Največji slovenski dnevnik v Zdhmžemh državah Velja za vse leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA * n listisIovenskihLdelaycevv Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TKLKFQN: OHslssa 8—3878 HO. 214 — ŠTEV. 214. Entered as Bscond Class Blatter September 21, 1903, at ths Fast Offics at Hew York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELETON: OHelsea 3—8871 NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 13, 1933. — SREDA, 13. SEPTEMBRA 1933 VOLUME XT J. — LETNIK XLL NOVO KUBANSKO MINISTRSTVO ZAPRISEŽENO ODSTAVLJENI ČASTNIKI SO SE UTABORILIV HOTELU IN SE NE ZMENIJO ZA PREDSEDNIKOV UKAZ Predsednik Ramon Crau San Martin je azjavil, da je Kuba slednjič svobodna in da ima stanovitno vlado. — Študentje v Panami in Mehiki protestirajo proti intervenciji. — Novi kabinet je bil zaprisežen mesec dni po strmoglavijenju predsednika Machada. Maryland, Colorado in Minnesota proti suši HAVANA, Kuba, 12. septembra. — Politično vodstvo republike Kube je prevzelo danes ministrstvo, ki sestoji izključno le iz mož, ki so strmoglavili in izgnali bivšega predsednika Machada. Tristo odstavljenih armadnih in mornariških častnikov se je zabarikadiralo v hotelu "National" ter še vedno vztrajno zahtevajo, naj se vrne v predsedniški urad de Cespedes. Predsednik San Martin jim je poslal ultimatum, naj se vrnejo na svoja mesta. Častniki na ultimatum sploh nisc odgovorili in so se norčevali iz njega Baš po enem mesecu, ko je bil Machado strmo-glavljen in je pobegnil iz dežele, je predsednik zaprisegel svoj kabinet, ne meneč se za temne oblake, ki se zbirajo na obzorju. — Srečen sem, da moram reči, — je dejal, — da je Kuba zopet svobodna. Srečen-sem, da je dobila Kuba stanovitno vlado. Brezštevilna ljudska množica je njegovim besedam navdušeno pritrjevala. V novem kabinetu zavzema mesto državnega tajnika Manuel Marquez Sterling, mesto vojnega in mornariškega ministra pa polkovnik Aguado. Navzlic temu, da se nova vlada zaveda svoje moči, vzbuja stališče, ki so ga zavzeli odstavljeni ar-madni in mornariški častniki, resne skrbi. 2e več dni so zabarikadirani v hotelu ter niso dovzetni za nobeno svarilo in za nobeno dobro besedo. Prav nič jih ne moti, da so vsi hotelski uslužbenci odpovedali službo. Častniki si sami kuhajo, pospravljajo in vrše vsa druga dela. Splošno se domneva, da se bodo podali, ko jim bo zmanjkalo hrane. Sprva so jim sorodniki prinašali jedila, česar pa sedaj ne morejo več, ker je hotel obdan z močnim vojaškim kor-donom. Vojaki ne puste nikogar notri in nikogar ven. Častniki so dobro obroženi. Izjavljajo, da se bodo tedaj vrnili na svoja mesta, ko bo de Cespedes predsednik. Poveljem bivšega seržanta in sedanjega polkovnika Batista se pod nobenim pogojem ne bodo vklonili. Ameriški poslanik Sumner Welles, ki je istotako stanoval v hotelu "Nacional", se je pred dvema dnevoma preselil. ; WASHINGTON, D. C., 12. septembra. — Državni tajnik Hull je diktiral opolnoči izjavo, da Združene države ne bodo nastopile proti nobeni kubanski politični stranki, ampak so sklenile obdržati najstrožjo nevtralnost. Cemu se je v tako pozni uri odločil za tako izjavo, ni hotel povedati. Položaj v hotelu Nacional povzroča vsem velike skrbi. Člani vojaškega sveta so izjavili, da bo vpri-zorjen na hotel vojaški napad, če se častniki v teku 36 ur ne vrnejo na svoja mesta. Ker stanuje v hotelu več Amerikancev s svojimi družinami, bi lahko to do vedlo do resnih mednarodnih zapleti jajev. Hotel ima tisoč sob ter se nahaja na malem SPALNA BOLEZEN NOČE ODNEHATI V enem dnevu je umr?o 15 oseb.—Bolezen preizkušajo na opicah. — Ozdravilo jih je samo 110. St. Louis, Mo., 12. septembra. V ponedeljek je za .spalno bolezen v Št.* Loui.su umrlo 15 oneb. Izmed 735 bolnikov, ki so bili poslani v bolnišnico, jih je do sedaj umrlo 122. Nenavadna in zdravnikom nepoznana- bolezen .se neprestano šili. Zdravniki z največjim naporom iščejo .sredstvo, s katerim bi bilo mogoče bolezen ustaviti ali ozdraviti. Zdravniki .so posebno razburjeni zaradi velike umrljivosti, kajti od vsakih petih bolnikov po eir boLnikov umre. Do sedaj je bilo iz bolnišnic odpuščenih samo 110 o-seb. ki .so ozdravile. Edino upanje imajo zdravniki a- poizkuse, katere delajo na še.stih opicah, katerim so vcepili kali bolezni. Dr. Josephine Xeal iz New Yor-ka. ki je zelo poznana veščakinja v spalni bolezni, je prišla v St. Louis, da proučava bolezen. Kot pravi dr. Xeal, spalna bolezen ni pravo ime za to bolezen, kajti vsak bolnik, ki .se pa loti ta bolezen, ne zapade zaspanosti. VOLK POJEDEL OVCE IN PSA Eugene, Ore., 12: septembra. — En sam volk je v "SVillianiette National Forest raztrgal in pojedel 35 ovac in nazadnje še ovčarskega psa, ki je .stražil čredo. NEMŠKI IZVOZ PADA Berlin, Nemčija, 11. septembra. Xavzlio temu, da se nemška vlada z vsemi silami skuša rešiti naraščajoče gospodarske krize, vendar preti v proračuna velik primanjkljaj in velika brezposelnost ker izvoz nemškega blaga stalno pada. Po najnovejših podatkih je zadnja dva meseca padel izvoz za 18 odstotkov v primeri z izvozom v Istem času lanskega leta. Vlada sieer zatrjuje, da se je število brezposelnih zmanjšalo za 1.000,000. toda pri tem je treba vwti v po»tev. da jih je 150.000 pri raxnih delih zaposlila vlada. 50.000 ljudi se nahaja v koncentracijskih taborih. 100,000 pa jih je bilo sprejel ih v nazijsko vojaško organizacijo. K0NK0RDAT SČ1T1 ŽIDE Pokristjanjeni židje morajo imeti enake pravice z ostalimi Nemci. — Tudi nekristjani so u-pravičeni do človeškega postopanja. Berlin, Nemčija, 12. septembra. Vladni krogi so z velikim zadovoljstvom pozdravili potrditev pr-vega konkordatu m<*Xemška vlada je bila takoj pripravljrna podajati se tudi za te točke konkordata. Po nemških politikov. Avstrija tega konkordata ne pozdravlja s posebnim veseljem, kajti pričakovala je, da se bo potrditev konkordata zavlekla in da je papež ne bo prej potrdil, dokler Hitler ne bo jamčil za neodvisnost Avstrije. Vatikan, 12. septembra. — Xa-zijska vlada se je zavezala, da bo dala. katoliškim Židom popolne državljanske pravice te r je s tem izpolnila \;se papeževe zahteve, ki so bile pridjane prvotno sestavljenemu konkordatu. Posebno je papež zahteval, da morajo pokristjanjeni židje navzlic temu. da Hitlerjeva vlada preganja Žide. imeti popolne državljanske pravice. Papež odločno protestira proti temu. da bi bili preganjani zaradi svojega pokol. jenja. Papež je posebno povdarjal. da so krščeni židje kristjani in da je vsak pregrešek proti krščenim Židom pregrešek proti sv. zakramentu. Za nekrščene Žide pa je papež zahteval, da se ž njimi postopa s krščansko ljubeznijo. GRŠKI MINISTER V TURCUI Istanbul, Turčija, 12. septembra. — CJrškega ministrskega predsednika Panavali Tsaldarisa je pozdravil slavolok z grškim po- ZRAČNA NESREČA V LJUBLJANI Ljubljana, Jugoslavija, 12. septembra. — Ko je potniški aero-plan treščil na vrt umobolnice, je bilo ubitih 8 oseb SMRTNE OBSODBE NA JAPONSKEM Državni pravdnik zahteva smrtno kazen za morilce ministrskega predsednika. —Za druge zahteva zaporno kazen. Tokio, Japonska, 12. septem- Drža-vni pravdnik Yammoto je pred vojaškim sodiščem v Voko-suka zaihteval smrtno kazen za tri izmed desetih mladih Japoncev, ki so bili krivi umora ministrskega predsednika Tsuvoši Inukai 1">. maja lanskega leta. Za tri druge je zahteval dosmrtno ječo, za šest pa triletno zaporno kazen. Smrtno kazen je zahteval za podporočnika Taku Mikarni, ki je prvi ustreli! v stanovanje ministr-sk ega predsednika, je ustrelil nekega policista in je drugič streljal na ministrskega predsednika; drugi, za katerega zahteva smrtno kazen, je podporočnik Isamu Kuroiua, ki je prvi streljal na ministrskega predsednika, tretji pa je podporočnik Kivošo Koga. ki je izdelal načrt za atentat, je dobil orožje in denar ter ustrelil nekega policista. Zagovornik Tsukagoši je sodnemu zboru predložil 23.26o pi-sem, ki prosijo milost za obtožence, kakor tudi izjavo odvetniške zveze, ki trdi, da so vsi obtoženci delali v samoobrambi, ali boljše v obrambi države. Obtoženci se zagovarjajo, da so z umorom storili velik narodni čin. ker je umorjeni ministrski predsednik Inukai zastopal reakcijo-nar.no politiko na Japonskem. Vsi zatrjujejo, da so mornariške pogodbe poniževalue za Japonsko. Poročnik Asa m i je rekel, da so washingtonsko mornariško pogodbo povzročile Združene države, "ki so hotele gospodariti svetu pod krasnim imenom miru". Asami je tudi rekel, da je ameriška našelniška postava za Japonce tako poniževalna, da je noben pošten Japonec ne more prenesti. UTRDBE PROTI KITAJSKIM KOMUNISTOM zdravnim napisom, ko je prišel v gričku. Ameriške bojne ladje, ki so zasidrane pred|kUn^ d* "T?!*" i"*«'«*® " . * - t i [pogodbo a Turrsjo. Maleconom, imajo proti hotelu namer/ene svoje j Pogodba, ki vključne tudi vo-topove. MEXICO CITY, 12. septembra. — Špansko-ameriška dijaška konfederacija je danes v Wash-ingtonu oficijelno protestirala proti "morebitnemu prekrsenju kubanske suverenitete". jaške določbe za obrambo meje. ho (»odpisana t Ankari (Angoril, kamor je TaaJdaria odpotoval iz Istanbala. Oudno naključje je vianeedo, da Smirna ravno sedaj obhaja desetletnico. ko so bili Grki pognani iz mesta. TRGOVINA MED FRANCIJO IN RUSIJO Parix, Francija, 11. septembra. Krancosko-sovjetska pogajanja so do sedaj vzela mnogo več časa. kot ko pričakovali, toda dobro na-predujejo. Kot pravi sovjetski poslanik RosenbeTg, bo izvoz francoskega blaga v Rusijo financiral uvoz petroleja iz Rusije. Medtem se utrjujejo prijateljski odnošaji med obema državama. K temu zelo pomaga Herrio-tov obisk v Rusiji in Herriot se bo nsjbrže vrntf z novimi ugml-nimi predlogi in pogoji. V nekaj dnnh bo tudi rr«kopi ovni minister Pierre Cot z aero-planom odpotoval v Moskvo, kar je tudi znak prijateljskega zbli-žanja med Rurio in Francijo, odkar je Hitler prevzel nemško vlado. V DRŽAVI MAINE NI BIL IZVOLJEN NOBEN SUHAŠKI DELEGAT Včeraj so tri nadaljne države izrekle svoje mnenje glede narodne prohibici je, namreč Maryland, Colorado in Minnesota. Mokrači so bili že vnapre j prepričani, da bodo zmagali, kar se je tudi zgodilo. Dasi še ni znan natančen izid glasovanja, se za-more s precejšnjo gotovostjo trditi, da je bilo za odpravo prokibicije oddanih še enkrat več glasov kot pa za obdržanje. Fučov, Kitajska, 12. septembra. — Kitajska vlada namerava utrditi FuJcv, gS-ivno nu*»: » province Fukien. jin.ii komunistom. ki ogrožajo * event i del province. Okoli mesf.i bod«. zgradili ilva,-set utrdb. V rjiii bodo postavili težke topove. Popravili bodo tu d i .mestno obzidje in nanj postavili strojne puške. Komunisti k;iŽP.;o sicer velike« ! bo je v i tost. toda njihovega napa-I da ne pričakujejo na Fučov, ker se proti njim bojujejo vladne čete pri Yen,pingu. Harbin, Mandžurija, 12. sept. Vojaki iščejo roparje, ki so vrgli * tira osebni vlak med Pograni-činajo in Šiaosuifenho ter so odvedli 80 potnikov, med njimi devet Japoncev. Pri tem je bil en potnik ubit. London, Anglija, 12. septembra. — Ko so roparji vrgli s tira Harbin-VIadivostok vlak 12 milj od ruske meje, so odvedli s seboj dva ruska vladna uradniki. PRE0SN0VA AVSTRIJSKE REPUBLIKE Dollfuss se bori proti marksizmu i n hitle-rizmu. — Vpeljal bo novo ustavo. — Avstrija bo ostala nemška. ' Dunaj, Avstrija, 12. septembra. Zvezni kancler Engelbert Dollfuss je na velikem narodnem zborovanju na dirkališču v Pratru rekel ,da je Avstrija trdno odločne, da zavrže materijalizeni in brezbožni marksizem, da mora biti reorganizirana in mora biti vla-dana kot kor.poratrvna država. Kanclerje izjavil, tla j«* državni zbor, ki je bil spomladi razpuš-ščen, umrl za svojo lastno demagogijo in ne bo nikdar več vstal. — Nova ustava, — je nadaljeval Dollfuss, — ne bo dala ni kakega prostora demagogiji in .strankarski politiki. — Dollfuss je obljubil čim prej novo usta vo in nov družabni red. Opetovano je zatrjeval, da je Avstrija trdno odločena, da ostane neodvisna in da bo ravno tako nadaljevala z bojem na dveh frontah — proti marksizmu in hitlerizmu —* ter proti zunanjim sovražnikom neod-vinost i naroda. — ('asi marksizma so v Avstriji minili. — je rekel. — doba kapitalizma je končana in pripravljeni smo Avstrijo zgraditi na krščanski in korporativni podlagi. Naloga voditeljev Avstrije je popraviti .napake preteklih 150 let. •Z ozirom na avstrijsko-nernški položaj je rekel kancler: — Mi smo Nemci in tudi tedaj, če nas naš velikil brat ne razume. Samo ta velika nemška zavest nas je zadrževala, da se nismo poslužili drugih sredstev, katerih bi se poslužili proti vsakemu drugemu narodu brez vsakega obotarvljanja. Opetovano smo že izrazili željo po spravi. K temu ni main ničesar več pripomniti. Četudi Dollfuss ni omenil besede fašizem, vendar je bilo iz njegovih besed jasno, da hoče v Avstriji vpeljati fašist ov*«ko vlado po Muffeolinijeveni. ne pa Hitlerjevem vzgledu. Suha«" i so že v ponedeljek i/.-Rubili vse upanje, ko je padla njihova največja trdnjava — država Maine. Značilno je, da za konvencijo v državi Maine, ki se bo pečala z odpravo prohibievje, ni bil izvoljen niti en suha-:ki delegat. Prva poročila o glasovanju v državi Maryland, so dospela iz Baltimore, kjer je bilo razmerje mokračev napram suhačem 1 proti 1. Vsled izredno slabega vremena ni prišlo na voli-č- toliko volilcev kot jih je bilo pričakovati. Med prvimi, ki so oddali svoje glasi ve, je bil govemer Albert C. Ritchie, ki se je vedno zavzemal za preklic prohibimije. Ko je stopil na volišče, je rekel: — Dvanajst let sem čakal, da bom oddal to glasovnico. V Miunesoti je bila zaradi slabega vremena udeležba slaba. V prvih 283 okrajih je bilo oddanih za mokroto 43,000 glasov, za sušo pa nekaj nad 20,000. Iz Colorada poročajo, tla je bilo v Denveru razmerje 10 proti 1, po ostalih krajih države pa 2 proti 1. OBSODBA BOLGARSKIH KOMUNSTOV Kako so glasovale o PROHIBICIJI Države Razmerje , j »o vrsti j;lusov | Michigan ............ .. 3 proti 1 Wisconsin ............ .. 5 proti 1; Rhode Island ........ .. 7 proti 1 Wyoming............. .. 6 proti 1;! New Jersey .......... .. 6 proti 1 New York ............ .. 8 proti 1 Delaware ............ .. 3 proti 1 Nevada ................ .. 6 proti 1 j Illinois .............. .. 7 proti Z ... 2 proti ij . 5 proti I: Connecticut .......... .. G proti 1 New Hampshire...... .. 2 proti 1 j West Virginia ........ California ........... Alabama............. .. 3 proti 2 Tennessee............ skoro enako Oregon .............. .. 3 proti 1 Arizona .............. .. 3 proti 1 Missouri ............ .. 3 proti 1 Washington .......... .. 3 proti 1 Vermont............. .. i proti I Maine ............... ... 3 proti 1, Colorado............. .. 2 proti 1 Maryland ........... ... 2 proti l;j Minnesota ........... ...2 proti 1 SAMO HE SEDEM JIH MANJKA Držari Idah« in New Mexico gla«.« jvta 1». septembra, zs njima j«a: , Virginia 3. oktobra Florida lo. oktobra North Carolina 7. novembra Ohio 7. novembra i Pennsylvania 1. novembra S«.utb Carolina 7. novembra jI rfah 7. novembra 1 ■ i Sofija, Bolgarska, 11. septembra. — V soboto je bila končana «rMlni>ka obravnava proti komu-nstom, ki so bili obdoiženi vele-, izdaje 16 komnnistov je bilo ob-|so nagovarjali na opor jrarnizijr sojenih na smrt, 33 pa na zapor-* v Sebum 1 i. se nahajata tudi dve no kazen od dveh do petnajstih j žen« k i. Pred »vojnim »od iščem ae ,et- I je zagovarjalo SI civilnih in to- Med na smrt obsojenimi, ki so jaških abdolieneer. —— •jggi miBBr ■MM NEW YORK, WMfgaPAX SBPTEMBBfc 1933 THB L of aba* mm I«k (Mr. N. T. Day Bxixdt 8ttdi7i t>d Holiday« It Ml« TCiJt ML Zutdo 00 P0i iltl ft fctrt Kt New York aa «io lato ...... I7.0C II pol leta ••««•»■■•••••••••••• |3.80 Za InoMmctTO m oaio Mo......$74)0 ga pol l«to....................$8J0 Yearly M M Adfti OTiMLttftqwi DAILY f "Oltl Naroda" Wiaja mU dan lrraemH nadel) In prunlkor. brca podplat In osebnosti ae ne pri občujejo. Denar naj ae biacoroll po Momj Order. Pri vpremembl knjt naročnikov, prosimo, dm w tadl prejanjo biralUC* ntawnl, da bltreje najdem MŠanlka. "GLAS NARODA". Si« W. lUk SKreet. NW York. N- r i: CHeUea I—Nil BREZPOTREBNA SKRB Komaj se je začela po NRA načrtu reorganizacija a-meriške industrije in gospodarstva vsplošnem, komaj je bil po nekaterih industrijah delavcem delovni čas nekoliko skrčen, je že navdala nekatere kapitaliste in druge mo-gočnike brezpotrebna skrb: — kaj bo delavec počel S svojim prostim časom i Imenovan je bil celo poseben odbor, ki naj z vseh strani prouči to"pereče" vprašanje in naj skuša to zagon etko rešiti, če se sploh rešiti da. Ali mislijo ti gospodje narekovati oziroma zapovedovati delavcu, kaj naj počne v svojem prostem času t Ce Imajo kaj takega v mislih, gredo nekoliko predaleč. Takrat ko so bili delavci cele mesece in leta brez dela (in še vedno jih je v Združenih državah skoro deset, milijonov, ki nimajo nobenega zaslužka) jim ni nihče tispešno svetoval, kaj naj počno v svojem prostem času, ki so ga imeli po štiriindvajset ur sleherni dan. Oni, ki so bili tako srečni, da so delali, ro imeli gotove ure, ki so jih porabili za počitek, razvedrilo, izobrazbo itd. Ako jim je vsled določb NRA delovni čas skrajšan, jim je pač treba pustiti, da po svoje gospodarijo s prostim časom. Odmor med delom je njihova last. ne pa gospodarjeva. Delavcu ne more nihče očitati lenobe, ako po delu počiva oziroma porabi svoj prosti čas tako kot mu je ljubo in drago. In porabi ga lahko na najrazličnejše načine, ki bo njemu in njegovi družini vprid. Nekatere veseli čita-nje, nekatere igra, drugi zopet', so prijatelji narave i. t. d. Mnogo je pa seveda tudi takih, da posvete svoj prosti čas izključno le počitku, lioteč nabrati novih moč in sil za naslednji delovni dan. Nihče ne sme predpisovati delavcu, kaj naj počne s pvojim prostim časom, pa naj ga ima se toliko na razpolago. Svetuje mu laliko, predpisovati mu pa nc sme. Najmanj so pa do tega upravičeni kapitalisti, ki bodo navzlic določbam NRA že poskrbeli, da ne bodo dali de-Javcu niti centa več kot toliko, kar krvavo zasluži. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KUfcZU __i T JUGOSLAVIJO Din 200__________________—* 4.40 Din 800__________________630 Din 400_________________________* 8.55 Din 600 ...........................4 10 -00 Dtax 1000.......................4 21— Din 5000 ...........................$103.25 V ITALIJO Lir 100 .......................... $ ŠJ0 Ur 200 ...........................$10:56 Lir 300 ...........-..............15 Lir 400 ______________________ $3230 Lir 500 ........................ $4L— Lir 1000 ............. $81.50 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Za lagdačUo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodla! v dinarjih ali lfeah dovoljujemo ie bolje pogoje. IZPLAČILA r AMZRlBfclH DOLAltJlB Za fepiattlo $54)0 morate poslati_$ B.T» 1 j^jnom \ » , $«*— jp» M »* . $10.00 t» •J 1» tUuOO *> U faooo o U $40.00 9« Jt *» Jk dot « r starta i kz tujemo po C* SLOVENIC PUBLISHING COftB»%NY; _ . "Glas Nat-odk" ta WWW Utk 8T&XMT, t,WW XPMM, JT, t. NEMŠKO MEŠČANSTVO IN fflil£R JEtiU TEROR Berlin, 19. a v frusta. Kdor pazno zasleduje razpoloženje v sodobni NVmciji in razvoj v mliljenju večine, ki je vsaj na ridez vsa hitler je vska, bo lahko 1 spoznal, da "izenačenje" nemškega javnega življenja le ni tako enostavna zadeva, kakor so si to z&mi&ljali mogočniki novega režima. Znaten del bivših nasprotnikov je res močno zastražen in tvori večino nemškega naroda, vendar pa se opaža, da muogi kljub vsemu ne mislijo tako kakor želi Hitler in kakor .predpisuje Oaring. Ta pojav se čuti med liberalnim m-eSčanom povsod, v južni (Nemčiji pa je skoro vsesplošen. Vlada je tako mlačnost proglasila za zločinsko sabotažo in še nedavno je opozorila liberalce in demokrate na Radenskem in na AViifrtteraberskero, d-a a je že uvidelo, da se je v svojih računih temeljito varalo, ko je inteiito, da hi^Ierjevei ne bodo izVajali svojega programa tako dosledno. Novi reirm je» z železno brezobzirnostjo izvedel ravno de glavni točki svojega programa: boj proti Židom in ustvarjanje državne enot. nosti na osnovah narodno-soeija-lističnega nauka. Od nekdaj vele-vpHvnega meščanstva se dane« zahteva samo slepa pokorščina in j zadnji elan Hitlerjevih udarnih1 čet pomeni danes več, nego najuglednejše meščanske osebnosti prošliih režimov. 'Razočaranja se je naselilo v vrstah meščanstva in marsikomu je žal. da je opustil nekdanja svobodnjaška gesla in tako naglo izenačil svoje nazore s hitlerjevsko doktrino. Nezadovoljstvo sicer raste, vendar je nedvomno pretirano, ako vladni možje po boljševi-žkem receptu govore o sabotaži vladnih ukrepov. Takega poguma nima pri današnjem izkustvu v Nemčiji prav nihče. ITitlerjevei so pojem sabotaže tudi raztegnili do neverjetnosti, saj izjavljajo, da vrši sabotažo proti tretjemu car-stvu že vsak. kdor sicer izpolnjuje svoje dolžnosti do države, ali ne dela tega z Iskrenim veseljem. Davkoplačevalci in sloji, ki so od nekdaj nosili največja bremena v državi, so vsikdar imeli vsaj to svobodo, da so lahko z besedami dali duša svoji nejevolji nad dajatvami, v tretjem eanstvu pa je državljanu prepovedan tudi ta ventil in kisel obraz pri plačevanju davkov pomeni že protidržav-no dejanje sabotaže. Od tega pa do koncentracijskega taborišča je samo še .kratek korak. Pod orb no negodovanje je opažati tudi v evangelijski cerkvi, kjer so Hitlerjevi pristaši pri volitvah v konzistorije dobili dobre tri četrtine glasov. V vrstah du-, hovnikorc- se to nerazpoloženje javlja v številnih odstopih vodilnih svečenikov. Visoki cerkveni dostojanstveniki tiho oddajajo s svojih mest v pokoj, slede jim ja tudi mnogi Župniki. Nedavno je dal ostavko na svoje mesto predsednik saškega evangel jskega konzistorija, eden izmed onih redkih cerkvenFh dostojanstvenikov, ki so potrpežljivo vztrajali na svojetm mestu, misleč, da se bo narodni socijalizem izčrpal v svoji Napadalnosti. •Mnogo župnikov nastopa nfc hitlerjevskih slavnostih, kjer pridigajo pred križem izprepietenim v svastiko. Na drugi atrani pa je neka pogumnih duhovnikov, ki branijo av. pismo stare zaveze, češ da tudi moderna Nemčija Iz njega latko -črpa obilno modrih naukov. Nekateri zopet zahtevajo, da se mora Hitlerjeva doktrina prežeti s krščanstvom, ne pa leto odobnimi nohti. Spoček — ženskega spela — je za srečo prišel mrtev na svet. Pri obdukciji so ugotovili, da je imel dve srci. več j? in manjše, o-be pa sta bili obdani s skupno kožo. Poleg teh abnormalnosti je bilo opaziti še dva goltanca, dva sapnika, dva požiralnika in dve hrbtenici. POGLAVJS O LJUBEZNI. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti ža svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. VLItalijo lista ne pošiljamo. j DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLASU J TE "GLAS NARODA" M Utm fiuMtTo, Ipm tsI Slovane! v vail ofcoUd, ^--- ■ ■ ■ - ■■ - - v . QENE ZA OGLASE so nremt Živela .je nekoč mlada deklica, ki je bila tako lepa kot roža kraljevska. Njena razcvitajoea se lepota je navdala slehernega z občudovanjem. Mati je bila ponos na na njo. obenem pa tudi v velikih skrbeh. — Kaj ve tak otrok o svetu. — si je mislila včasi. — Kaj ve o svetu in njegovih navarnostih.' Nekega dne jo je poklicala k sebi ter ji dala cel kup dobrih naukov. — Hoj ne moških. — ji j* go. vorila. 'Boj se ljubezni. Ljubezen je trpljenje, ljubezen je greli. Hf-erka si je zapomnila vsako njfno besedo ter ji solznih oči oh-ljubila, da se bo ravnala po njenem nasvetu. Bila je stara šestnajst let. pa ni imela nobenega pojma ne o življenju. ne o svetu. Živel je fant. katerega je sklenil oče. vzgojiti v krepostnega moža. Vzgajal ga j<» z dobrimi nasveti in trdno voljo. Nekega večera, ko se inn je zdelo. da je opazil nenavaden plamen v njegovih očeh, ga je pozval k .sebi tn mu takole govoril: — Pant, nekaj ti rečem. Žensk se boj. ljubezni se bo i! Ljubezen je včasi trpljenje, včasi pa prazna kvanta. Fant mu je hvaležno stisnil roko. — Hvala. oče. da si me posvaril. No boj se. ravual se bom po tvojih besedah. — Tako je prav, moj fant, — ga je pohvalil oče. Tak kot. .si, mi ugajaš. Bilo je spomladi, ko evpte bezeg. in je vse ozračje prena.sičeno 7. opojnfm vonjem. V mraku sta se srečala na samotni poti. — deklica in fant. ' Oba sta se zdrznila in se za hip ustavila. Ona je vsa zardela in t povesila oči, on je pa strmel vanjo kot v čudo nebeško. Kot prikovan je obstal in gledal za njo, dokler ni izginila v dn-1 javi. Naslednjega včera sta ob istem času rtehote in nevede usmerila korak na samotno pot. lil tako je bilo tretji, četrti, peti in šesti večer. Po dveh tednih sta izpregovori-la prvo besedo, nekega poletnega večera sta pa že sedela tesno objeta pod jasminovim grmom. — Kaj ne. moj ljubi, — je govorila ina — ti nisi tak kot .so drugi moški. Saj ljubezen ni trpljenje, saj je ljubezen najslajša in poglavitna postava življenja. In fant ji je odgovoril: — Kaj ne draga, ti nisi taka kot so druge ženske. Ne. ljubezen ni greli, ljubezen je višek sladkosti. Tako sta govorila pozno v noč. Jeseni sta se poročila ter živela v sreči in zadovoljstvu. Imela 'sta dva otroka, fanta in deklico. Hčerka se je razvila v lepotico, da ji ni bilo para daleč naokrog. Mati .je bila ponosna nanjo, obenem pa tudi t velikih skrbeh. Nekega dne jo je poklicala k sebi ter zaupno rekla-. — Boj se moških. Boj se ljubezni. Ljubezen je trpljenje, ljubezen je greh. Hčerka si je zapomnila vsako njeno besedo ter ji solznih oči zatrjevala, da se bo ravnala po njenem nasvetu. Nekega večera se je zdelo očetu, da je opazil nenavaden plamen v sinovih očeh. Pohval ga je k sebi in mu takole gOVOTil : — Pant, nekaj, ti rečem: Žensk se boj. Ljubezni se boj. Ljubezen je včasi trpljenje, včasi pa praz-* na kvanta. Sin mu je ves hvaležen stisnil roko rekoč: — Hvala za svarilo, oče. Ne boj se, ravnal se bom po tvojih bese-om. Tn sin in hči sta šla vsak svojo pot. j * Bilo je spomladi, ko cvete bezeg in je vse ozračje prenasičeno z opojnim v Oft jem'."\ . Itd., itd., Itd. . .vr L -'' tV.. 1 ML * * * O * 1*» NfiW YQSK, WEDNESDAY, 8SFTEMBER 18, 1083 THK LASOUT SLOTKHB BAIL1 AVEHČEMCO: HIŠNA PREISKAVA Ivan Va-siljevič S »e i I isto v se je drug drugega sramovali? Ali ni Oče je nejevoljno zmajal z gla- oprl na roko in prisluhnil. "To zadeni nas," je rekel svoji /.<»ni. ki f-e je radi utrujenosti borila s spancem. tako. .spoštovani Nikodin Xikanero. \o : vie.' Saj se tako pište? Ha. ha, ha! "Oprostite, prosim.... Tabo so Odkod vem to? Nikoli ne boste to- razvadili otroke a- Odesi. Hišne ga izvedeli? Cital sem vaše ime na preiskave so se vršile pri meni dva- "Vindar že! Pojdi, odpri jim j ščitu vaše čepice.... Aha. aha.... to- krat na teden! Za dečka je ni bilo vrata! De/, jih je premočil. — nič kaj prijetno ni stati na cesti." Sicilistov je skočil pokonci in je tekel urno napol oblečen v prednjo sobo. Odprl je vrata in pojrledal po stopnicah. Xa obrazu mu je zaieral p rijazen smehljaj. "Pričakoval sem gospodo že sno či... Prosim, stopite v naše skromno domovanje!-.. ** rej! Lizočka! Tu je moja žena. večje nabave. Bila sta prijatelja z dražestna dama.... Dovolite, da Vam vsemi policijskimi častniki. Prina-jo predstavim! Lizočka. daj čast- »ali so jim čokolade, sladkorja...." nikom kaj piti, da se Iwxlo malo u-! Ker je stotnik videl, da se deček greli.... Xe. ne.... Xe smete se hra- bliža, njegovim rdečim brkom. je niti. sicer boni užaljen...." nagnil k otroku in *ra poljubil.... Iz sosednje sobe je stopila kra- Drugi deček jo sedel pristavil na ena. mlada žena. Lizočka si je v kolenih, gledal njegove epolete in 'naglici popravila prelepe lase in vprašal: "Koliko zvezd iiuai? Ali Me vedeli.... zelo me veseli... J dejala tor pomežiknila z zaspanimi smem potegniti ven tvojo sabljo? 'očmi: i V Odesi som vsem pristavom po-, "Oospoda lahko odbijete. a da- tesnil meč i/, nožnice. Pri moji ve- ra vna ka- Orožniškenj:*. častniku, ki je sto-» me nikakor.... Tako r pil naprej. >e je črtala na obrazu , valir.... zadrega. ,' Mož je začel predstavljati: "Oprostite. Zdi se. da nas niste "Moja žena razumeli. Imamo nalog. poda moja! Oprostite, kakšno je Vašo ce-njeno ime?" t*'astnik je skomizgnil z rameni, pogledal pristava in hladno dejal: "Ker imam služben nalog, da naredim preiskavo...." "Vem.... vem.... Oj, ti moj Bog.. . Ali nam ho hišna preiskava ušla? Ali ne razumem tega? Zakaj bi se "Valerijan.... Kaj s<* poveste! — Eden mojih sinov se imenuje Valja.... Lukerja! Lukerja!" Kuharici. ki je vstopila, je ukazal: Pristav se jo smejal in dejal: "Valja! Torej liova prijatelja?" Mati se je smehljala gostom, jim nalivala žganja, porivala prednje "Vodi stražnika v kuhinjo! Se- dozo n kaviarjem in dejala: grej čaj. preskrbi klobas, kumaric. | " Izvolite, prosim! Nikar se ne neodločno Vodke je dovolj doma.... Skratka:!sramujte! dejte, jejte ....da se u- J zaposli ga-., .laz pa prevzamem go- prejete.... Ko bi vedeli, kako hudo '>«pode čas-tnike...." I nam je. da ste morali radi nas v Xasmehnila se je pristavil, ki jo burji in dežju z doma!" jo začudeno pogledal in je stekla] . . , . - u v - j i valja, da mi kaviarja! .je urno m kokefno iz šobe.... Začudeni' '7 . ...... .. . , , . • kliknil Mitja in eukal pristava za orozniski častnik je odprl usta m J 1 zaeei: "Oprostite toda...." Za vrati je bilo slišati ropot, otroške glasove. in v soljo sta planila dva irumb. t Stražnik Sarlamov je med tem sedel v kuhinji, si omočil sredinec, j nato je vrgel na mi7x> karto in dejal ter udaril s pestjo po mizi: dečka — krasotca. v starosti pet do Šest let.... "Hišna preiskava! Pri nas jej "Tako bomo pahnili vašega krn-hišna preiskava!" sta pola po tak-j ija ....Sedaj so vsi ljudje enaki.... tu. pri tem pa skakljala in bila tako Sedaj jo vratar isto kot princ.... in vesela, kakor da so jima prinesli j Vi Lukerja Abramovna kot kaka čakolade ali peciva. Eden dečkov, j kuharica. Ha. ha!" Skromna Luki je bil bosonog, je skočil k čast- j kerja se je smehljala, polnila čase niku in ga prijel za roko: iz vodko in dejala: "Servus! Ujčkaj me na kole-; "Kaj boste š£ vse povedali, vi nih! Da hop. hoj. konjič pa v ga- nagajive«! Da, ne pravijo zaman: lop!" i novi režim!" j even. Kraje«rujevska gimnazija bo z začetkom letošnj<*;a šolskega leta slavila 100-Iet.nico svojega ob-stopa. Gimnazija v Kragujeveu je najstarejša gimnazija jiredvojne Srbije. Za proslavo se vrše velike priprave. Pokrovitelstvo nad poonembno kulturno 1-»^«lavo je prevzel kralj. Strašen zločin razdivjane množice Varvarin. mirna in tiha vas v središču Pomoravja. je zaradi ne-premišljene govorice nekega sej-marja j>ostala torišče .straxnetra zločina pobesnele mr.o ice. 'Xa dan največjega letnega sejma se je zbralo v vasi iz okolice okrog 10 tisoč ljudi, med katerimi j>a tudi ni m-arfjkalo beračev in ciganov, ki .so prosjačili in ljudstvo zabavali s svojimi opicami in medvedi. Sredi sejmišča je bila tudi ciganka MarinkoVičeva s svojo 8-letno slepo hčerko f\«čied" in še neko drugo .starejšo eijranko. Med gručo sejmarjev pa je naenkrat začel neki kmet klicati, da .slepa deklica gotovo ni ciganka in da so jo cigani najbrž ukradli ter ji iztaknili oči. da I * i tako lažje prosjačili. Ta govorica se je bliskovito razširila po sejmišču in kaj kmalu se je znašel neki kmet. ki j«1 trdil, tin je .«alapo dekletce iz družine 11 j ego vetra bratranca v divjane množice. Nekdo jo je od- f. tem takole: nesol v občhLsko poslopje, kjer ' je neprestano klicala svojo ma- j Zadnjič mi je slučajno prišla v mo. Otroku seveda niso mogli po- r"ke fotografija, na kateri me je vedati. da je njegova mati afebri- ^il ovekovečil malomestni foto-la stražo smrt ,pod nogami pobesnele množice. nego marsikaka današnja študentka. Zato ji je slo vse narobe, po. slain je "nervozna" in se z vso sebično ljubeznijo vrgla na otroke, ki jih je v svoji ozkosn'nosti in vzgajala napačno. irraf v družbi sošolk. Zona me je 1, . .. . , . . . . I orezoozornosti obšla. Vse se otroci, a kakšni stari IDM .. - .. . . .. . »110 ji je strašno . (-(» je sin no dekle in jo je i- na kak način je prišlo do strašne-!. ,......"......., .....,* ..'."* menovala "to osebo". bogata *i- ... ... ,. . ... orade. nai>et na kovinske ploacice. . ...... . * ... ga dloetna. Zaslišali so ze veliko , , . . .. . .. uaha pa .11 je bila nasa Mihca . ? , vrhu glave težki stolpi ali svitki število vascanov. ki pa ne vedo,. „ , 1-1-111 1 las. Rokavi so bili široki kakor ha- , Ta s.Klba nemške pisateljice o • . . obrazi! Oglato telo stisnjeno v je- . .. Oblasti vodijo sedaj preiskavo, , ,, , L , , zaljubi I v revr . ... J * ' kleneni stezniku, ovratnik ilo i>oi\ . .. I...I. —.. .— ... ,,..'.1.. ,1.. ..«„...'.„.< 1 ninmivj <1 ' 1 ti. ničesar gotovega. lini pripovedu- (. . , . • > ... . ... . ....... . , . , lom. da nas je videti na fotografi- polpretekli dolu u mislih ima le- jejo. kako le neki neznani kmet vi. i ,, , . ' 1 1 ' ""' "" ,,llrt ,r . . i ji sestdeset namesto dvajset, vslepeni otroku spoz.nal svojo so- rodnico, drugi pa pripovedujejo Prevzela sta me srni is in žalost, samo to. da so slišali vpitje o ne-j Priznati si moram, da takrat sploh ke.m ciganskem zločinu in da so , ni bilo mladosti. V taki obleki in -potem pav tekli j?a drugimi. V (tako pričesko človek .sploh n.' 1110-titrasni gueči .so bili mno<;i tudi i t«- biti mlad. Tudi naš duh je n<»- ranjeni in pomandrani. a nibee ne isil steznik in našji srca -o bila ve. kako je do tega prišlo. Neke | stisnjena v kovinske plošče. Kdor mu kmetu je nekdo celo odtrgal j(. j„„.) tako zunanjost, ni mogel ali i odgriznil desno uho. Kmeta, ki je s svojim govorjenjem povzročil vse dogodek, pa doslej še niso mogli najti, kakor da bi se bil udri v zemljo. Xekateri sejnrarjj se bili tudi .pijani in so orožniki mnenja, da so najbrž oni podžigali splošno razburjenje, ki je privedlo do tako strašnih dogodkov. Tragična smrt senatorja dr. Gavrile. 'Ji. avgusta je nenadoma preminil v Kogaški Slatini senator dr. Emil Gavrila. Ob 11. se je podal j. večji* družbo, v kateri sta Arandjelovcu in da je bilo od eiga nov ukradeno že prod nekaj leti; j bila tudi ministrski predsednik dr. as 1o tr- in njegova soproga, na iz- Ivmeta. ki je na ves glas rlil in naposled krenil proti skii-.pini olieh starih i*igank in >lepe-ga otroka, je obkolila velika mtio-žit-a. na katero so seveda takoj postali {Hizorni tudi orožniki ter skušjuli napraviti red in mir. Ivo so* skušali orožniki odvrs ko /. otrokom in razburjenega kmeta v občinsko hišo, se je od vseh srani zgrnila kričeča množica in .nastalo je strašno 7>roriva-nje. Velika večina sejmarjev ni niti vedela, za kaj gre. slišali pa so se klici, da so eifraiii s-pet :i-krarlli in oslepeli nekeara otroka, tlrožniki so bili v krogu velike množice brez vsake moči. Ko so drugi cigani na sejmišču slišali razburjene krike, so nekateri ža- ra lf}(M>—1014 f j,- trda. napak-ženske vzgoje, tesnost ženskega življenja .slika prečrno. i'instransko. Tudi takral je bilo življenje lepo in žensko življenje v družini in .za drnžino je imelo ifloboko /misel. Xa vsak način je dejstvo, da si velik del današnje ž^n^k«* mladine želi takratnih razmer, ko vsaj meščanki ni bilo treba v borbo za kruh in je imela takor»-koč vedno "prosto".... A da bi preje ne bili - i poznali mladosti?! Kavno zadnjič m« j«- srečal tovariš iz mladih lei vzhieeti ile. Tie prav misliti ne prav čutiti n-prav hoditi. A t«-«ra tudi ni nihčf zahteval od nas. (V je bilo dekl bogato, je čakalo na moža. in je bilo revno, še prav posebno, saj je bil to za Žensko edini dobitek v | m ,ned T>ogovorom življenja loteriji. A treba se je biloj ':,,: Ah S(' spominjate, kako lepo zanj zelo truditi. Vse. kar.se je v vr';l'slh- kohk° »««"lžnega hiši jedlo, se je skuhalo na doma-! vt'M', 'a kako ^di smo ,»e čem ognjišču, in vsi', kar smo ime- le na sebi. samo samc .sešile — boj-ci«.! nevarnostnih življenja nismo smele ničesar slutiti. Krvi nismo smele videti. Pred miško smo morale zbežati na stol. Pri kosilu smo si smele vzeti samo od posladkov, kaj krepkejšega bojda nismo prenesle — eterična bitja* O važnih let. Dr. Gavrila j<- bil izredno do-;vprašanjih življenja smo siuele sabre* volje in nihče pač ni slutil, da mo hebetaje šepetati s prijateljiea-to njegov zadnji izprehod. K« nii jio temnih kotih, o "ljubezni" je okrog 14. sedt'1 pri kosilu, mu je slišalo dekle 'v, dobre hiše samo je postalo slabo, zade.la ga je kap. tedaj, ko je mati vprašala, če ima \ ?0|jf-no jn neizčrpno, da se vsako 11. kako od srca .se nasmejali! tilej-te. sedanjo mladino, ta ne zna biti vesela, in' zna vi- smejati, ne poje. Tako je. kakor da bi bila že p«-metna in učena prišla na svet. j»a »»e ji /.hm* vst* /di preiiialenkostuo in je nobena stvar n«* more presi*-netiti in razveseliti. Ta mladina je že v otroških letih stara." Ta sodba trdi. kakor vidimo, ravno nasprotno od «r«»rnje in je, kajpada, enako enostranska in napačna. Življenje je pač tako nino- Par minut pozneje je izdihnil na ' kuharica ljti|)ička. Xajpaoiet»n*j«i [vrsti cigan- r°kali ministrskega predsednika | dekleta so se morala izpremeniti v azburjenega^. ^i-skiča iu njegov soproge, ki jtrnmo spakujroi. ..... Vejaka ■» s allksml _____ Vrime, (Hatnndrkkitk trdo veasao brodUaao Zbirka narodnih I. del ___________ II. del _________ _____44 Hirlfa (Doyle) Zfodovlaake Z oca Jem in Zloiln ia kasen: I. In II. JM flkfi ZBIRKA SLOVENSKIH fOVBHTI aH C. sv. trdo vezano. Vneboje 10 povesti ....................................... IGRE Beneikl trgov*«. Igrokat v 5. dejanj .44 Crran de Bergerae. Herlč-na komedija t petih dejanjih. Trdo vezano ......................—..............„...1.7® Edela, drama v 4. dej.......................44 Gottpa z morja, 5. dej__________________75 Lokalna ieleznie*, 3. dej..................5« Marta, Semenj r Richmondn, 4. dejanja ------------------------------------------M Ob vojflkl. I jrroka z v fitirlh ritkah.....34 Touikove saj ne na Miklavšev veter, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih........................................40 eeli božati in so se seveda takoj ; drilfhi se je veekrat hvalil, da mu pognale za njimi eele gpuee. V i R0?H»ka Slatina .silno prija terse vasi je nastala nepopisna zmeda i <.ut\ vsega prerojenega. Vsak dan in tu in tam .so se m val o .skupine h0aji na .spreiiod ter bil vedno siln o razburjenih ljudi. Ko se je . dobro razpoložen, pot jnalo odprla, sn skušali orož- S kamnom ubila pi/anega moža. R. U. K Drama v 3. dejanjih * predigro, (Čapek). ves. ................45 Revizor, 5. dejan], trd» veza u a ______75 Za krli in svobodo, IgrokaS dejanjih .............................. Undsk! oder: 4. zv. 5. zv. B. Tihotapec, S. dejanj .. Po 12 letih. 4. dejanja .....35 ...44 .~44 Zbirka UaMdb iger: 8. snopič. Mlin ped Neža, Sanje ...■■■... V O.sijekn se je vršila sodna obravnava proti Jelki Glišieevi iz Slavonske Orahoviee, ki je 10. julija ubila svojega moža. ki je pijan prišel domov in zahteval od žene. naj lrtu da denarja, da ho še lahko nadalje pijaneeval. Prr-lo je do srditega prepira, pri eemer je zona jiograbila kamen ter ž njim moža tako .silna udarila po glavi, da so je zgrudil mrtev. Za-1 radi prekoračenja nujne obrambe i je sodišee obsodilo .lelko na dva i me«eea jeee. pogojno na leto dni. Krvavi izgredi na planini Maljeni. Planino Maljeno v drin.sk i ba-nivrni. kolnbarski srez razmejuje zemljo, Sv. ...M 13. snopič. Vestalka, Device, 3farijln otrok ..M bil paasiiatraw 1. ar. ■a, m. ST. ___ SPISI ZA MLADINO S. ST. trdo veskao. Vsebuje 12 po- ventl ,.. •—..X... 4. sv. trdo vesknO. Vsebaje 9. pove«! ____________ A sv. trde veaano. VtnSU brat 14. snopič. Sv. Boštjan, dekfiea, Materin blagoslov 15. snopič, fcorki mi Fab Joia fai Nefa________ ...J4 A D VE R T IS E im "GLAS NARODA" niki spraviti ciganki z otrokom v neko stransko ulico, pa je takoj za njimi prihrumela velika truma. ki jo ciganki v nekaj trenili-kili pobila na tla in poiuandrala. Xa drugem oglu pa so med tem razdivjani kmetje z gorjacami u-bili nekega mladednejšeni. naravnejšem ozračju. Calentte. pa bo še pree to prest an o. Ti morem priznati, da mi je do sedaj šlo tako slabo, da .sem skoro izgubil pogum. S posameznostmi Ti ne maram težiti srca. šlo mi je po pasje slabo. ŠAMPANJEC—LJUBEZEN DENAR OPERACIJE ZVERI L. 1M10. se je omožila gospodična Millqpieds s trgovskim pomočnikom Moreaujem. Tri leta po poroki je zahtevala ločitev, in sicer zaradi »eznosnega moževega smrča-nji^ter zaradi seen, ki jih je dela« KAKO SE RAZUMEJO ŽIVALI Že med ljudmi se najdejo bolniki, j <"e hoče pes i-z hiše. praska tak.^ in ne- dolgo |m> vratih, dokler mu jih ne ki jih je zelo težko zdravit goviati. Tem težavnejši je ta postopek pri živalih. Vodja newyorskega živalskega parka dr. W. Jteid Blair opisuje! vse te težave in pravi, da se začne l^1' mora razumeti vsak pametni oil premo. Jsto se ilogaja. če hoče v hišo. Nekateri psi c vil i jo, če hočejo ven, in lajajo, če hočejo noter. Ti glasovi .so vsi tako značilni, da t »rospodar. svoji ženi. kadar si je umivala zo- bkrb z val jo takoj. čim dospe naj he. Sodišče je razveljavilo zakon in hVOJt* mesto' ^ivinozdravmk mora Drug primer nam dajeta pete obsodilo moža na plačevanje mese-' hItl l»'^p^Ijiv. hladno. i;u in koklja. Cv je petelin našel čnih alimentov v znesku 25 fran- kpvwi 1,1 svojo kov. S tO rento se je ločenka od- dol*m>st- Vsakemu novemu primerku. ki pride v zoološki vrt. je trelw preiskati vse ude, parklje, industrijeem'1*0^' ^>bovje in C> l)omi pravila na lov za novimi senzaei jami. Seznanila se je z šampanjca Orlvein Roedererjem. I o nekaj desetletjih prijateljstva se je Roeilerer odločil, da jo vzame 7.a ženo. To je bil višek njene sre-<>. Toda ni je uživala dolgo. Na poročni gostiji se je namreč Roe-derer tako najedel in napil, da ga je zadela kap. Mlada žena je postala čez noč lastnica premoženja, ki slimo, da so nekatere živali zelo divje in tudi nepreudarno agilne, vidimo, da je človek, ki jih pregleduje. često v opasnosti za svoje življenje. Xewyorški živalski park je dobro nekoliko zrn ali mastnega črva, sj»oroča to svojim kokošim z vabečim glasom, dokler ne prihitijo — običajno Še z udarjanjem penili O pa izpusti petelin svarilen srlas, ga kokoši takoj ponovijo, napravijo nekoliko previdnih korakov in se ogledujejo- po tleh ali pa > t eg ne j o vratove, kakršen je bil pač svarilni klic. Petelin ima po liazi-•aiiju strokovnjaka prof. I»a.stiana SLOVENIC PUBLISHING CO. J TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, RS-ZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE SHIPPING NEWS S svojim zadnjim denarjem sem se vkrcal na ladjo na Kt Do lga cenijo na i«>l milijarde frankov. bre Nade in sem brez vsakih sredstev prišel v Kapstadt. Toda, kadar je sila najvišja, je pomoč božja najbližja. To mi je vedno rekia moja ljuba pokojna mati. 1 u prav gotovo je bila pri meni s svojim blagoslovom, kajti v Kap*tadtu sem našel dobre, ljubeznjive ljudi. ki so se zame zavzeli. Nadinžinir dr. Kronek je potoval iz Nemčije skozi Kapstadt v Transvaal s svojo oboževanja vredno soprogo in s svojo malo. krasno hčerko. Ti ljudje, katerim sem se ponudil za postrežoka, so me vzeli s seboj v hotel, so mi dali jesti In gor-ko oblačilo. In zopet sem mogel enkrat spati v dobri in čisti postelji. Vzeli .so me tudi s seboj v Transvaal kot svojega služabnika, toda dr. Kronek mi je presrhel drugo službo. Dr. Kronek se r? pri tvrdki Vandervelde. Kronek & Co. pogodil za deset let kot nadinžinir in komaj .smo prišli v Pretorijo, mi je preskrbel pri tej družbi službo tajnika. Komaj si moreš misliti, kako sem srečen. Sedaj je enkrat konec mojega trpljenja in nesreče in sedaj čutim, da bo sedaj šlo na boljše. Dr. Kroneku in njegovi soprogi sem zaupal, kaj me je pognalo z doma in sem dobil Iskreno sočustvovanje in vero. Kako sem jima hvaležen. Sedaj sem vendar zopet enkrat v rednih razmerah Sedaj se nahajam v hotelu v Pretoriji. .Jutri zjutraj se odpeljem < avtamobilom v tor išče, kjer bomo z armado delavcev stanovali. Ti delavci bodo pod vodstvom dr. Kroneka gradili veliko atomobil-sko cesto. K er bom imel zelo dobro plačo in v taborišču ne bom imel priložnosti mnogo zapraviti, bom sedaj mogel misliti na to. da Ti vrnem denar. Najprej pa sem se moral obleči in za to mi je dr. Kronek dal denar kot predujem. Kakorhitro bom to plačal. Ti bom ]>o-lagoma Tvoj denar vrnil, ali pa. ako rajši vidiš. Ti bom poslal vso naenkrat, ko si ga toliko prihranim. Moj naslov je: Tajnik Tomaž Reiner, c'o II. Vandervelde. Kor-ner & Co., Pretoria. Transvaal. Tja nam bo pošta vedno poslan?«. Prosim Te. piši mi kmalu. Ako bi kdaj slučajno kaj izvedela o mojem ooetu. Te prosim, da mi sporočiš, "Rad bi vedel, ako je zdrav. Kajti nauzlie vsemu, kar je med nama. je vendar moj oče in sra imam navzlic vsemu rad in vem, da bi bil popolnoma drugačen proti materi in proti meni. ako Kurt ne bi bil rova! proti nama. In sedaj za danes ničesar več; prihodnji teden Ti bom natančnejše zopet pisal. Upam. da si zdrava, in tudi stara Kristina. Prosim Te. da jo pozdraviš. Tebi pa iskren pozdrav in udanostni poljub! Tvoj zelo srečni Tom." * Prihodnje jutro pride uslužbenec tvrdke Mr. Pot, ki je imel nalogo Valterja Kroneka z njegovo družino odpeljati v taborišče. Mr. Pot, je naznanil, da je avtomobil pripravljen in izročil Tomu pismo tvrdke, v katerem je potrdilo -za njegov sprejem v službo in pogoji. Tom bi bil najrajši skočil do stropa. Toda pravi si, da se mola proti uslužbencem kazati kot tajnika tvrdke Vandervelde, Kor-ner & Co. Toda ponosno pokaže pismo Valterju in njegovi soprogi in trdo stisne njegovo roko, da Valter zavije ustnice. Nato v i sedejo v avtomobil, katerega je vozil črn Šofer, Mr. Pot sede -k šoferju. Ročne kovčege, katere je bilo treba vzeti s seboj, so privezali zadej na avtomobil. Tom nekaj časa drži banjo na kolenih, pozneje pa jo postavi ob steno med seboj in Uršiko. Vožnja navzlic lepi pokrajini ni bila preveč prijetna. Ceste so lile zelo slabe in bil je že skrajni čas, da bi bila zgrajena nova cesta. Povsod je .bilo dovolj grap in potniki so se dodobra pretresli. Toda Tom in Uršika se za to nista zmenila in vožnja jima je ugajala, pa tudi Regina in Valter sta bila pri dobri volji. Vedno višje je peljala cesta proti gorski planoti. Proti severu je bilo videti Zand River gorovje in na vzhodnem obronku planote so kipele proti nebu Draiken gore. Ko so se že vozili nekaj ur, so v daljavi zapa-rili posamezne gorske velikane, ki so se dvigali z gorske planote, Witwater in Megalies gorovje, katera je ločila ozka dolina. Z obeh strani je z gorovja tekla voda in Valter se je z zadovoljstvom prepričal, da tukaj ne bo nikdar pomanjkanje vode. Ved no raznoličnejša in mikavnejša je postajala pokrajina, toda tudi vedno manj obljudena. Konečno pridejo v de-vi'Š>ko divjo pokrajino, kjer ni bilo videti nikakega sledu o kulturi in po petnr-ni vožnji se je v daljavi prikazalo taborišče. sredi planote, toda hI izu strme gorske verige. Tudi s teh gora je na vseh kr»iih vrela voda in ta&o je bilo za taborišče vedno dovolj vode. Kot je bilo Valterju znano, so bile te gore iz kremena. Vedel je tudi, da bo moral pneinagati velike težave, da bo mogel zgradili mostove. Toda težkoče, katere je že poznal, zanj niso več bile nepremagljive. Ni bil obupan in veselil se je na boj s temi gorskimi velikani. Čim težja je bila naloga, katero je moral rešiti, tem ljub-►e mu je bilo rešiti jo. Solnee je stalo vUoko na nebesnem svodu; bilo je gorko. toda ne neprijetno. In tedaj pridejo blizu taborišča. Bilo je majhno iup-sto samo za sebe. Več sto sivih šotorov je bilo pasta vi j en i h v lepili vrstah; med vrstami so vodile ulice. Najdalje proti goram so stali šotori za kantine, skladišča in velik !#otor, v katerem so inžinirji izdelovali načrte. Proti desni strani, nakoliko vstran od »otorišča bi izu možja visoke gore in v njenem zavetju, se je nahajala majhna hišica. Imela je okna. vrata in verando poleg glavnega vhoda. To je bil«» stanovanje za dr. Kroneka in njegovo družino. Refrinine oči plavajo čez met*to šotorov in njeno srce se krči v nepoznani bojazni. Toda to je bilo naglo premagano. Kot v molitvi pogleda proti goram in zopet je bila pogumnejfo. Vse njeno čustvo, vse njene misli so bile vroč«, iskrena molitev in prošnja na usodo, da bi njej in njenim dragim dodelila mirno življenj«. Ril je ravno opoldanski odmor, in šotoriSce, ki je ob delovnem ("asu kot izmrlo, je bilo živo. Sto in sto čudnih postav je letalo med šotori. (Dalj« prihodnjič.) Nečaki pokojnega Roedererja so »e uprli temu. da bi prijateljica njhovega pokojnega strica, ki mu je v zadnjem trenutku življenja postala žena. podedovala njegovo premoženje. Zato nočejo priznati veljavnosti Roedererjeve oporoke. Njihov lanjrument se glasi, da se ne sme za nobeno ceno dopustiti, da opremljen z vsemi potrebščinami za Sehimda najmanj tri svarilne k!i-! lecenje m pregledovanje svojih pa-' 7 VR/ylt,uim IK)Inenoln. Tudi ko-1 centov. Ima svojo bolnišnico z m- k|ja vabi in svari na IMH,oben na_ | icrnimi ... k.rursškmii dvoranam., ,n nj|.ne ^ ^^ t;jkoj j lekarno, karanteno itd. Seveda ne j ra,umejo tPr M> po njih ravnaj operacijah. Z h (.oživitev tejra dajejo živalim vsakovrstne delikatese. To seveda traja le kratek čas, kajti živali kmalu spoznajo, ila to ni njih prava hrana in jo zavračajo. Pri operacijah omamljajo živali s kloroformuli. narkotizirajo jih z etrom. A* tudi injek- eno izmed največjih francoskih vinskih industrij. Vdovi namreč očitajo, da kani vreči vso zalogo šampanjca, ki šteje kokšnih sedem milijonov steklenic. na tredererjeve firme 7. zakasnitvami in odpušča služabništvo. ki je dolga leta zvesto služila pokojnemu tvorničarju. Končno očitajo nečaki Roedererja vdovi, da je prenesla velik del premoženja v Lon- nah. k. j.h imajo skoraj vse živa- raza bolečino ... ga cujemo v tre- , . ' , . . ,. , moramo sklepati, da razumejo tudi Zelo težko pa je prehra-' nutku. ko se trudimo spravit, mla-! diča iz jajca. Pri tej priliki nasta- [ ^j-., li rad* ptice govorico kukavičjega mla- nejo neredko majhne krvavitve, na ; katere reagira z značilnim bohotnim gla-om. Kar velja za }>iščeta, velja tudi /a druge domače in divje živali, ki same od sebe naučijo svojega jezika in razumejo v velikem delu celo govorico živali drugih vrst. Kokoši valijo prav tako dobro svoja lastna kakor tuja jajca. n. pr. račja. A mlade račke, ki jih je čeno i.I skuša izposlovati. da se izvalila, reagirajo na njene vabili.e proglasi neveljavnost oporoke. — Stvar pa je zelo dvomljiva. Orlv Roederer je namreč napisal svojo oporoko pri popolnoma zdravi pameti in nekdanja madame Moreau velja pred oblastmi za pravnove-ilon. da bi se s tem izognila zapit- Ijavno nj vdovo. Proces bo ŠČinkim dajatvam francoski državi, torej zapleten, toda v Franciji so Ro-dererjevo sorodstvo je zelo vedno mogoča presenečenja. in svarilne klice nataneno tako ka- Kar -e tiče vprašanja, da li mladič s to "mimiko" svojega kljuna ve. kakšen ho u-peh. ali pa. da jo vrši povsem nagonsko, odgovarja omenjeni učenjak, da se to prosjii-čenje vrši naravnost mehanično. Pri mladih kukavicah, kakor tudi pri nedoraslih vranah je opazoval, da so odpirale kljune ne samo takrat. ko j • šel kakšen človek mimo njihove košarice (bile so navajene sprejemati hrano iz človeških rok), temveč tudi tedaj, če je šel da hi jih spravila od vode in z vode. kamor jih vleče naravni instinkt. Prav tako razumejo ptice, ki jim je kuka\iea podtaknila svo-jc jajce v gnezdo, odpiranje in ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'TT.T. DE FRANCE" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre N. Y. ZA TJA LJUB TJ AX A IX NAZAJ ITALIAN LINE: "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "BERENGARIA" pr. Cherbourga HAMBURG-AMERICAN LINE: "deutschland" pr. Hamburga 27. SEPTEMBRA.. $ 91,73 $171.50 NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Cberbourga "BREMEN" preko Cherbourga 26. SEPTEMBRA 16. SEPTEMBRA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj so takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 2)6 West 18th Street New York, N. Y. fe kor piseeta. Samo v eni točki ne mimo )h s ali kakšna druga žival, ki sledijo klicem svoje kokošje redni- ji "i moglo niti ml daleč, šiniti v ce. Ta se namreč zaman prizadeva, glavo, da l>i lačnemu n.'...V'n dala jesti. I K h ko se v ostal« ni živali med seboj dohro razumejo navzlic različnim govoricam, nam kažejo številni ( primeri v naravi, kakor primer la-.stavice. ki jo zasleduje kakšna u-Jjeda. Ptica se v nevarnosti oglasi s celo vrsto enako zvenečih prestrašenih glasov, nakar ne priletijo samo druge lastavice. temveč tudi kavke, vrani, šoje in kar je drugih ptic v bližini, da odpodijo ropari-co. Zajci, srne in "različne gozdne ptice dobro razumejo svarilne klice šoj. zato je lovec tako sialic volje. če sreča na svoji poti šojo: — Kajti šoja dobro pozna sumljivega | moža in gozdne živali dobro vedo. kaj jim preti, če se ojrlasi nje klic. Tudi nižje živali imajo svojo govorico in sicer glasovno kakor .s kretnjami. Mravlje imajo n. pr. [nemo. toda zelo razvito in pomembno govorico s pomočjo tipalk, ki I jim izražajo s hitrejšimi in po-1 časnejšimi gibi in s posebnimi le-'gami vse. kar hočejo sporočiti svo-jjim tovarišicam. Brez te govorice Jii b»Ia visoka organizacija mrav-iljinske države sploh nemogoča. Koliko posameznih glasov, sporočil, občutkov, "besed" imajo živalske govorice? Prof. Schniid pravi, da je pri kokoših ugotovil 13 različnih glasov, pri petelinih 15, pri pseli preko 30, pri mladi ča-plji 11. Zajci in kunci poznajo l*1 fen do tri glasove. "Besedni za-• klad" živalske govorice pa nima j nobenega opravka z inteligenco ži-. vali. Kokoši imajo prilično prav j toliko raznih glasov kakor najbolj razvite opice, a vendar so te ne-iprimerno inteligentnejše od onih. Živalska go\x>rica je pač nekaj povsem drugega nego človeška. V člo-jveski govori©! se izraža ves razvoj (človeškega rotlu in njegove dušev-nosti, ta govorica se razvija s človeško dusevnostjo vred. v živalski govorici .pa se ocitnje nekaj primitivnih počutkov in vsa zaostalost ži\-ralske dnševnosti. Ljudje se morajo svojega jezika šele naučiti, ži-(valim je za vse življenje prirojen a tudi omejen. 23. SEPTEMBRA . $101.23 $182.00 20. SEPTEMBRA $ 91.73 $171.50 23. SEPTEMBRA . $ 97.50 $171.50 16. SEPTEMBRA . $109.50 $185.50 30. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA . $102.34 $182.00 18. septembra: Iteliuiu-e v Hamburg 20. septembra: Chain|j|aiij v Havra 21. septembra: A.iit.mla v Cherbourg 23. septembra: S:i lumiii v Trat lit Ue Kram« v Havre Veend&m v Houlogn« 26. septembra: Eiuiipu v Hr»rnfn Sta te udu m v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre MaurelanU v Cherbuurg !>eut*< Mam; v Hamburg 29. septembra: Parl.H v lluvre Olymi.U v Cherbourg 30. septembra: Coiit« Ji Savola v G*n«tg 2. oktobra: Koolult v Iiaiuburg 4. oktobra: N. \v York v Hamburg Bioiieii v Bremen i >i t-iiguriu v Chrrl.oui j; 5 oktobra: Aiaje.-tic v Chtibourt; 7. oktobra: Milwaukee v Hamburg Volhndam v iloul->Kiie .\UgUNtUM v Trti l.alajtlte v lluvro 1"i oktobra: Ail fit r.aJlin v Hamburg .Manhattan v IlaVre •ttjuitaiiia v Cherbourg 12. oktobra: Kuroj.a v Kremen 13. oktobra: Itolicrdain v U4iUlngne 14 oktobra: ltey v (jenoa 11»- tie Krame v lluvre 18. oktobra: Hamburg v Hamburg 20. oktobra: Br« inen v Bremen Slatendiuii v li.>u!ogne <>l>IU|.ic v Clietbouig 1'aris v llavre ii!. oktobra: Si l»uiM v Hamburg Vuhanla v Trst 25. oktobra: in utMi-hland v Hamburg W&Nhingtun v Havre Bereligariu v Clierbourg 27 oktobra: MajeMtie v Cherbourg 26. oktobra: Kuiopa v Bremen Volendam v Boulogne Cor.te di Savola v Oeniia 1. nevembra: New V. t k x Hamburg -Aquilania v Cherbourg 4. novembra: Volendain v Boulogne baturniu v Tr.sr Jl<- d«- IVaitte v Havre 7. novembra: 1 iremen v Bremen 8. novembra: -Mhert Ballin v Hamburg Manhattan v II; vre 10. novembra: Bollerdam v Boulogne It- novembra: Milwaukee v Hamburg He\ v Genoa Champlaln v Havre 15. novembra: Hamburg v Hamburg I'reM. Uoowrelt v llavre Berengarla v CherU^urg 17. novembra: St:.tendam v Boulogne BariM v Havre 18 novembra: j Augustus v Genoa 22. novembra: Jhulfuhland v Hamburg Washington v Havre I A'tuilania v Cherbourg 25. novembra: Kuropa v Bremen « ndant v Boulognf Oonl.» «11 Savola v f!en..a Tie (ENGLISH SLOVENK UXIMl Buum mm $2.— Naraftm ga pet KNJIGARNI 'GLAS NARODA* n« wot im Xi« Ink Oti