8. marec je spominski dan, kismo mu vzadnjih nekaj letih (desetletjih) hote ali nehote popolnoma spremenili vsebino praznovanja. Namesto spomfna na revolucionarne dni, ko so delavke, organizirane v naprednih delavskih strankah, prvič zavestno postavile boj za svojo emancipacijo tesno ob bok boju celotnega delavskega razreda za odpravo razrednega zatiranja, je postal ta datum sinonim za zabavo zaradi zabave In obdarovanja zaradi obdarovanja (ob velikem komercial-nem iztržku naše trgovine seveda).
Kljub tej degradaciji pa je 8. marec še vedno datum, ki nas sili, da bodisi sami pri sebi ali pa organizirano razmišljamo ter odkrito spregovorimo o doseženem na poti k dokončni emancipaciji ženske.
Naša ustava, zakon o združenem delu ter celotna zakono-daja ji formalno dajejo enake pravice in možnosti osebnost-nega, poklicnega in političnega uveljavljanja. Seveda pa je od formalno priznanih možnosti do njihove dejanske uresni-čitve še precej dolga pot. Kje na njej je naša delavka in samoupravljalka danes?
Podatki o visokem deležu žensk med celotnim aktivnim prebivaistvom v Sloveniji so znani. V naši občini je med zaposlenimi kar 58% odstotkov žensk, kar seveda odseva tudi specifično strukturo OZD v Centru - velik delež trgovine. Toda takoj, ko pogledamo naslednji pokazatelj družbenega položaja žensk, njihovo izobrazbo in delovna mesta, ki jih zasedajo, je predstava o doseženi enakopravnosti žensk pri nas že precej omajana. Med delavci s srednjo izobrazbo je tako 56% žensk, pri višje izobraženih je ta odstotek že nižji -
8. MAREC
Dan kritične presoje
51%. Med delavci z visoko izobrazboje samo še 35% žensk, naziv magistra pa nosi samo 22% žensk, od vseh 1109 dok-torjev znanosti pa premoremo samo 137 doktoric, karznaša le 12%. (Po podatkih iz leta 1976.) Delež žensk se torej z višanjem izobrazbenih stopenj izredno naglo zmanjšuje. Na to dejstvo pa se navezuje še drug zanimiv podatek: na vodil-nih in vodstvenih delovnih mestih je namreč (kljub enako-pravni zastopanosti žensk v celotni populaciji sktivnega pre-bivalstva) samo 17% žensk. Nič kaj razveseljiv podatek, kajne?
Izgledi za prihodnost kljub temu opogumljajo. Medtem ko je bilo leta 1951 med študenti le 31% žensk, je leta 1981 na obeh slovenskih univerzah med vpisanimi študenti že 54% deklet. Ženska pri nas se torej iz leta v leto bolj odločno osvobaja stoletnih spon in zavzema na vseh področjih življe-nja in dela enakopraven položaj.
V zadnjem času, ko se srečujemo z dokajšnjimi težavami v našem gospodarskem in družbenem razvoju in ko ugotav-Ijamo, da le-te na različne načine vplivajo tudi na konkreten vsakdan našega delovnega človeka in občana, hkrati opa-žamo težnje po zastajanju v procesu nadaljnjega uveljavlja-nja žensk. Srečujemo se s težavami pri razvoju otroškega varstva, kjer potrebe občutno prehitevajo možnosti njiho-vega zadovoljevanja. Zaposlovalna politika je v zaostrenih razmerah gospodarjenja mnogo ostrejša, in v situacijah, ko je kandidatov občutno več, kot je delovnih mest, ne najde vedno dovolj razumevanja za probleme, ki objektivno sprem-Ijajo zaposlitev mlade žene in matere. Premalo vsestransko premišljen in zlasti ne zadosti pripravljen prehod na nov delovni čas pa je prinesel vrsto problemov zlasti ženi in materi z malimi otroci.
Vse te težave in omejitve so v veliki meri zakoniti spremlje-valci sedanjega gospodarskega položaja in jih bomo le družno premagovali. Ob tem pa je treba skrbno paziti, da ne bomo odstopali od nekaterih ključnih pridobitev naše revolu-cije in povojnega razvoja. Dosežki na področju enakopravno-sti žensk pa so vsekakor med pomembnejšimi. Seveda pa je hkrati treba poudariti, da nam v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja ne gre za načelno bitko za enakopravnost, temveč za prizadevanje, da z boljšim in bolj odgovornim delom slehernega med nami prispevamo k preseganju nasta-lih razmer. Ob tem pa moramo sproti opozarjati na dosle-dnejše in racionalnejše razreševanje vseh problerriov in ustvarjanje pogojev za polno delovno in družbeno angažira-nje žensk ter za varen in zdrav razvoj otrok.
Ženske se moramo aktivno vključevati v vsa področja živ-Ijenja in dela ter v razreševanje vseh aktualnih družbenih problemov.
Osmi marec leta 1983je torej lahko le dan kritične presoje lastne aktivnosti in pristopitve k doslednemu in ustvarjal-nemu angažiranju pri razreševanju vseh probtemov, ki jih prinaša sedanji družbeni trenutek.
A. Babič