Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga mcsca na celi poli. in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta I r|,|. reh sem po hinavsko likal. Kjer le mogel, čednost pikal; Svet pa mi je prav dajal. Zdaj mi stavijo spomine In pleto na grob mi vence. Hvalijo mi pesmi. čine. Mene pa peklenske sence Strašijo v ti grozni ječi; Nad v>c misli muke veči Tarejo me vekomaj ! To tedaj jc zdaj plačilo Za vse dnevne, nočne trude, To je grenko povračilo Za vse dela moje hude ! Kdo bi hotel mi verjeti. Da za pekel sem terpeti Mogel ze na svetu kdaj? PreslavIjavci mi abotni. Kaj mi delate spomine? V ječi pekla prestrahntni Za nje v-e veselje mine: Vaši venci in slavila So satanske mi strašila. Mi terpljenjc množijo Vaše lažne hvalabuke So v to brezno me pahnile. Vi ste krivi moje muke. In osode mi nemile : Ste tišali me hvaliti. Ko blo treba je svariti. Vi ste rabeljni mi bi i! \ aše petje v mojo slavo So gavranov meni kroki, V vašo godbo in vrišavo Mešajo se moji stoki; Sred gostij ste in pijače: Mene grehov mojih kače Brez nehanja grizejo! Pa še druge mi modrase Po temnic teh večni noči Moj greh na oserčji pase In pekli me brez pomoči: Brez prestanka to me toži, In terpljenje moje množi. Ker moj greh se zdaj živi! Moje kužne sanjarije So se v knjige naselile; Sere premnogo za nje bije: Koljko jih že so skazile ! In ko kdo sc v njih opeče, S» terpljenja moje veče , Ker sadil sem grešno kal. Zdaj po veselicah grešnih Mojc pesmi se glasijo. In. pri vsakih burkah smešnih Moje polzke zašumijo; Ondi se mi slava poka: Tu pa moja duša joka. Ker še zmiraj greh plodim! Moji čislani romani Smert mladini so cveteči; Spisi moji preneslani Čistim sercem ogenj žgeči; Moje drame, ka/.ili-a So pregreham uciliša . Staro, mlado pačijo! Ce pa strast pri kom že minja. In spoznava svoje zmote. Me miljari in preklinja. Oe so toljke mu strahote In zagrešene o-ode Krive zroli moje zblode. Po pismenstvu trošenc. Bled mladeneč meditira. Kam so strasti ta prignale; V strahu grešno dekle v mira. Ki mu cvetje pokončale Sale moje -o prešerne, Ino psovke zopervtrne \ zgiutnj gt {ahnile ga' Prestavljati me nehajte. Dela moje pa zatrite. Pesem več ne prodajajte, Mi spomine poderite! Vaša lastna bode škoda. Ak zadene vas Osoda. Ki zadela mene jc. Nova tresi me prekletev. Kadar pekel zarad mene Prideluje novo žetev . Novih žertev v brezno žene. -Kadar moje prejšnje strasti. Moji grehi in pošasti I.epe du-e kazijo' Zmiraj mogrl bom terpeti — Brez prestanka . brez hladila ! O de mogel bi umreti. O de duša bi vtoaila V tem pM/.atu prezarečeu. Pri tem červu me grizečem. In v žeplenem jezero ! O ve torke, o ve zmije. kdaj nehate me pekliti '* Kolobar krog va» -e vije . Kolobarje vekoviti: Cul ne bom rešrnja zvonca. M»je muke so brez konca, "»tok in j«»k »>rez upanja ! s v i t o slav fofforari o ti h pare ti i. s-pisuje M. Smolej. ( Dalje.) Pastor. Spoznati moram, da mi tc besede Ori-gena do zdaj niso bile znane iu jili tudi v naši dogmatiki in ccrkvcni zgodovini ni najti. Duhovni pomočnik. To vam rad verjamem: zakaj ravno te besede poterdijo in pričajo popolnoma ncoveržljivo katoliško resnico in kažejo, kako seje v pervili stoletjih spoved vravnovala, da jc namreč najprej bila posebna spoved, iz ktere je potem šc le izviralo očitno obtoženje, kakor je namreč spovednik previdil in svetoval, da bi bilo pričujočim v spodbudo in ne v pohujšanje. Pastor. Ne bom vam v ti zadevi več ugovarjal, da nas še daljej nc bote s svojimi očeti trudili in če ravno ne tajim, da ste modro take izreke izbrali, ki res za vašo stran kažejo, vendar nikar ne mislite, da bi bila zdaj ta reč že doguana in tako gotova, kakor terdite in menite, zakaj tu ue smemo enostranski biti in It: pri enem zgodovinskem viru obstati, temuč treba se je tudi na cerkvene zbirališa ozreti, katere navesti ste se kaj modro in varno ogibali, ker ravno te zbirališa v pervili stoletjih skoraj nikjer in nikakor spovedi, celo pa že posebne spovedi nc omenijo, kar bi bile pa brez dvoma storile, ako bi bila takrat spoved že sploh v navadi, ali bi ona celo otl Kristusa svoj začetek imela. Ilazun tega vam pa tudi vas dozdanji zgodovinski dokaz ravno tudi zgodovina sama ovrača in reči smem, da ste se dozdaj s svojim napeljevanjem zastonj trudili: kajti ravno zgodovina nam pravi in pričuje, da je patrijarh Vektarij v i. stoletji vso spoved, kolikoršna in kakoršna je bila. odpravil in overgel. kar se gotovo storiti ne bi bil prcderznil, ako bi spoved v resnici p" Kristusu in apost>-linili s v«j zacetik imela. ii ii ho v ii i pomočnik. Ne zamerite gospod, tu pač spet sil«,» a vodo na svoj mlin napeljujete, pa brez vspclia. Le čuditi se vam moraiu, ko pravite, da sem sr do zdaj zastonj trudil, in da po tem takem pri vas zgodovina in njene spričbe veljave nimajo, se vendar pa ob rnrm sami zgodovine poslužile, da bi ovcrgli moj dokaz. Napeljani izreki so gotovo zadosti umevni iu nmogoverstni, da jim po pameti nihče veljave odreci ur morr. sicer se na zgodovino nikjer več naslanjati ne smrtr in morate le to verjeti in verovati, kar sami viditr m ošlatate. Ne vem tudi, kako da po svoji bistroumnosti nlsle spoznali, da kar ste o cerkvenih zbiralisth ino Nf ktariju opomnili, nc da l)i moj dokaz uvrrglo. ga le šr močno poterjuje. Kar cerkvene zbirališa zadeva, vam poterdim, da v pervih stoletjih nr nahajamo, da Iii bile kaj posebnega «• spovedi govorile ali razsodile, tako da Iii v pi rvcni I ipii zans kilo. ki bi se le nanje opirati lioii l. o starosti spovedi dvomili mogel; ako se pa uzrcni" ua nrrvi vzrok trga molčanja, se prepričamo, ila ravno ono potrrdi spovt d in njrno aposloljsko starost. I 'erkvene zbirališa namreč se niso za kratek ca* sklicnt alr. ampak sploh, kakor jr znano, Ic takrat, kadar sr jr vnrla kaka razpertija med vernimi, ali jr kaki krivoverec ji 1 cerkveno edinost terjati; že pervi apostoljski zbor v Jrruzalrmu, kakor nam apost. Mj iiij«* priča, sr jr hil iz tega vzroka sosrl. Ako jr pa irmii tak", jr poirm tudi gotovo, da so zhrani očetje m eerkv. predniki Ir o tem govorili in sodili, za čr->ar del so s»!i. kar jc kaki dvom, razpertijo ali kri. uvir-i vzrokovalo. Ako bi sr hil toraj kdo pre-ilrrzml spoved o\ racati ali terditi, da v odpušanje grrlmv in potrrhti.i, da jr človeška /.najdba in vn«i govorijo o spovrdi «lrug«' cerkvene zbirališa. kakor u. pr. rrrkvrno zhiralisr v Salonu 644, v Ca-rigradu 61K£. v Vnrmsu?6*. v Parizu H2D, v Paviji N55 i. t. «1. Po Nrkiariju, patrijarhu v Carigradu, kterega ste imenovali. Mr me še na neko drugo, zelo veljavno in imenitn«« pričo opomnili, namreč na izhodnjo ali grešk«» cerkev, katera nam. ker ima še vedno, kot mi katoličani. posehn«« spoved v navadi, zanesljivo aposloljsko starost in božjo ustavo posebne spovedi potrrdi. Z ikaj ne samo da cerkveni uceniki in pisa- telji imenovane cerkve, kakor n. pr. sv Jan«*x Zlato-ust, sv. Bazilij, sv. Janez Jejunator in drugi, ravno tako kakor očrtje in pisatelji zahodnje cerkve od posebne spovedi govore, jo imenujejo od Kristusa postavljen zakrament, potrebno v odpušanje grehov: nam je izhodnja posebno po svoji ločitvi od rimske cerkve popolnoma verjetna priča, «la posebna spoved ni nikakor kaka človeška iznajdba. Kajti, ko bi jo hil kak papež ali škof zahodnje cerkve začel in zapnvr-ilal, bi jo hili Grcki v svojem sovraštvu do Kima m papeža gotovo zavergli, in ravno tako bi jo tudi Rimljani ne hili sprejeli, ako hi se bila pri Grekih pričela. Ntaroverci, kakor š«i seilaj. posebno pa ob času ločitve, serditi nasprotniki rimski* ali zahodnje cerkve, ki s«» skerbno vse zalezvali, ji očitali in grajali. karkoli so pomanjkljivega ali manj hvale vrednega vedili in pri nji zasledili, vendar niso nikdar izustili in ter-dili, da je posebno spoved kak paprz, skof ali kdo •Irug v rimski cerkvi vpeljal; in pri mnogih poskuš-njali in obravnavah, obe cerkve spet zrdiuiti, sr od posebne spovedi nikdar ni govoril«, kajti rimska kot greška cerkev sle bile ene misli, da je namreč posebna spoved vedno v navadi bila, da jo jc Kristus postavil in je v odpuščanje grehov potrebna. - Ako je pa temu tako, kar nam zgodovina nrovcrzljivo spričuje, in česar se, kar postavim rusko cerkev zadeva, lahko prepričate, ak«« u. pr. pregledale Platonov katekizem, ki pod naslovom ..pravoverni nauk'* posrhno razločno od posebne spovrdi govori, - ako je temu tako, pravim, potem sam«) po sebi razpade vaše terjenje, da je Nrktarij patrijarh v Carigradu v 4. stoletji spoved, kolikoršna in kakorsna jt- bila, overgrl in odpravil. Zakaj, krr zahodnja cerkev vedno še spoved ima, kako jo je overgrl, iu ako jo ji o-vergil, kdo jo je zopet vpeljal. Lahko jc toraj prr-viditi, da vaše terjenje ne zgodovine, lic resnice v podlag«) nima; temuč resnica je le to, da je on odpravil očitno spoved in odstavil duhovna, ki je te spovedi vodil ju vredoval, kar je ludi storiti suni. ako se je koristno in p«i(rehno kazalo, ker je bila očitna spoved, izvirajoča iz posebne spovedi, le človeška, cerkvena naprava. Prigodbo pa, ki jr bila trga vzro>, nam pripovedujrta cerkvena pisatelja Sokrat iu So-romen. Berite jo pri enem ali drugem, in nmjr besi «le bote poterjene našli, da se je namreč neka plemenita ženska v očitni spovedi velikega storjenega greha obtožila, kjer so bile okolišine take, «la je to v«'liko pohujšanje v cerkvi napravilo. I)a hi se toraj v priliodn jr kaj takega več ne pripetilo, je pa tri jarh Nrktarij očitno spoved in službo duhovna odpravil, ki jr tr s[»ove«li vodil, tako da so se verni zanapr«-j Ir samo v posebni spovedi, kakor jo jc Kristus postavil, svojih grehov obtoževali, ktero ohtoženje. k« r skrivno, -»«• ve da nikakor pohujšati ni moglo. Tako je bila po ti vravnanvi posebna spoved le se bolj vlerjena. (Halje nasl.) iioma»\Jr aa Te»*#at* F. i in \ e r i t a i c c n u n t i o » c i e n i i a m. Kccl. 16. ih. Nc bomo govorili o poglavitnem primorskem mestu in svobodni loki avstrijauskega cesarstva, lo je. o gizdavo-le-pcm Terstu. kajti kar se njega tiče. bi rekli: ..Pridi iu vidi.*4 Začnimo toraj popis svojega romanja na višini proti Bazovici. Tu jeze ves drug zrak, vse drugo ljudstvo, vsa druga šega. vedenje in življenje, kakor pa v njeni pomorski oblastnici. Tu navadno vleče tenka pa tudi dostikrat močna burja, ki na oblake pralni seboj dervi, popotnik je večkrat v malo hipih pravi mlinski hlapec. De pa temu vzrok množica kmečkih vozov, ki ali z deskami od Bistrico z bukovimi porobčiki (fašami) i/. Berkiuarije, in pa z ogljem iz ("ičarije dan za dnevom gejcajo v Terst, spraznjeui pa spet nazaj cizajo. Bazovica je prijazna vas, ima svojega vmestenega duhovnika in pa kaj lepo novo cerkev sv. Ma-lije .Magdalene, ki so jo posvetili predlansko leto milostljivi teržaški š k«• f Jernej l.egat. V Bazovici se razdvoji cesta; ua levo derži proti Skocijanu, železnici iu Suzani, na desno proti Reki. Moremo pa reči, de je desno cestno krilo, če ne že nar bolj dolgočasno, vendar pa gotovo ena uar dol-goca-ni-ih cest vsega avstrijauskega Primorja. Xe mislimo s tem njenega obližja, ki je, kakor bomo slišali, sem ter ♦je prav romantično, ampak njeno posebno vpeljavo, ki skorej /mirom le gori iu doli gre. Čuditi se jc, ker nahajamo v naši dobi toliko prav umetno izdelanih in izpeljanih cest, in -c celo po kmetih, dc sc jc tako v ucmar pustila ta skorej uepretergoma terta cesta, sosebno pa, ker so se zraven osebnih berzovozov do konca letošnjega rožnika tudi vsako noc cesarski poštni vozovi med Terstom in Reko po njej vei>tili. Pač so milovanja vredni potovavei in konduk-terji. uar več pa šc poštuiki, ki vozarijo po zimi čez snežne žamete pri strašnem tuljenju mogočne burje, po ledenih tleli :n še pu zelo nevarnih rebrih v terdi noči po tej tudi .-e zraven le preozki cesti. Dc bi se pa dala bolj varno in šjmko izpeljati, spričujc njen lepo izdelani kos med Ohrovom iu Podgradom. Od Bazovice naprej, če niso oči ccstucga pralni presite, -e še zmirom vidi siujasto jadransko morje, polnočna zahodnja stran istiijauskcga polotoka, furlanske ravnine in karniški snežniki, — llizej pu razvalina nekdaj terdnega -ocerbskega grada, lega uar izverstnejšega vidma teržaške okolice. Na planjavi za gradom so še o Valvazorjevi dobi • a - f I i veliki pervotui hrasti, ki jih jc pa neusmiljena sekira, kakor po Krasu iu Istrii, rada ali nerada, do golega iztrebila. večidel v prid nekdanje morske kraljice, lagunskega mesta llencdck. Pa tudi govedi in drobnica so imele on-dod obilno pašo, kjer dandanašnji le Name skalnate tla svoje dolgočasne rebra kviško mole, iu med njimi ovce iu koze svoje pičle hrane išejo. — Pod cesto je v enem polkotlu podiužnica sv. Elija v Dragi. \a levi strani pa čubita tia ostrem slemenu nad dober štirtlec ure od vsakega človeškega prebivališa v dolgočasni samoti cerkev sv. Tomaža aposteljna z duhovnišnico poprejšnjega vikarijata in pa sedanje goiičauskc ali gročanske duhovnije. Malo korakov pred cerkvo, komur jc drago, si lahko kratek čas dela z muoguzložuim razlegom (odjekom ). Ob cesti je Kcrvavi potok, kterega žalostno ime sc piše od tistih časov, ko so ljute turške derhali divjale po Slovenskem; njih ena je bila prav lukaj popolnoma pokončana. Od tod po cesti proti Kozini jc burja mogočna gospodinja; to nar bolj spričujejo drevesa, ki so sploh proti zahodu nagnjene. Xad Kervaviiu-potokoiu na zelenem gričku stoji vasica Nasirec s cerkvico presvete Trojice, in dober štirtlec ure dalje ua prosti višavi vas Kozina, ki jc pred nekoliko leti imela to nesrečo, de je nekaj časa vsakih štir in dvajset ur po-goiela ali kaka hiša ali pa stan, ki jih je neznana hudobna roka zažigala. Pa še ti posebnosti ima ta vas, de -c prav tu mejijo trije kantoni, koperski. podgrajski in suzanski; in pa štiri fare, dolinska, goričanska, rodiška in brezovška. Proti jugu pri Klancu se začne gorovje, še večidel z drevesi obrašeno, ki sc steza do liburniškega morja in si venčuje na l'čki svojo kraljevo glavo. /daj jo bomo po brezovški duhovnii cestili; pridemo n ji poprej v Herpele, ki ima cerkvico sv. Antona pušav-nika na mičnem griču. Tu se začne na desni strani ceste zdaj širokejša iu zdaj ožja rodovitna nižava, ki se poleg pono/.ja omenjenega gorovja vije in zgubi v hergudskih rupiih. Verstitc -e vasi Tublje in Rožice. \ad po-kdnjo pelje ubožua cestica v Brezovico. Kar na cerkev s\. Štefana miličnika je prijetna in stoji kakor tarovž in kaplu- nija. za ktero sc pa gnjilei i:i podert (»ravdata, med ko-šatasiimi mnogoletnimi lipami \ prijazni dolini, po kteri sc v mokrotnih letnih časih ko sreberna uit vodica vije iu ua zadnje pod robom nekdanjega taborja v votlino izlije. \a pokopališču, ki po stari navadi se cerkev opasujc. sc nam je pa, resnično rečeno, serce tergalo. ue za pokojnega pastirja, ki je okoli dvajset let faro dušno o.tkcrhoval. je ui bile nc izmed zlahte in nc izmed faianov mile roke. de bi mu bila v hvaležni spomin vsadila ua njegov grob znamenje našega zveličanja — saj Ic prosti leseni križec !— Proti jugu od Brezovice se verste na obojni cestni strani pohištva poštne vasi Materije, veili ktere skoz vasico Bač pelje postranska cestica v Odoliuo - Marcufels. Omenjeni grad stoji v mičnem z lepimi krepko-živimi gojzdi ovenčanem dolu. Skerbno obdelano polje in snažne seuozcii pa spričujejo. de je plemeniti posestnik, gosp. Jozel baron Mareuci, varčen gospodar. ki pa, de bi tako ue bilo! šteje med kmeti le vse piem.lo posuemovavcev! K omi li se v tem mirnem dolu ne vsilujejo zlate lloiacijeve besede-Beatus ille. qui procul ucgoliis mra paterua evtrcet hobiis silisy — V gradu je tudi čedna kapelica sv. P*ira apo steljua in sv. I.udovika kralja. Dalje ob cc-ar-ki »«-ti «-i uasledujete vasi Polzaiie iu llotieina, le-ta s cerkvico sv Pantaleona mučeiiika; potlej Skadašina s ««>rkvico Boka iu uu griču poleg ceste Markov sina s cerkvico s\ Aniona Padovaua. Skoz to vas pelje občinska cesta v Slivjc. kjer je lepa cerkev sv. Martina -kola in novo duhovsko -tano-vanje. Drugač pa tudi la kaplanija ni brez svoje kliucice. kajti iz nekih dveh ali treh njenih va-i se dobijo *koic| vsako nedeljo iu praznik v Terstu vozniki, ki s svopmi kljuscti. ki so vcčjidel Ic zgoli kost in koza. ali lerza.-ko prostosino okoli cizlarijo, ali jih pa pod milim iu nemilim nebom brez vse hrane stradati iu hirati p:i-tc. med tem. d«' nekteri teli voznikov po kerčmah stoje kmctiiie po gtiiu poženejo iu |a svoje uboge diužiiiicc na berasko palico pripravijo. Pridši v hruševsko faro zagledamo ua -olnciicui holmcu vas Gradišče, ki ima likoma ceste ua levi stran« ccrnvico ss Prima in Fclicijana umetnikov. Uh.-elieil|e|o jo mogoclie veestolctiie lipe, kterih zc slavni Valva/.oi oiueioa, de košate in velike, iu dc jih l.ahi navadno zove|o solucne drevesa — gli alberi del sole. Sicer so pa prav ta cerkvica, o/.idje njenega pokopališa iu pa omenjen«- lipe ze dostikiat mogle v zakolje strcci iolovajeiu, ki so in nenadoma mirne popotnike iu postne vozove napadali m ropali Zadnjič sc jc to zgodilo še le pred par leti; ki st jim pa ui po volji oponeslo, kajti zasačila jih je kmali po storjenem hudodelstvu deželska pravica iu zdaj v večletnem zaporu vzi-vajo plačilo svojega pomičnega tolovaj-tvu. Vi- daljec od tod je votlina, kamor teržaški sleparji, dogosp.olarjeni po-tu-pači in pa nekteri kmečki tumpci hodijo zakladov kopal. Porok lega so ludi ..Novice" v svojem 2S. lanskem listu, ki se zastran omenjenega zakladovcga kopanja v dopisu ..iz Materije v Piiinorskem" med družini lako |r glasi -..Zadnjo pretečeno saboto, nedeljo, ponedeljek s\. Petra iu Pavla praznik torek iu sredo — celih pet dni — je pod vodstvom dveh teržaških judov vec moških i z raznih sosesk v neki jami blizo Gradišč zaklad | sac j kopalo. tio-relc so jim pri omenjenem opravilu, kakor neki moz -pričuje. ki sc jc bil nala-č tje podal, tri vu-cenc iu štiri lo jeve sveče; med tem je en jud zmiraj nekai i/, svojih knjig žlobudral in bedakom tcrdil, de bo gotovo hudirju primo-ral, dc jim zaželeni in obilni zaklad izroči. Pa ves ta ..hoktispokus** je bil le gola sleparija, ki je -leparjem žepe polnila, kmečkim bedakom pa mo%n|iee praznila" itd. — Pri Gradiščih sc cesta nekoliko nagne jiroti Ohrovti. ki ima ua lepi ravnici med cver-timi lipami niicm cerkvico Maiijc llevice Oznanjenja. Veliki d'.ai jc gotovo iiar pervi kim zmed v-ih oltarjev cele hru-ev-ke Jie . vrednosti ukoli 2IMKUI goldinarjev iti k,«i moi-vr-k« t. kaiai-k*-g«i maimona izsekan. Marijin kip. pa ludi dva stranska, ss. Petra in Pavla, so prave izverstne dela. Pa kaj pomaga? Pred nekaj leti jih jo roka nekega mojstroskaza z raznimi barvami popačila in jim h tem naravno lepoto vzela. Zdaj je pa na tem, jim spet izvirno podobo dati. — Daljej naslednjem« Javorje h cerkvico Šentjanža, ki jo vcnčajo šibke inlade, preveč goste lipe. Javorci lepšajo od leta do leta svojo vas, ter imajo čedne večjidel z opekami pokrite stanovanja, so delavni, gibčni in pa tudi bolj pobožni ljudje, kakor pa nekteri izmed njihovih sosedov. Pod Javorjem proti izhodu v kaj prijetnem jarku stoje Loče s cerkvico svetega Mihaela; lepi oltar jc iz marmorja. Ta dolina ima plodne njive iu travnike, oglejšlaue gojzd e: sadne dreseva se tu, kakor v Javorju, /.mir iii bolj pridno sudijo in cepijo, kar za prihodnost lep zaklad obeta. — Xa cesti proti jugu od Loč, ni sc lega dolgo, se jc pripetilo, de neki hlapec, ki jc peljal lodrico olja t Bistrico, z vozom do ondotnega prepada pride. Bila jc cerna noč, bliskalo se, germelo iu lilo je, — kar nenadoma treši malo sežnjev pred konje, ki se spla-šijo in v globoki prepad 7. vozom vred zakeruejo. Hlapec — več mertev kol živ — v strašnem obupu, da je vse pod zl<> šlo, ne ve spervega kaj početi. Cez nekoliko časa pa. ko se spet zave. gre ljudi iskat, de bi mu pomagali saj to iz globine izvleči, kar bi bilo šc za kako rubo. Kes naprosi nekoliko mož. ki /. njim bile na nezgodno mesto. Pa kak" se zavzamejo, kn sc z lučjo v prepad splazijo iu se z lastnimi očmi prepričajo, da so konji živi in zdravi, posoda z oljem in voz pa kratko nič pokvarjeno. Srečno vse spet na cclo spravijo in veselja omamljen jo voznik dalje potegne. Omenili smo pa lo prigodbo samo zu to le, kei Mini prepričani. de so jo imeli nekteri posvetni modrijani le zgoli za igio slepe osodc, mi pa rečemo, dc vsak pravi kristjan bo \ njej očitni perst previdnosti Božje vidil iu častil. — Malo korakov na dalje stermi na golem griču lazvalina bivše cerkve svetega Antona pušavnika v Lcščevji, ki je ze zanemarjena leta h3j po otročji neprevidnosti pogorela. Pri tej cerkvi so imeli, kakor pravijo, v nekdanjih časih neki mnihi svoj samostan, in slovel jc posebno tukajšnji shod in pa somenj v god svete Device Marine. Obhaja sc zdaj tisto nedeljo po sveti Marini v llrušiei. Ker jc pa la s vel n;ca malo znana . bouio nek-diko bolj natanko od nje govorili in sicei po belilu i/ njenega življenja, ki se tako glasi; Marina, okinčana z izverstnimi čednostmi, znana zastran svojih čudežev, je slovela v Bilinii v mali A/.ii pri černem morji. Njena svetost se je svetila nar lepše v pokori, molitvi in pa v zaničevanji vsili posvetnih reči. Njeni sveli telesni ostanki so bili preneseni v triuajstem stoletji po Kristusovem rojstvu i/. Carigrada v Benetke v svetega l.ibcrala cerkev, ki se jc pa poznej po sv. Marini imenovala Tukaj pobožno položene še daudanšnji množica večjidel ne-strohljene verno cesti Vojvoda iu benečanska mestna gosposka sta pa zavoljo mnogih dobrot, ki jih je Benečanstvo prejemalo po njenih prošnjah od lloga, lo svetnico v vedno hvaležen spomin leta ti«uc pet slo in dvanajst pridružile svojim patrouom in njen god 17. malega serpana obhajati jeli. Ta svetnica se št časti v mnogoterih krajih avstrijaiiskega Piiiuorja. ki -o bile kdaj pod benečatisko vlado Sveta Marina pa ji tudi v leščevski cerkvi svoj oltai imela Samostan je neki imel prav obiln vodnjak, hrib pa zraven druzih 1 a/nih dreves, kakoi že ime kaže. posebno goslo leštevje. - pa vse jc ogloda! nenasitni časi i zob' — Na izhodnimi kočevskem znožji so v okljuku, ki ga tu ccsli cesarska in |>u hruševska delate, sozidali 1 s.>(i kapelico v časi Malcii Bo/ji i/ slovesne obljube, ki so jo bili leto prej storili, ko tudi v llrušiei ta/.sajala strašna kolera. — ii. sicer večjidel i/ miloščine hruševske mladine V omenjeni kapelici gori vsako noč lučica. ki jo je pa lani !icka predemo roka z nespodobnimi ccckarijami ognjusila 1 llalje iiaoltil l Se tudi pijance in igrač ne te spre-obe mit: I Pijanca in igravca spreobračati je skoraj toliko, kakor zamurca umivati. Pač srečna bi bila žena, katera bi tej strasti udanega moža na boljši pot pripravila. Taka pa je bila bistroumna in blaga Ana Gros na Badenskem. Nje malo premožni mož je po gostivnicah s pijačo in igro vse sproti pognal in zapravil, kar si je zaslužil; po več dni ga ni bilo domu. Dobra ženica večkrat nima, razun griž-ljeja terdega kruha, kar nič v usta deti; on je pa tako nečlovešk in ji kar beliča ne da, da bi si nakupila saj nai potrebniših reči. Nekega večera zapije in zaigra ves denar, ki ga je bil na tergu za žito potegnil. Drugi dau gre delat v svoj vinograd in zapove svoji ženi, da naj mu opoldne južino tje prinese. Zeua res pride upoldan s precej težkim jerbaščikom ter ga postavi predenj tam, kjer je delal. Mož sede h košarici in po svoji navadi popi cd nekoliko pomoli. Željan jedi in že prccej izstradan odkrije plete-nico: pa kaj debelo pogleda, ko zagleda v nji namesti jedi svojega otročiča spijočega! Ko bi trenil, se mu razjasni, kaj to pomeni, ter pogleda milo svojo nasproti sedečo ženo. „Xo, le jej!4* mu odgovori ona h tako resnobnim glasom, da mu vse kosti prešine ter mu je nar grenkejši svarilo, „kajti, nič druzega ti nisem iiuela prinesti. Ker si včeraj poslednji vinar zapravil, povžij zadnjič še svojega ua pol zgladanega otroka, sej mora tako lakote umreti. Kot oče imaš menda saj več pravice do njega kakor pa lakota Mož sedi nekaj časa ves omamljen ter debelo gleda svojega spijočega edinčka, na to pa globoko zdihne, sc zjoka, plane kviško, s solzami oblic prosi ženo za zamero, pa obljubi da od zdaj se bo v resnici iu do čistega poboljšal. da ga nikoli več ne bo nihče vidil po kerčmah se potikati. Bil je res zanaprej mož beseda, skerben gospodar, zvest moz, pobožen oče svojih otrok. O preblaga žena, ti si jo zadela! Si pa tudi uaj srečneji med vsimi ženami pijancev: ko bi marsikteremu pijancu žena tako postregla, kdo ve, kako bi se ji izšlo? — O da bi pač ta sveti postni čas vsi pijanci spoznali, kako jc stradalo dete Jezus s svojo Materjo Marijo v betleheiuskem lilevcu; kako se jc tridesetletni Jezus postil -tO dni za nas; kako žgečo žejo je za nas ua križu viseč terpel; iu poslednjič, kakošna lakota iu žeja čaka vse pijance v večni temi, enako uneiuu poželjivemu bogatinu, —- ako se še o pravem času resnično ne spreober-nejo: ker po besedah sv. Pavla požrešni k i iu pijanci n c bodo posčdvali nebeškega kraljestva. Burja. tšgted pa Slovenskem in dopisi. Iz Ljtlhljmie. Gospod misijonar Pire se še niso mogli v misijon verniti, zato ker njih spremljevavci niso še pripravljeni. Študentom, ki so jih želeli sprejeti za ondotno škofijsko semeniše, so popotni listi odrečeni, menda zavoljo vojašinc. Tačas so neutrudljivi misijonar zopet večkrat pridigali in tako tudi tukaj v svojem domačem kraju misijona-rijo. 29. u. m. so bili šli po železnici na Dolensko in so na Savi obiskali svojega ljubega prijatla in sošolca, v. č. g P. Cuden-a, kjer so tudi čez noč ostali iu drugi dau množici, ki se jc bila obilno zbrala, prav živo razlagali iu z mnogimi zgledi popisovali namen človekov na tem svetu. H kosilu se je bilo zbralo lepo število gospodov iu med temi v. č. gosp. Mat. Kristan, fajm. z Vač, tudi gosp. misijonarjev sošolec. Neizrečeno razveseljeni so bili apostelj Indijanov med svojima starima tovaršema in drugimi gospodi. ktere so razveseljevali z mnogoterimi veselimi in žalostnimi dogodbami iz svojega misijona. tudi indijanske pesmi peli. in v drugi pesmi v osem jezikih svoje življenje popevali To pesmico, ki sc začne: „l.juba kranjska mi dežela bomo okusili enkrat razglasili. \e ve se prav za gotovo, kdaj odrinejo iz Ljubljane, vendar pa doigo ne bodo vec odlašali. li Ljubljane. V našem deželnem zboru 7. t m. je bil na versti hišni red ljubljanske bolnišnice, kterega je deželni odbor, na novo sostavljenega, deželnemu zboru predložil , da naj bi ga poterdil. Gosp. poslane Dežmau pa jo razodel mnogotere pomanjkljivosti tega novega reda, dokazoval celo njegovo neveljavnost, nasvetoval, da naj se izvoli odbor, kteri bi ta nasvetvaui red ua novo pretresel, ker to je silo tehtna reč. Gg. poslanca dr. Illeivvcis iu dr. Zupau sta delo deželnega odbora močno zagovarjala, pa vender nista bila zoper novi odbor, kteri bi to zadevo na vse strani prevdaril, in zbornica jc res glasovala za odbor, ki je bil potem izvoljen. Odborniki za to reč so gg. poslanci, Dežrnan, Mulej, Gutmau, Bleivveis in Skedelj. V zborni razpravi o tej reči 7. t. in. jc bilo opaziti, da poslanec g. Dežmau je krepko zagovarjal pravice gosp. vodja v bolnišnici; gg. Bleivveis in Zupau pravice primarjev, sekundarijev iu tudi še druzega ondotucga osebstva. Ilcšctale so se te in une pritežnosti. Le samo za usmiljene sestre nihče ni imel besedice, dasiravuo bi tudi one imele kaj povedati, morebiti tudi šc kaj potožiti. Močilo sc jc povdarjala glavna naloga: red v strežbi bolnikov; dobro bi bilo pa zraven tega delo, tudi kuku besedo slišati v prid ura v nega ali moralnega reda, ki je gotovo ena pervih nalog v vsaki napravi iu ki blezo noben človek ne taji, da pud oskerbuištvom usmiljenih sester dosti lepši vlada v bolnišnici, kakor pa poprej. Zares ni reč kar si bodi, kar je dosti znano, da po več strežnic ua leto jc poprej zginilo, ki so zopet pozneje na dan prišle, da molčimo od muozih druzih reči, ki se ue dajo utajiti. Slavni deželni zbor iu odbor njegov bo gotovo vse okolišine rezno prevdaril in si mnogotere zadeve na tanko pojasniti dal, prejden bi mile sestre prisilil bolnišnico zapustiti. V novo predloženem hišnem redu so namreč take reči in tirjatve, ki so zoper pogodbo, h ktero so sestre bolnišnico prevzele, kakor tudi zoper njih redovne pravila, iu sestre bi mogle ali svojemu redu nasproti delati, ali pa bolnišnico zapustiti. Tako jc n. pr. v več rečeh zastran bolniških strežnic, njih sprejeme odprave itd. Tehtno pa je res vprašanje za ljubljansko mesto, če bi mu bilo v prid, da bi se usmiljcue sestre zavolj nekterih paragrafov novega bolniškega reda iz bolnišnice odpravile? kolikor sc o tej reči ve, je red keršanske ljubezni sv. Viuceucija Pavljanskcga zares velik blagor za bolnišnico. Kdor pomisli, kakošuegu nesrečnega osebstva jc zmiraj kaka stotina v bolnišnici, in da je veuder ua tem ležeče, da bi tako ljudstvo ne le na telesu, ampak tudi na duši nekoliko ozdravljeno bolnišnico zapustilo: bo gotovo dobrotni vpliv milih sester bolnišnici privošil. Mislimo pa si tudi celo nevernega človeka na bolniški postelji, ako ima občutno serce, bi bilo vender meniti, da mu bo ljubši mem druzih strežba od tacih oseb, ki se edino iu samo iz ljubezni iu usmiljenja tej službi posvetijo, iu nc za časni dobiček in plačilo, ne zavoljo vsakdanjega kruha, ki bi lahko boljšega jedle, — ue zavoljo zložnosti, kteri so se iz ljubezni do bolnikov odpovedale. II koncu še to, da pogodba z deželno vlado jc tako sklenjena, da sc mora odpoved od ene ali od druge strani za celo leto poprej dati. Novi red, čc se s pogodbo in redovnimi pravili usmiljenic ne sterne, bi sc pred enim letom ne mogel vpeljati, ker še Io potem bi sestre mogle odstopiti. Ix Šentruperta smo zvedili po prijatclskcm dopisu, kar nas serčno veseli, da veliki altar za ondotno cerkev izdeluje naš domači umetnik gosp. T o man v Ljubljani v gotiškem zlogu, in ne g. Haas v Gradcu , pri kterim sc bodo le nektere ozaljšave za oltar naročile, n. pr. 12. apo-stcljuov in druge podobe iu vlite kovine, za kakoršue reči jc pravi umetnik. Jeseni prihodnjega leta ima allar po storjeni pogodbi dogotovljen iu postavljen biti. Od šaviliee ravno dospevši dopis pripoveduje, da so 29. u. m. oudi pokopali preč. g. M. Korošaka, dekana in fajm. Malo poprej pa č. g. A. Krefta v mali Nedelji. Obširniši dopis prihodnjič. Ii večernih slovenskih krajev prijatelski dopis nam priča, kak« počasi napredva oudi ravnopravnost iu koliko hud boj da ima resnica. Pravi namreč vmes druzega: „Slovenski časniki in slovstvo jc pri nas malo čislano, ne v šolah ne v pisaruicah nimamo slovenskega narečja. V cerkvah pa je vse slovensko, iu duhovni se terdno der-žijo slovenščine, če je tudi nekaj popačena h furlanskim narečjem. Pri nas hočejo nas vtopiti le laški časniki. in kar je še bolj žalostno — slabi. Torej so škofje ua Beneškem prisiljeni jih preklicovati. To se jc zgodilo z Kivi-sta Fr iulana iz Vidna, z Messagcrc d i llo ve red., iz Tirola,z Gazzetta d i Vero na iz Verone. In darav-no so preklicani, jih veuder čitajo po kavaruicah iu po hišah eni, kteri (jazberzdano) svobodo ljubijo. Tudi Kenauova knjiga se klati okoli iu prodaja po bukvarnicah, zoper ktero so bile očitne molitve po vsih farali naše nadškolije. Pre-bravši jo — z rimskim dovoljenjem — sim sklenil: ..to i» knjiga neumna iu pisana za norce, in nc za učene ljudi.** — Družita teržaškili duhovnov. 3. majnika ist»3 od prečast. škotijstva poterjena, ima namen, podpirati dolg« bolne, ali oslabljene, ali ostarele delavce v nogradu Gospodovem, ki si sami nc morejo pomagati. Pomoč, k sc v začetku le v deuaru deli, nc sme seči iiobenkrat nad sto in ne pod trideset gold. za enkrat. Ti pomočki pa se dele: iz letue plačo drtižuikov, iz radovoljnih darov dru/-nikov, ali pa druzih dobrotnikov, iu iz pobožnih /.jpu-cii. Plačujejo pa družuiki po starosti, iu sicer do 3(». leta p<* 4 gld. pristopnine iu po 2 gld. letne plače, dalje do Io leta po ti gld. pristopnine iu po 3 gld Ictniuc; do .*•»». leta 5 gld. pristopnine iu po 4 gld. Ictniuc; od .'»o leta »lalje po 10 gld. vpisnine iu po 5 gld. Ictniuc. Ako pa liocc kdo .'>0 gld. na enkrat dati, mu ue bo treba nikoli nič več plačevati. Varh iu višji vodja te družbe jc škof domače -koli je. Sicer ima družba svojega predsednika, podpredsednika šest svetovavcev iu tri pomočnike, tajnika iu Idagomika Družba ima letni zbor in tudi posamezne shode. Na Dunaju. 21. svečana. - k— Ni še davno, ko me ju neko nedeljo zgodaj zjutraj poprej kot druge krati iz predmestja želja gnala v notranje dunajsko mesto. Sprun-Ijal me je prijatel Miroslav iu urno sva korakala po križe-vatih ulicah. Zor jc bil že napočil ua jutru, vendar v mestu še ni bilo belega dne, berlele so pa plinove luči Bil je popred sueg pobelil ravnine, tudi dunajske strehe so bile odete z njim, tisto jutro pa je potegnil jug, zato so z vi-socih streh mogočno germeli plazovi, mogla sva hoditi po sredi, siccr bi nama bil pinec potolkel. Vprašali pa boste, česa sva iskala. Berž vam povem. Kotla sva priti k sveti maši, da hi čez dau laglje muzam (učenju) služila. Bila je ura pet. pa več cerkev jc šc bilo zapertih, šla sva tedai v naj slavniše dunajsko svetišče, v Štefanovo. Kmalo je zvonček zapel iu Božji služabnik stopil pred veliki oltar Spravila sva se v klop, sej jc bilo dosti prostora: b- tam pa tam je sedela kaka zašlaraua gospa, sem ter tje stal rezeu možak; pa kolikor jih jc bilo, brala sc jim je prava pobožnost ua obrazih iu vedli so se, kot sc spodobi v laku svetem kraji. Po sveti maši jc stopil duhoven na lečo m zaklieal: „Sin Davidov, usmili se me!" -- Približevali so sc ljudje iz zatemnelih kotov velikanske cerkve poslušat svete blagovesti. Bilo jih jc malo iu zdelo se mi je. kot bi otroci privreli k očetovi mizi, ko jim jame kruha delili. Poslušal — gledal sem, iu prešinila me je mila otožnosi po beli Ljujuhljaui. Ko sem tam prihajal, bodi si v katero koli cerkev zgodaj ali pozno, kako jc bilo vse živo in polno Blagol Slovencem, ako v pravem namenu ostanejo večno v taki slavi! I/, povedanega pa ue smete sklepati sploh o dunajski živi veri Ze sem bil menda enkrat omenil, da je 'udi tukaj sc pn množili pravega duha. iu se po priliki 'odi na- hajajo polne cerkve. Vendar hrepenenje po večnem kraljestvu ne ne razodevlje tako, kakor se razstavljajo zemeljske lepotic) a in izdelki časnega blagostanja. V našem velikem mestu znajo prodajavci posebno mikavno razstavljati svoje reci. hočejo jim kakor življenje vdihovati, da bi same govorile željnim očem in polnemu žepu: kupi me! Tu se za velikansko šipo estetično obrača voščena slika, ozališana kot kraljeva nevesta ter pravi meinogredočiiu: moj gospod ima mnogo enacega blaga, hodi k njemu. Tam se v svitlem kolobaru sučejo zlate ure in nenehoma tekljajo: tik tek naprej. Drugje so v zelenih vencih zapleteni rumeni zlataki, vmes so srečke, in našemljeni možički plešejo s figurami v sredi, kot bi vriskali: Sreča tc išče, kupi srečko in rajal boš kakor mi. In tacih igrač jc šc veliko, kaj bi se neki mi iz tega učili? Morebiti, da se dobre reči same hvalijo. Naj bo lak, ali menil bi še kuj druzega. Tudi slovenska domovina ima dokaj lepega in dobrega, pa po mnogo rečeh premalo sega celo domače ljudstvo. Evo tedaj: javni g!us na- modro in prevideno šc bolj ko zdaj spravlja na dan koristno biazo, ki ima vterjati časno in večno srečo slovenskega naroda. Ilog vas živi. dokler se spet uc vidimo! Z Doleuskega. M. D — ski Slomškove Diobtinice" za leto l^ii". -o kaj i/.vcrstna knjiga. Ze sama prcmila podulia njili očeta jim mora serce v«acega domorodca pridobiti. Pridige od nebes, ki se v njih nahajajo, so zmožne, tudi «c lako okainmlo serce omečiti. da začne ua svojo pravu domovino misliti iu za njo -kerbeti. Marsiktcrega grešnika, ki jih bo bi al ali poslušal, bodo prebudile iz megovega dušnega spanja, greh mu pristudile iu čednosti prijetne stoiile. — Tako bodo pokojni knez šc pozno po -voji smi i ii duše za nebesa pridobivali. Zu-tran popisa Sloinšekovcga življenja pa naj samo to ivinu: Vsaki stan v njih življenji lepe posnemanja vredne • rdi.o^ii najde. Oj. da bi se tudi brezštevilni posiiemavci /a-nje našli! — Itazun tega je pa zlasti še za vsakega eolskega učitelja v Drobtinicah mnogo blaga. Občni spis, ljubezni, spoštovanje iu zaupanje pii otrocih >i pridobiti, bode mai sikakemu učitelju, ako se bo hotel po njem ravnati, i/ m prii ke pomagal in mu pravo pol pokazal. Nauki in branje v Drobtinicah so neprecenljive zlate jagode. Noben človek, kteri zna brati, posebno pa noben učitelj naj bi nc bil brez le krasne knjige. Iz liorirc. I. sušca. — llado ali nerado, dva nasprotna ouuika sc mi vjemala, ko vam naziiaiiujcui novico: Visoke c jsfiii gospod Jožef T lin i, fajmnštcr in častni kanonik |>ii fari sv. Ignacija, izvoljeni so kanonik in ..poc-iiitenii.iiiuv veliki cerkvi sv. Ililarija. Veseli, jako veseli smo, da »e spoznava iu očituo obdaruje zaslužeuje dušnega pastiria. ki so se skoz 3.1 let v vinogradu Gospodovem ne-pieuchouia goreče trudili, in sicer: kot duh. pomočnik v >empasii. vikaiij v tukajšnji stolni eeikvi. fajmošter na Šentviški gori. dekan v Devinu. in puslednjič spet kot luj-mo-ter še na sedanjem sv ojem mestu v Gorici. Žalostni, jako /al'»stni pa smo. ko po takem povišanji zgubimo verlega tiskerbnika naše cerkve, ne manj ljubezujivega očeta njihovih (•dložnih, ki su jim s sercem iu spoštovanjem vdani. Iles pa ;e: Kdo premore ustavljati se in ukljubovati spremenljivosti ta»a. ki tudi mnogo zasluzene može, sc ve da le na llo/.je povelju, seboj pomika na višo stopinjo časti iu imeiiitiiosii, dokler jih ue bo poplačal na uiiem svetu sani 1'aisti. ki edini vredno poplačati zamorc. po tem ku poreče: I* »jdi v vestl.e svojega Gospoda!" Toraj uaj le to še pri-deneioo Hlugos|uV ||i»zji naj spremlja vsaeega pov »od. ki st- ti udi Itugu v »asi. ljudem pa v blagol ! I* »I 'a i »• sv I g ii a c i j a. Iz laiirirf •"». mi-iii. Kden /a diugim na zadnje vsi. >! >v» n ;a /a Iu j /gubila -i zopet ev-i »'ega pisa <•! a l meri J- »• ' •• b.i v.- v e g. M I i p J a življenje pripravil, kar sc tudi iz njegovih spisov lahko povzame. Tako postavim bere se v ,,Slov. večer niča h/4 osmi zvezek stran 2? takole: .,Na tem svetu mi ni bilo nikoli dobro, smem sc zanesti, da nu uiicm svetu bo mi-lostjivi Gospod obrisal vse solze od mojih oči." Ilog ga sedaj usliši! za kar serčno radi tudi mi svojo molitev pri-denimo. Knjige, ki jih je spisal, so izverstne in slovijo po Slovenskem, namreč: Domači oguvori nedeljski iu prazuiski v treh zveskih, Večne resnice ali misijonske pridige, v dveh zvezkih. Pisaril jc tudi za Slovenske večcrniee, včasi kaj za ,,Danicu" i. t. d. In kolikor mi jo znano, začel jc spisovati keršanske nauke zu misijon. Koliko je pa tega doveršil, nc vem. Ilog mu daj večni mir in pokoj! Iz Amerike pišejo, koliko pomanjkanje katuliških duhovnov jc v amerikunski vojski. ..Cela verstu polkov (regimentov j, prosti vojaki iu častniki, jc prosila za katoliškega duhovna; pa bilo je nemogoče jih uslišati." Samo minulo leto jc pač do 1 (M).titio katoličanov prišlo na novo v Ameriko, iu pu takem bi moglo samo za te saj 100 duhovnov več biti. Se celo prestavili general Korkorau (ki je 22. grud. — bivši s konja padel — umeri) je zu svojo skoroj zgoli katoliško kerdelo ( 11 (MM) vojakov) le po dolgem prizadevanji komaj dobil vojaškega duhovna, k. je potlej vsak dan po 20-30 vojakov obhajal. V 4 tednih, ki jih je med temi vojšuki prebil, jih jc 80 pervikrat k Božji mizi pristopilo, iu do 400 jih jc bilo po novojorškem škofu birmanih. Tudi po bolnišnicah bi sc bilo dalo nezmerno veliko dobrega storiti, ako bi bilo dostojno število duhovnov iu usmljenili sester. V bolnišnicah v „Poducah" in ,.Mouut - Citv" n. pr. jc po eni sami hitvi lili ranjenih vojakov sv. kerst sprejelo. V severni Ameriki namreč skorej 4otrok iu odrašenih moških u i keršenih. ... Mlad častnik tolicir j iz novega Jorka jc sam šest k smerti obsojenih razbojnikov iz Mi-surskega podučil in kerstil, ker ui bilo pričujočega nobenega duhovna. Min j Je hej novega po širokem sretu ? Kaj bo storila svobodomiselna Italija ? vpraša ..Aruiouiu" iu otlgovuri, tla ravno tri leta ni storila druzega. razun podirala je; in če ji bo Ilog pripustil, bo še tlalje ravno to delala ? Ze ministerstvo laško pripravlja prodajo vsih der-žavnih železnic in pogoltnjeuje vsih cerkvenih posestev. Torej bomo vidili, tla bodo ptcguali teh malo ininiliov, ki so še ostali, še druge samostane v kasarne in jctnišnicc spreminili, zaperli še druge cerkve... Ker pa sc vedno spričuje. da puropaue cerkveno dobrote nikoli ne obrodijo blagodara. torej bo Italija le še bolj izpita ostala potem, ko bo ilediuo Božjo iu dedino ubozih pogoltnila... In ko bi Bog po svojih neizvedljivih |ia vselej pravičnih sodbah dopustil rovarstvu. da v llim pojile, kdo nam bo dopovedal, kakošuo strašno razdjanje bi tamkaj storilo? Začelo bi razdirati zidanje petnajst stoletij in časno posest papežev; po-derlo bi stoljno mesto vesoljnega sveta, da bi iz njega storilo stoljno mestu laškega kraljestva ...; razdjalo bi prostost kaluliške Cerkve; razdjalo bi najlepši slave italijanske, med kterimi jc perva, da imajo med seboj sedež naj viksega škoiijstva katoliškega. Razdjalo bi uaj imcuitiiiši lepoto katoliškega veličastva; rovarstvo, koder koli sc razširi, podira cerkve, kloštre, vstave: ali bi ne bilo ravno tako v Rimu?" — Kakoršni so rovarji po l.aškem. taki so povsod, vsako veči mesto jih ima kej. Naj bi imeli oblast marsikteri prostovoliarji, — pač kmali bi vidili. tla oni imajo prostost za pregrehe, za čednost pa okove iti železje, kakor uni na Laškem. .Nadvojvoda Maksimilijan, novi mexikanski cesar, ki je /e v l'ari/.u prišel je Lil naznanil. da i/, spoštovanju do štiridcsctdanskcga posta , lie bo prišel uu noben .,bul iu ruvno xato se je odpovedal vsem slovesnostim; le sumo vojaški ogled sc bo napravil njemu na čast. ker to s postnim časom ui nasprotno. (Arm.) llog daj srečno, častitljivo, mogočno, dolgo, slavno vludati tuko modremu cesarju!!! Z Dunaja. (Cvr. a Metli.) Tukaj sc sedaj ravna o tem, du bi sc med blažene prištet .1. Klemen lloffbaucr, duhoven in geuerul-vikuiij družbe nujsvetejšegu Zveličarja, rojen v Tdsvicuh pri Znojmu nu Moravskem 20. grud 1751, umeri 15. sušca 1820 v '•'.uzersdoif-u poleg Dunaja, od koder je bilo njegovo telo .'I. listop. 1^02 na Dunaj preneseno. V tu namen sc je začela na Duuuju pozvednu pravda (informativni pruce«. I 14fi vprašanj mi piiče odgovorile in s prisego poterdilc. Čast. starček iu duhoven tc družbe v Pragi. g. Madlcner, llnlTbuuerov lovurš, in pu znani govornik kanonik dr. Ve i t h sta poklicana zu priče k tej pravdni obravnavi. Posvečeni škof Kučkcr jc komisar. P. Ilui ingcr prokurator, tukajšnji provincial P. .lene pu po-slulalor caiisae. 21 pros. je bilu zato reč perva seja pod picdscdiiistvom presvitl. kardinala llaušcrja. vikšega škofa tluuajskega. 25. pa druga seja pod prcdsediiištvom general-vikarija dr. Kučkeija. „Cvr. u Metli." obetu v krutkem nu-/.uuniti ziv Ijciijc tegu služabniku Božjega. rojenega Slovcnu. Galicija in krakovska krajina ste po cesarskem ruzklicu 21. u. ii;. djane v stan obsede. V.-c orodje iu vojna priprava sc mora v I 1 dnevih policii iu uradom oddati; vsi tujci si morujo v urah pri policii izprositi privoljenje, du se smejo dulje v deželi mudili; deželnega/bora v tem stutiii nima,o in k deižavuciiiu zboru od ondod poslanci niso dopu-ciii. Rovuiske početju iu zaveze zopei varnost iu celoto Av-tiije. pravi razglas. so vzrok taki naredhi. Iz liitlia plavi dopis v ^JSchiiellposti", da je iim»ku \luda dobila pisma, v kterih se poterjujc zveza med II it -siju, Prusijo iu Avstrijo, Naredbc v (iulicii iti nu krakovskem . kakor tudi na Pruskem. temu naznanilu niso nasprotne. Slavni orleanski škof Diipanloup tu to»tni ca-piiligu v llimu; rd u h Jezusa Kristusu in duh tegu svetu" jc odbrana tvurina. V duhu Jezusu Kiistiisu se nam kaže ljubezen uušegu Zveličarja zu zveličanje • love stva . v duhu sveta pa sovraštvo, ki svet navdaja zopei vse. kar je veri prijazno. I.jube/.cu Jezusu Kristusu se ic sku/.ovaia v vsem djunji Njegovega življenju iu v v-aki Njegovi besedi, zlasti pa. ko je otročiče blagoslavljal, l.la-groval uboge iu vsmiljciie, ko je bolne o/.dravljul, priporočal ljubezen, iu ko jc rekel, du ni prišel klicat pravičnih, ampak grešnikov. Drugikrat je govoiil o poskušnjuh. kterim llog človeka podverže v tem življenji, da ga v nebesa vleče, kako da so potrebne, koristne, kako častitljive nesreče, zopervanju. poniževanja itd. \ Prusii se je katoličaiistvu posebno počislanje zgodilo. ..Aimoiiia" piše: Pervikrat po odpadu ob l.utrovem času in obstoju pruskegu kraljestva je tu vludu naravnost prosila in sprejela službo katoliških duhovskih redov. Vo-jcuski minister vitez Rohov jc prosil hišo sester sv. Karola v Treviru zu 18 sester v pomoč bolnim in ruiijenim Prusom v Slezviku. Kar se lahko misli, so redovnice brez pomnile se podule na bojišč. Tudi usmiljene sestre v licrlinu so bile k tej službi napiošene, iu precej se jih je pet nu bojno polje odpravilo. Protestauškc diakonisc, ki so pred ti ii i mi šle. so ostale v neki bolnišnici, -10 milj od bojisa. Nekteri katoliški duhovni so odrinili z ravno tem namenom. Štirje redovniki Aleksijunci so enako nu ponudbo vojaških poveljstev Kolonijo zapustili ter šli nu Slezviško. Njim sc bodo najberže kmali pridružili redovniki iismiljcniki v Bra-tislavii. Za uboge katoličane, v obojnem vojvodstvu raztresene. je bila nju obseda dobro došla. Vojniškitn duhovnom jc dopiiseno Božjo službo opravljati v protestanšk ki so bili gotovo nekdaj katoliški, in svete opravila katoliške Cerkve so zu protestante neizrečeno ginljivc. V Loriliaci ua l.aškem. piše ..Armonia", seje IT. u. m. strašna reč prigodila. Malopridnež tiucnza Anton je želel z neko deklino tistega kraja zaljubljeno znanje napraviti. ker se pu pametno dekle noče s prismodežem meniti, jo počuku nu poti. koder gre v hlev živino verdevat. Nesrečni potepuh bruhne iicklcrc psovke, izleče nož iu deklico runi uu viutu. nu persih iu ua plečih. Ko zavpije nu pomuguje. priteče mati svoji hčeri na pomoč iu tolo- vaju nož i/, loke izviti. V tem giijctenji čunc smciiiio ra-njenu deklicu nu llu iu svojo mater seboj potegne. Moii-vec pu skoči zu bližnjo hišo. si prereže vrat iu se /vet ne inertev na tlu. Razširjavci zopervciskih kiijižiir. smeikovih romanov in zaljubljenih pesem so dostikrat sejavci tacili satanovih del; nuj bi si jih zu ušesu /upisuli! Iz rilialliorua pišejo v ..Slcnduido Cuttoli« novico, ki kaze. du z llogom iu njegovo Ccrkvi|o n- i. varno norčevati. Siinlik srenjski L. Bcrgolli je s ^ •• i>• zvijacumi bil dosegel privoljenje. da nuj ondotni dominikui-ski klostei za'i<-. in tudi to vc»cljc si je hotel sebi piibra-niti.da jc sam nesel dobrim meiiiliom to zulosino uazuam'««. Samostanski pi dnik mu je rekel, du ru ne -po/n:t »akoi pravo oblast in ^a opomni, da s tem d|uii|em se o- a.t>i-gnil v ccrkv« nc i. n/urc. Ilergalli o-almo odgovoi ig». piedliiku. i';. I-" /• t tiskci bel. du ga bodo zu obla«: -;../-liali. :f. sie d oi i. \! k«.mej pride domu ::i v ti — • »loj , i.a udai oc.'v ud. it — kmali potem ic bil mcilt Sesnilii. J a brili a ia IrsaiLa. /.a oi !|» n i io /usiej ! enkum v poduk. Na Pon. zup* 11 i v i eiu speiala. pu bi ue bilu pri-lu v ;ol ko ncsjei« I mil i si., kicri z nečistimi iu zaljubljenimi pi šmarni il; ..t.ove ami" k takim iicsrcciiiiu zavezam iucm1 v;.io. iinaio priliko si !• ijiib novicah vest izprusevuti. - \ linu »i u m Kui nuiiugloma umeri grof <*u-tuv Kav m. stanji bi,t' uiueilcgu /namiga ministra Kavuiju. Mcitvui! gu |t /adei — 11 znanem Zuzclka-tu pravi neki »lui..«■ lisi. da u I il v pervo kalolicun. potlej longcuuai . iu zda. luteiuiiai. Odpadniki so zmiraj nar hujši preganjava katoliške ( i ii\Ve. od tod ic razvidiu Zuzclkev bes in pl« -\ tidaiiskcui je bil -v Nikolaju dau pokopan policam vodia \Veiei . ki ic bil p..prej freimavrar ali svobodni uiavtai poslednji* pa se jc -prcobeinil h katoliški veri iu na -.imim.i postelji je prejet -v sakiamciite. (Kal. Posol.j Slavni pianist I.1-/1 je l'< u m. v Rimu dul kouccil v piid lieuatu 'V Pctia —..Aimoiiia*' ve povedati, da sc je velik«' u; i-naiicv nadvojvodu Maksimilijanu ponudilo v mevikausko službo it« ilu u njih ponudbo rad sprejel, ker du men v svojem novem tesarstvu mogočno moinaisivo uupruviti --Plucana lu itiju. M. piše ..Arm.." prav muhast iu tenno-glav i lovek v svojem življenji, pokliče pred nekimi di.evi dva mizunu nu dom. da nuj mu mertvaško nosilo uli pure naredita Ikluvoa poznata človeka, kakošen mož je. it. s(-ilelu lotita Ko je reč dodelana, jo M. \. hoče po-ku-i«i; toda sala >e je slubo končala. Komaj pare zagleda. se mu v gluvi zavem in omcdlevši nu (lu pade. t ez nekaj dm ie bil res djali nu pure. ki si jih je bil naročil. — Vee kakor slu redovnic sedunjo dobo po avstro-pruskih bohiisiii«ah 03156128 streže ranjenim in bolnim vojakom. — V Rimu je 23. pros. tega leta umerla Magdalena Onofri, ki je bila rojena 5. pros. 1742, tedaj je imela že 122 let. — V Kourse na Francoskem so undan iz vode iztekli skopuha, ki je silno revno živel; imel je pa na vratu vrečo z 10.000 franki denara v nji... Tu se vidi, da lakomnost je re9 malikovanje. Zna se dobro god s s. Cirila in Metoda It. sušca; njuno češenje se močno poživlja, kar se zlasti z razširjanjem bratovšine razodeva. V kratkem smo več stotin podobic razdali: torej prosimo gg. pri sv. Jožefu v Celji, da bi jih blagovolili zopet kaj poslati. Domače duhovne rqje9 h v e t 6 živeti in zveličano umreti. (Dalj,.) Tretji način moliti so kratke molitvice, ki kakor ognjene iskrice o vsaki priložnosti iz serca švigajo. Postavim naj Ic nektere molitvine žarke za vsakdanje opavila. — Kadar se zbudiš, utegneš reči s psalmopevcetn: O Bog, in o j Bog. o b z o r u s c k Tebi zbudim (1>H-G2' *)• k Tebi, ki si me stvari I, de naj Tebi živim. — Kadar se oblačiš: Stori me belega, o Gospod! in očisti mi serce (Ps. 50, 4. 9), da v kervi Jagnje to v i umit, zaslužim večno veselje. Ali pa: Obleci me, o Gospod, z ženit vans kim oblačilom, in moja duša naj bo pred Teboj v zlatem oblačilu ljubezni in v pisanem lepotičji vsake čednosti. (Ps. 49, |0). — Kadar obraz in glavo vravnuješ: C i inu si pr e v zeti n, prah in pepel? Glej, molji bodo tvoja postelja in čer vi tvoja odeja. Ali pa: Spomni se, človek, prah si iu v prah se boš poveruiI. — Kadar se umivaš: Po obilnosti svojega usmiljenja zbriši mojo hudobijo, o Gospod! Umivaj me čedalje bolj iu bolj mojih hudobij in vse in o j e grehe mi odpusti, ker s p o z ii a m s voj o hudobijo. (Ps. 50.) — Predeuj začneš /.jutranjo molitev: Gospod, odpri mi; ustnice in moje usta bodo Tvojo hvalo o znano vale. (Ps. 50, 17.j— Pred duhovnim branjem: Govori, o Gospod, ker Tvoj služabnik sliši! Ti imaš besede večnega ž i v Ije n j a. t Jan. ti. t) 8.) — Kadar odhajaš od doma, pokro-pivši se z blagoslovljeno vodo: P o k r o p i me s h i s o p u m, in bom očišen; operi me, in bom bel nad sneg. (Ps. 50. 9.) — Grede k sv. maši: Stopil bom pred oltar Božji (Ps. 42, 4); daroval bom Gospodu h v a I n i dar, sveti in n e o m a d e ž a n i dar: J a g n j e, ki grehu sveta od jemlje. (Jan. 1, 29.) - O začetku sv. maše: Moj Bog, bodi usmiljen meni ubogemu grešniku (l.uk. 18, 13); ker spoznam, da sem hudo grešil; moj greh, moj greh, moj preveliki greh! Pri sv. maši bodi zbrano, pobožno in častitljivo; pazi na dele sv. maše; misli ua Kristusovo terpljenjc iu muli. kakor veš, da je dolžnost. ^Dalje nasl.) Trojni zdi hi Je l i preti Aajuteiefsim. i. Ponižno ver jem, Jezus naj milejši! Oa pričujoč v presveti si skrivnosti, kot Bog in človek v večni presvetosti, Nebeška .Mana, — dušam najsladkejši Ti tu bi vsim prijatel naj zveslejsi. Ti me podpiraš v revi in bridkosti Ti sam o»crčiš v tnoji me slabosti. Da srečno zmagam skušnje naj oj-tr»-j*i Glej. o Gospod! jest grešnik ta zdihnjem, Telo in dušo — vse Ti izročajem, Oh skazi mi. o Jezus, milost 6\ojo, Da živo v večne verujem resnice, In grem za Tabo. Solnce vse pravice! Gospod poterdi. prosim, vero mojo. — II. Oh, upam v Te. Zveličar ljubeznjivi! Da, ker si zame drago dal življenje. Boš tudi zbrisal moje zadolženje, Sej si zaklad vsih milost neizmerljivi. Bežite upi, svetni, zapeljivi. — Vi, kteri sercu delate terpljenje; Namen vaš je le Božje pozabljenje : — .Moj up si ti, o Jezus milostivi! — Ko v Te zaupno sc ozira duša, Me naglo moč sovražna vsa zapuša. In kmalo v nji jc vse razveseljeno : Zato zdihujem v sreči in nesreči, — Gospod! oh stori upanje še veči, Da večno Tvoje bo Ime češeno. — III. Kako ne bi tud serce te ljubilo, Kako branilo bi se Tebi vdati ? Ker zame ».volil človek si postati, Za me terpeti strašno smertno silo ! Al Tebi, Jeios, ni še dosti bilo, Na svetem križu zame se dar'vatij V ljubezni hočeš vedno tu ostati Dušicam dragim v sladko tolažilo. Res, ljubim Te iz serca. Jezos mili! Oh hodi z mano, prosim, v zadnji sili, Da večnemu odšel bom brezni; Da s Tabo. Ijobi Jezus, bom prebival. Te v svetem raju. hvalil, vedno vžival — Neskončne čase v večni Te ljubezni! Kr. Silvester. Dtthorshe spremembe. V soriški nadskolii. V. č. g. J o ž e f T u n i so izvoljeni kauonik in penitencijar v veliki cerkvi. Cmerla sta: čč. gg. Tomaž Kutin, vikarij v Cez-Soči, in F. J. Ka-f o I, vikarij na Pečinah. R. I. P. V ljubljanski škofii. Studenška fara je podeljena gosp. L c o p. Albrehtu, ekspoz. v Ternji. G. Sim. R upnik gre za ekspozita v Ternje. G. Henr. Dejak, duh. pom. v Dolih, pride za duh. pom. v Radeče, ker g. Jože Buh pojde v misijon v Ameriko. Glavarjeva kuratna bene-ficija je podeljena g. Al. Susteršiču, lokal, v Dražgošah, in Dražgošc so 8. t. m. razpisane. Dobrotni darovi. Za misijon gosp. Pirca. Marjeta V—č 2 gld. — Neimenovani g. duhoven iz Cinr. je tistih 105 gld. 50 kr., ktere je bil za duhovsko matico odmertil in poslal, zdaj ukazal izročili gosp. mis. Pircu, kar smo tudi 4. t. m. spol nili. — G. fajm. Jan. Burger 10 gld. Za g. Rili a rje v spominek G. Jož. Rozman dekan 5 «rid.; _ g. j. Br. I. v M. 1 gld.; — g. A. P. f. v 1». 1 gld.; — rojak in imenjak r. G. R. za god 5 gld.; — neimenovana devica 1 gld. — G. BI. Lenček 5 gl. — G. fajm. Jan. Volčič 3 gld. Za afrikanski misijon. Iz Skoeijana p. T. 5 gld.