Glas zaveznikov
Leto II • St. 325
ormdcijjski dnevnik A. L S.
Cena 4 lire
TRST, sreda 10. julija 1946
UREDNIŠTVO i Via 8. reUtco U * Telefon st 83354 in 84448
UGLASI: Cena za milimeter vteine (lirina ena kolona): trgovakl 1* Z7, mrtva*ki L. 66 losmrtnice L. 100), objave U 30, finančni In pravni oglasi L. 45. V vsebini llata (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v napiej. Oglase sprejema Izključno: 3.PJ., SocletA per la Pubblicltš in ltalla. Trst, ul. Silvio Pellico št. 4. tel 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo,
Nemčija na
dnevnem redu
Molotov ostro napadel ameriški načrt za nadzorstvo Nemčije
Bpes odločno odgovarjal
PARIZ, 10. julija — Zunanji ministri štirih velesil so na Včerajšnjem razburljivem zase danju, ki sc je končalo ob 21.30 uri, prvič po šestnajstem maju ponovno razpravljali o nemškem vprašanju. Kakor je neki delegat lia konferenci dejal, je Molotov izvedel »strahovit napad» proti 25-lctnemu načrtu za kontrolo nad Nemčijo, ki so ga predložile Združene države. Kakor se je izvedelo iz uradnega vira, je Byrncsa na silovit napad odgovoril z enako silovitostjo.
V skladu z načrtom originalne pogodbe, ki jo je izdelal Byrnes za razorožitev Nemčije, bi sc predstavniki štirih velesil obvezali, da razorože in razpuste vse nemške oborožene sile, vštevši Gestapo in pomožne formacije, da obdrže za vedno razpuščeno vrhovno nemško poveljstvo ter prepovedo vsako vojaško ali polvojaško organizacijo.
Ravno tako bi prepovedali proizvodnjo kakršne koli vrste vojaške opreme, uporabo v bojne namene vseh naprav, bodisi vojaSkih kakor civilnih, od letališč do laboratori. jev ter bi dovolili le obstoj najmanjšo policijske sile ter uporabo potrebnih eksplozivov v industrijske namene.
Vedno v skladu z Byrncsovim načrtom bi ustanovili posebno nadzorstveno komisijo z nalogo, da bi nadzorovala izvršitev teh določb. V primeru prekršitve ene Izmed določb razorožitve bt predstavniki štirih velesil morali intervenirati, če potrebno tudi z oboroženo silo. Pogodba bi ostala v veljavi za 25 let.
Pni ugovor, ki ga je Molotov naredil včeraj popoldne je bil ta, da je pogodba pr^-videla neprimerne ukrepe proti Nemčiji ter da bi jo morali podaljšati za dobo najmanj 40 let. Drugič je Molotov ugovarjal, da ta načrt ni predvidel gospodarske demilitarizacije Nemčije v predvideni meri
RAZPOSLALI SO ŽE VABILA ZA KONFERENCO
Pari*, 10. Julija Francoska vlada je včeraj razposlala vabila za evropsko mirovno konferenco, ki se bo začela v Parizu 29. julija, iz. med 21 povzbljenih držav je pet velesil, britanski dominioni, Indija ter ostale države, ki so aktivno prispevale k zavezniški zmagi v Evropi, in sicer: Belgija, Brazil, Češkoslovaška, Abe-sinija, Grčija, Nizozemska, Nor. veška, Poljska, Ukrajina, Bela Rusija in Jugoslavija. Povabila so naslovili v imenu štirih zunanjih ministrov.
Komisija za tržaški statut
PARIZ, 10. Julija. — No včerajšnji seji so se štirje zunanji ministri sporazumeli na Bgrnesov predlog za ustanovitev posebne komisije, pooblaščene za pripravo statuta za internacionalizirano tržaško področje.
V to komisijo, ki bo kot menijo, končala z delom pred 29. julijem, so imenovali C. H.M. Waldocka za Veliko Britanijo, V. ' Dekanozom za Sovjetsko zvezo in D. Moselgja za Združene države, Bidault si je prlzdrial imenovanje francoskega zastopnika za pozneje.
sporazumov v Potsdamu in Jalti ter da ni predvidel odprave nemške vojne industrije. Tretjič — po Molotovu — načrt ni vseboval potrebnih političnih osnov, da bi jamčil proti ponovnemu vstajenju nacizma. Četrtič, pogodba ni predvidela plačila reparacij Sovjetski zvezi s strani Nemčije. Petič, predvidela je zmanjšanje zasedbene dobe in končno niso v njej sprejeli »ikakega ukrepa za nada je-vanje denacifikacije Nem ije.
Ko je nadaljeval, je Molotov obtožil, da niso potsdamske določbe izvršili v praksi v zahodnih zasedbenih področjih. Izjavil je, da so razdelitev ozemelj izvedli le v sovjetskem področju, medtem ko ni bilo v zahodnih področjih nobene agrarne reforme, niti niso storili nikakega poizkusa, da bi razbili nemške kartele. Molotov je tudi zatrdil, da Francija, Združene države in Velika Britanija niso uveljavile doseženih sporazumov v Potsdamu glede repa-
r&cij.
Glede reparacij je Molotov očrtal za nelegalni ukaz, ki ga je izdal severnoameriški general Lucius Clay o ustavitvi reparacijskih plačil Sovjetom iz ameriškega pod' ročja. Dodal je, da .niso v zahodnih področijh zarterino izvedli demlli-trizacije. Zunanji ministri bi morali takoj izdelati načrt za
gospodarsko razorožitev Nemčije, toda dokler tak načrt ne bo izde lan, ni po Molotovu ničesar več mogoče raziskovati.
Ko je odgovorjal na Molo-tovljeve obtožbe, je Bymes poudaril, na njegov predlog za 25-letno pogodbo nima ničesar skupnega z izpolnjevanjem zasedbene politike, ker pogodba obsega le dobo, ki bo sledila zavezniški zasedbi. Bjrncs je potem izjavil, da je absolutno pripravljen, da podaljšajo pogodbo na dobo 40 let, kakor je predložil M01”" tov.' Severnoameriški zunanji minister je ponovno predložil ustanovitev posebne komisije namestnikov z nalogo, da bi preučili nemška vprašanja z namenom bolj natančne uresničitve potsdamskih sklepov.
Byrnes je izjavil, da Molotov najbrže ni natančno či-tal besedila pogodbe, ki jo je Byrnes predložil, ker če bi ga bil čital, bi moral opaziti, da so členi, ki se nanašajo na stalno razorožitev Nemčije, identični s tistimi, ki so v sporazumu za razorožitev Nemčije, ki so ga 5. junija 1945 podpisale Francija, Velika Britanija, Sovjetska zveza in Združene države. Kar se pa tiče Molotovljevih kritik za ukinitev izročitve reparacij iz ameriškega področja v sovjetskega, je Byrnes izja-vil, da morajo Združene drža-
ve prenesti strošek 200 milijonov dolarjev v teku finančnega leta 1947 zaradi dejstva, ker ne upravljajo Nemčije kot enotno gospodarsko področje, kakor so to določili v Potsdamu in to za-radi dejstva, ker niso izvršili potsdamskih sklepov glede izvoza in uvoza. ,
Molotov je izjavil, da se je odločil od Jalte naprej, da b: Sovjetska zveza morala dobiti od Nemčije od-ekodnino za 10 milijard dolarjev in, čeprav so to vsoto zmanjšali v Potsdamu, še vedno ni plačana.
Byrnes Je dejal, da so v pi vi vrsti številko desetih mlijard oolarjev vzeli le kot osnovo za razpravljanje in da je v Potsdamu postalo jasno, da Nemčija ne more plačati takšne vsote; drugič, da sl je Sovjetska zveza vključila velik del vzhodne Prusije, katere vrednost je označil kot nedoločljivo. Končno je ameriškj minister izjavil da moramo potsdamske določbe izvesti ali vse ali nobene.
TRANSJOROANIIA MED ZN
Washlngton, 10. julija Kraljestvo Transjordanlja je zaprosilo za vstop med Združene narode. Pismo s podpisom transjor-danskega zunanjega ministra Su-raykija tajniku Združenih narodov lrygveju L/e ju, katerega vsebino je javil glavni stan Združenih narodov, javlja, da so uradno prošnjo za vstop med Združene narode vložili v smislu sklepa trasjordanske-ga ministrskega sveta, ki ga Je odobril tudi kralj Transjordanlje. Ta država jo postala kraljestvo in njen voditelj Abdullah je zasedel prestol po nedavnem zaključku pogodbe z Anglijo, po kateri je priznana Transjordaniji neodvisnost.
AVSTRIJSKA POLICIJA LOVI NEMCE
Dunaj, 10. julija
Avstrijska policija je pregledala hišo ca hišo na sovjetskem področju na Dunaju, da polovi Nemce iz Nemčije in iz Sudetov, kakor druge osebe nemškega porekla, ki se niso predstavile na zbirališčih, od koder bi jih prepeljali v Nemčijo. Nikakili vesti ni o neredih, ki bi nastali med to akcijo, ki je zadela od 30-50.000 oseb. Premestitev v Nemčijo vseh nemških državljanov in članov nemških manjšin so načeloma* sprejeli že pred dolgim časom.
Pravila za postopek
na mirovni konferenci
Pariz, 10. julija
Štirje zunanji ministri so se sinoči sporazumeli o naslednjih pravilih za postopek na mirovni konferenci 29 julija.
Člen I a). Načrte za mirovne pogodbe, ki so jih izdelali štirje zunanji ministri na konferenci, bodo predložili plenarnemu zasedanju, ki se ga bo udeležil po en zastopnik vsake Izmed 21 držav. Konferenca bo predložila načrte za mirovne pogodbe komisijam, in sicer vsako pogodbo pristojni komisiji Komisije bodo poročale plenarnemu zasedanju konference, na katerem bodo razpravljali o teh poročilih In si prisvojili vse predloge, ki jih bodo odobrili.
b) Splošno komisijo mirovne konference bodo sestavljali po en zastopnik za vsako izmed 21 zavezniških držav, da se bodo udeležili plenarnega zasedanja. Splošna komisija bo spravljala v sklad delo različnih komisij.
c> Ustanovili bodo naslednje komisije, ki bodo stavile predloge za mirovne pogodbe raznim sekcijam plenarnega zasedanja (besedilo nato navaja 5 komisij za politične in teritorialne klavzule, v vseh 5 mirovnih pogodbah, eno gospodarsko komisijo za gospodarske in finančne klavzule v Italijan, skl mirovni pogodbi, eno gospodarsko komisijo za gospodarske in finančne klavzule v ostalih 4 mirovnih pogodbah in končno eno vojaško in pravno za vse pogodbe. Vse komisije lahko ustanovijo podkomisije za preučevanje posebnih vprašanj, Te komisije bodo v vsakem posameznem, primeru sestavljali zastopniki sveta, ki je pripravil načrte za nflrovno pogodbo in tiste države članice; ki so trle v vojni z državo, ki prihaja v poštev.
renči bodo imeli Izmenoma člani sveta zunanjih ministrov po abecednem redu; vsaka predsedniška doba bo trajala 3 dni. Na prvem zasedanju bo predsedovala reprezentančna velesila.
Člen III. Vabila drugim državam. Konferenca bo povabila Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, da razložijo svoje stališče v skladu s pogoji, ki bodo določeni. Konferenca more povabiti tudi druge države, ki niso članice kon. ference, da povedo svoje stališče.
Člen IV. Uradni ln delovni jeziki bodo: angleščina, francoščini in ruščina,
Člen V. Tajn’štvo. Pod vodstvom generalnega tajnika, ki ga bo imenovala konferenca na svoji prvi seji, bodo ustanovili: a) upravno tajništvo, katerega bodo tvorili uradniki francoske vlade; b) tajništvo za delo konference in komisij, ki ga bodo sestavljali zastopniki 4 velesil ter 4 zastopniki držav članic, ki j h bodo imenovali na konferenci. Dodatno osebje za tajništvo bo .preskrbela francoska vlada ter razne delegacije.
Člen VI. Glasovanje: a) Plenar. no zasedanje: sklepe konference vprašanjih postopka bodo sprejeli z večino glasov. Sklepe o vseh drugih vprašanjih in predlogih bo treba sprejeti z dvetretjinsko večino; b) Ako bodo v komisijah dosegli dvetretjinsko večino, bodo po. ročilo komisij predložili kot pred log, toda manjšina bo imela pravi-co predložiti svoje stališče in zahtevati odločitev.
Ako v komisijah ne bodo dosegli dvotretjinske večine, bodo ko. misije predložile dvoje ali več po-roč 1 plenarnemu zasedanju in vsak član bo ohranil polno prav co pred-očiti svoje stališče tn zahtevati, da
Člen II. Predsedstvo na konfe-1 ga predložijo konferenci
ODSTOP BELCIISDE VLADE
Poleg nemškega vprašanja so štirje ministri ponovno razpravljali o pravilih postopka za mirovno konferenco ter so sklenil', da sprejmejo z majhnimi spremembami drugotne važnosti pravila, ki so Jih predložili predvčerajšnjim. Ta pravila ne vsebujejo Kitajske v vabečih s lah, toda predvidevajo, da more Kitajska izmenoma predsedovati z ostalimi štirimi velesilami plenarnim sejam mirovne konference.
Končno ao določili, da bo o vprašanju italjanskih reparacij Grčiji, Jugoslaviji in Abrsinijl, kolikor st tiče vsote kakor virov samih reparacij, razpravljala konferenca 21 narodov in ne predstavn ki štirih velesil
Štirje ministri so se sporazumeli, da bodo prosili Trygve Lieja za odlog zasedanja glavne skupščine Združenih narodov na 23. september. Ta odlog js postal nujen sp. radi dejstva, ker se bodo po mirov, n,; konferenci zunanji minitsri mo. rali znova sestati za dokončni sporazum '<{ mirovnih pogodbah.
štirje ministri se bodo znova sestali danes ob 16. uri. Namestniki bodo poizkus li pravočasno dopol-niti pogodbe s petimi narodi, biv-Šimi sateliti Nemčije, da bi jih v petek predložil odobritvi ministrom.
V senatu je izgubila z 79 glasovi proti 78
BRUSELJ, 10. julija. — Belgijska vlada je odstopila po razburljivem razpravljanju v senatu, v katerem so ji izrekli nezaupnico z 19 glasovi proti 18; trije so se vzdržali.
Vsa desničkarska opozicija, ki jo tvorijo krščanski socialisti, je glasovala proti vladi, medtem ko so glasovali za vlado senatorji liberalne stranke, komunistične stranke in v velikem delu socialistični senatorji razen treh, ki so se vzdržali.
Senatovo nezaupnico, ki je po. spenila vladno krizo, imajo nekateri krogi v Bruslju za izraz kritik proti politiki pravosodnega ministra liberalca Adolfa van Glabbeka, ki ga nekateri člani opozicije obtožujejo, da je preveč milo ravnal z «velikimi gospodarskimi kolaboracionistu.
Ministrski predsednik Van Ackcr je javil odstop svoje vlade regentu princu Karlu, kateri ga je prosil, naj vrši še v naprej posle navadne uprave.
Današnji poraz vlade v senatu je bil presenečenje. Socialistični, liberalni in komunistični senatorji so predložili pretekli teden zaupnico in današnje glasovanje je pričelo, potem ko je bil spo med pravosodnim ministrom in socialističnimi senatorji navidezno poravnan.
Van Acker, ki sam pripada socialistični stranki, je najavil 31.
Visoki komisar za Avstralijo E. J. Včilliams je bil rojen leta 1890. S trinajstimi leti je postal rudar. Za rudarske koristi se je boril v parlamentu in izven njega. Leta 1945 je postal informacijski minister v Attleefevi vladi. V tej funkciji je začetku letošnjega leta potoval v Kanado. ObiskcU je tudi Wa-shington in Neui York. Kmal po vrnitvi je postat avstralski guverner.
MIHAJLOTICEVA OBRAMBA
Beograd, 10. Julija Mihailovičev prvi branilec je nadaljeval izvajanja in zahteval oprostitev obtoženca. Nato je povzel besedo drugi branilec Dragič Jaksimovič, ki je izjavil, da niso potrdili niti ene same točke obtožnice, kakor tudi niso dokazali, da bi Mihailovič dal ukaze za izvedbo zločinov, ki mu jih pripisujejo. sPriznam — je dejal Jaksimovič — da so ambicije nekaterih četnlških poveljnikov «dosegle stopnjo neumnosti», toda Mihailovič ni odgovoren zanje. Edina zakonita jugoslovanska vlada, priznana od zaveznikov, vključno od Sovjetske zveze, je bila begunska vlada v Londonu in Mihajlovič je izvrševal njene od,redber>. Močni klici so se slišali iz dvorane in mnoge prisotne je bilo treba izgnati, ko je Joksimovič končal svoj govor s trditvijo, da je «Mihaj-lovič bil resničen gospodar in kralj srbskih pianinu.
Ker uporabljajo UHNflO v politične namene, ustavili pošiljke
Washlngton, 10. julija
Klavni ravnatelj ustanove UNRRA Fiorello La Guardia je odredil začasno ukinitev dobav ustanove UNRRA Kitajski, ker je dobil poročila zastopnikov iste organizacije iz Šanghaja, da kitajska vlada stalno uporablja te dobave za politične in druge namene.
TITO NAPOVEDAL
mm GOSPODARSKO POLITIKO
Po oddaji žila državi bodo kmetje
svobodno razpolagali s preostankom
BEOGRAD, 10. julija — Na dan proslave vstaje srbskega naroda so maršal Tito ter njegovo spremstvo prispeli v Cajetino (Zahodna Srbija) kjer je v septembru 1. 1941 jedro partizanskih sil osvobajalo ulice. Velika množica prebivalcev Cajetine ter okolice je prisrč no sprejela maršala, ki ga poznajo žo od 1. 1941, ko se je trdo bojeval proti zasedbenim silam in izdajalcem na tem področju. Na veličastnem shodu se je maršrl Tito predvsem zahvalil prisrčnemu sprejemu ter imel govor, v katerem je med drugim dejal: »Imeli smo zaupanje v naš narod, zato smo zmagali*.
Maršal je nadaljeval, da so ] bj reai[ državo iz pomanjkanja, ne nad tehnično premočjo sovražni- da bi pri;akoval pomoči od drugod, ka ter nad njegovim: grozodejstvi zmagala duh ljubezni do svobode, ki ga je narod v dno gojil ter prav tako vrlina jugoslovanskega naroda. «Ta duh — je nadaljeval — ki je neizčrpen, je predstavljal rezervo vedno večjega števila bojevnikov. Iz majhnih skupin partizanov je nastala armada, nepremagljiva armada, kakršne Jugoslavija doslej še pi imela.
»Razumljivo je, da gleda naš narod z navdušenjem na našo vojsko, kateri je dal vse, kar mu je b’lo najdražjega, svoje sinove in hčere ter tako prispeval k zmagi demokracije nad največjim sovražnikom človeštva, germanskim nasilnikom, skupno z njegovim italijanskim zaveznikom in drugimi satelitu.
Maršal Tito je nato dejal, da so po zmagi pričeli z obnovitvenimi deli domovine ter dodal: »Ustvar.
Jalno delo, odločitev dela in hrabrost so današnje značilnosti naše dišave ter se kažejo v delavnicah, na poljih, gozdovih in povsod, kjer so obnovitvena dela in kjer ustvarjamo vedno kaj novega v vedno večji meri. Danes delo ni več breme, ni več sramota ali nepotrebno zlo, ki ga morajo dokončati najrevnejši ali tisti, ki so primorani delati.
»Kdor danes ne dela, to je sramota. V tem velikem ustvarjalnem delu, v tem splošnem zamahu ustvarjamo novo neminljivo zavezništvo; zamah naroda je najboljše jamstvo, s katerim premagamo vse težave, ki nam prihajajo nasproti.*
Ko je primerjal pogoje Jugoala. vije s pogoji drugih držav, je Tito poudaril velike napredke, ki Jih ima Jugoslavija kljub težkim žrtvam mož ;n tvarin, ki Jih je daln Jugoslavija. »Jugoslovanski narod )« dejal Tito — je prav s svojo vnemo pokazal v delu svoj duh zatajevanja, svoja prizadevanja, da
n« da bi zahteval miloščine; začudil je vse svoje prijatelje in pridobil simpatije sveta.*
Tito je nato podčrtal veliko važnost, da bi ohranil in povečal bratstvo in edinost, ki jo je dosegel za tako trdo ceno v teku skupne bor. be. »To bratstvo ln edinost — j« de. Jal T to — dela nas in našo državo močne ter jo morajo spoštovati tudi naši nasprotniki in vzbuja občudovanje vseh, ki so naši sovražniki. Naša država je postala vzor mnogim drugim državam, kako se
Argentinski poslanik v
Buenos Aires, 10. julija Federico Cantoni, argentinski komunistični voditelj ob izbruhu sovjetske revolucije, je naznanil, da sprejme mesto argentinskega poslanika v Sovjetski zvezi. Pri zadnjih predsedniških volitvah je bil Cantoni nasprotnik generala Perona.
ZAPISKI
Ai/stralija in USA
Prisrčne rezi
marca t. I. sestavo svoje koalicijske vlade po šestih tednih pogajanj, ki so sledili splošnim belgijskim volitvam v februarju tega leta.
Vlado je sestavljalo šest liberalnih ministrov, šest socialistov, štirje komunisti in trije «tehniki». Najmočnejša stranka v belgijskem parlamentu, krščanski socialisti na desnici, ki so odklonili sodelovanje s komunisti, ni bila v vladi. Iz lega je sledilo, da je že v tre-notku sestave imela Van Ackerjeva vlada večino le sedemnajstih glasov v spodnji zbornici in le enega v senatu.
V krogih, ki so blizu belgijskega kralja Leopolda trdijo, da bo dejstvo, da je bil včeraj belgijski ministrski predsednik premagan v senatu, zelo olajšalo rešitev vprašanja monarhije v Belgiji.
Premaganje Van Ackera so označili kot eizborno vest za monarhistično stvar*. V teh krogih so predvidevali vladno krizo le več kot teden dni in prof. Jacques Plrenna, kraljev tajnik, je odpotoval pretekli teden iz Bruslja v Ženevo, da se porazgovori s kraljem.
Washington, 10. julija
Bela hiša je objavila, da so se Združene države in Avstralija odločile, da bodo povišale poslaništva v veleposlaništva in diplomatske zastopnike obeh držav iz poslanikov v veleposlanike.
V tem obvestilu je Bela hiša izjavila, da je to povišanje naravna posledica okrep tve ozkih in prisrčnih vezi med Avstralijo in Združenimi državami ln iz nje odseva želo veliko važnost, ki jo polagata obe državi na pacifiško področje.
Obvestilo pravi, da bo predsednik predložil senatu imenovanje Roberta Butlerja za prvega veleposlanika Združenih držav v Avstraliji, medtem ko bo avstralski mornariški minister Norman Ma-kin v kratkem imenovan za prve. ga avstralskega veleposlanika v Združenih državah.
ALBANCI OOSOI1IO UPORNIKE
Tirana, 10. julija
Razpravo proti 37 Albancem, ki so obtoženi izdaje in upora proti državi, so včeraj zaključili s smrtno obsodbo 5 obtožencev. Od ostalih 32 obtožencev so jih 5 obsodili na dosmrtno ječo, 14 na 30 let zapora in 11 na manjše kazni, medtem ko so dva oprostili.
GA. BYRNES V KODANJU
Kodanj, 10. julija Gospa Bymesova, soproga ameriškega zunanjega ministra, je prispela v Kodanj, kjer se bo kratek čas zadržala.
GRŠKI PROTEST
Atene, 10. julija
Grški minister Gonatas je izjavil, da namerava Grčija protestirati pri zunanjih ministrih štirih velesil r.aradl aktivnosti albanskih oboroženih tolp, ki so — kakor zatrjujejo grške oblasti — povzročile nedavne nerede ob grško-albanski meji. Zadnji incident, o katerem javljajo, je bil v nedeljo zvečer, ko je tolpa »rednih albanskih vojakov* na mejnem pasu pri Skipisu ustrelila dva grška obmejna stražnika.
TSALDAKIS V LONDONU
London, 10. julija Grški ministrski predsednik Tsaldaris, ki se trenotno mudi v Londonu zaradi razpravljanja o obnovitvenem načrtu za svojo državo, je imel razgovor z angleškim državnim ministrom Noelom Bakerjem. Danes se bo sestal z Attleejem. Po prihodu v London je imel Tsaldaris dolge razgovore z grškim kraljem Jurijem o notranjih grških zadevah in o referendumu glede monarhije, ki je določen za 1. september.
mara kak narod bojevati in delati Nasa država pa mora ostati tudi vzor notranje enotnosti.*
Ko je govoril o težavah, ki jih Je treba še premagati, je Tito pojasnil. da že danes ustvarjajo vse pogoje za ostvaritev popolnega napredka države.
»Po vojni — je nadaljeval maršal, smo morali uvesti nekatere ukrepe, ki včasi niso bili priljubljeni. Primorani smo bili vzeti tam, kjer je kaj bilo, zato da smo dali tjo, kjer ni bilo ničesar. Desetine in stotine tisočev žen, otrok in starcev je ostalo v Bosni popolnoma uničenih zaradi vojne. V Hercegovini, Liki in drugih predelih so ostali brez vsega, brez strehe in brez prehrane. To je bilo težko vprašanje, ki smo ga morali rešiti, velika naloga, ki smo jo morali izvršiti. Zdaj nam je omogočeno uporabljati milejše ukrepe*.
Maršal Tito je pričet nato govoriti o novem odloku za nabavo žita, ki je mnogo manj strog od prejšnjih ukrepov ter določa, koliko je treba izročiti državi in omogoča kmetom svobodno razpolagali s preostankom. Na temelju novih določil bo mogel kmet, ko bo izpolnil obveznost do države, prodati ostanek pridelka na svobodnem tržišču aii kjer koli. V zvezi z novo c-dredbo je Tito izjavil, da bo vsem, ki so bili kaznovani zaradi prekrškov prodaje žita spregledal njihove obsodbe ter dodal: »To mejremo danes storil;., ne zato, ker se čutimo slabe, temveč zato, ker smo močni, ker je narod soglasen in združen. V naši novi državi Jugoslaviji ni ukrepov maščevalnega značaja, temveč vzgojnega značaja, ki so zvezani tudi z najstrožjimi ukrepi*. •
Maršal Tito je zaključil govor ter vzpodbujal vse, naj se pridružijo delu k obnovitvi države ter k dose. gi teženj naroda.
Na Kitajskem ni mirn
FRANCOZI IŠČEJO DELAVCE
Milan, 10. julija
V Milan je prispelo francosko uradno odposlanstvo, ki bo v sporazumu s francoskimi in italijanskimi sindikati izvršilo nabor delavcev za emigracijo v Francijo.
Nanking, 10. julija
Poročila z' obeh strani javljajo, da so dolga razpravljanja za mir med zastopniki kitajske vlade in komunistov prišla popolnoma na mrtvo točko.
Po dvournem razgovoru z generalom Georgom Marshallom, ameriškim odposlancem v si>ojstmi miritelja, je imel komunistični zastopnik v Nankingu, general Cou En Lai, dolg razgovor do noči z zastopnikom demokratske lige Lo Lung d jem.
Glavni vzrok zastoja pogajanj je po komunističnih vesteh vprašanje
civilne uprat>e, da bi SO milijonov oseb v severnem Kiangsiju (a v severnem Anhweju izgubilo ugodnosti socialne reforme, ki jo zdaj izvajajo, če bi civilno upravo izročili vladi.
Medtem zopet začenjajo s spopa. di v severnem Ilupehu. Vladni krogi obtotujejo komuniste, da pošiljajo veliko Število saboterjev v različne kraje za organiziranje nezakonitih druStev, za povzročanje stavk med delavci in na Šolah ter za motenje javnega reda z name. nom, da spravijo vso drlavo v kaos.
TEŽAVE V EGIPTU
Nekateri politiki in časopisi govorijo o »takojšnem umiku*, toda v Egiptu imamo vakladiščene rezultate šestletnega Intenzivnega napora za točno preskrbo ln zadostno oskrbo vseh bojnih pohodov na Sredozemlju in za vojno proti Japoncem. Sto tisoči ton drtgoce. nega materiala ležijo v številnih ogromnih skladiščih, ki Jih vzdr. žujejo tisoči vojakov. Odtegnitev teh velikih množin vojakov in opreme Je odvisna od zmogljivosti egiptovskih prometnih »redstev in razpoložljivih ladij — pri tem pa j« treba upoštevati dnevne zahteva eplptovskega življenja in trgovi-ne. Umik se vsekakor izvaja, odkar se je končala vojna, čeprav to zakriva dejstvo,, da so v Kairu ln Alezandrijl, naravnih ključnih točkah tega oporišča, brltanaka uniforme videti prav tako številna kot prej.
Vsi ti činitelji ustvarjajo egiptovsko stališče do britanske ponudbe. Toda ali ti činitelji tudi pojasnjujejo, zakaj določene ko. rlsti toliko prispevajo k ustvarjanju in vzdrževanju sumničenja Britancev, da silijo Egipčane, da gledajo na Britance kot na svoja sovražnike tn da pozabljajo, da je v tej vojni egiptovski dolg Britaniji vsaj tako velik kakor bri. tanski Egiptu? Kaj leži za neodgovornostjo, a kakršno so poizkušali odtujiti si britansko prijateljstvo, brez katerega bi se arabski svet lahko znašel v nevarni osamlje. nostl? Nikako ponižanje pi trditev, ln tega se egiptovske odgovorne osebnosti dobro zavedajo, da so še daleč od tega, da bi se sami uprli modernemu napadu in da bo treba še precej časa, preden bodo lahko sami zase proizvajali en sam del sredstev modernega vojskovanja. Na koga drugega se arabski svet lahko obme? Prav in naravno je v bodočnosti mednarodnih odnošajev upati na najboljše, toda enako prav ln gotovo tudi pametno se je pri sedanjem razpoloženju aveta pripraviti še na kaj precej slabšega. Zanimivo je, da prihaja do najmočnejšega nasprotovanja za obnovitev zavezništva z Britanci s tiste strani, ki je zavezništvu leta 1936 vzkli. kala kot zmagi ln podpirala vključitev člena 16 v pogodbo, ki naj bi zagotovil, da bi vsaka revizija pogodbe zagotovila nadaljevanje zavezništva.
Odgovor Je treba najti vsaj deloma v položaju povojnega Egipta, položaju, ki je enako vir skrbi za konstruktivne Egipčane, kot po drugi atrani ugodna priložnost za destruktivne ribiče v kalni vodi Tisoči Egipčanov so danes brez dela. Svojčas so britanske sile zaposlovale nad 150.000 Egipčanov, toda mnogo ao jth odpustili ln ostanek bo odpuščen vzporedno z umikom. Cene ao visoke, črna borza deluje naprej, verlžnlštvo cvete in malo je znakov dolgo pričakovanih socialnih reform. Delavci, ki so med vojno dobro zaslužili, se težko sprijaznujejo z nižjimi zaslužki — če sploh lahko do njih pridejo. Naučili so se nekaj o moči organizacije in atavk. o čemer priča popolnost njihovega dogovo. ra za protest proti poročilu anglo. ameriškega odbora za Palestino; enako kot študentje, poznajo tudi oni uspešnost demonstracij.
V Egiptu vlada nezadovoljstvo, občutek, da je treba nekaj storiti in vera, da se nekaj da storiti. Smoter pa trenotno ni jasen. Hoteli bi nekaj, pa ne vedo, kaj ln kako. V Egiptu vlada neko čudno stanje, ki za Egipt sicer ni nič čudno. Ne smemo misliti, da se egiptovska vlada tega ne zaveda. Za Britance se pojavlja nevarnost, da bi se to potlačeno, tipajoč« in neusmerjeno nezadovoljstvo utegnilo obrniti proti njim.
Zato Je nujno potrebno, da Brl. tanci ob vsaki priliki egiptovski javnosti pokažejo svojo dobro voljo in odkritosrčnost. Ne sme biti sumničenja, da poskušajo z eno roko jemati, kar so z drugo dali. Priprave za umik ln fazs umika naj bi izvedli na čim vidnejši in demonstrativen način ter s primernim zunanjim obeležjem. Egiptovske Javnosti ne zanimajo nerazumljivi računi posameznih faz umika. Verujejo samo to, kar vidijo in pomagati bt jim morali, da bi videli kmalu in često. Na ta način bodo izbili tla Izpod nog tistim, ki bi hoteli razbiti to temeljno skupnost interesov m medsebojno razumeVanje, ki ata osnova anglo-eglptovaklh odnošajev.
i	(Konec)
KANADA POMAGA SVETU
Ottawa, 10. julija Trgovinski minister James Mac K:nnon Je Javil, da se je Kanada držala svojega polletnega programa z Izvozom 4 milijonov ton žita in moke. Kanada se je zavezala za tc količino prt Mešanem uradu za prehrano preteklega decembra, da olajša kritični prehranjevalni polo. žaj na svetu.
najdenih trupel je prepričal izvedence, da so pokolj izvršili eno leto prej.
Pred pričetkom obrambnih govorov na niimberški razpravi je predsednik sodišča Lawrence izjavil, da bodo mogli končni govori branilcev trajati največ en dan, če gre za zamotane primere, v drugih primerih pa pak dneva.
Začetek obrambnih govorov
Kot prvi je začel s svojim govorom Goeringov branlec, ki je vztrajal na stališču, da Goering, čeprav je bil med prvimi oblastniki za Hitlerjem, ni imel posebnih pooblastil, razen, če je bil Hitler odsoten iz Nemčije. Obtožba proti Goeringu izhaja edino iz dejstva, da je zavzemal mesto vodje Luft-vvaffe, toda brez oblasti, da bi menjal ali razpravljal o Hitlerjevih odlokih.
Ijessov zagovornik je začel svoj govor z razpravljanjem o pravičnosti in zakonitosti versajske pogodbe, toda sodnik Lewrence, ga je takoj opozoril, da razpravljanje o tem ne spada v sklop obrambe obtoženca. Ker zagovornik ni predhodno objavil besedila, so mu končno ukazali, da svoj govor prekine; nadaljeval ga bo na drugem zasedanju.
Zagovornik Ribbentropa dr. Mar. tin Horn je v obramnem govoru izjavil, da' so Ribbentropa obvestili o nemškem napadu na Norveško samo 36 ur pred pričetkom vdora. Zagovornik je nadalje dejal, da je bil njegov varovanec prepričan, da je bila zasedba Nizozemske, Bel-je in Luxenburga potrebna, in sicer zaradi preprečitve zavezniškega vdora na porursko ozemlje.
RAZPRAVA V NURNBERGU
ZAČETEK OBRAMBNIH GOVOROV
Nemški izvedenec: «Vsi obtoženci so delali skupno po Hitlerjevih ukazih*
Niimberg, 10. Julija
Pred začetkom obrambnih govorov pred niirnberškim sodiščem,
®e je moral zagovarjati von Neu-rath, ki je bil 5 let nemški vojni minister, mfid vojno pa «pro-tektor* Češke in Moravske. Razen splošne obtožbe sodelovanja pri nacistični zaroti, je von Neurath obtožen, d9. je ukazal ubiti več kakor 3b0 študentov praške univerze, in sicer zaradi protinacističnih demonstracij v oktobru 1943 leta.
Za to dejanje je izjavil, da ni odgovoren on, ampak njegov namestnik Karel Frank, ki so ga nedavno obesili v Pragi.
Pri nadaljnjem zasliševanju je Jzjavil, da je prišlo leta 1936 do zasedbe Porenja po Hitlerjevi odločitvi, in sicer kot protiukrep na franflbsko sovjetska pogajanja za pogodbo o vzajemni pomoči. Neurath je dodal, da so izvedli zasedbo z majhnimi silami in z demonstrativnim namenom in da Hitlerja pri ukazu za zasedbo tega ozemlja ni vodila napadalna Zelja.
Vojni zločinec je dejal, da je opominjal Hitlerja že od leta 1937, da bo njegova politika privedla do vojne. Ko je izvedel, da je Hitler zapovedal’ pripravljenost nemških čet za pohod proti Sudetom, j« odšel v Berlin in posvaril Hitlerja, kakšne posledice bi mogla imeti taka akcija.
Frankova spomenica
za uničenje CečkosIovaSke
Ko Je obtoženca zasliševal britanski javni tožilec, je sodišče predložilo dokumente, ki vsebujejo navodila za uničenje Češkoslovaške kot naroda In ki jih je on podpisal. Med listinami je bila tudi spomenica, „ ki jo je izdal Herman Frank ter Neurathovo pismo, v katerem je odobraval vse njegove predloge. Ti predlogi so med drugim vsebovali likvidacijo vseh Intelektualnih upornikov, zaporo vseh šol in češke univerze, vzgojo po germanskih idejah in nemškem vzoru ter odpravo češčine kot uradnega jezika.
Na vprašanje britanskega javnega tožilca ali je odobraval te strašne predloge, je Neurath odgovoril: «Danes tega ne bi mogel več odobravati*.
Po končanem zasliševanju von Neuratha je stopil pred sodišče mapovedovaleo nacističnega radia Hans Frltsche. Ob priliki svojega zagovora je potrdil, da je bil kot časnikar prepričan, da nemški narod v začetku ni vedel za množično ubijanje v koncentracijskih taboriščih. Sicer — je dodal Fritaohe — nemški narod ne bi sledil Hitlerjevim navodilom. Obtoženec je nadalje Izjavil, da sam ni imel nobenega pojma o umorih v plinskih celicah, dokler niso začeli Sovjeti s procesom zaradi teh teh zločinov. Obtoženec je zatrjeval, da je izvedel, da je Gobbels nekoč uvedel o tem preiskavo, da so mu pozneje sporočili, da plinskih celic ni in da so plod fantazije.
Na 169 dan razprave so stopile pred sodišče priče, ki jih Je predlagal Goering, Predsednik sodišča lord Lawrence je pozvel nemškega sodnega Izvedenca dr. Hermana Jahreissa, hranilca Alfreda Jodla, da obrazloži nekatere točke mednarodnega prava.
O katinskem pokolju
Ko se je zaključilo zasliševanje posameznih obtožencev, je sodišče prešlo na preučevafaje točk, ki zadevajo obtožence same. Pričali so s preučevanjem dokazov o takozvanem Katinskem, pokolju.
Sodišče je preučilo del obtožnice proti Goeringu, ki je baje zapleten v ta pokolj. Po sovjetski izjavi, so pokolj Izvršili septembra 1941 Nemci, medtem ko so nemške vojaške oblasti trdile, da so pomorili Poljake Sovjeti leta 1941, preden so kraj zasedle nemške čete.
Prva priča, ki jo Je pozval sovjetski Javni tožilec, Je bil podžupan Smolenska, ki je Izjavil, da ga je župan septembra 1941 seznanil z odredbo, ki jo je prejel iz Berlina za internacijo foljakov.
Pozneje ga je obvestil, da so Poljaki pomrli. Druga priča, dr.
Bulgarov, je izjavil, da se je udeležil zdravniške preiskave v Katinu leta 1943. Preiskava, je dejal dr. Bulgarov, je bila zelo površna.
Odkopali so nekatera trupla, ki so kazala, da niso bila zakopana več kot eno leto prej ln ne več kot tri leta prej kot so trdili Nemci.
Goering zanika krivdo Nemcev
Obtoženci, posebno Goering, so odločno zanikali, da bi bili Nemci odgovorni za streljanje in množični pokolj okoli 11.000 poljskih častnikov — vojnih ujetnikov — septembra 1941 leta, kakor to trdi obtožnica. Priča dr. Markov, ki jo Je predlagala sovjetska obtrožba, Je pred sodiščem Izjavil, da so Poljake pobil proti koncu 1941, ko Je bil Katin daleč od nemških črt v zaledju. Dr. Markov, ki Je bolgarske narodnosti, Je bil član komisije, ki so jo poslali Nemci v Katin. Pred niirnberškim sodiščem je izjavil, da njegova takratna Izjava ni predstavljala resničnega mnenja in da jo Je bil prisiljen izdati.
Polkovnik Harens, ki je poveljeval nemškemu polku na področju Smolenska leta 194*1-42 ln ki Je pričal v Goeringovo obrambo, Je Izjavil, da so skrite grobove v gozdu odkrili njegovi vojaki, ki so šli za sledovi volkov. Pregled
GOSPODARSTVO
Vlada Združenih držav je odobrila deblokacijo argentinskega zlata v vrednosti 777 milijonov dolarjev, katerega so postavili med vojno v Združenih državah pod zaporo. Pogajanja za deblokacijo so bila v Buenos Airesu med ameriškim veleposlanikom Georgeem Messersmlthom in argentinskim zunanjim ministrstvom. Pod zaporo pa ostane še za 6 milijonov dolarjev zlata, ki je last dveh argentinskih bank.
Na odločKev indijske vlado bodo v Indiji osnovali narodno letalsko industrijo. Izdelali so že 20 letni načrt ,po katerem po Indija sama krila potrebe svojega vojaškega in civilnega letalstva. Odločitev vlade temelji na priporočilu britanskega letalskega zastopstva, ki je obiskalo Indijo in nasvetovalo indijski vladi, naj začne s proizvodnjo letal piedvsem v Bangaloru in jo nato stopnjema razširi po ostalih industrijskih središčih.
Vest francoskega lista »Combat*, po kateri naj bi glavni britanski poveljnik v Nemčiji, letalski maršal Sholto Douglas Zahteval od britanske vlade pooblastilo za ukinitev izvoza premoga iz Porurja, so britanski merodajni krogi v Berlinu označili kot »neresnično*.
Evropski urad ustanove UNRRA je javil, da bo Turčija dobavila ustanovi UNRRA delež v vrednosti 2 milijonov šterlingov. Od tega deleža bo 1 milijon 200 tisoč šterlingov odpadlo na žitarice, ka. tere bo UNRRA poslala v Avstrijo, Italijo in Grčijo.
Britanska tovarna avtomobilov «Austin Motors* v Birminghamu je Izdelala po vrstnem redu Cn-milljonski avtomobil po 40 letih obstoja. Na avtomobil se bodo podpisali vsi delavci, ki so bili udeleženi pri izdelavi in ga bodo shranili v tovarni kot zgodovinsko vrednost.
JULIJSKA KRAJINA
Devetnajst izmed 20 članov zdravniškega odbora, ki vodi preiskavo o smrti siamskega kralja Ananda, je podpisalo izjavo, v kateri zatrjujejo, da smrti ni povzročil slučaj; predpostavljajo, da so kralja • umorili ali pa, da je napravil samomor.
• • •
Vlada Združenih driav priprav. Jja načrte za izurjenje modeme kitajske vojske, ki bi stela okoli 60 divizij, z namenom, da bi tako pripomogli k ohranitvi miru na Vzhodu.
• * *
Pomorski dopisnik lista tObser-veri, je sporočil, da je odplula na Kitajsko prva ladja, ki jo je britanska vlada odstopila Kitajski kot posojilo; gre za ladjo «Peto-nia», katere ime so spremenili v tFu-Po». Ladja je odplula s kitaj, skim moštvom in častniki, ki so se vezbal\ v Veliki Britaniji skoraj 16 mesecev. Britanska vlada namerava odstopiti Kitajski Se 12 ladij.
* « •
Zavezniška komisija v Berlinu je Izdala ukrep, s katerim prepove, duje poučevanje militarističnih ved na nemSkih univezrah in drugih višjih vzgojnih zavodih,
• * *
V	Bessenu na britanskem zasedbenem področju Nemčije, so obsodili na smH z obeSenjem ne. kega Nemca, ki je ubil letalskega narednika, ki je odskočil s pada. lom iz letala marca preteklega leta.
• » •
V	Bejlinu so obsodili na 10 let ječe in na 25.000 mark globe nekega mola, ki se je izdajal za uradnika ustanove UNRRA in je nosil ameriško uniformo.
* • *
NemSki vojni ujetniki, ki obisku-jejo tečaj za prevzgojo v Angliji, so obiskali v Londonu razstavo, ki jo je priredila komisija za nadzorstvo in obnovo v Nemčiji. • * »
Sovjetske tovarne izdelujejo tri rezalne stroje, ki bodo največji te vrste na svetu. Vsak izmed njih bo lahko rezal lingote po SO ton in bo lahko obdeloval vsak dan proizvode dveh visokih in 20 mar. tinovih peči. Vsak rezalni stroj bo tehtal 1,000 ton; deloval bo popolnoma avtomatično.
Na Madžarskem so obsodili na smrt pet izmed glavnih članov madžarske lutkovne vlade Sztoja. ya, ki je bila sestavljena pod nemško zasedbo.
• • •
Iz Rong Konga poročajo, da je na obali Baiphonga v severni Indokini zadela ob mino neka nor-veilca ladja in «e potopila. Pri tem je izgubilo Življenje 6 članov ki. tajske posadke,
» • •
ka nujni poziv Kitajske je poslala ustanova UNRRa iz Združenih držav v Šanghaj z dvema letaloma zdravila proti koleri.
V	ponedeljek je z londonskega letališča vzletelo britansko letalo, ki je tako otvorilo prvo britansko zračno progo, ki veže London z Nevo rorkom.
• * *
V	Helsinških se je udeležilo S. športnega festivala organizacije *Tul» (delavska športna zveza Finske/ 52.000 atletov. Poleg do. mačih športnikov so prispeli tudi
norveški boksarji, nogometaši, telovadci, prvaki v lahki atletiki in drugi, sovjetski nogometaši, boksa, či in drugi ter francoski kolesar, ski prvaki. Finski tisk posveča uspehom, ki so jih dosegli sovjetski športniki obsedne komentarje.
V Parizu so uradno naznanili, da je Viet-Nam (indokitajski na. cionalisti) po pogajanjih s fran. coskimi oblastmi izpustil na svobodo v Vinhu (61, km severozahodno od Hanoia) dva franco. ska častnika padalca, ki so ju drlal{ kot talca že od avgusta pre. tekltga leta,
Na sovjetskem zavodu za znanstvena raziskovanja kovin so na. pravili uspeSen poizkus z na). manjSin strojem na svetu. Stroj sluzi za izdelovanje majhnih lule-njio. Vrtalna naprava ima diamantno konioo, katere premer ni večji od četrtine mikrona. Stroj je velik kot navaden pisalni stroj, toda sestavljen je iz 1100 delov.
VODITELJI NEZAKONITE STAVKE NISO PRIŠLI PRED SODISCE
TRST, 10. julija — Voditelji stavkovnega odbora, ki so odgovorni za vodstvo splošne nezakonite stavke, ki jo upošteva samo še del tržaških delavcev, niso upoštevali sodnih pozivov. Odrejeno jim je bilo, da pridejo pred Zavezniško vojaško sodišče, ker niso izvršili uka?a Zavezniške vojaške uprave za preklic stavke, ki jo je .ZVU proglasila za stavko s političnim ozadjem in zaradi tega za nezakonito.
Neki
poročevalec Zavezniške vojaške uprave je izjavil, da se je od enajstih pozvanih voditeljev stavke odzval pozivu samo Erman-no Solieri. Isti poročevalec je izjavil, da domnevajo, da je odbpr ne. zakonite stavk* zapustil stavkovni urad na osrednjem sedežu Enotnih sindikatov v ulici Imbriani.
Vodje stavke, ki se niso odzvali pozivu so: Regent Ivan, Laurentl Eugenlo, Štoka Franc, Juraga Anton, Semilli Emliio, Ukmar Anton, Burlinl Loredana, Baclcchi, Jak-setlch Giorglo in Sorta Giordano,
Med mnogimi delavci, ki so se vrnili na delo, ne da bi upoštevali
splošno stavko, so tržaški name. ščcnci pošte in brzojava. Tretjina teh delavcev Je članov Enotnih sindikatov, ostanek pa pripada Delavski zbornici.
. Da bi omogočili delavcem prihod na delo, so povečali po vseh ulicah industrijskih predelov ter delav. sitih okrajih število policijskih čet, ki naj zaščitijo delavce pred morebitnim strahovanju s strani nezakonitih stavkačev. Patrulje nadzorujejo Morganovo črto ter ceste, da bi tako preprečili dovoz živil, ki jih utihotapljajo za nezakonito razdeljevanje, kljub odredbam o racioniranju.
Preskrba z mesom spada med najtežje naloge preskrbovalne službe. Govejega mesa še ne bo tako kmalu dobiti v zadostnih količinah. Poleg tega pa ljudstvo posveča vse premajhno pažnjo po. trošnjl morskih rib, ki po svoji hranilni vrednosti prav malo alt skoraj nič ne zaostajajo za drugimi vrstami mesa. Meso morskih rib vsebuje velike količine fosfornih, Jodovih in beljakovinastih snovi, ki so posebne primerne za otroke in starejše ter slabotnejše ljudi. Ker se vrhu tega obeta za letošnje leto še obilni ribji lov, bodo oblasti storile vse, kar Je v njihovi moči/ da bi v zadostni meri preskrbele slovenske trge z riba. mi. Zaradi poletne vročine bodo morali vse prevoze rib od morja na notranja tržišča izvesti v najkrajšem času.
V mesecu februarju so tudi v Mariboru ustanovili državno trgovsko podjetje Na-Ma (narodni magazin). V začetku se j« moralo
podjetje boriti z najrazličnejšimi težavami. Primanjkovalo mu je potrebnih prostorov in tudi prometne težkoče so predstavljale velike ovire. Zdaj ima podjetje že več trgovin ter bo v kratkem od. prlo glavno prodajalno, ki b° naJ-moderneje opremljene po vzorcu velikih trgovskih hiš.
Likovni umetniki so v Ljubljani ustanovili umetniško zadrugo. Na men te zadruge je. izboljšati gospodarski položaj umetnikov na podlagi samopomoči. Zadruga bo za svoje člane nabavljala in izde. lovala vse pripomočke, ki jih potrebujejo likovni umetniki y svojem poklicu, vnovčevala umetniške izdelke, preskrbovala svojim članom delavnice in stanovanja, pri. rejala razstave in izdajala umetniško revijo ln reprodukcije umet- ■
niških dgl. Trenotno bo zadruga združevala predvsem slikarje in kiparje. Na skupščini so določili zadružni delež na 1000 din, jam. stvo pa na lOkratni znesek vpisa, nlh deležev.
V jeseniški železarni so Imeli nedavno pomemben praznik. Zagorel je obnovljeni plavž Kranjske Industrijske družbe, ki bo odslej vsak dan dajal železo, ki Je tako potrebno za obnovo države. Ob tej priliki se je minister za delo Temo Brejc zahvalil jeseniškim kovinarjem za uspešno delo. Ob-novljani plavž je prižgal jeseniški kovinar in udarnik Ravhekar.
Člani gt. Feterskega okrožja v Ljubljani so te dni svečano izročili uporabi počitniški dom za mla. dino v Tacnu. Za zavetišče so preuredili nekdanje Magdičevo po. sestvo, ki je bilo zelo zapuščeno. Poslopje je oddaljeno od cestnega prahu in trušča ter leži tik pod Šmarno goro. Vsak mesec bo nudilo razvedrilo in zabavo 24 otro-kcm.
Slovenski kulturni delavci so Priredili v ljubljanski operi veliko Protestno zborovanje zaradi dogodkov in izgredov, ki so jih v zadnjih dneh zagrešile v Trstu fašistične skupine. Na zborovanju Jo govoril pesnik Oton ZpančiS ln Prosvetni minister dr. Ferdo Ko. zak. Tajnik društva slovenskih književnikov Janez Logar je na koncu prebral apel, ki so ga naslovili na kulturne delavce vsega sveta.
Tovarna čevljev Ivan Prešern v Kranju si je izdelala svoj tekmovalni načrt. Ugotovila je, da za izdelavo enega para čevljev z vse. mi pripravami vred potrebuje 2 url 52 minut in 30 sekund, ter da izde. lava enega para čevljev stane od 35 do 38 din.
TRST
Z današnjo sliko zaključujemo serijo prikazov o sema-njih dnevih. Na sliki vidimo trinl dan v tradicionalnem angleškem po-delelskem mestecu Richmondu (York. shire); množica se preriva od stojnice do stojnice, kjer je razstavljeno pravo bogastvo vsega, kar potrebuje kmet za petek in svetek. Po končanem se-manjem dnevu so zadovoljni vsi, kup- ■ ci in prodajalci.
»Mefistdfeles" na Gradu
General Harding s soprogo prisostvoval izvedbi opere
Poveljnik 13. armadnega zbora sir John Harding je prisostvoval s svojo soprogo včeraj zvečer izvedbi Boitovega aMefistofelesai), s katerim so otvorili poletno operno sezono na gradu Sv. Justa. V spremstvu generala in med Številnim občinstvom, je bilo mnogo zavezniških častnikov s svojimi družinami.
Operno sezono na prostem
mogli letos obnoviti po Isednlh letih premora; največja zasluga za ponovno otvoritev gledališča gre AISu ln oddelku za Javna dela pri ZVU.
Poletna sezona bo trajala do 3, avgusta; predvajali bedo še «Gio-condo», «Carmen» in «Moč usode«. Proti koncu avgusta bo na Gradu vrsta simfoničnih koncertov in morda tudi krajših oper.
.Včerajšnja predstava je sijajno uspela; občinstvo je nagradilo vse izvajalce z navdušenim ploskanjem. Glavni igralci so bili: Andreo Mon-gelll v vlogi Mefistolesa, Gustavo Gallo v vlogi Fausta, Jolanda Mar gnoni v vlogi Margherite in Vladi-
Torek: nadaljevanje neredov v mestu
Med včerajšnjimi neredi na trgu Goldoni in v vrsti neredov, ki so bili čez dan, so aretirali dve ženi in 14 mož, medtem ko so morali prepeljati tri osebe zaradi lahkih poškodb na zdravljenje v bolnišnico. Pet od 16 aretacij je bilo med večernimi neredi.
V prvih večernih urah so pri sv. Jakobu razpršili znatno število zbranih ljudi, kjer se je po izjavi policije odzvala množica pozivu; naj se mirno razde. Kljub temu pa je mnogo oseb, ki so bile prej v skupini pri sv,- Jakobu, odšlo proti 21-30 uri na trg Goldoni, kjer je bila nevarnost, da bi se spoprijeli skupin] Italijanov in Slovencev. Da bi razpršila množico, je policija Julijske krajine streljala v zrak; civilni policiji je prišla na pomod vojaška policija in zavezniške čete, katerim se je posrečilo potisniti jedro mnoiice proti trgu Garibaldi. V dobri pol ure je bila množica razpršena; medtem Je prišlo'do nekaterih pretepov, toda osebe, ki so bile ranjene, niso potrebovale bol. niške pomoči. Ob 23. uri je bil red popolnoma vzpostavljen.
Po policijskih poročilih sta v vče. rajšnjih jutranjih urah eksplodirali vzdolž železniške proge Redlpulja-Ronki dve bombi. Poškodovali sta progo tako, da Je vlak Imel približno tri ure zamude.
Puccher in Miani pri podpolkovniku Smutsu
Včeraj popoldne smo zyedell, da sta bila v nedeljo popoldne pri komisarju področja podpolkovniku I, C. Smutsu pokrajinski predsednik Edmondo Puecher ln predsednik pokrajinskega sveta Ercole Miani; podpolkovniku Smutsu sta izrazila opravičilo zaradi sobotnih protizaveznlšklh demonstracij po mestnih ulicah.
Komisar področja je obiskovalcema dejal, da bo upošteval, da so njihove besede resnične, toda težko bo pojasniti položaj angleškim in ameriškim četam. Zanje je težko razlikovati prebivalstvo, kajti zadržanje množice jemljejo zavezniške čete naravno kot zadržanje vsega prebivalstva. Dodal je, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da razčisti položaj tako, da ne bo celotno prebivalstvo trpelo na ugledu zaradi sldbega obnašanja nekaterih.
Podpolkovnik Smuts je svetoval pokrajinskemu predsedniku in predsedniku pokrajinskega sveta ter vesm predstavnikom ljudstva, naj pokažejo svoje zadržanje z zmernostjo ter tako, da bo njiho-nlh oblasti.
vo mnenje prišlo v vednost pristoj-
Sedanji histerični podvigi, ki jih vodijo oddelki prebivalstva s tiskom ter drugimi sredstvi je dodal — ne bodo Imeli nikakega vpliva na tiste, ki odločajo o bodočnosti področja. Tl podvigi služijo edino le k prenapetosti ozračja ter teže k povzročitvi neredov.
miro Lozzi v vlogi Wagnerja. Sodeloval Je tržaški filharmonični
orkester.
Pozivi policiji za nujno pomoč
Poveljstvo policijskega zbora Julijske-krajine sporoča: «Poli* cijski avtomobili, ki so opremljeni z radijskimi napravami in ki krožijo po Trstu, so pod poveljstvom glavne policijske postaje.
Kdor koli bi potreboval policijsko pomoč v nujnem primeru, mora klicati Številko 33-33. To številko je pridati že objavljenim telefonskim številkam za policijsko pomoč, in sicer 46-41 in 43-95».
Obsodbi miličnika in ovaduha
Včeraj zjutraj je bila pred izrednim porotnim 3odiščem razprava proti Benitu Saittu, rojenemu v Trstu leta 1923, obtoženemu sodelovanja s soyražnikom, češ, da je v Tržiču kot podčasthik črnih srajc aretiral partizana Sergeja Petrina.
Sodišče je Saitta spoznalo za
krivega pripisanega mu dejanja in ga je z upoštevanjem olajševalnih okoliščin, obsodilo na 3 leta zapora z vsemi zakonitimi posledicam.
Nato je sledila razprava proti Juriju Žigonu in Gizeli Sancinov!, obema iz Trsta. Oba obtoženca sta na begu in sta obtožena, da sta januarja 1944 ovadila nemškim SS oddelkom Silvija Spagnula. Nemci so tega aretirali in ga odpeljali v Dachau, kjer je umrl.
Po zaslišanju obtež.llnih in razbremenilnih prič je govoril javni tožilec, ki je ugotovil polno odgovornost obtožencev in zahteval za vsakega 12 let ječe.
Sodišče je spoznalo Jurija Žigona za krivega in ga je obsodilo na 8 let zapora z vsemi zakonitimi pcsledicani. Gizelo Sancinovo je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Razširjenje umobolnice
Včeraj zjutraj , je obiskala komisija Pokrajinskega sveta v spremstvu predsednika inž. Gan-dusija umobolnico, kjer sta rav-
Umobolnica je bila zgrajena pred 40 leti in je lahko sprejela 480 oseb; z leti je postala premajhna in danes mora veliko bolnikov iskati pomoči v civilnih bolnišnicah in v drugih krajih. Zato je nujno potrebno sedanjo stavbo dvigniti in razširiti dvoje poslopij, kar bo omogočilo sprejem 200 oseb. Razširitvena dela bodo stala okoli 50 milijonov lir.
Poleg navedenih del bi bilo potrebno razširiti nevrološki sanatorij tako, da bi povečali sprejem bolnikov s 50 na 85. Za to povečanje bi znašali stroški okrog 16 milijonov lir. Drugo obsežno delo je temeljita sprememba ogrevalnih naprav in centralne kurjave, ki ie v načrtu; skupno z zidarskimi deli bi znašali stroški 50 milijonov lir.
Izmed predloženih načrtov jih je Zavezniška vojaška uprava nekaj že odobrila; stroški za dela bodo znašali 50 milijonov lir.
Najdba ubitega moškega
Včeraj zjutraj so poklicali agente civilne policije k mostu pri Sv. Ani, kjer so našli truplo ubitega mo-
natelj profesor Sai in inž. Pace-_ na prikazala načrte .in dala po- i škega. Imelo je več ran na glavi ln trebna pojasnila za razširitev | vratu. Gre za 39 letnega mehanika stavbe.	Pietra Lorussa.
Manjši neredi v okolici
Tudi včerajšnji dan je potekel v Gorici mirno. Javnega reda ni motil nikak posebno važen dogodek. V predmestjih pa so v prvih jutranjih urah neznanci nadlegovali delavce z namenom, da jih prisilijo k stavkanju.
Vzdolž ceste, ki pelje iz Prvačine	--—————^
v Gorico so ustavljali kmete, ki so vozili sadje ln zelenjavo in jih ovirali pri Izvrševanju poslov. Na cesti Ločnik-Gorica je 6 neznancev z metanjem kamenja skušalo preprečiti delavcem dohod v predilnico. Policijski agenti, ki so stražili ob glavnih cestah, so prijeli 49 letnega Silvia Papaisa iz Gorice, ker je ščuval delavce, naj .stavkajo in 17 letno Almo Nemec in Sv. Petra, katero bo zalotili, ko je ustavila kmetico, ki je ntala mleko v mesto.
V tržaški predilnici je delalo 40% delavcev in 99% uradništva; v podjetju Safog 45% delavcev in 90% uradništva. V tovarni Safog so našli 70 nabojev, katere so izročili policiji.
Avtobusi so razen že včeraj navedenih vsi redno obratovali. Zaradi pretrgane železniške proge na odsekih Zagrad-Redipulja in Redi-puija-Ronki prvi jutranji vlak, ki prihaja iz Trata, ni vozil. Naslednji vlak pa j« dospel v G°r co z dve’ urno zamudo. Progo so kmalu popravili ln po 10 uri so vlaki ie red. no vozili.
Kolo so mu odpeljali
Carlo Carlonl iz Gorice Je policiji prijavil, da so mu tatovi odpeljal! kolo, ko ga je nezavarovanega pu. stil pred neko hišo v ulici Ristori.
Tatvina krompirja
Z njive' Josipa Visintlna so tatovi izkopali BOO kS Prompirja in ga odnesli.
Aretacija
¥ ulici Sauro je policija ustavila 25 letnega Stanislava Gregoriča, ker se je njegova naglica zdela agentom sumljiva. Pri njem so našli 8077 Jugoslovanskih lir in so ga zato odvedli na policijo.
RADIO TRST I
263,2 m - 1140 ko
Sreda 10. julija
17.30 glas Londona; 18 komorna glasba; 18.30 delavska ura; 19 glas Amerike; 19.45 univerza po radiu; 20.15 ital. vesti; 20.30 galerija glasbe; 20.45 vesti iz Amerike; 21 simfonični koncert; 22 pevski kon-23 zadnje ital. vesti BBC: --.15 nočno zabavišč*.
RADIO TRST II
411 m - 731 kc
Četrtak, 11. julija
7 pestra glasba; 7.25 koledar-7.30 ital. vesti; 7.45 bIov. vesti; 8 zaključek; 12 glasba za vas; 12 30 operna glasba; 12.45 slov.' vesti-
i- lta*'V?'*5 S,asbeni spored; 14 pregled vesti; 14.05 predavanje.
Izdaja 1. S.
MALI OGLASI
Trailm Slovenko radi poduzimanja zajedničkog trgovačkog posla: že. nidba nije isključena. Ponuda 18085 R
A. J. CRON1N
20.
KALEJDOSKOP
»Poslušajte* Je nadaljevala Fa-ny. »Neumni ate bili, ker niste povedali ničesar, a neumni ljudje nimajo nikoli sreče. Toda, če mi boste obljubili dvoje stvari, vam zagotavljam, da se vam ne bo nikoli zgodilo nič hudega. Prav?* »Da, Miss Fanthawe», je vzdihnila Sally. >
»Prvič si morate zapomniti, da je prepovedano dotakniti se tega, kar ni vaše. Drugič, dovolite tni, da pridem enkrat na obisk k vam, da vidim vašega sinčka.*
Za Sally je to bilo preveč. y gorečem ln suhem grlu je neslišno zastokala; hvaležnost se je mešala z žalostjo.
»Zdaj pa si umijte obraz*, je mirno rekla Fany. »Kadar boste gotovi, prinesite daj.* In zapustila je kuhinjo.
Toda ko je spet za seboj zaprla vrata svoje sobe, jo je mir zapustil. Nekaj jo je zabolelo v tem odkritju kot rana. Ni bila tatvina, ki jo je vznemirjala, ne temveč ne.
nadno in tragično spoznanje podobnosti Sallyjinega duševnega stanja s stanjem mlade postrežnice. Blo je kot da bi jo zadela kap.' Sally in Fany sama sta bili enaki, sestri; med njima je bila edinstvena razlika socialno stanje in le slu. čajno je bila Fany nekoliko srečnejša.
Strastno si je zaželela Freddija. Pogledala je na uro. Pet minut po petih. 7,e je bil pozen: toda Freddie je bil vedno pozen — to nje. govo pomanjkanje Je bil drugi izraz njegove osebnosti; vedno je bil tako prijetno in otroško raz-mišijen. Fany Je nagrbančila čelo. Oh, nikakor, saj bo gotovo prišel; želela je, da bt prišel in čutila je, da ga potrebuje.
Minilo je nekaj minut in vrata so so odprla. Sally. Prinesla je čaj; njene oči so bile meglene in rdeče, obraz ji je gorel; ponižno je pogledala Fany.
»Prinesla sem maslo in opečen kruh*, je tiho dejala, kot da bi na
ta način hotela popraviti svojo krivdo.
Ko je Sally zapustila sobo, je Fany spet pogledala na uro. Čutila je neprijetnost in se je sramovala. Torej, Mary Fanshavve, ta le hladna Mary je tako blazno vzljubila Prestona, da strastno želi njegovo takojšnjo prisotnost? Ne, je rekla sama seblf ni to. Bilo je nekaj ne. razutnljivega, kot da bi čutila potrebo, da opraviči samo sebe zaradi tega, kar je storila. Ne, prav gotovo ne za Freddija. Bili so trenotkl, v katerih Je čutila na. ravnost mržnjo do tega moža, A potem so bili spet drugi, v katerih... Oh, toda zakaj naj bi se mučila, če bo lahko v kratkem ž njim dolgo govorila? Se enkrat je pogledala na uro. Tri četrt na šest. Prepozno je bilo, tudi za Freddija.
povesila Je glavo, spodila strašno misel, ki se ji je nenadoma pojavila, sedla k mizi in si z dlanjo zakrila obraz. Toda misel Jo je še vedno preganjala ter se plazila po njeni notranjosti; hladna in mučna je bila. Vsaka minuta »e ji j« zdela kot ledena kaplja, ki ji pade na čelo. Ne pride,,, ne... no pride... ne„. ne... ne pride...
Tiktakanje se je neskončno na-
daljevalo in neprestano bilo v njenih možganih; vsak udarec jo Je tesneje davil v grlu. Ali Je bil morda bol podaljšane sreče? A11 izgubljene sreče? Oh, če bi jo tako varal... Sama zase stvar ni bila bog ve kaj zanimiva:	toda zb.
Fany je bilo vse. Bil J« odgovor njenemu dvomu,' njenim katerim ni vedela kakšno o o naj bi dala in ki so jo venomer napadali; toda ni Jim hotela verjeti. Zdaj pa ni bilo več nikakega dvoma. Vsi tisti komaj prikriti pogledi, oni čut skrivnostnih spo-razumov - vse ji j« bUo Jasno. Strašno!
Nenadoma je zaslišala na hodniku hitra korake. Potrkalo je na vrata. Srce ji je divje bilo v prsih. Začutila je bolečino, ki jo je pomirila s stisnjenimi pestmi, Vrata so se na pol odprla in v odprtini re je pojavil Barclay; njegov vprašujoč in hudomušen pogled je Ukal njenega.
«No», je dejal, »prišel sem prav v nepotrebnem času, kot vedno,*
Fany Je vstala ln se skoraj opotekla. Potrudila se je, da bi vzdržala.
»Ostanite mirni, prosim*, je dejal Barclay, «Preglcdal sem odde. lek sam,*
»Nisem pričakovala...* j* začela Fany.
»Prav za prav me je v ambu-lanci čakalo delo*, je razložil Earclay, »toda mislil sem, da bi bilo dobro, če bi pogledal, kako Je S' št. 16. Zelo dobro gre, veste. Seveda, ni bila moja naloga. Toda nimam nobenega zaupanja do uradnih vizit!*
Približal se je in radovedno gledal po sobi. «Prav lepo je tu», pomel si je roke. «Pa še čajni pribor!*
Pogledala ga je in šele tedaj se je spomnila, da ni bil Barc-lay še nikoli v njeni sobi, čeprav sta bila skupaj v isti službi 2e toliko let. Velikokrat je potrkal na vrata njene sobe, s praga ji je govoril, poklical Jo Je,- toda Se nikoli ni vstopil. Kako malo je bil podoben Freddiju — je *a-lostno pomislila — ki je prihajal,, ln odhajal, kot da bi bil doma. Nenadoma mu je kot po narav, nem nagibu — v ostrem brfju sama s seboj — rekla: »Pripravila sem čaj. Ali n« bi morda hoteli ostati?*
Njegov obraz je še bolj zardel. Bežno jo je pogledal in vpra*a!: «Ali mislite resno?*
Namesto da bi odgovorila, j« 3eclla in začela vlivati čaj v čaše.
Barclay je vzel stol in sedel; spre-jel je čašico, nato je prekinil mu. čen molk in rekel: »Se eno besedo o št. 13, Skrbi me. Pazite nanjo.*
»Androssova je skoraj vsak dan pri njej.*
Barclay Je odgovor odobril z gi-bom glave in grizel košček opečenega kruha.
«Zdaj pa dovolj*, je dejal. »Menim, da sto vsega tega siti.*
»Skoraj*, Je žalostno odgovorila Fany.
«Morali bi iti na počitek*, je nadaljeval Barclay in še vedno grizel opečeni kruh. «NajboIJše sredstvo proti slabi volji. Stopite na vlak brez vsakega pravega cilja. Izstopite na prostem polju in pomolite nos v prvo hišo, ki jo boste našli; če je zraven tudi gostilna, si kupite zajtrk: kruh sir ter kozarec piva. Krasno. Potem vprašajte, kje ste prav za prav. Misliti bodo, da ste blazni; toda tpga vam ne bodo povedali.* Resno jo je pogle. dal «Toda bojim se, da to ni za vaš okus.*
Proti svoji volji je Fany odgovorila: »Oh, zelo rada bi ukrenila +«irn Tudi jaz sem doma na deželi.*
(Nadaljevanje pruioanjic).