaka Gjordja Manako-viča, ki so ga svoj čas mornarji grškega parnika »Sapho« na ukaz poveljnika v bližini afriške obale vrgli v morje. Na telefonsko prošnjo naših morskih organizacij se je za zadevo zainteresiralo naše zunanje ministrstvo, ki je po notranjem ministrstvu obvestilo pomorske organizacije, da je takoj zahtevalo brzojavno poročilo od naših zastopnikov v Atenah in Parizu. Med tem pa je atenska brzojavna agencija spravila v svetovno javnost poročila, v katerem pravi, da je preiskovalni sodnik v Pircju uvede! preiskavo proti kapitanu in mornarjem parnika »Sajpho«, ko so se vrnili tja, potem ko se jc »Sapbo« potopil. Sodnik je ugotovil, da so čisto »pravilno« postopali s »slepim potnikom«, Jugoslovanom Manakovičem. Medtem pa je kapitan parnika Paneras, ko se je parnik potopil, prišel na poti v Grčijo v Marseille in zvedel, da je to, kar so naredili on in njegovi marnarji, odkrilo. Dal je izjavo, v kateri trdi, da on ni ukazal, da mornarji vržejo Manakoviča v morje. Odredil je le, da Manakoviča izkrcajo na alžirski obali v bli- žini nekega naselja in da ga preskrbijo tudi s po trebnhn živežem. Tako opravičevanje še bolj opravičuje sum, da je bil nad našim rojakom izvršen zločin prav tako, kakor jc bilo javljeno javnosti. Zakaj namreč naj bi Manakoviča izkrcali na neki točki v bližini naselja in ga ne peljali v bližnje pristanišče, kakor je to navada pri vseh parnikih, na katere se vkrca »slepi potnik*. Da bi se ta skrivna zadeva z naiim rojakom Manakovičem razčistila, prosijo organizacije naših mornarjev poveljnike, častnike in mornarje vseh parnikov, ki vozijo v Afriko, naj obvestijo naše najbližje konzularne oblasti ali diplomatska zastopstva ali organizacije mornarjev, če kaj vedo ali če bodo kaj zvedeli o postopanju kapitana in mornarjev grškega parnika »Sapho« z našim rojakom Manakovičem. Foioamaterji! F*rnyt»nrtl1t> VaSih npSat»T°T Vam k uvcvuve !epo in poceni napraTj fotooddetek Jugoslov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte cenik! Jamarji gredo na Notranjsko Ljubljana, 22. julija. Naš Kras je še ves poln in bogat neraziskanih čud narave, ki samo čakajo, da pride k njim raziskovalec in jim ugotovi nastanek, obenem pa tudi odkrije svetu njihove lepote in zanimivosti. Saj ni še dolgo, kar se je nekaterim mladim raziskovalcem posrečilo prodreti v jame, v katere se odteka Cerkniško jezero in šele pred kratkim so vneti raziskovalci preiskali zanimive jame nad Ribniško dolino. Ena znamenitih jam na Krasu je tudi Kališka jama med Grčarjevcem in Logatcem. Za to jamo se je zanimal desinfektor okrajnega glavarstva g. Dolar, ki se je spustil v jamo. Jama se bo odslej imenovala po njem Dolarjeva jama. G. Dolar je v jami odkril lepe kapnike in zanimive kosti nekdanjih jamskih živali, med temi tudi veliko kost nekdanjega jamskega nosoroga. Zaradi teh odkritij so se odločili ljubljanski jamarji, da prirede v ponedeljek posebno ekspedicijo v to jamo. Ekspedicijo so udeleže tudi odlični ljubljanski znanstveniki, ki bodo preiskali najdbe. Ekspedicije se med drugimi udeleže tudi: fiziolog dr. Seliškar. paleontolog dr. Rakovec, meteorolog dr. Reja. dr. Kuščar, ki bo preiskal jamsko favno, in drugi. Tehnično vodstvo ekspedirije bo imel učitelj na Vrhniki r Mihler, prideljen pa bo ekspediciji tudi merilu- jam. Naši jamarji pričakujejo lepih uspe hov od svoje ekspedicijo. Preiskava proti falziiiha-torjem poštnih nakaznic Zagreb, 20. julija. Preiskava v aferi falzificiranja poštnih nakaznic se je te dni vršila s polno paro. Preiskave ne vodi samo zagrebška policija, marveč tudi policija v Belgradu, Novem Sadu in Sarajevu. Ker Mikolji še vedno trdovratno taji, so zbirali proti njemu dokazilni materijal, Točno so proučili njegove navedbe glede bivanja po odhodu iz kaznilnice v Mitrovici in ugotovili, da so Mikoljijevi podatki neresnični. Bile so zaslišane razne priče, ki so poznale dozdevnega Ivana Grgiča, ki je najel v službo Schlesingerja, da je dvigal denar. Opis -Grgiča«, ki so ga podale te priče, popolnoma sliči opisu Mikoljija. Nekateri so tudi po fotografiji spoznali Mikoljija. Na ta način se je obroč okrog Mikoljija čezdalje bolj krčil, tako da niti sam ni slutil, da bo njegov zločin v kratkem dokazan. Kljub temu pa je Mikolji še vedno trdovratno tajil. Ker je policija po mestih, kjer je bival »Ivan GTgič«, pripravila ves materijal in zbrala mnogo dokazov proti Mikoljiju, je bilo sklenjeno, da Mikoljija skupno s Schlesingerjera odpeljejo v ta mesta in ga soočijo s tistimi, ki so ga tam videli. Tako je danes zjutraj odpotoval z belgrajskim brzovlakom po- Mrzla kupelj! Proti njenim neprijetnim posledicam pomaga Aspirin. Proti prehladu, revmatizmu ia bolečinam Aspirin tablete pristno samo v originalnih omotih. ■Odobreno od MiniiUrtlva Socijtlne poli. like i narodnog jdr.vlj« S. Br 8104 od 16. S. 1932. licijski komisar, ki vodi lo preiskavo, z njim je še! tudi inšpektor prometnega ministrstva. V spremstvu dveh policijskih agentov sta se z istim vlakom odpeljala tudi Mikolji in Schlesinger. Najprej se bodo ustavili v Vinkovcih, kjer je Schlesingerja in »Ivana Grgiča«, ko sta se sestala v kolodvorski restavraciji, videlo več oseb. Ta sestanek se je vršil par dni potem, ko je Schlesinger dvignil v podružnici Prve hrv. štedione v Sarajevu 350.000 Din in je ta denar izročil Grgiču v kolodvorski restavraciji v Vinkovcih. Osebe, ki so videle to dvojico, so po opisu v »Grgiču« točno spoznale Mikoljija. Nato bodo Mikoljija odpeljali v Belgrad, kjer se je »Grgič« delj časa mudil. Tudi tam ga bodo soočili s pričami. Če bo potrebno, bodo Mikoljija odpeljali tudi v Sarajevo. Vso preiskavo so vodili tako natančno in rigo-rozno in zbrali lak materijal, da Mikoljiju ne bo preostalo drugega, kakor da prizna svoje dejanje Krivda Mikoljije je tako rekoč že dokazana, vprašanje pa je, če bo pvedal, kje ima denar — 1 milijon 200.000 Din —•, ki si ga je na tako lahek način »pridobil«. Kulturni jubilej Hrvatov 30 letnica hrv. kulturnega društva „\apredka" Sarajevo, 20. julija. Te dni so Hrvati proslavili kulturni jubilej: 30 letn ico obstoja iu uspelega delovanja hrvaškega kulturnega društvs »Napredak-. Smatram za potrebno, da predstavim slovenski javnosti to veliko organizacijo, ki je danes razširjena po vseh hrvaških krajih. »Napredak« je nastal iz dveh malih podeželskih organizacij, ki sla se istočasno leta 1902 osnovali prva v Mostarju, druga pa v Sarajevu, Mostarsko društvo je imelo nalogo, da z raz-nimi podporami in štipendijami pomaga revnim hrvaškim srednješolcem in akademikom, društvo v Sarajevu pa, da skuša zaposlili vajence v raznih obrtih in trgovinah. Nekaj let sta se obe društvi razvijali in delovali vsako za sebe. Ker je bilo delovanje obeh društev osredotočeno na teritoriju Bosne in Hercegovine, se je pokazalo za neobhodno potrebno, da se društvi združita. Vse do leta 1920 se je »Napredak bavil s tem. da je skušal zaposliti vajence. Tega lela je prišlo do novega sporazuma med njim in »Hrvatskim Ra-dišom: tako, da si je Radiša« prevzel dolžnost za-poslenja vajencev, a »Napredak« si je pridržal od-gajanje šolske mladine, in zaposlenje vajencev iz Bosne in Hercegovine v inozemstvu. Prišlo je do stvarne razdelitve dolžnosti med tema dvema organizacijama in tako sla sp »Hrvatski Radišac in >Napredak< lahko razvijala vsak posebej v večjem obsegu. V lem letu je »Napredak«- razširil svoj delokrog čez meje. teritorija Bosne in Hercegovine. V Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji so se začele ustanavljati druga za drugo »Naprodkove* podružnice in poverjeništva lako. da šteje danes »Napredakc okrog 80 podružnic in okrog 50 poverjeništev z nad 16.000 društvenimi člani. Tak številčni obseg predstavlja največjo hrvaško kulturno organizacijo, katero so z velikimi simpatijami sprejeli vsi Hrvati. Treba je še posebej naglasiti, da so za uspeh »Na-predka*- mnogo prispevali tudi verski dostojanstveniki. Dr. Fr. J.: Na cetinjski kongres VII. Zborovanje. Cetinjski kongres, na katerega nas je šlo 42 Slovencev, je bil treznostni kongres. Okrog 600 delegatov iz vse države je prišlo, ti so zastopali deset in deset tisoče, ki so organizirani v proti-alkoholnih zajednieah. Letos slavi Jugoslovanska zveza treznosti svojo desetletnico in ta jubilej je hotela proslaviti na Cetinju. V nedeljo 3. julija dopoldne so bile sprejemne slovesnosti. Naša skupina je ta del programa žalibog zamudila in smo prišli šele popoldne ob pol 2, nakar smo se odpravili z drugimi na Lovcem. Bilo je pa menda jako lepo, da nam je bilo potem res žal, zakaj nismo na potu bolj pohiteli. Od drugih smo potem tole zvedeli: Pri vhodu v Cetinje je goste pozdravil mestni župan Tomo Miloševič. Njega govor je bil prekrasen, poln ljubezni in navdušenja za to mlado, težko, pa velevažno in zmagovito idejo, ki bo v vseh modernih državah polagoma zavladala in prinesla s seboj lepšo bodočnost. V svečane m molku je množica poslušala županove besede. Nato je zaigrala vojaška godba cetinjska in razvil se jc sprevod. Gimnazijska mladina, akademiki in akademičarke, duhovniki, zdravniki, moški in ženske raznih noš in stanov, zbranih iz vseh delov Jugoslavije — vsa la množica je korakala v mesto, da pregleda svoje dosedanje delo in napravi načrte za bodoče delo organizacij in posameznikov. V mestu jih je pozdravil dr. Ilija Jelič, inšpektor pravosodnega ministrstva. Poudaril je sodobnost in naprednost treznostnega pokrerta; ta ideja je ena izmed najlepših, saj bo prinesla s seboj srečo — siečo gosamezaiku, oraHni in Hrvaški metropolit je pred vojno daroval 50.000 zlatih kron za zidanje Napredkove palače v Sarajevu. Blagopokojni vrhbosanski nadškof dr. Josip Stadler je tudi denarno mnogo pomagal v času, ko se je dokončeval »Konvikt kralja Tomi-slava« v Sarajevu. Sedanji nadškof dr. Ivan Šarič je priskočil v pomoč »Napredku« v najusodnejšem času in .Napredakc ga je iz hvaležnosti kot najvažnejšega in najuglednejšega patriota izbral za svojega protektorja. Sedanji predsednik »Napredka* Ante Alaupo vič, župnik iz Novega Sarajeva, že sedem let predseduje društvu na veliko zadovoljstvo »Napredkac in vsega hrvaškega naroda, kateremu je njegovo delo namenjeno. V upravi mnogih podružnic sloje na čelu mestni župniki, ki s svojim zglednim delovanjem prednjačijo ostalemu članstvu. •Napredakc ima v mislih širok program, katerega namerava izvesti. V načrtu so še konvikti v Banja Luki, Mostarju in Splitu ter več društvenih domov po raznih krajih. V Sarajevu ima »Napredakc ogromno knjižnico z nad 20.000 knjigami, dve svoji godbi, eno v Sarajevu, drugo v Lumbardi na Korčuli v Dalmaciji, in svoje prosvetne domove v raznih krajih Bosne in Hercegovine, ki so žarišča nacionalne za-, vesti in prosvetnega napredka za okolico. Pred 10 ! leti je bila v Sarajevu na iniciativo »Napredka« | osnovana »Napredkova Zadrugam Ta spočetka mal I denarni zavod na temelju zadružništva se je v teku te dobe razvil v pravi nacionalni denarni zavod, ki je v ponos kol svetel zgled dobre zadružne organizacije. — Letošnji društveni proračun znaša okrog 2.500.000 Din. Od tega je največji del namenjen za štipendije in podpore učencem na visokih in srednjih šolah. Če ta pregled sum i ramo, potem šele vidimo, da ima ta kulturna ustanova velik uspeh in so bratje Hrvatje lahko ponosni s svojim »Napred-komc. (Rp) narodu —, pa prinesla s seboj tudi blagostanje. Potem je bila v Narodnem gledališču svečana treznostna akademija. Otvoril jo je inšpektor ministrstva v p. dr. Ivan Kujačič. Bila je lep izraz resnobnega pojmovanja treznostnega gibanja in navdušenja zanjo. Mnogoštevilne brzojavke, ki ko prihajale na Cetinje, so bile dokaz, kako je že po vseh delih države zliujena pozornost na treznost. Pri nas Slovencih se že desetletja dela zanjo, zdaj bolj, zdaj manj uspešno; pri Srbih in pri Hrvatih je ta ideja bolj mlada, a se zdi precej bolj živa in delavna kot pri nas. Ta vtis smo dobili doli. V ponedeljek 4. julija dopoldne je bil občni zbor Jugoslovenskega saveza treznostne mladeži. Predsedoval mu je dr. Ilija Jelič. Najprej je podal izčrpno, dolgo poročilo Beograjčanov Miodrag Popovič. Okrog 30.000 dijakov in dijakinj, akademikov in akademičark je že organiziranih. Organizacijska edinica je v vsakem kraju «kolo trezvene mladeži«.. Razvila se je živahna debata in nad 20 govornikov se je že v naprej priglasilo zanjo. Mladina je ostro napadala vse tiste, ki bi morali imeti več smisla in ume vanja za njih težnje, pa se k večjemu povzpnejo do nekoliko hladnih uradnih priporočil, v osebnih izjavah in z lastnim zgledom pa razodevajo protivno mišljenje. Prisrčno in toplo pa so omenjali one vzgojitelje, ki imajo razumevanje in simpatije do treznostnega gibanja in ga vsestrasko podpirajo, samo premalo jih je še. Skoro vsi so prav stvarno govorili in z užitkom smo jih poslušali. Marsikaj je bilo spodbudnega za nas. Tako smo n. pr. čuli o mestu Sabcu, ki ima menda kakih 15.000 prebivalcev. Skoro polovica prebivalstva eo popolni abstinenti. Na gimnaziji je 150 delavnih članov kola treznosti. Policistov je v Sabcu kakih 40, pa jih je skoro polovica organiziranih v kolu popolnih abstinen- tov. Dijaki učiteljišča imajo vsakih 14 dni treznostna predavanja za ljudstvo. Jako prisrčno je govoril neki prof. _ imena mu ne vem — učiteljišča iz Osjeka, ki je pripeljal več svojih dijakov in dijakinj na Cetinje. Predlagal je resolucijo, naj bi se treznostno delovanje smatralo kot odlično narodno-izobraževal-no delo; naj bi se pri napredovanju posebno uvaževalo; naj bi se pri podeljevanju učiteljskih in profesorskih služb posebno upoštevali oni, ki bi mogli na prošnjo zapisati: »Sem že toliko in toliko let popoln abstinent in hočem za popolno vzdržnost od opojnih pijač delati med šolsko mladino in med narodom.« Navdušeno mu je ploskala vsa dvorana. Polne štiri ure je trajalo to dijaško zborovanje. Ko je naša skupina odhajala iz poslopja, smo bili te misli: na jugu so nas prehiteli, tam bolj zares in bolj sistematično delajo; znali so vzbuditi simpatije, zato bodo bolj hitro napredovali, zlasti ko bodo ti mladi fantje in ta dekleta zavzela javne službe. Popoldne ob pol 4 je imel Jugoslavenski savez trezvenoeti svoj občni zbor. Začel ga je upokojeni zagrebški vseučiliški profesor dr. Dra-gutin Mašek, vodil ga je pa z nenavadno spretnostjo in uglajenostjo pod ravnatelj zagrebške Ju-goslavenske banke, Edo Mar ko vič. Na programu je bilo najprej zelo izčrpno poročilo dr. Vuka Vrhove* o zgodovini protialko-holne borbe od leta 1874 pa do danes. Poslušali smo, kako ee je treznostna ideja vzbudila: žalostne domače razmere so kar kričale po njej; prvi možje so se opogumili, da jo presadijo iz tujine na domača tla. Zadela je na odpor in posmeh. Pivska tradicija in alkoholna industrija sta ji nasprotovali. oblasti še niso imele smisla zanjo; težko^ je bilo biti popolnoma vzdržen od alkohola, še težja je bila protialkoholna propaganda. Vendar borilci in borilke niso klonili ob še tolikih ne- uspehih, vedno iznova so naskakovale Udarne čete. Tišina je vladala po zborovalni dvorani in s spoštovanjem smo poslušali imena junakov in junakinj. V majhni manjšini so bili, pa saj se vsaka večja ideja rodi in izzivi le v manjšini in šele iz nje zakraljuje nad javnostjo. Tudi popoldne se je razvila obširna in stvarna debata. Zdravniki in profesorji, duhovniki in uradniki raznih področij, možje in gospe so se oglašali k besedi. Zahtevali so, naj postane popolna vzdržnost od alkoholnih pijač res narodni pokret, zato jo je treba propagirati v vseh posamičnih stanovskih in slojnih poedinicah. Zlasti mora prodreti med kmete, v ta najbolj bedni sloj, ki gara in trpi pomanjkanje, pa njma ne svoje zbornice a.e komore v ^ ^ V*v »f - .» .. Pravoslavni so prosili,' naj se njih cerkvene občine zainteresirajo za protialkoholni pokret in odločno porabijo vsako ugodno priliko zanj. Zenstvo naj se bolj zavzame za tn pokret, saj radi alkoholizma v družini žene najbolj trpijo. Neka Sarajevčanka je zaklicala deklelom, naj nobena več ne prodaja opojnih pijač pri javnih prireditvah, naj bodo te prireditve sklicano še v tako vzvišene namene. Država naj zmanjša prevozno takse za sadje, da bo iz južnih pokrajin laglje prišlo tudi v severne; naj tudi poskrbi za boljši izVoz grozdja. Enoglasno so vsi govorniki zahtevali naj osnovne šole posvečajo vzdržnosti od opojnih pijač prav posebno pažnjo. Potem da naj se piše o tem problemu v liste in publikacije, ki so najbolj razširjene, Pri tej priliki se je izrekla posebna pohvala naši Mohorjevi družbi, ki je lani v 00.000 Izvodih razdelila med ljudi protialkoholno knjižico. Časopisje ima predvsem nalogo, narod vzgajati in dvigati, ne pa zgolj radovednosti stre«. K besedi so se prav stvarno oglašali tudi Slovenci. V imenu »Svete vojske« je. govoril Janez Kalan, ki je na jugu še nekam bolj upoštevan Ljubljana Ljubljanski obrtnik - davkoplačevalec Ljubljana, 21. julija. Nu mostnem magistratu, v posvetovalnici so ua vpogled seznami ljubljanskih davkoplačevalcev in sicer tistih, ki imajo samostojna podjetja. obrti in iudustrije. pa tudi pisarne, delavnice in podobno. Navedeni so tu
  • večini r dohodki od 15 do 20 tisoč Din. največ eden s 100.000 Din. Samostojnih zobotehnikov je v Ljubljani -'6. ki imajo dohodke do 48.000 Din. Inžcnerjev. arhitektov in geontetrov, ki imajo samostojne pisarne, jc 22 in so ocenjeni z dohodki do 40.000 Din. Carinskih posrednikov in sel i/a lov je v Ljubljani Ir ki so |m> večini še ugodno ocenjeni. Največji je eden, ki je ocenjen na 80.000 Din. Posredovalcev in raznih agencij jc 10 iu so ocenjeni z zneski do 48.000 Din. Samostojnih umetnikov, ki niso drugje v služIti ter morajo od svoje umetnosti plačevati davek, je v Ljubljani 12. Ocenjeni so z malimi dohodki in jo med njimi prava izjema nekdo, ki je ocenjen z dohodkom 20.0!H) Din. 17 jc babic, peilikerjev in maserjev, ki morajo plačevati ta davek, nuni reč dohodnino. Ocenjeni so z dohodki do 12.000 Din. Postre-ščkov in komisijonarjev je v Ljubljani "'7 samostojnih in imajo povprečno J30I) večini okrog 20 lisoč Din, največji pa na 40.000 Din. kovinarjev, to je kleparjev, kovačev, ključavničarjev, vodo vodu in instalaterjev, mehanikov, elektrotehnikov in kotlnrjev je v Ljubljani 77 iu so ocenjeni precej visoko. Le malo jih je ocenjenih i/pod 10.000 Din, največji jo ocenjen na 50.000 Din. Brivcev je \ Ljubljani 4t. Največji je occ-njen nu 60.(KH) Din čistega. 6 jih jo ocenjenih nad 40.(KM) Din. ostali pa / dohodki okoli 10.000 Din čistega. Dimnikarjev jc 13 iu so occnjcni z. dohodki od S.ooo do 14.000 Din. Zasebnih učiteljev, ki bodo plačali dohodnino. je v Ljubljani 8 in so ocenjeni z dohodki od 2000 do (>000 Din, eden pn je ocenjen nu 17 tisoč Din. Raznih obrtnikov, kakor zidarjev, torbar-jov, knjigovezov, steklarjev, krovcev, dežnl- karjev. krznarjev, kartonažerjev. klobučarjev, pečarjev in preparatorjev je -'2 in so ocenjeni po 6000 do 25.000 Din. Eden je ocenjcn na 40 tisoč Din. Tu imamo še najmanjše samostojne obrtnike namreč kostanjurje. Ocenjeni so z dohodki po 200 do 400 Din, eden pu sc jo povzpel culo do 800 Din. Mesarjev je v Ljubljani 76. Davčna oblast smatra od teli 73 zu obrtnike, 3 pa zu industrijalce. Mesarji s<> kar dobro taksirani. So sicer vmes reve/i, ki jih davkarija ceni le nu 800 Din, )>o večini pa so cenjeni nn 20 do 40 tisoč Din. težki mesarji tudi do 60,000 Din, da omenjenih treh industrijalcev nc štejemo sem. Zavarovalnih agentov je v Ljubljani 6, ki bodo plačevali dohodnino. Njih dohodke ceui /a prvo četrtletje tega leta davkarija: enega nn 16.000 Din, enega nu 6000 Din. dva na 3000 Din in dva nu 600 Din. Obratov s strojnim pletenjem in vezenjem jo v Ljubljani 18. Cenjeni so od 2000 do 32.000 Din čistega dohodka. Po večini pu so pod 10.000 Din. Stavbenikov je v Ljubljani 16 in zdi se, du \si dobro zaslužijo. Največje je podjetje ing. Dukič. ki je ocenjeno 20t).QpO Din. drugi pa so manj ocenjeni. \ ečino jih davkarija ceni od 20.000 do 100.000 Din. Slednjič imamo še razna podjetja, kakor samostojne pisarne, posredovalnice. klišarne, manjše in srednjo tiskarne, dnevnike, revije, tednike, drugo liste, založbe iu slično. Tih obrti in jKidjetij jo 40. največji znesek pu je ocenjen na 90.000 Din. Pri nekaterih listih jc morala celo davkarija priznati; da nimajo dobička, temveč dn jih izdajatelji i zda.ju jo iz golega idealizma. Pri njih jo navedena namesto dobičku Ic izguba. dovoljstvo vest. da je železniška uprava uvedla ob nedeljah izletniški vlak iz Ljubljane do Metlike, ki odpelje iz Ljubljane ob 5.25. Kakor čujemo, se za nedeljo pripravlja več skupin izletnikov na Dolenjsko iii v Belo Krajino. Nekatero skupine nameravajo obiskati razno izletne ločke, zlasti Gorjance, pa tudi razne gorice na Dolenjskem in v Beli Krajini. Želeti bi bilo le. da bi se ti izletniški vlaki obdržali, zlasti pa da bi se Ljubljančani enkrat zavedli, da imata Dolenjska in Bela Krajina prav tako mnogo privlačnosti kakor Gorenjska. © Na včerajšnji seji upravnega odbora kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske je bil izvoljen za predsednika kavarnar in restavra-ter Franjo Krapež, za jiodpredsednika pa stavbenik Danijel Battelino. 0 Ogenj na Dunajski cesti. V noči od srede na četrtek ob čelrt na 3 je posestnik Peterca lolefonič-no obvestil poklicne gasilce, da gori baraka na Dunajski cesli št. 47. Gasilci so na kraj požara takoj odhiteli s trenskim avtom ter so ogenj gasili skoraj do tri četrt na 4. Gorela je baraka, ki je lasi slaščičarja Josipa Kirbiša v Celju. V baraki slanuje uboga vdova Marija Marn s .svojo družino. Prostore v podstrešju pa je oddala kol prenočišče štirim moškim. Gasilcem so je posrečilo, da so rešili vdovi vsaj stanovanje, tako da baraka ni pogorela do tal, temveč le deloma, pač pa jo ogen j uničil Judi nekaj pohištva in obleko. Ogenj je nastal najbrž na tu način, da je komu od prenočujočih padla sveča na tla. O S cest in ulic. Delavci mesliie plinarno napeljujejo novo plinske cevi po Lingartovi in Robbovi ulici. — Ob Vodovodni cesti so napravili nov hodnik ter ga nasuli s peskom. — Ob novih cesto ter tudi hodnik. Cesta je pač samo začasna, cesto ter tudihodnik. Cesta je pač samo začasna, dokler ne bodo tam zadaj speljali široke ceste, ki bo vezala Šiško z Dunajsko cesto. — Ob Ma-sarykovi cesti med Miklošičevo in Kolodvorsko ulico so asfaltirali hodnik, skoraj 5 metrov širok. — Groharjevo ulico na Mirju vso prekopavajo, ker ji hočejo uravnati nagibnost. Obenem naj bi tam uredili tudi hodnike. Ta del mesta je zdaj večinoma ves zazidan ter bi bili potrebni ob hodnikih vsaj kamniti robniki. — Onstran novega mostu na Mirju pa Groharjevo ulico nasipajo, ker je prejšnji nivo ceste znatno nižji od nivoja novega mostu. — Za tlakovanje sta pripravljeni Rešljeva cesta in Čopova ulica, povsod je že pripravljeno gradivo. — Na Marijinem trgu in na Dunajski cesti pred Figovcem so včeraj zjutraj ljudje začudeno ogledovali z apnom začrtane kroge in drugo črte, ki so jih naredili za poskus, kako naj bi se na teh dveh prometnih križiščih uravnal vozni in avtobusni promet. Na obeh krajih naj bi so zgradil sredi 1rga velik olok, ki naj bi ob svojih robovih odbijal ves vozni promet sploh, pešci pa bi so ga lahko posluževali. 0 Stopnice ob Ljubljanici. Raznih manjših del iu vrzeli, ki jih je ob zazidanem obrežju Ljubljnice lahko opaziti, je dovolj -po vsem mestu. Med laka dela spadajo tudi stopnišča, ki so bila pač na mnogih krajih zamišljena, nikjer pa ne do konca zgrajena. To dni so se delavci podjetja »SIograd«, ki je letos zlicitiralo regulacijska dela v Ljubljanici, lotili tudi teh stopnišč. Napravili so oporne betonske zidove za stopnišča ob Ljubljanici nn Dvornem trgu, nasproti Dvornega trga na Cankarjevem nabrežju ter na Gallusovem nabrežju nasproti Novega trga (prej Turjaškega). Naprava teh stopnišč spada namreč med regulacijska dela, ki se izvrše v letošnjem cradheneJB programu. Takšna stopnišča v strugo „Denar ali smrt" JVesigurnosf v mariborski okolici narašča Maribor, 21. julija. Gozdovi mariborske okolice so postali zatočišče raznih sumljivih klatežev, katerim nudijo streho brlogi in vejevje, hrano pa vse, kur zori sedaj okoličanom nu polju in v sadovnjakih. Nekaj časa ho taborili ti klateži v neposredni okolici Maribora nad Tremi ribniki, česle racije pa so jih pregnale sedaj v gozdove na desnem bregu Drave, ki se raztezajo med Hočami in Sv. Miklavžem. Ti gozdovi so bili žo od nekdaj na slabem glasu, v zadnjem času so postali pa še bolj razvpiti. Ljudje so vedeli, da ne bo prinesla navzočnost klatežev nič dobrega iu res je prišlo te dni do prvega roparskega napada, ki se je k sreči iztekel še dokaj dobro in brez večjo škode. 10 letna Rezika Hazabend, hči železniškega uslužbenca, se je peljala od Sv. Miklavža po novi cesti v lloče na obisk k svoji sestri. Nekako sredi pota jia se je zagnal nenadoma iz grma na cesto moški ter vrgel dekleta s kolesa. Z besedami - denar ali smrt« je planil nad dekleta ter ga t. grožnjo spravil v smrten strah, da je vsa trepeta- □ 30 letnico mašnlškega posvečanja so skupno obhajali te dni v Mariboru trije poSvOčenci iz leta 1902., in sicer duhovna svetnika Martin 1'ete-linšek, veroučitelj v Mariboru, in župnik Franc Močnik od Sv. Štefana pri Žusmu, ter župnik Alojzij Zamuda iz Crešnjevca. Zjutraj je bila sv. maša, ki jo je daroval duh. svetnik Martin Petelinšek. Sla vi jenci so bili gostje stolnega kanonika, župniku in dekana msgr. Mihaela Umeka. Ob lepem jubileju naše najprisrčnejše čestitke! □ Duhovno vaje zu lavanlinske duhovnike. Skupne duhovne vaje, bi sicer prvi tečaj, se vršijo kot že objavljeno od 25. do 29. julija t. I. v prostorih kiiezoškofijskega Dijaškega semenišča v Mariboru. Začetek ob 19. Vodil jih bo p. dr. Regalat Cebulj. Cas za prijavo je še do 24. t. m. Prijaviti se je mogoče tudi naravnost na ravnateljstvo Dijaškega semenišča v Mariboru, Koroščeva ulica 12. Udeleženci, ki želijo posebne sobe, naj svoje želje pravočasno sporočijo semeniškemu ravnateljstvu. Bivanje pri zasebnikih ob času duhovnih vaj ni v skladu s cerkvenimi navodili o duhovnih vajah. — Vodstvo. □ Davkoplačevalci se pritožujejo. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Mladina brez nadzorstva v dolgih počitnicah pohajkuje po okolici in povzroča posestnikom sadonosnikov veliko škode. Pretekle dni je cela banda sedmih napol golih fantalinov obiskovala v dolgi črli na mariborsko-krčevinski periferiji vrtne ograje ter s kamenjem iu palicami tako okleslila sadno drevje, ki ima še docela nezrele plodove, da je drevje izgledalo kakor po toči. Tudi z beračenjem nadlegujejo mirne davkoplačevalce. Dve deklici iz Kalilnice iu fant 9 do 12 let star, očividno nalašč oblečeni v cunjo kakor cigani, so prišli celo do Sv. Petra in tam beračili. Poizvedovanja so dognala, da oče živi, da ima reden zaslužek in lastno hišico. Otroci pa lažejo, da je oče mrtev, mati pa bolna. Otroci potrebujejo tudi preko počitnic kontrole! Prosimo merodajna oblastva, da se ta nadloga čimpreje odpravi. — Davkoplačevalci mariborske periferije in okolice. □ Kolporlerji za razprodajo našega lista se sprejmejo; prijaviti se je v upravi na Koroški cesti 1; zaslužek lahko dobijo tudi mladeniči, vsaj 16 let stari. Q Električna pekarna nabavljalne zadruge. V sredo je bila stavljena v obral nova pekarna Nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Mariboru. Pekarna je nastanjena v poslopju zadruge na Rotovškem trgu ter predstavlja po opremi in napravah najmodernejši tovrstni obrat, trenutno v vsej državi. Pekarna je električna — vsi stroji so na električni pogon in tudi peč se kuri z elektriko. Vse je obenem čislo in odgovarjajoče najmodernejšim higieničnim načelom. Seveda bodo dobivali kruh in pecivo iz te pekarne izključno le člani zadruge. □ V nežni dobi je umrl v splošni bolnišnici sinček posestnika Cepa, 8 letni Stanko iz Sv. Marjete ob Pesnici. Pogreb se vrši danes popoldne iz mrtvašnice na magdulensko pokopališče. Žalostnim staršem naše iskreno sožalje! □ Prva vaja pevskega zbora za »Prodano nevesto«. V soboto, 23. t. m. se vrši v gledališki poskusni dvorani piva vaja pevskega zbora zn Prodano nevesto , in sicer za ženski zbor ob pol 20, z.a moški zbor pa ob pol 21. Vsi sodelujoči so vabijo, da se te prve vaje sigurno udeleže. Naprošajo se še pevke in pevci, ki se šo niso prijavili, pu bi lahko sodelovali, da se pred začetkom vaje. prijavijo. Potrebno bi bilo še 5 sopranov iu allov ter istotoliko tenoristov in basistov. □ Lahka atletika v Mariborskem tednu. Po sporazumu med tukajšnjim poverjeništvoni JLAZ in prireditvenim odborom ^Mariborskega tedna jo rezerviran eden večerov v tem tednu za lahko atletiko. Združeni mariborski klubi bodo predvedli tedaj iuteresatiliio novost — tek moštev skozi Maribor. Vsako moštvo sestoji iz najmanj osem tekačev, od katerih Šteje za, placement najboljša Sestorica (enako kot pri cross-eountriju za prvenstvo države). Start bo pred igriščem 1SSK Maribora, proga vodi potem po Koroščevi, Maistrovi ulici ua Zrinjski Irg, jio Kolodvorski ulici na Aleksandrovo cesto do Trga svobode, kjer bo cilj. Skupna dolžina proge 1800 ni. Ker postavi vsak od mariborskih športnih klubov več moštev ter se sestanejo v ostri borbi vsi najboljši tekači Maribora, bo to vsekakor ena najzanimivejših športnih prireditev /Mariborskega tedna . □ Eksekucija z zaprekami. Prizor, ki jo nudil občinstvu obilo zabavo in škodoželjnega smelia, sc je odigral preteklo sredo na Glavnem kolodvoru. Pred lepo limuzino, ki je last nekega avtoizvoščeka, se je kar naenkrat pojavil sodni eksekutor ter pomolil lastniku voza, ki je čakal na goste, pod nos sodno odločbo, s katero se mu vozilo zarubi zaradi nekih neplačanih terjatev. Lastnik avtomobila je nekaj časa srepo gledal, nato pa je nekaj poonegavil v vozu okrog raznih ročajev, nagloma stopil s sedežu na cesto, zaloputnil vrata limuzine ter jih zaklenil s ključem. S škodoželjnim nasmehom se jc nato izgubil, pusteC sodnega organa z njegovim spremstvom pred avtomobilom. Eksekutor je nekaj Ljubljanico so potrebna na vetih krajih za slučaj kako nesreče na Ljubljanici, dalje tudi za pristajanje čolnov itd. 0 Vzorno nasajeni in urejeni vrtovi in okrašena okna so videti letos tudi pri par hišah na Škofovem; tako škofov vrt pri Sv. Petru, v Je-gličevi ulici (2), na Friškovcu (2), lepo okrašena okna pri hiši št. 17 in 20 v Ilirski ulici, pri Po-ženelovi hiši v šltofji ulici (U. nadstr.). deloma tudi pri mestni stanovanjski hiši na Jegličevi cesti in par vrtov ob Smartinski cesti. 0 V mestni klavnici ljubljanski so bo v soboto 23. t m. ob 15. uri prodajalo na prosti stojnici prašičje in telečje meso. © Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva 20. j časa gledal voz, poskušal odpreti vrata, pa ui šlo; joča prosila napadalcu milosti, zatrjujoč, da nima ničesar pri sebi. »Magari samo tri dinarje, drugače te ubijem,« je kričal dalje napadalec ter prisilil napadeno, da je privlekla ua dan kovača, ki je predstavljal vso njeno gotovino ter mu ga izročila s trepetajočimi rokami. Hlastno je klatež pograbil bnnkovec ter izginil zopet v gozdu. V eni sapi se jo dekle privozilo domov ter povedala svojo zgodbo. Smiklavški orožniki so se nato podali za napadalcem, pa ga niso mogli v obširnem gozdu izslediti. Napad je povzročil med ljudmi mariborske okolice veliko razburjenje in strah, da se boje iti posamič celo po glavni cesti skozi gozd. Le veliki pogoni bi zainoglt obsežne šume zopet za nekaj časa očistiti, toda tudi taki pogoni nimajo trajnega uspeha. Itadi pomanjkanja sredstev 110 more zadržati sodišče klu-težev, katerim se ne da dokazati večja krivda, v zaporu, pu tudi za izgon v domovinske občine je piemalo kredita. Tako se potem zatekajo ti ljudje, ki so sami žrtve gospodarskih razmer, vedno iz-liova v gozdove, ki jim dajejo zavetje ter končno podivjajo do pravcatih rokovujačev. tudi se nI dal voz premakniti z mesta. Izvršilni organ je odšel po voznika ter se vrnil s parom konj, katere so vpregll pred limuzino. Toda po nekaj metrih so morali konji odnehati; limuzina je bila kot prikovana 1111 cesto. Sedaj so okoli stoječi strokovnjaki pojasnili, da je lastnik vstavil prestavo v hod nazaj ler ne bo mogoče zaradi tega z nobenimi konji premakniti vozila z mesta. Izterjevaler pa še ni vrgel puške v koruzo. Prišli so končno postrež-čeki, vstavili pod zadnja kolesa drogove ter dvignili zadnji del avtomobilu na nizek močan voziček. Sedaj pa je bil avtomobil kar naenkrat gibljiv in konji so ga z lahkoto zavlekli v najbližjo garažo, kjer pričakuje nadaljnje usode. (j Popraviti ho treba. Obe podzemni stranišči na Glavnem trgu in pred frančiškansko cerkvijo sta potrebni nujnega popravila. Obloga iz porcelanskih plošč je namreč pri obeh popustila ter odpadla. tako da se kažejo sedaj samo betonske odr-tiue. Popravilo bi bilo treba izvesti še pred pričet-kom mariborskega tedna. □ Tat iz inagdalenske cerkve prejel platilo. Magdaleiiska farna cerkev v Mariboru Je doživela letos pomladi čestokrat neljube obiske. Včasih je zmanjkal prt z oltarja, včasih zopet druga stvar, vedno pa se je posrečilo drznemu tatu odnesti pete brez sledu. Končno so je vendar ujel zaradi čuječ-nosti soproge mngdaleuskega 01-ganista, ki je nekega popoldneva opazila v cerkvi nepoznanega možakarju v trenutku, ko je odnesel iz posode nn ollnrju šopek svežih cvetic ter odšel s tem plenom v bližnjo točilnico. Pogumnu žena je odšla za njim ler opozorila nanj stražnika. Možakarja so aretirali ter dognali, da jim je padel v roke že dolgo iskani cerkveni tat. Včeraj je stol osumljenec, ki se piše Janko Rožnian, pred malini senatom ter se jc zagovarjal zaradi omenjenih tatvin. Tajil je vse, razen tatvine cvetic, lodu sodišče je imelo pri rokah še druge dokaze. Obsodili so ga ua 4 mesece strogega zapora ter na 2 letno izgubo častnih pravic. □ V dobi mlačve so sedaj na vrsti nesreče pri nilatilnicah. Včeraj je bil pripeljan v mariborsko bolnišnico iz Kuple na Kozjnku 14 letni Franc An-zenberger, ki je pri podajanju zašel z desno roko v lnlatilniški boben. Zobovje je fantu roko čisto razcefralo. □ Nevaren padec. V Hočali se je ponesrečila 57 letna žena delavca Katarina Korb. Padla je tako nesrečno, da si je hudo jioškodovala desno roko ter se je morala zateči po pomoč v mariborsko bol- nišnico. Celje Kaj je z markacijami? Zelo lepa izletniška točka v daljni okolici celjski, kamor" hitijo Celjani in tujci zelo pogosto ob lepem vremenu, je prijazni kraj Svetina. Tja vodi več prav lepih poti, tako da človek dostikrat ne ve, katera je najlepša med njimi in katero bi si izbral za izlet. Škoda je samo, da poli do Svetine niso markirane, vsaj vse ne. Ona pot n. pr. ki vodi na Celjsko kočo, a obenem tudi na Svelino, je markirana samo za Celjsko kočo. Želeti bi bilo, da se markirajo tudi vse poti na Svetino in apeliramo na SPD, da to stori. J2r Borsa dela. Število brezposelnih, ki jih ima v evidenci Borza, se je znižalo od 1066 na 1032 (med njimi 859 moških in 173 žensk). — Na razpolago pa je delo za 5 prvovrstnih rudarjev, za 1 kolarskega pomočnika, za 1 stavbno-mizarskega pomočnika in za 7 vajencev in sicer: za 3 pekovske, za 1 mizarskega, za 1 pečarsko-lončarskega, z.a 1 krojaškega in za 1 trgovskega. — Za ženske delovne moči pa je delo na razpolago za 1 plačilno natakarico, za 2 kmečki dekli, za 1 natakarico, za 2 kuharici, za 3 služkinje in za 1 natakar-sko vajenko. .©• Nedcjski nogomet. Kakor smo poročali že. v včerajšnji številki, se vrši v nedeljo 24. t. in. na igrišču na Glaziji kvalifikacijska nogometna tekma med SK Celjem in Atletiki. Ker vemo že iz izkušnje, da so tekme med imenovanima kluboma vedno zelo vroče, često celo surove, apeliramo na LNP ,da odredi za tekmo kakega dobrega in objektivnega sodnika, ki bo znal preprečiti preostro igro. .0- Dve nezgodi. V celjsko javno bolnišnico so pripeljali 28 letnega minerja Beleta Vinka s Trlič-nega pri Sv. Roku ob Sotli. Bele je padel pred nekaj dnevi lako nesrečno, da si je težko poškodoval na desni rami. — Tja so pripeljali tudi 40 letnega čevljarskega pomočnika Franca Lubeja od Šmarjete pri Celju, katerega je udaril konj v trebuh. Od silnega udarca je zadobil Lubej hude notranje poškodbe, tako da so v skrbeh za njegovo življenje. •0" Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od sobote 23. t. m. do vštetega petka 29. t. m. lekarna Pri križu v palači Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti, Ptui Izkopine iz rimske dobe. Kanalizacija bolnišnice in hiralnice zelo hitro napreduje. Gradbeno vodstvo je v rokah tvrdk Nassimbeni iz Maribora in Dengg iz Ptuja. Pri prekopavanju bolniškega parka 1.80 m globoko so odkrili cesto, ki je za časa Rimljanov vodila skozi Ptuj, Kakih 20 m 0$ te ceste proti severovzhodu pa so naleteli na grob, ki je vseboval razna okostja, lončeno posodo, lončeno svetiljko in nekaj novcev iz rimske dobe. Žalibog so delavci pri izkopavanju posodo razbili in le novce, ki so bakreni in prav dobro ohranjeni, so spravili, Tudi novci datirajo iz rimske dobe. Smrtna kosa. Umrla je Katarina Berglnc, vdova po sodnem uslužbencu, v 64. letu starosti. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel Iz orožniSke službe. Komandir orožniške postaje pri Sv. Urbanu, narednik Vinko Polmin, je premeščen v Cetinift, Dnevna kronika Avtomobilska nesreča Cerklje ob Krki, 20. julija. Včeraj »krog 1 popoldne se je pripetila ne daleč od Cerkelj precej huda avtomobilska nesreča, ki je k sreči ostala brez človeških žrtev. Pač pa je materielna škoda precej velika. Privozila sta na precej hud ovinek nad cerkljanskim klancem dva avtomobila. Enega je šofi-ral S. L., uslužben pri »Maksimirski mesni industriji« v Zagrebu, drugega pa M. V., jurist iz Zagreba. Oba sta vozita precej hitro, karambol je bil neizogiben, ker je ovinek zaprt in je M. V.-u vsled prehitrega zaviranja počila pnevmatika, Avto Maksimirski« je s tako silo priletel ob obcestni kamen, da ga je izdrl, drugega pa je vsled hudega udarca obrnil pravokotno čez cesto. Oba voza imata popolnoma zbiti prvi levi kolesi s hladilnikoma vred. Vozača pa sta kljub silnemu udarcu dobila le laije poškodbe, S. L. po prsih, s katerimi je udaril v volan, in po glavi, s katero je razbil varovalno šipo, M, N. pa po nogah. Nesrečen padec Borovnica, 21. julija. Huda in za življenje nevarna nezgoda je včeraj na večer doletela 34 letnega Viktorja Telbana v Borovnici. Na mah se je proti večeru peljal s kravama, pa je vodil kravi spredaj, da bi se na tej kaj ozki poti, ki vodi pod mostom, brez morebitnega udara srečal z nasproti prihajajočim vozom, ki so ga prav tako vlekle krave. Pa je nesreča hotela, da je pri tem svojem ravnanju prišel med obojne krave, ki so ob srečanju druga k drugi proti sredi zavozile ter sta se notranji podrgnili, kar je imelo za posledico, da je Viktor, ki je prišel vmes, padel tako nesrečno, da mu je šel pre ko prsi in trebuha voz. Dobil je pri tem hude poškodbe na glavi, vratu in stegnu. Zlomila se mu je tudi ključnica, poleg tega pa ima najbrž .še hude notranje poškodbe. Nesrečnega fanta so na zdravnikovo odredbo takoj zvečer prepeljali v bolnišnico. Koledar Petek, 22. julija: Marija Magdalena; Lavrencij. Novi grobovi ■f* V Ljubljani je po dolgi, hudi bolezni mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Novakova, soproga odvetnika dr. Janžeta Novaka. Zapušča poleg g. soproga tudi dva otroka. Truplo bodo blagoslovili v soboto zjutraj ob 7 pred hišo žalosti, Linhartova ulica 20 in nato prepeljali k večnemu počitku v Notranje Gorice. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f" V Ljubljani je umrla gospa Katarina Martine, vdova pa ravnatelju deželne deske. Pogreb bo danes popoldne ob 4. Svetila ji večna luč! Preostalim naše sožalje! Osebne vesli — Iz profesorske službe. Na moško učiteljišče v Ljubljani so premeščeni: dr. Gregor Žerjav, Friderik Tarson - Specler, Leopoldina Kump-ova, Rudolf GrSbming, Venceslav čopič, Milko Mesojedec, Rudolf Koprivnik, Maks Robič, Ciril Bernot, vsi doslej na ženskem učiteljišču v Ljubljani. — Z ženskega učiteljišča v Mariboru na tamkajšnje moško učiteljišče so premeščeni: ravnatelj Fran Kaduc, Rudolf Pregelj, Franc Osterc, Ervin Robas, Ernest Neuinan, Simon Milač in Franc Baš. — Iz državne službe so odpuščeni: Olof Globočnik, suplent klasične gimnazije v Ljubljani, Martin Fortuna in Rajko Kanduč, suplenta realne .gimnazije v Ptuju, Vincenc Bernik in Niko Kuret, suplenta realne gimnazije v Kranju, Oton Sajovic, suplent gimnazije v Varaždinu in dodeljen v službo na gimnaziji v Ptuju, Silva Vogelnik, suplentinja realne gimnazije v Muski Soboti in Andrej Kocjan, suplent realne gimnazije v Muski Soboti. Ostale vesti — Izletniški promet z Avstrijo. Na pobudo, ki jo je prejel zvezni kancelarni urad (zunanje zadeve) iz krogov, ki se zanimajo za tujski promet na Koroškem in Štajerskem, je med Jugoslavijo in sosednjima zveznima deželama Koroško in Štajersko uveden poseben izletniški promet, ki omogoča jugoslovanskim državljanom, ki se hočejo dokazljivo samo za kratko bivanje podati na avstrijsko izletniško ozemlje, da dobijo vizum za 7dnevno bivanje na zveznem ozemlju za znižano pristojbino 2 S, Ako pa želi izletnik dalje ostati, mora doplačati samo razliko do cele pristojbine na vizum za enkratno vpotovanje, to je 5,70 S. Izdajanje teh vizumov, ki se dobijo v obliki posebnih rumenih (izletniških) znamk, je izročeno v »oštev prihajajočim avstrijskim zastopstvom v Jugoslaviji (avstrijskemu poslaništvu v Belgradu, konzulatom v Ljubljani, Zagrebu, Sušaku, Sarajevu in Skoplju), ter obmejnim preglednim in cestno-ca-rinskim uradom na avstrijsko-jugoslovanski meji, — Pismeni osperantski tečaj. S 1. oktobrom zopet otvorimo dopisovalni tečaj za začetnike. Za tiste, ki so že obiskovali kak esperantski lečaj, pa se žele izpopolniti v tem jeziku, bom pa otvoril nadaljevalni tečaj. Oba tečaja bosta trajala (i nic-srcev. Učnina znaša 90 Din (ali 15 Din mesečno). Kdor plača ves znesek naprej, bo dobil brezplačno tri številke esperantskega časopisa >La suda fllelo< v vrednosti 12 Din. Razen tega dobijo udeleženci obeh tečajev na koncu esperantsko knjižico v vrednosti 5 Din. Začetniki rabijo sledeči učni knjigi: 1. Maruzzi-Dobravc: Esperanto (slovnica) ,15 Din; 2. Esperantski ključ (majhen slovarček) 3 Din. — Tisti, ki se žele udeležiti nadaljevalnega tečaja, pa si naj preskrbe esperantski slovar (esperantsko-slovenski in slovensko - esperantski del) 55 Din. — Vse knjige dobite pri meni. — Denar se pošlje naprej. — Prijave pošljite na naslov: Golobic Peter, ,šoI. upr. Jesenice - Fužine, Gorenjsko. Priložite znamko za odgovor! — Razpisana zdravniška služba. Kr. banska uprava razpisuje pri obči državni bolnišnici v Ljubljani služI« šefa kirurgičnega oddelka. Prosilci morajo dokazati kvalifikacijo po § 20 zakona o bolnišnicah. Prošnje g potrebnimi prilogami je vložiti pri kr. banski upravi v Ljubljani do dne 4. avgusta. — Službo tajnika pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah razpisuje kr. banska uprava. Za to mesto pridejo v poštev prosilci, ki so dovršili najmanj vsaj nižjo srednjo ali njej enako šolo. Pravilno opremljene prošnje je vložili do 15. avgusta pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah. — Zahvala. Vsem, kt so pripomogli, da je tudi letošnji naš tabor uspel, se najtopleje zahvaljujemo. Posebej navajamo g. ministra Puclja in g. bana dr. Marušiča, ki sla nam izkazala prijazno naklonjenost, dalje tukajšnjemu ravnateljstvu drž. ~ .1—«1™ 1.J ... „.,.-. hrmliilinn nra,rn7 «•1114.1111, nt Jo JJUaUlUCIU iM w JK-.V' množic. Potem dolgujemo posebno zahvalo našim časopisom za priobčevanje naših reklamnih notic. Končno kličemo na svidenje vsem korporacijain, organizacijam in društvom, ki so poslali svoje zastopnike iu s tem pripomogli taboru do sijaja. — /Prednji odbor Zveze bojevnikov. DAJ sladoled DAM. — Preiskava o poskušenem umoru dr. Budaka. Sodna preiskava o poskušenem umoru dr. Mile Budaka se še vrši. Doslej je bilo zaslišanih okrog 40 oseb. Danes bodo zdravniki ponovno preiskali dr. Budaka, da ugotove posledice napada in sedanje stanje dr. Budaka. Jutri bo zaslišanih še šest prič, ki se ali niso odzvale prvemu pozivu, ali pa se je šele naknadno zvedelo, da bi mogle kaj povedati o tem dogodku, S tem bo sodna preiskava zaključena in bo preiskovalni sodnik izročil akte državnemu tožilstvu, da sestavi obtožnico. — Toča v trogirski občini. Te dni je divjala v trogirski občini v Dalmaciji silna nevihta. Vsula se je debela toča, ki je povzročila ogromno škodo. Potolkla je vinograde, sadno drevje, oljke in druge posevke. Vinogradniki cenijo, da je toča po vinogradih uničila za dve sto vagonov mošta. — Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josel« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Odkopana sfinga. V Splitu so pri kopanju temeljev za novo zgradbo v Krešimirovi ulici od-kopali sfingo. Op ali so jo in pokazalo se je, da je izdelana iz črnega granita in da je zelo dobro ohranjena. Žal pa je sfinga brez glave, tudi vznožje je odbiio, lako da niso mogli najti hieroglifskih napisov. Sfingo so prenesli v arheološki muzej. — 114 živinorejcev kaznovanih. Zaradi živinske kuge, ki je v Vršcu pobrala že veliko število živine, je oblast odredila, da mora biti živina, ki se nahaja na paši na srbski strani, zaprta. Lastniki te živine pa so nekega dne samovoljno prignali vso živino domov. Zalo je policija vse te lastnike — 114 po številu — kaznovala z globami od 50 do 500 Din. Rja uničuje pšenična polja m SfaAmfa UU> !Mmc tli!".» ^'nernadKAUjjjua -yDobri Bog nam ohrani še dolgo let našega g. župnika zdravega in zadovoljnega v naši sredini. Za čestitko k -10-letnici so mu na predvečer priredili podoknico cerkveni pevci, drugi dan pa so mu čestitali k jubileju: obč. odbor, požarna bramba, šolska mladina, Marijina družba in prosvetno društvo. Vse čestitke so se pač zlile v eno srčno voščilo, da poklonijo tudi nadalje g. župniku svojo ljubezen, vdanost iu zvestobo. Šoštanj Ing. Frings umrl. V sredo ob 1 popoldne je iz Slovenjgradca prispela vest, da je v tamkajšnji bolnišnici umrl gosp. ing. chem. Frings, ki se je minuli petek ponesrečil v šoštanjski tovarni pri ekstrahiranju lesa. Umrl je kot žrtev dela in poklica. Ing. Frings je bil doma v Novi Topoli v Bosni. Gimnazijo in tehnično fakulteto je absol-viral v Gradcu, nakar je služboval kot inženjer kemije v raznih tu- in inozemskih podjetjih, pred osmimi leli pa je nastopil službo v tukajšnji usnjar-ni, kjer mu je bilo poverjeno vodstvo laboratorija. Tovarna izgubi ž njim odličnega in priznanega strokovnjaka. — Blag mu spomin! fr o arami Htsešio-Lfuhtjaaa t Petek, 22. julija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet: Intermezzo (Lincke); Bele rože (Woe-hlert); Seviljski brivec (Rossini); Adagio iz sonate »Patetique< (Beethoven); La dame blanche (Boieldieu); Godba v uri (Armandola); Veselo smehljanje (Kockert); 19.00 Postanek in razvoj kinematografa (VI. Vajda); 19.30 Gospodinjska ura (gdč. Krekova) — 20.00 Nasveti za potovanja 20.30 Prenos iz Belgrada — 22.30 Čas, poročila, plošče. — Napoved programa za naslednji dan. Sobota, 23. julija: 12.15 Plošče _ 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Gimnastične vaje, (Drago Ulaga) 19.30 Nekaj za starše (Pero Horn) — 20.00 Koncert »Sloge«: Romeo in Julija, ouvertura (Gou-nod); Prodana nevesta — fantazija (Smetana); Kubanska serenada (Aletter); Stabat Mater (Rossini) ; Slavnostna koračnica iz opere »Profet« (Meyerbeer); Zlata Praha — potpouri (Urbanek); Beneška elegija št. 5 (Zaje) — 21.00 Samospevi gdč. Štefke Korenčanove — 21.30 Salonski orkester — vmes časovna napoved in poročila. Drugi programi i Sobota, 23. julija: Zagreb: 20.30 Lahka glasba — 22.40 Plesna glasba — Milano: 20.45 Varietejski večer — 22.00 Plesna glasba — Barcelona: 21.15 Radio orkester 21.30 Koralni koncert. — Stuttgart: 22.45 Nočni koncert. — Toulouse: 21.00 Večerni koncert — 22.15 Operna glasba _ 23.00 Lahka glasba — 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 21.30 Veseli večer — Plesna glasba. — Belgrad: 20.30 Pester program — 21.00 Koncert godbe kraljeve garde 22.50 Plošče — 23-15 Ciganska glasba. — Rim: 20.45 Operetni prenos. — Beroiniinster: 20.00 Ze-ster program — 20.45 Pester večer — 21.45 Pester večer. — Praga: 20.05 Koncert komornega kvarteta — 22.20 Brno. — Dunaj: 20.00 Radio-potpurl — 21.45 Plesna glasba. — Budapest: 20.00 Komedija — Ciganska glasba — 23. Jazz. dil lepega vedenja, ki pomenijo najelementarnejša načela omike in olike, katera so danes po delu cerkve, šole in prosvetnih društev ter naravnega kulturnega napredka prešla že v meso m kri. Nova izdaja je pritagodena do podrobnosti novim razmeram našega duhovnega in materialnega življenja. Posveča veliko skrb obveznostim, ki jih ima dandanašnji meščanski človek do nove družbe; novo je pravilo pismenega občevanja. O knjigi govorimo še obširnejše, — Pristno domačo svinjsko ma*t po 13 Din kg prodaja Jakob .lesih mL, stojnic«. Šolski drevored. — »Krani-Joscl« groniiCA.nrije»no oljij|uje. bo-Iceiac zijato je pšenica ravno dobro odevetela, usodno vpliva) na ceno pšenice, ki je skočila na lt)0 Din za 1(X) kg. Nekateri so celo izrazili mnenje, da Im> naša letošnja žetev tako slaba, da bo komaj zadostovala za domačo vporabo. Vendar nam pa pšenice ne bo primanjkovalo, posebej še, ker imamo lanske še približno 10.000 vagonov v rezervi oz. neprodane. Tudi kvaliteta letošnje pšenice bo sorazmerno slaba, posebej v onih krajih, kjer je rja huje pritisnila. V tem je najbolj prizadet južni • Banat, Stig ln Mačvn. Sorazmerno dobro stoji še Srem in pa Srbija do Niša. Večji mlini so začeli radi napovedi slabe p8e-nične letine naglo kupovati zaloge lanske pšenice, kar je povzročilo sorazmerno viden dvig cen (v par dneh skok od 135 na 100 Din za 100 kg). Ko bo v nekaj tednih znan točen rezultat letošnje pšenične žetve, se bo zelo verjetno cena še bolj dvignila. Zadnje dni so v belgrajskem časopisju obravnava vprašanje izbire posebnih vrst pšenice, ki so najprlkladnejle za posamezne kraje. Dočim jc bilo doslej pripuščeno vsakemu posamezniku, da je jh> mili volji sejal katerokoli pšenico, bi po mišljenju enega naših agronomov bilo skrajno potrebno izvesti organizacijo semenogojskih zadrug, ki naj bi delale na to, da se v posameznih krajih seje samo euu vrsta pšenice, ki jo preizkušena kot najbolj uspevajoča v oni zemlji. Na ta način bi od dosedanjih 20 različnih pšeničnih vrjit, ki jih ima Vojvodina, padli na največ 4—5, ki bi pa res odgovarjale zemlji in klimi iu bi jim tudi rja no mogla občutno škodovali. To nalogo bi najuspešneje in najlažje Izvedle postajo za opleuienltev semen na Belju. v Topčlderu in Čoki. Kulturni obzornik -A- Prva knjiga »Slovenskega biografskega leksikona« zaključena. Čez nekaj dni izide v obsegu 13 tiskovnih pol 4. zvezek -Slovenskega biografskega (ne bijografskega, kakor je bil označen v pr-veh treh zvezkih!) leksikona«; z njim je zaključena prva knjiga tega monumenlalnega dela, ki moremo bili nanj zares ponosni. Prva knjiga vsebuje članke od »Abraham« do »Lužar« ter obsega 688 dvostolpnih strani v leksikalnem formatu. Glavno uredništvo je prešlo od dr. Izidora Cankarja na dr. Fr. Ks. I.ukmana, število sotrudnikov je naraslo na 57. Gradivo, ki je zbrano v tej knjigi, predstavlja ogromno raziskovalno delo in v polni meri ustreza osnovni misli leksikona: »Slovenski biografski leksikon bodi vsakomur zanesljiv kažipot za orientacijo, znanstveniku pa pomoček za nadaljnje raziskavanje.« — Uvod v prvo knjigo končuje uredništvo z naslednjim stavkom, ki ga podpisujemo tudi mi: »Hvaležno priznanje vse slovenske javnosti gre založnici, Zadružni gospodarski banki v Ljubljani, ki nosi velike stroške. Slovenski biografski leksikon ji bo časten spomenik v zgodovini slovenske kulture.« — Uredništvo in sotrudniki imajo — po izjavi v uvodu — trdno voljo dovršili leksikon v 1. 1934. Ko zvezek izide, objavimo daljše poročilo. -^r Književna krajina prenehala izhajati. Pred poldrugim letom ustanovljena mesečna revija »Književna krajina«, ki je izhajala v Banji Luki in bila ves čas vzor provincijalne revije v najlepšem pomenu besede je s svojo junijsko številko prenehala izhajati. Bridke razmere v javnem življenju, še bolj pa nerazumevanje za »provincijalno« revijo, ki je pa svojo nalogo izvrševala morda bolje nego kaka »prestolniška«, so vzrok tega žalostnega njenega konca. Vse do zadnjega se je »Književna krajina« držala na visoki kvalitetni stopnji, pomagala je nekaterim mladim talentom do veljave, s prispevki Ksenije Atanasijevič, Milice Jan-kovič, Tina Ujeviča in drugih odličnih sotrudnikov pa je izpolnjevala svojo kulturno nalogo kar moči odlično. — Pri tej priložnosti naj omenimo, da je letos »Književna krajina« redno prinašala v prevodih Ž. A. Spasiča pesmi Srečka Kosovela (v februarski številki »Premišljanje«, v marčni »Putovanje«, v majski »Predsmrlnica«, v junijski »Vetar«). Zn primer prevod pesmi »Vetar«: Vetar je zastao ispred mojih vrati. Svuda je tiho, sve prazno: sve spi. Samo vetar što ne može stati o ponoči. Samo črne ciprese još šume, andjeo kleči na kamenu belom; dok lama sipi na kuče, na drume, i nad kraškim selom. Sve tiho .., Izmedju života i smrti jedino drvo šumi na rudini; cestom ide neko sa slomljenom dušom, s očima uprtim u svet na višini. Julius Bab: Das Theater im Lichte der So ziologie. In den Grundlinien dargestellt. Leipzig, C. L. Hirschfeld, 1931, XVIII, 227 str. Mk 3.80. -Sociologija umetnosti, ki se je kot znanost pojavila na osnovi pripravljalnih del Comteja, Dus-sieuxa. Guyaua, Proudhona, Ribota, Spencerja, Tardeja in drugih, se čezdalje bolj razvija, vendar je še vedno v tipanju in iskanju. Zato je dvakrat razveseljiv vsak prispevek, ki ne obtiči v kulturni zgodovini in v kulturni psihologiji. Nedvomno nudi gledališče, o čigar umetnosti in kulturi je toliko in tako raznovrstnih nazorov, posebno prikladno tvarino, ki se da sociološko preparirati in znanstveno obdelati. Gotovo je bilo po tolikih raztresenih pripravljalnih delih vredno, tvegati izredno težki poskus osvetlitve gledališča v »luči sociologije« ter napraviti načrt gledališke umetnostne sociologije. Berlinski gledališki kritik in strokovnjak J. Bab je v svoji knjižici pogumno napravil tak poskus. Po zanimivih uvodnih besedah, ki so jili prispevali Bunzel, Spitzer in Tonnies, obravnavi avtor v posameznih poglavjih sociološke in estetske osnovne pojme, gledališko osnovno doživetja in njega izrazne oblike, razdelitev enote v gledališkem dejanju, njega dele (dramo, igravce, občinstvo), obratovanje, iskanje zgubljene enotnosti, gledališče v razmerju do drugih socialnih sil, pregled in zaključek. — Babova knjiga ni strogo znanstveno delo, pač pa delo moia, ki ima mnogo izkušenj, znanja in prakse v sodobnem gledališkem svetu. Toda kakor je izvrstno, kadar obravnava gledališko kritiko, gledališko zgodovino in bistvo gledališča, tako je šibko v sociološkem pogledu in v pogledu gledališke umetnostne zgodovine; le mestoma se le-teh stvari dotika in skoraj vedno zamenjuje kulturno zgodovinski moment z umetnostno sociološkim. To pa nemara radi tega, ker je avtor premalo poučen o izsledkih glede socioloških osnovnih pojmov, zlasti pa glede francoske, nemške in angleške umetnostne sociologije, o čemer priča bibliografija, ki jo avtor navaja. Nekaj izvrstnih opazovanj in opomb, narodnoznnnskih in psiholoških, daje knjigi dober videz, kakor je v ostalem tekoče, simpatično ter modro pisana. Tako nam je dal Bab dobrodošlo in vzpodbudno knjigo o gledališču, čeprav ne gledališko ali umetnostno sociologijo, pačjCa^osniitek _za pravo del* Nemčija v volilnem boju. Na vseh kioskih in reklamnih deskah so v Nemčiji sedaj sami volilni plakati. Kako ogorčen mora biti volilni boj. jerazumljivo, če pomislimo, da kandidira 27 strank. Kavčukov in premogovni prah čuk za tlakovanje v splošno uporabo. Računajo namreč, da bo novi stroj omogočil pocenitev kavčuka na eno petino dosedanje cene. Stroj bo nam reč spreminjal surovi drevesni sok v kavčukov prah. katerega bodo tovarne lahko takoj predelovale naprej brez vsakega gnetenja. Silni padec cen kljub temu ne bo povzročil nobene škode plantažam, ker se bo močno povečalo povpraševanje in ker so se z novim načinom sp bolj močno znižali produkcijski stroški. Drugi izum. ki pa zna spremeniti dosedanjo prometno tehniko, so pa napravili s poskusom na novem Cunardovem parniku Sc.vthia . Poskusna vožnja tega parnika je morala dokazati, če se bo obnesel nov način kurjenja parnih kotlov na ladjah. Če se je res lako obnesel, kakor pišejo angleški in ameriški časopisi, potem moramo pričakovati silne spremembe v industriji in cenah premoga. Na prvi poizkusili vožnji so ugotovili inže-njerji paroplovne družbe, da so na 100 ton olja, s katerim kurijo na parniku parne kotle, prihranili 100 funtov sterlingov. To so dosegli na ta načiu, da so pomešali med surovo olje drobno zmlet premogovni prah. Prihranek pa je nastal radi tega. ker .je nova zmes dobila mnogo večjo kurilno vrednost in je dolična množina mešanice, ki odgovarja kurilni vrednosti 100 ton olja za 100 funtov cenejša kakor olje. Olje stane 325—370 angleških funtov za 100 ton. Prihranek so dosegli na ta način, da so porabili star poskus, ki so ga napravili med svetovno vojno na nekem ameriškem torpednem rušitcu. Ze takrat je ta rušitec kuril svoje kotle s lako mešanico, vendar se pocenitev ni poznala, ker je bilo razmerje cen med surovim oljem in premogom takrat čisto drugačno kakor danes. Vrh tega takrat niso poznali primernih strojev, ki bi mogli z majhnimi stroški mleti premog ia ga enakomerno mešati med olje. Z novimi stroji, ki so jih sedaj uporabili, pa jc lo j prav lahko mogoče in v Angliji se že vesele, da bo radi lega zopet nekoliko poživljen trg s pre-j mogom. ki je zadnje čase lako opešal. Na parniku | -Scythia so uporabili mešanico, ki je imela 40% premogovnega prahu in 00 odst. olja. Kaj to pomeni v industriji premoga in olja. povedo sledeče številke: leta 1914 je bilo S9% vseh parnikov na svetu urejenih tako. da so jih kurlii samo s premogom. L. 1932 pa kurijo le še 36 odst. vseh parnikov s premogom. 44 odst. pa jih kurijo z oljem. Iz tega nujno sledi, da poraba in cena surovemu olju nujno mora rasti, poraba in cena premoga pa mora padati. Ta novi način kurjenja bo odločno zmanjšal stroške, prjnesel ravnotežje v obeh industrijah in omogočil praktično porabo tudi pri kurjavi drugih kotlov v industriji. Posledice bodo seveda silne in v korist vsem državam, ki ne vedo, kam bi s svojim premogom. V zadnjem času sta se pojaviti dve novi iznajdbi, ki obetata, da bosta do dna izpremenili velike dele sedanje moderne industrije. — V sredi junija je neka angleška tvrdka kupila patent, ki ga je izumil neki Nizozemec in kateri omogoča, da se pridobiva kavčuk direktno iz gumijevega soka, ki teče iz dreves na kavčukovih nasadih. Tako pridobivanje omogoča stroj, ki spreminja gosti in žilavi drevesni sok v kavčukov prah. Novi stroj prihrani pri pridobivanju kavčuka zelo mnogo časa. delavnih stroškov in pomožnih sredstev, ne samo na plantažah kavčuka, ampak tudi tovarnam. ki predelujejo surovi kavčuk še naprej. Z novim načinom se bodo produkcijski streški kavčuka izredno znižali in od tega bodo imeli dobiček vsi, ki bodo prišli v dotiko s kavčukom, razen delavci na plantažah, ki bodo. kakor pač navadno, morali plačati račun. Moderni stroj bo namreč izpodrinil velilv> število delavcev na kavčukovih plantažah in brezposelnost bo seveda še večja. Pri dosedanjem načinu pridobivanja kavčuka so delavci nabrani strjeni sok morali obdelovali dolgo časa z različnimi kemičnimi spojinami, dokler se ni sok po 3—4 tedenskem predelavanju spremenil v plošče iz surovega kavčuka. V tovarnah za kavčuk so te surove plošče morali ? si roji pregnesti, kar je zahtevalo mnogo časa in šele nato so mogle tovarne dodati potrebne primesi in kavčuk vulkanizirati. Novi stroj kažejo sedaj na kavčukovih plantažah in če se bo res tako obne- Nevarni Vmericani. V predtekmah za olimpijado v Los Angelcsu so se zo-l>et postavili amerikanski športniki z novimi svetovnimi rekordi. Na sliki prinašamo Američana ,1. Andersona. ki je dosegel nov svetovni rekord v metanju diska. Zalučal je disk 50.43 m daleč. Američan (iraber pa je potolkel dosedanji svetovni rekord v skoku s palico in je skočil 4.37 m. Prav tako so doseči i tekači Tolan, \letcalfe in Carr izborne čase v teku. Vse kaže. da bodo evropski športniki našli nevarne tekmece na olimpijadi in najbrž bo ostalo precej svetovnih rekordov v Ameriki. Najmanjši radio aparat Italijanski dijak Colhertaldo je sestavil najmanjši radio aparat na svetu. Ko je Irt orehe, mu je razpadel en oreh na dve polovici in prišlo mu je na misel, če se morda ne bi dala napravili v teh dveh lupinicah majhna sprejemna radio naprava. Dolgo časa je poskušat in končno se mu je posrečilo, da jo začul iz teh dveh orehovih lupin, prve glasove in ugotovil je, da more s lom aparatom poslušati oddajno postajo Trsi. Vendar še ni odnehal in je nadaljeval s poskusi, ki so mu končno tako uspeli, da je lahko poslušal okrog 10 radio oddajnih postaj, med temi Bratislavo, Prago, Toulouse, Budimpešjo, Rim, Dunaj in druge. Mlademu izumitelju je uspelo, da je lako izločil vse motnje in šume, ki so mu v začetku molili sprejem, da je svoj izum z rizbami in modelom dal patentirali. Po preteku enega meseca je bil njegov patent potrjen in prepričan je, da ga bo dobro prodal. Najprej pa namerava izdelali nekaj tisoč lakih liliputanskih radio aparatov, ki jih bo skušal na velesejtuih prodajali za ceno nekaj lir. 3,400.000 živali Po statistiki nekega muzeja za prirodoslovje je na zemlji v vodi in zraku 3,400.000 raznih živali, ki jih znanstveniki poznajo. Med vsemi živalmi jc največ žuželk, katerih je 2SO.OOO. Ptičev je 20 krat manj. Poznamo jih samo 13.000, rib jc 12.000. kač 8300, dvoživk 1300, pajkov 20.000, črvov 8000. škoda, da statistika ne pove, koliko je sesalcev in koliko je najmanj razvitih živali. Lord Zveze japons Komi? vesele. Lviton zbolel. Vodja preiskovalne komisije narodov za Mandžurijo, ki naj bi preiskovala ko-kitajski s|ior, je te dni nevarno obolel, ija se bo zavlekla, česar se Japonci gotovo ker bodo lahko še naprej v reševali« man-džursko vprašanje na svojo pest. Dimnik sc zvija. Pri neki stari plinarni v Berlinu so porušili visok dimnik. Dočim so običajno dimniki, katerim razstrele temelje, zrušijo na tla in sc med padcem navadno prelomijo na dva ali Iri dolge kose. se je la dimnik zdrobil na celo vrsto obročev, tako da sc je ined padanjem že čudovilo zvil. Kat. univerza v Tokiu Dne 29. junija 1930 so blagoslovili temeljni kamen za katoliško univerzo v Tokiu. Stara univerza sc je pri velikem potresu na Japonskem popolnoma porušila in jezuitski red se je odločil, da bo zgradil novo. Vsi so mislili, da bo mogoče zgraditi ogromno stavbo v enem letu. Vendar je trajala zgraditev univerze še enkrat loliko časa. Danes pa se dviga mogočua stavba visoko nad nizkimi strehami tokijske mestne četrti Jocuja. Univerza je dobila ime Sofia univerza. 2e začetkom marca je bila obsežna knjižnica toliko dograjena, da so zložili vanjo lahko 32.000 zvezkov, kateri predstavljajo največje premoženje univerze. V sredi aprila pa so že vse poslopje tako opremili, da so lahko začeli s študijem. Svečano blagoslovitev univerze pa so opravili 12. junija. Univerzo je blagot-lovil apostolski delegat Moone.v, nato je bita v veliki avli univerze svečana pontifikalna maša, katere sc je udeležilo okrog 1000 odličnih japonskih osebnosti. sel, kakor lo tovarna obeta, potem bo povzročil naravnost nesluten preobrat v kavčukovi industriji. Izdelovalni stroški kavčuka se bodo izredno znižali in zato bo prišel vpoštev zojiet za mnogo novih izdelkov, za katere je bil do sedaj predrag. Zlasti bo lahko napredovala v Angliji iu Ameriki že dobro uspevajoča industrija, ki izdeluje kavčukove plošče, s katerimi tlakujejo ceste. Dočim je doslej stal kvadratni meter lake plošče okrog 750 Din in so si ga mogle privoščiti le najbogatejše občine, bo mogoče sedaj prišel kav- Hitra tenis žoga frav sedaj se bijejo po Evropi odločilne tekme 7,n prvenstvo v tekmah za Davvisov pokal. Pri teh tekmah so nalašč merili, kako hitro leti žoga od enega odbijača do drugega. Največjo hitrost, ki so jo doslej ugotovili, je imela žoga, ki je letela s hitrostjo 150 km na uro. Tako hitrost dosežejo kvečjemu boljši dirkalni avtomobili. Če leti žoga samo s hitrostjo 100—110 km na uro, ima nasprotnik samo pol sekunde časa, da se postavi na pravo meslo in da odbije žogo. Tekmo mornarjev v Plimout.hu na Angleškem. Vsako leto prirede angleški mornarji in ribiči zanimivo lekmo po cestah v Plimouthu. Vsak poganja pred seboj po dva soda in kdor prvi preteče določeno progo, je junak dneva. v o v a himalajska ekspcdicija. Te dni prodira himalajska ekspedicija, sesloječa iz 11 članov, na Irelji najvišji vrh himalajskega pogorja, na 8120 metrov visoki Nangn Parbal. Ekspedicija je po dolgi in ležavni poti. ki jo je vodila do vznožja velikana, prispela že v precejšnjo višino.. Sedaj tabore v šotorih na ledeniku, ki je visok (W00 metrov. Seveda jih čakajo najhufte preizkušnje šele v večjih višinah. Najhitrejši motorni čoln Te dni je znani angleški športnik I\aye Don dosegel nov svetovni rekord v najhitrejši vožnji z motornim čolnom. Doslej je imel svetovni rekord v najhitrejši vožnji z motornim čolnom Američan Gar Wood. Kaye Don pa jo z dirkalnim motornim čolnom, s katerim se je svojčas smrtno ponesrečil Seagrave, pobil ameriški rekord. Na čolnu »Miss England 3« je Kaye Don dosegel naravnost fantastično hitrost. Povprečna hitrost, s katero je vozil, je bila 119.8 milj na uro, I. j. 169 in pol km na uro. Največja hitrost, ki jo je na tej vožnji dosegel, je znašala 197.6 km na uro. Športnika, ki I so je že delj časa pripravljal, da pobije ameriški svetovni rekord, je močno preganjala smola. Po | mnogih poskusih je 18. julija že ob pol 6 zopet I poskusil pobili rekord in to se mu je ludi po-• srečilo. Ze s prvo vožnjo je posekal svetovni re-' kord. Takoj nato pa je dirkal še enkrat in je zbolj-; šal svoj rekord na že omenjeno povprečno hitrost. Ta novi rekord bo prav težko posekati, kljub temu pa Kave Don še ni odnehal in namerava še izboljšati dosedaj dosežene uspehe. S lo rekordno vožnjo ima Anglija zopet vse svetovne hitrostne rekorde na suhem, v vodi, na morju in v zraku. Nebotičnik iz stekla Znani francoski arhitekt Le Corbusier je izdelal načrt za nebotičnik iz stpkla, ki ga bodo zgradili v Moskvi. Nebotičnik je namenjen ljudskemu komisarijatu za razsvetljeval no industrijo lil bo v kratkem dokončan. Pri zgradbi tega nebotičnika so uporabili prav posebno sleklo, ki tako dobro razprši solnčne žarke, da prebivalci poleti niti najmanj ne bodo trpeli radi žgočih solnčnih žarkov. Nebol icnik bo dobil mesto stopnic sama električna dvigala in moderne stopnice, ki bodo podobne premikajočemu se traku na toboganu. Proti tedenski odškodnini 10 Din Vam posodimo 450 Din vreden fotografski aparat. Če imate aparat izposojen 45 tednov, ostaja isti Vaša last! Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Za smeh Gospa A.: ^Poglejte no, kako je gospa Pelrič zaljubljena v svoje otroke. Vedno mi pravi, da so njeni otroci brez napak, v resnici so pa ti pamži lako nagajivi in neubogljivi, da bi zaslužili vsak dan palico.c Gospa B-: »Kaj hočele! Matere v svoji ljubezni do olrok nikdar ne vidijo na njih drugega, kot samo lepo in dobro. Za napake svojih otrok so pač slepe.<. Gospa A.: Kaj še! Jaz, na primer, bi lako,j opazila tudi najmanjšo napako na svojih olrokih če bi kakšno imeli seveda U vJtC^^Jfgg ^^fa* »ivC v »Na pomoč! čebela je jjod Slcmom moje pu-tapljaške obleke!«