$tev. 100.
Trst, v sredo 10. aprila 1912
Tečaj XXXVII
IZHAJA VSAK DAN
fe<3 *b nedeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih eb 9. zjutraj.
v-rvftjimMne $tev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih 1 bakarnah v Trstu i a okolici, Gorici, Kranj u, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stol.) ->!iLA8l SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 o Ione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. v->mrtnic©, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po t O f't. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka .- -ialjna vrsta K '2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-* <*t>j pa 40 stot. Ogla.se sprejema Inseratni oddelek uprave Tšlasti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Platljlvo In tožljivo v Trstu.
epiNosr
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je moi t*
NAROČNINA ZNAŠA
n celo leto 2« K, pol leta « K, 3 mesece 0K;uu-
ročhi ' dapoilaue naročnine, se uprava ne ozira, ■orooaica *» neielj.ko titanjo EDINOSTI" otaao: M aolo Uto Kron 5-20, x» pol loto Kron HO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo list*. Nefraake-
vana pisma te ne sprejemajo In rekopisi se na vraSaJe. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgie Galatti 2t> (Narodni Izdajatelj in odgovorni uredr.'k ŠTKFAN GODINA. Ls.*ioifc konsorcij lista „Edinost*. - Nat^nila Tstarna „Edin«***, ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trafco. t».»ca
Giorgio Galatti Štev. 20. FoStno-hranllnlSn; račun Stev. 841.552. TELFFOH IL 11-5J
Strahovlada na Hrvatskem.
Tajni svetnik in hrvatski minister za Hrvatsko izven službe g. Geza pl. Josipovich jc priobčil v nemških listih članeS o sedanji krizi na Hrvatskem in o vzrokih, ki so doveli do komisanjata. To pismo razkriva na eni strani namene, po katerih streme Afedjari v vsej svcji politiki nasproti Hrvatski, na drugi pa je preznačilno za tisto družbo politikov, ki jej pripada g. Geza Josipovich. Družbo smo rekli, ker o stranki ne more biti govora, kjer ljudje se svojimi nameni in se svojim postopanjem stoje izven želja, ciljev in čutstvovanja naroda, ljudje, ki so narodu povsem tuji, narod pa njim.
Gospod Geza Josipovich je zato tudi na stališču, da je bilo imeno-anje kraljevega komisarja povsem opravičeno. On, g. Geza josipovich, ne more ničesar očitati ogrski vladi radi tega imenovanja. In zakaj ? Kaki so argumenti, s katerimi g. minister izven skižbe podkreplja to svoje — madjarsko aanenje ?
Piše namreč : „Kriza na Hrvatskem se je ▼ zadnjih mesecih tako poojstriia, da se ;e »orala ogrska vlada odločiti za energičen korak!" To in pa očitanja o taktičnih po-greškah, ki jih je baje zakrivila opozicija na Hrvatskem: to je vse, kar ve povedati g. Geza v opravičenje nezaslišanega zakono-lomstva in brutalno-nagega nasiija od strani ogrske vlade. Seveda je potem toliko pre-v »deh, da skuša z medom mazati okolo ust hrvatske javnosti in trositi peska v oči vsemu svetu, da bi kazal v manje odijozni luči — samega sebe 1 Želi namreč, da ne bi to stanje dolgo trajalo in da bi ogrska vlada sedaj, ko je Ogrska pokazala svojo noč nasproti Hrvatom, začela z drugačno smotreno politiko.
Pred vsem bi bilo g. Gezi v dolžnost, da navede tista konkretna dejstva, ki baje opravičujejo imenovanje komisarja, ali z drugo besedo: suspendiranje ustavnih pravic ie vsake politične svobode, etabliranje absolutizma v — kakor kažejo dogodki — najkrutejih obiikah. Je-li kaj dokazal s splošno frazo : da se je stanje poojstrilo ? l Mčl A če hočemo tudi tej goli kov »ciji suhe — priznavamo to kar nara — resnice, potem pa ta fraza Še posebno n Jra-vičuje ogrske vlade, pač vsebuje najstrož obsodbo tudi g. Josipovicha, ki cinično na-atafca, da je bila ogrska vlada prisiljena pokazati svojo moč. Ta izjava g. ministra mora pognati rdečico jeze v obraz vsakemu poštenemu Hrvatu. Ta izjava pomenja očitao revolucijo proti zakonu in pravicam Hrvatske, zagotovljenim v veljavnih in nikdar preklicanih pogodbah. S to izjavo je g. minister odkril in priznal, da je pripravljen opravičevati (in s tem faktično tudi podpirati) vsako nasilje Madjarov. Na tem, da se je kriza poojstriia, niso krive opozicijonalne stranke, ali, točneje rečeno, tista stranka, ki je vodila hrvatsko narodno politiko, — hr-vateko-srbska koalicija — ker ta ne le da ■i kišila nobenega zakona, ki ureja razmerje med Hrvatsko in Ogrsko, marveč je z znano reško resolucijo napravila zadnji poskus, da bi med Ogrsko In Hrvatsko prišlo do urejenega, če že ne prijateljskega, pa vsaj mirnega z no sij Ive ga razmerja. Ogrska vlada je bila, ki je neprestano — in ludi po reški resoluciji — kršila te zakone hi drobila pravico za pravico Hrvatske, tr gala kamen za kamenom iz zgradbe hrvatske nezavisnosti, hrvatskega prava do sa-
PODLISTEK
Vitez iz
biše.
(Le chevaiier de Maison Rouge.)	64
Honaa ix časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dum as star.
modoločbe, neomajno fundiranega v istih zakonih 1 Kršenje zakonov in gaženja pravic
—	to pa vedno napravlja hudo kri na drugi strani! Le v tem madjarskem nasilju je vzrok, da se je kriza poojstriia. In sedaj vam prihaja tu ta IJubeznjivi Geza in skuša opravičevati odredbo tiste ogrske vlade, s katero bi hoteia stanje, navstalo vsled nasiija, sanirati z novim nasiljem, ki postavlja krono vsem dosedanjim nasilstvom ! Izjava Josipo-vicheva je torej gnusno licemerstvo, je fal-zifikacija dejstev in (s hrvatskega stališča) narodno izdajstvo.
G. bivši minister priporoča — kakor že gori rečeno — naj bi ogrska vlada začela proti Hrvatski z drugačno smotreno politiko. In g. Geza je tudi toliko prijazen, da nam pripoveduje, kaka naj bi bila ta politika. Z nekoliko dobrohotnosti na gospodarskem polju naj bi kaptivlrala Hrvate, da bi jih mogla politično In državnopravno ubijati! To je začetek In konec Joslpovlcheve modrosti kakor bivšega In morda bodočega ministra za — Hrvatsko / Madjaronstvo najčisteje vode, ki ne pozna nobene dolžnosti do svojega naroda in ki tudi ne pozna politične morale. Madjari naj ne nosijo noža v roki, ampak pod sukno. Če nam g. bivši minister pravi, da ne bi bilo prišlo do sedanje krize, ako bi se bila strogo izvajala nagodba iz leta 1868, govori resnico, ali obenem za-greša najhuje hinavstvo, kajti z vso pravico moramo vprašati g. ministra: če se mu točno in strogo Izvajanje nagodbe zdi Jedino pametna politika Ogrske nasproti Hrvatski, zakaj nI tega stališča zastopal, zakaj je azlstlral vsem kršenjem te nagodbe na škodo Hrvatske tedaj, ko je bil
—	on minister ? J !
je pač madjaron, člen tiste maie družbe, ki Je tuja svojemu narodu in narod njej! To svojo madjaronsko dušo razkriva tudi v zakljušku svojega pisma, kjer še enkrat priporoča - Madjarom milejo metodo, pravično, lojalno, prijateljsko politiko nasproti Hrvatski. Same fraze, ki morejo preslepiti le najivne ljudi. Hrvatska ne zahteva nikake mile metode, nikake prijateljske dobrohotnosti na polju gospodarskem. On zahteva strogo izvajanje zakona, ki ji jamči narodno, financijelno in državnopravno neodvisnost. Ne v kakih gospodarskih koncesijah, ampak v popolni neodvisnosti, v pravici samodoločbe, je jedino jamstvo tudi za gospodarski napredek dežele! Ogrska nima nikake pravice, da kaže Hrvatski svojo „moč". Razmerje med Ogrsko in Hrvatsko, kakor |e ustanovljeno v nagodbi, sankcionirani po monarhu, ni vprašanje moči, ampak razmerje med dvema jednakopravnima kompaciscentoma. Zato zaključujemo, da izjava ministra Jospovicha, kakor da bi imela Ogrska pravico do neke „moči" nad Hrvatsko, mora pognati rdečico jeze v obraz vsacega Hrvata, pa tudi srama, ako uvažujemo, da je ta izjava prišla izpod peresa človeka, ki — naj bi bil hrvatski ple menltaš !
*
* *
V naravnost drastični luči kaže vso brutaliteto Čuvajevega režima odprto pismo na komisarja Čuvaja, ki je Mirko pl. Pisačič prlobčuje v ljubljanskem „Danu" in ki se glasi:
Dne 29. februarja 1912 obsodilo me je zagrebško policijsko ravnateljstvo za dobo enega leta na izgon iz Zagreba, ker sem baje nevaren „javnemu miru in reduw, s policijskim spremstvom so me odpeljali v moj rojstni kraj. Na mojo izrečno zahtevo,
Na tleh je sedela, ali bolje, ležala v kotu ogelnega kamena, nahajajočega se tik pri durih, neka ženska. Bila je Tisonka, katere ni bila kraljica v svoje lastno začudenje videla že štiriindvajset ur.
Kraljica je že uzrla dan, drevesa, vrt, m onkraj ograje, ki je zapirala ta vrt; ajeno je hrepeneče okolo poiskalo malo krčmo, kjer so jo brezdvomno pričakovali njeni prijatelji. Ko je Tisonka začula korake, je umaknila svoje roke in kraljica je zagledala njen bledi, pod sivimi lasmi postarani obraz.
S počasno kretnjo, kakor ljudje, ki jim nedostaja pameti, je pokleknila Tisonka pred duri in zastavila Mariji Antoinetti prehod.
Prestrašena vsled groznega obraza te ženske in njenega počenjanja, je kraljica vzkliknila:
„O moj Bog, gospa, kaj se Vam je pripetilo ?"
„Pripetilo se mi je... ali veste ?" je odvrnila ženska; „Vi vendar veste, saj je bila obsojena radi Vas."
„Kdo?"
„Heloisa."
„Vaša hči?-
„Da, ona, moja hči I"
„Obsojena? od koga? kako? zakaj?"
„Ker je prodala šopek ..."
„Kateri šopek ?"
„Šopek nageljčkov... Saj ona ni cve-tličarka," je dejala Tisonka, kakor da bi skušala zbrati svoje spomine, „kako je mogla prodati ta šopek?"
Kraljica je trepetala. Neka nevidna vez je spajala ta prizor s sedanjimi položajem; uvidela je, da ne sme zgubljati časa z nepotrebnim kramljanjem.
„Moja dobra žena," je dejala, „prosim Vas, pustite me mimo, pozneje mi poveste vse to."
V tem hipu se je začul hripavi glas nekega raznašalca: „Tu se dobiva razsodba sodišča, glasom katere je bila Heloisa Tison obsojena na smrt radi zločina zarote !*
„O, moj Bog!" je mrmrala kraljica, ki ji ni ubežala niti besedica tega groznega naznanila.
da se mi izda pismena razsodba, mi je obljubi! mestni policijski uradnik g. Kopsa, da se mi ta dopošlje, a iste še do danes nisem prejel 1
V rekomandiranem pismu sem zahteval iz svojega rojstnega kraja dostavo prepisa razsodbe in to ponovno, a dobil nisem ničesar !
Ko so me gnali kakor najzloglasnej-šega zločinca iz Zagreba, mi ni dovolil šef kraljevskega policijskega ravnateljstva v Zagrebu g. Sporčič sestanka niti z mojo obi-teljo, niti z mojo materjo, ki žive v Zagrebu : iz Zlatarja sem zaprosil, da se mi dovoli vsaj dve uri bivanja v Zagrebu, da uredim svoje poslvvne in trgovske zadeve, ker imam svojo protokolirano firmo v Zagrebu, a ista vsled mojega izgnanstva trpi znatno Škodo.
Na zatrdilo in odgovornost zagrebškega policijskega agenta g. Martinjaka prišel sem nekega dne v Zagreb, kjer bi naj dobil dovoljenje, da smem urediti svoje rodbinske in trgovske zadeve, a na veliko moje začudenje in razočaranje me je prijel na kolodvoru policijski stražnik, ki me s pretnjo aretacije ni pustil niti na peron, tako, da sem bil prisiljen, ker nisem mogel kupiti niti voznega listka, potovati mesto domov v Podsusjed; isto se mi je zgodilo kmalu nato drugič, ko sem hotel po trgovskem poslu v Križevac, na ukaz policije sem pa moral oditi v Sisek.
Vi, prevzvišeni gospod ste o tem dobro informirani, obvestil sem Vas o tem tudi iz Ljubljane jaz sam, a do danes še nisem prejel nikake odredbe, živim pa tu od dne do dne v vedni negotovosti, ne trpim samo fizično in moralno, temveč tudi gmotno, a to vse radi nezakonitega postopanja in nespoštovanja zakonov od strani šefa kr. zagrebškega policijskega ravnateljstva g. Sporčiča.
Dne 8. marca 1912 sem prišel v Zlatar, a sem moral takoj v osemdnevni zapor radi delavskega pok<eta v Bedekovčini, konstatiram pa, da ml je bilo mogoče ostati v svojem rojstnem kraju vsled svoje obljube, da se iz mesta Zlatar ne podam nikamor niti v bližnjo okolico.
Tako se glasi odredba poglavarstva.
Sedaj pa se je vsa stvar izpremenila pred nekoliko dnevi v sledeči smeri: brez kake razsodbe in kakega odloka, pismenega ali ustmenega, ne smem več ne samo v Zagreb, ne samo na teritorij troedlne kraljevine, temveč tudi v svoj rojstni kraj Zlatar več !
Dne 28. marca 1912. odpotoval sem v Hrvaško, a brutalno so me pregnali iz domovine in odpravili preko meje; na svoje vprašanje: zakaj ? nisem dobil odgovora.
Danes pa sem dobil obvestilo, da je Izdan proti meni aretacijskl nalog, ako prekoračim kdaj mejo svoje domovine Hrvaške !
Značilno je to, da se ml moja. pisma, ki jih dobivam iz HrvaŠke v Ljubljano, dostavljajo odprta, da se moje brzojavke s plačanim odgovorom iz Ljubljane v Zagreb ne dostavljajo in to brez vsakih razlogov itd. itd.
Prevzvišeni gospod! Resnica je, da se v deželi nasilstev, ne da uiti očem policije, a jaz nimam niti najmanjšega povoda, da bi bežal tudi pred Vašim komisarjatom, moja vest je popolnoma čista 1 Za vse nzdaljne pogone proti moji osebi, s katerimi se me od meseca februvarja dalje preganja in to
„Na smrt obsojena," je vzkliknila mati, „moja hči obsojena! Moja Heloisa zgubljena ! Oh!"
„Uboga žena," je dejala kraljica, „verujte mi, da Vas pomilujem."
„Ti ?" je rekla Tisonka, a medtem se ji je nenadoma jela nabirati kri pod očmi. „Ti me pomiluješ? Nikoli, nikoli!"
.Motite se, pomilujem Vas iz vsega srca, toda pustite me mimo."
„Tebe naj pustim mimo?" je vzkliknila Tisonka in se zakrohotala. ,Ne, ne! Ne pustim te pobegniti iz tvojega zapora. Ti moraš tudi umreti, ako se to zgodi moji hčeri!"
„Gospodje, prosim za pomoč," je zavpila kraljica. „Moj Bog! moj Bog! Saj vidite, da je blazna."
„Ne, nisem blazna, ne, vem, kaj govorim," je vpila Tisonka. „Glejte, res je, uprizorjena je bila zarota, Simon jo je razkril. Moja hči, moja uboga hči je prodala šopek. Priznala je pred revolucijskim sodiščem ; bil je šopek iz nageljčkov, v cvetlicah so tičali papini."
Zopet je bilo čuti glasnikov glas, ki je < ponavljal:
dosledno brez vsakega vzroka, ko se me podi iz moje domovine, ovira v mojih trgovskih poslih, ko se me razdružuje od moje obitelji, je odgovorna samo ena oseba in to ste Vi prevzvišeni gospod.
Zato bom pa tudi izvajal posledice — In vrnem se v Hrvaško.
Živela Hrvatska !
*
* *
Položaj na Hrvatskem.
ZAGREB 9. (Izv.) Člani hrvatsko-srbske koalicije se združijo v enotno celoto, da protestirajo proti dosedanjim nasilstvom kraljevega komisarja pl. Čuvaja, člani hrvatsko-srbske koalicije pozovejo v Parizu živečega publicista in odvetnika dr. Hinka H i n k o-v i ć a, da na primeren način obvesti o vseh drakonskih naredbah mednarodni odsek za zatirane narode. Tajnik mednarodne zveze zatiranih narodov P a 1 1 i s i e r, nekdanji dunajski dopisnik pariškega „Matina", bo ukrenil vse potrebne korake, da se osvetli oligarhično postopanje ogrske vlade, oziroma njenega eksponenta kraljevega komisarja v Zagrebu. Vsi zagrebški trgovinski in industrijalnl krogi skušajo stopiti v najtesnejše zveze z krogi slovanske severne industrije.
Čehi za Jugoslovane.
PRAGA 9. Vse češke stranke so se te dni obrnile na glavna vodstva opozicijonal-nih strank v Zagrebu s prošnjo, da Jim preskrbe potrebnih in točnih informacij glede Cuvajeve strahovlade na Hrvatskem. Vse češke stranke so odločene energično nastopiti tako v parlamentu, kakor tudi v delegacijah zoper Khuenov režim.
Stališče jugoslovanskih poslancev.
ZAGREB 9. V tukajšnjih polltičoih krogih zatrjujejo, da se v kratkem vrši sestanek vseh hrvatskih, slovenskih in srbskih poslancev iz vseh jugoslovanskih dežel. Ta sestanek bo v Ljubljani, na katerem se sestavi skupen manifest vseh jugoslovanskih poslancev na narod, spomenica na vladarja in na vse kulturne narode v Evropi
ZAGREB 9. Hrvatska delegacija v ogrsko-hrvatskem državnem zboru je sklenila na prvi povelikonočni seji državnega zbora, ki bo 12. t. m., protestirati proti ti ranskemu postopanju na Hrvatskem in nato takoj zapustiti zbornico.
SPLIT 9. Predsednik hrvatske pravaške stranke Prodan je stavil predlog, naj se eksekutivni komite stranke skiče 10. t m k protestnemu zborovanju proti dogodkom na Hrvatskem.
Kongres češke državno pravne stranke.
PRAGA 9. Dne 7. in 8. t. m. so imeli delegati češke državno pravne stranke kongres. Kongres je izrekel Srbom in Hrvatom svoje najtoplejše simpatite v njih bo^ ter izrekel upanje, da dovede skupni boj do ustanovitve samostojnega češkega kraljestva na severu in do absolutne neodvisnosti hrvatskega naroda na jugu.
Preselitev listov.
ZAGREB 9. Preventivna cenzura deluje z najbrezobzirnejšo strogostjo. Listi so zaplenjeni po dva, trikrat. Dokaz šikan vladne preventivne cenzure je tudi „Srbski Glasnik" Cenzura je mirno dovolila, da se je tiskala cela naklada. Ko je bil list dotiskan, ga je vsega zaplenila. Opozicijonalni listi se nameravajo izseliti iz Hrvatske. „Srbobran* najbrže v Novi Sad ; „Hrvatski Pokret" pa v Brežice na Štajersko. Skupna opozicija tudi razmišlja n^črt, kako bi sedaj izdala
rTu se dobiva razsodba sodišča, glasom katere je bila Heloisa Tison obsojena na smrt radi zločina zarote."
„Ali Čuješ," je tulila blazna ženska, okoli katere so se jeli zbirati vojaki narodne garde „Čuješ, na smrt obsojena! Radi tebe, samo radi tebe umore mojo hčer! Čuješ, radi tebe, Avstrijanka ?"
„Gospodje", je dejala kraljica, „prosim Vas v imenu nebes, da me pustite zopet gori, če me že nočete oprostiti te blazne | ženske, kajti ne morem prenašati očitkov te revice: strejo mi še srce, četudi so neopravičeni"
Kraljica se okrenila v stran in ihtela bolestno.
i „Da, da, le jokaj hinavka!" je zaklicala i blazna ženska, „le jokaj 1 Drago poplačaš lsvoj šopek; sicer je morala slutiti kaj ta-'kega, kajti tako umirajo vsi, ki služijo tebi ' Prinašaš nesrečo, Avstrijanka: umorili so tvoje prijatelje, tvojega soproga, tvoje branitelje, in sedaj umore še mojo hčer. Kda| vendar obglavijo tebe, da ne bo treba nikomur več umirati zate ?"
Nesrečnica je izgovorila te besede bednim glasom in pretečim obrazom.
(Da*e)
-hran II.
»EDINOST« št. 100.
V Trstu, dne 10. aprila i. 12
na Dunaju^, svo} skupen organ, ki naj bi kitro informiral vso evropsko javnost o tekočih zadevah na Hrvatskem.
Osješka skupina hrvatskih poslancev, f -[^OSJEK 9. Zastopnik dr. Pinterovlć |e
Turški parlament. CARIGRAD 9. Turški parlament bo sklican za 18. aprila.
Konec angleške stavke.
LONDON 9. V vseh premogokopih so
brzojavno zaprosil grofa Teodora Pejačeviča zopet začeli z delom, toda ne v polnem kot predsednika hrvatske delegacije v ogr- obsegu, ker je mnogo premogokopov pod sko-hrvatski zbornici, da naj skliče konfe- V0(j0
renco vseh hrvatskih delegatov v Budimpešto zaradi proglašenja kraljevevega komisa-rijata. Zatrjujejo, da tej konferenci prisostvuje] ) tudi delegati hrvatsko-srbske koalicije.
BRZOJAVNE VESTI.
Delegacije.
DUNAJ 9. (Izv.) Rok za sklicanje de-
za
legacij še ni definitivno določen, se najbrže snidejo med 20. in lom t. 1.
Italijansko-turška vojna
Utrjene turške pozicije. RIM 9. — Poročevalec lista „Corriere d' Italia" poroča svojemu listu, da so Turki v Zuari izvrstno utaborjeni, da so zgradili utrdbe in okope v Vadi Beidda in da so tudi s strelivom in živežem dobro pre-Delegacije skrbljeni.
23. apri- spremembe v poveljeništvu italijanskega
brodovja.
Namestnik vojnega ministra. j RIM 9 Agencija Štefani javlja: Vrhovni BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) V tukajšnjih poveljnik italijanskega brodovja, admiral Fa-ogrskih političnih krogih se vedno bolj ravelli, je stopil iz zdravstvenih ozirov v učvrščuje misel, da skupni minister vitez pokoj. Poveljnik druge eskadre V i a I o je Auffenberg kmalu demisijonira. Za njegovega bil imenovan za vrhovnega poveljnika vsega naslednika še vedno imenujejo generala italijanskega brodovja, admiral d' Aste Stella Krobatina.	za poveljnika druge eskadre.
Badeni odstop: ? LVOV 9 (Izv.) Gališki deželni maršal p). Badeni odstopi v najkrajšem času. Za njegovega namestnika se imenujeta bivši
r™fnL"«iniH!Lin r- j£.l0riHVSkAyJ	Motil bi se, kdor bi menil, da|e polom
movvicz	dr' Abrah0",v Puli, ki nam predoča tolike, naravnost
*	• verjetne gnila vi in kurupcije, le osamljen
Knuenovo stališče omajano. t s|učaj. Ne, ne! Da je to le en pojav velike BUDIMPEŠTA 9. (Izv.) Khuenovo sta- ! splošne korupcije, kakor jo je istrska itaii-
Deželni odbor je pomagal odjesti davkoplačevalcem za tako ubogo občino velikansko svoto 67.000 K in jih je vrgel bogatemu podjetju, na katerem so intaresirani isti signorl!
Slučaj je res tako gorostasen, da mu ne treba nikacega komentarja. Kriči dovolj že sam po sebi. Popolnoma soglašamo s pripombo v „Polaer Tagblattu": Deželnemu odboru, ki naj bi bil nad strankami in ki mu je prva dolžnost, da skrbi za blaginjo prebivalstva, je torej delniška družba „Ara-pelea" bltzi, nego pa davke plačujoče prebivalstvo. To je je isti deželni odbor, ki je dajal potuho tudi korupciji v Puli.
priznanja in zahvalnosti za njegova dela. Na to misliti in za čim dostojnejši nagrobni spomenik skrbeti so poklicani v prvi vrsti biagopokojnikovi tovariši, slovensici pravniki, ki najbolje vedo, kako vztrajno in požrtvovalno se je dr. Volčič trudil za slovensko pravno stroko, in osobito, koliko dobrih pripomočkov je ostavil za izvrševanje pravosodja v slovenskem jeziku. Zato je društvo „Pravnik- na svoji glavni skupščini dne 29. januarja t. 1. smatralo za svojo častno dolžnost zavzeti se za nagrobni spomenik dr. Volčiču in povabiti predvsem svoje p. n. člane k prispevanju v ta name« Slovenskim pravnikom pa naj se blagovolijo
Slavna centralna vlada pa naj le iz- j pridružiti tudi vsi oni, ki so blagopokojnega praŠa svojo vest, koliko krivde zadevlje njo dr. Volčiča šteli med svoje prijatelje, ali ki na tem nezaslišanem stanju, ker je ta zistem | hočejo sploh izkazati zasluženo posmrtno najsmrdljiveje korupcije podpirala leta in! čast temu mnogostransktmu slo\enskemu leta in je v sicer redkih slučajih, da se je j pisatelju in odličnemu narodnemu delavcu, kakemu namestniku vzbudila vest, raje slu- j Prispevki, ki naj se pošiljajo do konca Šala istrske signore, nego pa glas vesti!
Domače vesti.
Gospodarstvo laško- liberalne stranke ¥ Istri.
j.	* uipiuiuauiuiu , «- - -	-	t
krogih zatrjujejo, da v kratkem odstopi drž.!stoJi namreč pod imenom 1 Ampelea tainik Kidder!en-Wachter	• varna špirita in žgan a. Papirji te tovarne : vsaKao zavest,
Mm^^^^ no Prfri	' sezajo do tržaške borze, a kapitalisti so jej "velja vi jen j u tržaškega Slovenstva na pre-
, nas,lstv0 na Keki' I istrski signori. Omenjeni protest dr. Signo- j važnem polju kazenskega sodstva, k izvoje-RhKA 9. „Novi hst" poroča, da je po-:rjja pripoveduje, da je občinski odbor Ro-'vaniu pravice našega ježika tudi na tem stajenačelmk na Reki pokiical k sebi vse:vinjsW to podjetje od leta 1906 sem in za PolJu-
zelezmške uslužbence hrvatske narodnosti, ki (dobo kakih 50 |et sem osvobodil od pla-j Neresnična vest o Pajerjevi smrti, so nameščeni na Reki, Delti in Brajdici ter|Cevan:a občiskih doklad, tako, da plačuje Včerajšnji „Piccolo" je dobil iz Gorice fo-\in naznanil, da so premeščeni na Ogrsko fto podjetje letno le 2680 mesto 70.158 K.1 nografično vest, da je deželni glavar vitez
Dr. Signori naglaša v svojem protestu, da je i Paj\er v nedeljo opoludne umrl. Ta vest ni dovolitev take olajšave po obstoječih za- odgovarjala resnici in je bil torej „Piccolo"
aprila t. 1. društvu „Pravniku" v Ljubljani, se bodo zabeleževali v .Si. Pravniku" in drugih slovenskih listih. — Odbor društva „Pravnika".
Za slovensko poroto. Magistrat raz-1 Na razstavo Rendičevih slik v dvo-pošilja obvestila dotičnikom, ki jih ie vsledlrani „Slovanske čitalnice" opozarjamo še reklamacije g. dr. Slavika vpisal v 'prvotno enkrat tembolj, ker se ista skoro zapre, porotno listo porotnikov. Obvestilo ima pri-: Vstopnina 40 stot.
pombo, da je proti vpisu dopuščen utoki „Toska" pri Sv. Ivanu. V pondeljek
v teku treh dnij po dnevu vročitve odloka. • zvečer je priredila vrdelsko-svetoivanska Ci-
Ta pripomba je le bolj formalnost, kajti tisti, j rilinmetodova podružnica v svetoivanskem
ki jih je vpisal magistrat, imajo gotovo zah- j Narodnem domu gledališko predstavo v ko-
tevano kvalifikacijo. Le za one torej, ki i rist svoji podružnični blagajni. Za predstavo
imajo kak v zakonu utemeljen razlog, bi: so si izbrali delo, ki, odkrito povedano, ii-
imel utok smisla. Vemo, da je porotniški ■ kakor ni pripravno za tako majhen oder s
______________ ___„MW _	kakor jo je istrska itali- PoseI M marsikoga neprijetna žrtev. Ali'tako priprostim! sredstvi in z izključno dile-
iišče je čimbolj omajano. V najožjih krogih janska oligarhija' ne le tolerirala, ampak j uvaževati moramo, da znači vpis naših lju- tantkimi močmi. „Toska- zahteva gledališča
ogrske delegacije govore, da Khuen-Heder- naravnost vzgajala in protežirala, o tem dii v ,isto porotnikov korak naprej v našem' z vso opremno, zahteva pa tudi igralcev,
vary-jeva politika ne uspe na Ogrskem in priča slučaj istotako kričeče korupcije v ob-!splošnem napredku, ker izvojevali smo si in to ne morda igralcev povprečne dobrote,
da bo ministrski predsednik grof Khuen- čini Rovinjski. „Polaer Tagbiatt« opisuje ta novo važno pravico. S pridobivanjem pravic temveč najboljših rutiniranih igralcev, umet-
Hedervary prisiljen demisijonirati.	i slučal tako-le-	Pa se' naravno, množe tudi d o 1 ž n o s t i ■! nisov, dočim pa je bila pri tej predstavi v
Državni tajnik Kidderlen-Wachter I Dr. Anton Sartori, član upravnega od- 1° narašča odgovornost. Te dolžnosti se res pravih rokah edino le glavna uloga
odstopi.	i bora v Rovinju, je vložil na namestništvo moramo zavedati vsi in v interesu našega | Toske, namreč v rokah gospe Danilove,
BEROL1N 9 (Izv) V diolomatičnih protest v davčnih stvareh. V Rovinju ob- splošnega, lepega napredka se jej ne smemo in potem	'"i*;,*?11*?
deklin	v aipiomaticnin, -----x ,----- „ A---.jL« to.; odtezati. Za doprineseno žrtev bo imel Marije Karoline v rokah rutiniranejših igral
da je doprinesel tudi on k cev gospoda Jaka Štoke in gospe Gcrme-
' kove.
Da nas potemtakem igralska stran prireditve ni mogla zadovoljiti, je umljivo, kar povemo popolnoma odkrito, kakor je to naša navada povsod in vselej, kedar nam gre ocenjevanje umotvorov „Toskine" vrste. Za bodočnost priporočamo za take prireditve stvari, ki so lažje i po zunanjosti i po vsebini.
Neprikrajšano priznanje izrekamo gospi Danilovi na njeni umetniški ustvaritvi,
________________ _____	ki bi pa bila v drugih razmerah uspela go-
ob&aske upravi liko uvažujemo, ~daTe"ob" mora sproti poročati in ne more kontrolirati j tovo Še popolnejše, Cirilinmetodovi podruž-čina Rovinjska revna in da ne razpolaga s došlih mu vesti na njihovo resničnost, ni'niči vrdelsko-svetoivanski pa častitamo aa polnimi blagajnami, da nima niti najprimi-;nikoIi varen» da bi se mu ne dogodilo kaj gotovo lepem gmotnem uspehu, saj je bila tivnejih higijeničnih naprav in da obstojij tacega. To je ravno, kar smo hoteli nagla-, dvorana polna skoraj do zadnjega pro-tam še danes stara tradicija — tudi priča siti ob tej priliki na adreso njih, ki ne mo-preslavne avite colture! — hiš brez rel° najti besed, s katerimi bi dali izraza rstranišč, oziroma jednega velikega nevolji, če se je nam dogodilo kedaj, stranišča, ki je imenujemo po navadi — jda smo prinesli tako neresnično vest. „Kaj morje! Da se taki občini s tako malimi de,ai° vendar ? Zakaj se ne Informirajo, sredstvi in s tolikimi potrebami javnega, se ne prepričajo! Kako uredništvo je zdravstva iu človeške civilizacije, na tak to!" s takimi in enakimi sente^cami kažejo1 način odtezajo dohodki, da se žnjimi maste takile večni kritiki svojo — modrost. Taka posamičnimi signori: v to treba kamenenega : ie» gospoda draga! Dnevnik, ki naj poroča srca in pomanjkanja vsake čustva do so- j sproti, se že mora zanašati na svoje dopis-človeka in do skupnosti.	;nike In ni krivda uredništva, če ga je kdo
Že ta slučaj sam na sebi uprav kriči o mistificiral, bodi že namenoma, ali pa le nezaslišani korupciji, o najnesramnejem oko-;zato> ker ie bil iam kri™ informiran. Ko bi riščarju signorov na Škodo javnega blagra. I *Mje poznali ustroj urejevanja dnevnika, bi Ali zopet bi se motili ako bi menili, da je ta slu- izostala marsikatera krivična kritika, kile čaj lokaliziran na Rovinj in da je tamošnji obč. žali nith> kl se trudfl° Pri Iistu in i>m jemlje odbor zagrešil, ta škandal brez vednosti in I neizogibno potreono veselje do tega muč- ; podpore njih, ki bi morali občine kontrolirati nega dela.
in — čim so zapazili kak nered — prijeti Spomenik f dru. E. Volčiču. „Slo-gospode občinske upravitelje za ušesa. Ne ! venski Piavnik" objavlja naslednjo prošnjo: Škandal seza do Poreča, do sedeža slav- Dne 22. novembra 1911 nenadoma in pre-nega deželnega odbora. Tudi deželni odbor'rano umrli sodni svetnik dr. Ed?ard Volčič istrski ima svoj delež — kakor v Puli — je po svojem neumornem delovanju na po-tudi na tej korupciji v Rovinju. NI je samo lju prosvete in po svojem značajnem življe-toleriral, ampak naravnost pospeševal. Ne- nju pač zaslužil, da dobi na novomeškem verjetno sicer, ali resnica: deželni odbor nt''pokopališču, kjer počiva, nagrobni spomenik, razveljavil dotičnega sklepa občinske uprave ki naj ne priča samo o pieteti njegovih naj-v Rovinju, ampak ga je izrecno odobril!! bližnjih, temveč naj bo tudi vidno znamenje
na
in da morajo svoje nove službe nastopiti v roku 3 mesecev. Mesto hrvatskih uslužbencev pridejo na Reko sami Madžari.
Zaroka v cesarski hiSi.
DUNAJ 9. Včeraj se je nadvojvodinja Elizabeta Frančiška, najstarejša hči nadvoj-vodinje Marije Valerije in nadvojvode Franca Salvatorja, v prisotnosti cesarja v Wallseeju zaročila z nadporočnikom pri 2. dragonskem polku, Jurijem Julijem Wa!dburgom. Cesar Je zaročencema napil.
Sokolski zlet v Pragi.
PRAGA 9. Sjkolskega zleta se udeleže tudi poljski S3koIi. Zleta se dalje udeleže tudi
Rusi.
Nevarne bikoborbe.
AVIGNON 9. Pri eni tukajšnjih bikoborb Je bik nataknil torera na roge, ga vrgel v zrak in nato zmečkal, drugi bik pa je predrl bariero in provzročil med gledalci tako paniko, da je bilo 30 oseb ranjenih.
Abesinski cesar bolan. AD1S ABEBA 9. Neguš Menelik je težke zbolel, tudi cesarica leži težko
bolna.
Papež proti politikovanju duhovnikov v Nemčiji.
BEROLIN 9. „Berliner Tagblatt" do-znaje iz Rima, da v kratkem izide motu proprio papeža, s katerim je vsem toliko posvetnim, kolikor redovnim duhovnikom prepovedano pod kaznijo suspenzije govoriti na javnih shodih in se udeieževati političnih shodov. Ta papežev dekret so narekovali vedno večji prepiri v nemškem cesarstvu.
konih in naredbah popolnoma nedopustna, ^rtev mistifikacije. Ne prihaja nam na misel, in se jo mora odpraviti I Slučaj je tem go- da bi morda izbijali šale iz „Piccola" radi rostasnejši in glasna priča o brezvestnosti teSa- Noben list, posebno pa dnevnik, ki
PODLISTEK.
Grof Luksemburški
Opereta v 3 dejanjih. Spisala A. M. WUlner in Rob. Bodanzky. Uglasbli Fran Lehar.
Par let sem lahko rečemo, da obvladuje Lehar vse operetne odre, in če bi hoteli vprašati tega ali onega oboževalca Leharjeve lahkokrile muze, kateremu Leharjevemu delu daje prednost, bi ga najbrž spravili v precejšnjo zadrego, kajti ugaja mu končno vse. Vendar pa bi najbrž našli med vsem onim ogromnim številom operetnega in prav specijalno Leharjevega občinstva večino, ki bi se odločila v zgornjem vprašanju v prilog „Grofu Luksemburškemu*.
Libretto, povzet iz bohemskega, po n~Še bi rekli — ciganskega življenja pariškega umetništva, tistega umetništva, ki prenaša svoje trikrat prekrižane težave s tem večjim humorjem, činn manj je tis:e sicer za Mistre tako nujnopotrebie, „r.ervus lerum" imenovane stvari, in čim z'.cste,še, oziroma čim nezveMejše so mu razne Adette, Lisette, Ninette in Fri-sette, ta libretto je dal skladatelju dovolj prilike, da je vlil svojim svojim notam vso
silo tistega božajočega in šegeta|očega humorja, ki ga je v današnjih, kuge, lakote, vojske in drugih takih nevšečnih stvari prepolnih časih tako krvavo težko najti v vsakdanjem življenju, ki pa je vendar prav tako krvavo potreben, da se Človek vsaj par uric pregoljufa preko svojih križev in težav.
Lehar pušča tu ob strani stare navade in manire, brez ouverture, skoraj brez uvoda, po par aliegro dvočetrtinskih taktih takoj v najpristnej&i karnevalski metež, „ins volle Menschenleben". Seveda, če bi človek še premišljeval, kdo bi potem šepet: .Karneval, ti nad vse krasni Čas! Kdor najbolj nori, kralj je izmed nas", s čemer začenja zbor.
Zboru skladatelj ni določil večje uloge. Poleg uvodnega zbora, ki pa se zopet ponavlja pri Reneejevem nastopu še nekoliko prešernejš.% je v prvem dejanju edino le še ! kratek zbor wTak liri, liri, lari", ki se poleg zopetne transpoziclje prvega, karnevalskega, stavka zopet ponovi ob koncu dejanja. Ker se izpušča pri nas v drugem dejanju uvodni zbor, ima zbor opraviti edino te še v finalu drugega dejanja. Naš zbor |e bil pri obeh predstavah, nedeljski in ponedeljski še dosti dober, le oni vpadi v finalu prvega dejanja : bi bili lahko nekoliko sigurnejši in izrazitejši.
Glavna uloga grofa Reneeja Luksem-
burškega je bila v rokah g. 11 i č i ć a, ki sme Šteti to ulogo med svoje najboljše, ako ne za najboljšo, saj prihaja v njej njegov zvonki tenor res do popolne veljave. O posameznih njegovih pevskih točkah govoriti se nam ne zdi potrebno, vendar naj pa posebej omenimo njegovo nastopno pesem v prvem dejanju in pa ono nežno, naravnost mojstrsko peto in igrano „Roka-vička, nežna tička" v drugem dejanju. Pripomnimo naj tudi, da se je g. Iličić vseskoz odlikoval s fino, naravno igro.
Sebe vredno tovarišico je imel g. Iličić v gospici Thalerjev! v ulogi Angele. O pevskih vrlinah g.ce Tn3lerjeve smo že 'rekli svojo ob priliki njenega prvega gostovanja v Trstu in moremo dodati temu le Še to, da je g.ca Thalerjeva s svojim nastopom v „Grofu LuksemburŠkem" le Še utrdila v nas prepričanje, da tiči v njenem grlu velik kapital, s katerim bo prej ali slej obdarjala drugo občinstvo, kakor pa je naše slovensko v naših oikih slovenskih razmerah. Lahkota, s katero obvladuje najtežavnejše postope, izredno Čista, zveneča višina, ki ji ne dela prav nikake težave, lepa razteznost navzdol: ali hočete Še več !
Angelina nastopna pesem „Danes jaz se poročim- je bila res nekaj izbornega, in prav tako tudi duet z Reneejem v začetku finala prvega dejania.
štora.
Salonskemu orkestru vrdelskega Sokoto pod vodstvom gosp. Adamiča vsa čast aa glasbenih točkah med dejanji.	—r.
Razstava slik in plastike (Salon d'Art) je odprta vsak dan od 9—1 in od 2—5, trg Goldoni št. 6, 1. nad
(Umetne fotografije „Stara Praga", umetna keramika.)
Vstopnina 30 stotink. Delavci i« dijaki 20 stotink.
Resnici na ljubo. Prejeli smo z Opčin in objavljamo: Slovenski družbi, ki ni mogla dobiti postrežbe v slovenskem jeziku v kavarni na Opčinah, naznanjamo, da g. Cio-chetti ni iz Italije, ampak je avstrijski orožnik v penzi|i. On ni kriv, da ne more pravilno govoriti slovenski, ker je rojen v avstrijskem Tirolr, pač pa vsako jutro, ko je oi v kavarni, rad govori slovenski, kolikor zna ter se še jezi, da ne more govoriti slovenski Natakar ni rodom Kraševec, marveč je ro jen na Ogrskem, gospodinja gospa Marija Grbec je iz K.ibdilja, ne pa epenska domačinka. Pri zadnjem ljudskem štetju je za-se in služkinjo prijavila slovenski občevalm jezik, a vpisal ju je ravnokar omenjeni Ita-
Višek pa sta dosegla Angele in Renče v duetu ki je gotovo najlepša točka cele operete s svojim krasnim valčkovim motivom, a vzdržala sta enako višino tudi v končnem duetu Posebej naj omenimo gotovost obeh,ki se je pokazala posebno v dejstvu, da ju ni prav nič motil oni poskok, ki jima je bil potreben
v duetu drugega dejanja vs!ed različne uglasitve orkestra in za odrom namešče legi glasovirja. Pohvalno na| omenimo tudi res krasne toalete gce. Thalerjeve.
Prav srčkan je bil drugi parček — Ju liette (g ca Janova) in Biissard (g. Viceaik.) Gca. Janova je Juiiette, kakoršne si pač le moram želeti, pravi tip one nedolžno razposajene, nad vse živahne, a vendar nikdar hudobne, tahko rečemo, nepokvarjene — stj menda prava ljubezen vendar ni pregreha in znak pokvarjene duše — prijateljice bohemskih umetnikov pariškega quar-tiere latina, katerim je „sestra, žena in mat« obnem.* In res se je popolnoma uživela gca Janova v to ulogo ter nam jo podala prav po svoje ljubko. Prav posebna pohvala ii gre za njeno „Pierre je pisal44 v prvem dejanju. Prav dobro posrečile pa so se ji tudi ostale točke skupaj z zborom ati pa z njenim tovarišem Bimardom, g. Vicenikom, ki, odkrito rečeno, gotovo ni bog zna kak pevec, ki pa je vendnr — sprejel Je po drugem igralcu vrnjeno vlogo šele tri dni pred na-
V Trstu, dat- I G. apri!a 1912.
* EDINOST c it. IGO.
Stran TTT.

lijan. Toliko resnici na ljubo in našim Iju- je brez službe, je bil aretiran predvčejšnjim dem v razjasnilo. Ni mi namen, da bi branil v neki ljudski kuhinji v ulici Capitetelli, ker dotični lokal, še manj pa, da bi nastopal je zmeknil zidarju Antonu Palazziju denar-proti slovenski družbi, ker vem, da je gospa nico s 418 K.
včasih rada malo gostobesedna pri takem Brezposelni Antonio Maraspin v ul.
delu, odrekla pa ni še nobenemu domačemu	Tintore Št. l.f je bil predvčerajšnjim aretiran
društvu dobrote, ako ji je bilo možno ugo-	v kavarni „Air arco di Ricardo" na trgu
diti. Gospodar pa, kolikor je nam znano,	Barbacan, ker Je v družbi z nekim tovari-
ni še nikdar razžalil našega naroda, pač pa	Šem ukradel nekemu Antonu Lukinoviču, ki
ga spoštuje.	Neki član in odbornik	je zaspal za mizo, denarnico s 63 K.
več društev.	Na zahtevo Romana Cibina, zidarja,
-	--stanufočega v ul. Riborgo $t. 27, je bila
Člane „Delavskega podpor, društva"	predpčerajšnjim aretirana brezposelna 24
se opozarja na redni občni zbor, ki se bo	letna Angela Passion, doma iz Ankone, stan.
vršil v nedeijo dne 14. t. m. ob 4. uri po-	v ul. del Peso, češ da mu je speljala na skri-
poludae v društvenih prostorih.	vaj denarnico s 30 K, ki jo je skrila pod
Telovadno društvo „Sokol" v	obleko svojemu otroku, ki še ni eno ieto
Trstu.	star in ki ga je nosila v rokah. Ko so na
Odborov? seja se bo	policiji preiskali „mladega tatu", so našli
vršila v četrtek 11. aprila ob 8	denarnico z vso vsebino. Ljubeznivo mater
uri zvečer v društvenih prostorih	so pridržali z otrokom vred v zaporu. |s sledečim dnevnim redom: 1) V ul. Fabio Severo je bfl predvčeraj-
poročilo odbora in načelnika 2)	šnjim aretiran 44 letni Giuseppe Pergotsch,
slučajnosti.	doma v Trstu, stanujoč v ul. Evangelista
Podružnica Glasbene Matice v Tr-	Toricelli št. 7, ker so ga naleteli pri sum-itu. Danes vaja za mešani zbor. Prosim Pos,u» ko le ravn<> „preiskaval" žepe
točne in obilne vdeležbe. Pe/ovodja.	I nekemu Konradu Dobeju, Id je v pijanosti
Pevsko društvo .Trst". Danes ob 8. ^^ na ullcL uri zvečer pevska vaja za moški zbor. Ker 1 »Stara ljubezen nikoli ne zarjavi
društvo nastopi že dne 21. t. m so vsi gg. pravijoq Judje ki se razumejo v to, to a, ^leke meri cenah brez konkurenC4 pevci naproŠeni, da se prav gotovo udeleže Ana Radojkovićeva ni ena tistih, ki verujejo	K v dnhrnznAni trgovini
te vaje. — Jutri vaja za ženski zbor. Petje v ta pregovor, kajti najbrž Je izpoznala, da vodi kapelnik g. M. Polič.	?je bolj resničen drugi konec tega pregovora,
Učiteljsko društvo vabi vse člane po- ki pravi: množenega Šolskega odseka In načelnike »če pa zarjavi, pa dobi Škrbine", drugih odsekov na važen sestanek v Šolo na Radojkovićeva je namreč živela „na vero" Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Acquedottu v četrtek ob 6. uri popoludne. z nekim težakom Matejem Kodanom, ki Obleke „ * » platna „ „ 4—18 Radi nujnosti stvari so tudi drugi dobrodošli, stanuje v ulici Beccherie št. 9., in je preži- Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Konsorcij slikarjev, dekoratorjev in I vela žnjim tudi eno punčko, toda ljubezen Obleke „ w „ platua „ , 6—12 sorodnih poklicev sklicuje za četrtek, dne je začela rjaveti in končno je Radojkovićeva Velik Izbor oblek za otroke od K 2*14—14 11. aprila t. I. ob 7. zvečer v telovadnico. rekla svojemu ljubemu Matevžu, da ne mara Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd šole v ulici Giuseppe Parini izredni občni več biti pri njem, in se je preselila v ulico zbor, na katerem bo odbor poročal o izidu GiustinelU št. 2. DrugI pa pravijo, da jo je pogajanj za novo delavno pogodbo in o Matevž spodil od sebe. odločitvi prispevka za konsorcij.	I Naj že bo, kakor hoče, predvčerajšnjim
je Matevž zopet nekoliko očistil in odrgnil rjo s svoje ljubezni In je šel k Radojkovl-čevl, češ naj bi zopet prišla k njemu. Ta ,Ata, veš, saj si rekel, da pojdem v j pa se je najbrž zbala „škrbine* in ni hotela
Novi dohodi za pomlad In leto !

Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela svoje prodajaln« :
v TRSTU, Via Barriera veechla 38 in Via del Rettori 1 in V GOHICJ, na Starem trgu 1 (na vogalu RabatišČa)
s svežim poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja ia dela
ter fine&a in t pežnega usnja.
O dobroznarJh in izbornih pekarnah in sladčiSarnah
JOSIP PAHOR
TRST, ulloa Madonnina 39, ul. Giusepas arini 12 (ogel ul. G Vasiri) In v ul. S. Marca
se dobiva o priliki velikonočnih praznikov velika izbera maslenega kruha (pince). izgotovlj enega s finim, naravnim maslom. Raznovrstne presnice. Pecivo se sprejema ob v&aki uri. — Speclaliteta : vino In likerji v steklenicah,
Pozor SI®venci! Berite in čudite se!
.r.av. N°v veliki dohod moških, deških in otroških 600 komadov, med temi pozlačena
društvo nastopi že dne 21. t. m., so vsi gg.' pravijo ljudje, ki se razumejo v to,J toda	"DOPS%o SHbreZb0kon^enc:	Ura Za K 4"20. M
v dobroznani trgovini	'	P0*^?*. najfineja ura Anker-temontis pa-
__**	. tlsćemm StevUnikom ; ista imo dobroidoce <>*>- ^rnc
A| | A PITTA' lil TRICQTC44 ' kolesje, z* kar ue jamči 3 leta, 1 krasna ovrafiu: »ALLM Ol I 11 lil I lil C. O I C. igiA s Simili - brilautom. 1 porla^n i-rsUu a pon
! Trst ulica Glasne Cariacct it. 40 flrej Torreite) j-™--SSSSS^ČK&m* «
j daue, 1 kraHna garnitura gumbov za rapestnioe ■ ovratnike in prsi: zajamčene 3°/, Double-zlata a pa-j tentiraciir. zatvorom, 6 platneniu robcev, l eleganten | iepui črnilnik is nikla, 1 krasno zrcalce, 1 toma i dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnicu It engleSkih peres. 20 različnih komadov za korespondenco in Se 396 drugih predmetov ki so koristni i« neobhodno potrebni. Vbo skupaj t zlato uro vred, ki ftl I i PiTTA' m TDICOTC C • Sfta"a vtlja d-akrat toliko, stane uiruo K 4*20. Od-HLLM Ul I IM Ul I nI to I t 5	pošilji po povzetju eksporta« tvrdka
?rit ulica Giosoe Cariacci iter. 41 (prej Tirata) |h. SPINGARN, Krakovo št. 240.
i Kdor kupi 2 padeta dobi 5t> za-itonj zrsvei; ■ p Qj* mč z dvemt rezili. Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po X nožič. Za to kar ne ugaja, e« vrne denar. Torej je izključen vsak nziko
Naše gledališče.
Anton Zerjal
nedeljo jaz v gledališče, da bom zopet en- , ž njim. To pa je Mate krat videla Marjetico; veš, ata, saj si ob-;enkrat „tako zaljubljen",
Matevža, ki je bil zopet ulica de!P Istria štev. 66, — Trst
ljubil, da pojdem
,-------- „------ —, »»v/
da ji je zagrozil, da }o ubije.
tako zelo razjezilo,
priporoča svojo
Ne, ne pojdeš,je prepozno za te; jej Ker tak način izkazovanja ljubezni po novo trgfoviao jestvln in kolonijalnima blaga.
M ' Vse blago vedno sveže.
Razpošilja se tudi na dom.
zvečer predstava, ne pa popoldne!""	(avstrijskih zakonih ni dovoljen, so Matevža
„Mbu, mbuu, mbuu, mbuu 1 Saj si rekel, » odpeljali v ulico Tigor, da se mu njegova 1a bo Marjetica imela vse polno cvetlic,. vroča ljubezen nekoliko ohladi in se napravi
ko je tako fletkana, pa ko tako poje, pa se nanjo zopet stara rja smeje in skače, ko jo tako rada gledam.; Saj si rekel, ko bora zdrava, ko ne bomJ
Exempla trahunt — zgledi vlečejo'
imfioht
več imela ošnic da do dem v ^ledaH^ČP pr*Jf S.t3r ,aUnski Preg°'"or> ,n to se le tudi več imela ošpic, aa pojdem v gledališče pokaza!o v kroalki našlh tržaških -ma!ih
Marjetico gledat. Kaj ne da pojdem?! Mbu :gregllifcov- in njihovih pregreh. pred
\ta, na| no grem, ko jo imam take. rada!">*mo namreč ^ročali o fingiranem vlomu
No bomo videli; ce boš pridna!"" , Sv. Jakobu, včeraj palmo imeli pod
n	T L 3ta' k<! -Tržaško' kroniko« zopet vlom v stanovanje
pnš a Marjetica, le povej ,l pa bom tako ;Stro|nika Frana Srebotnika v ul. Campanile tolkla z rokami, vidiš takole! Pa le pove, ji,»gt 3 , čeraer na| 5i bUo Srebotniku ubada bom tudi az v gledališču, da mora fcjdenIh ^aznih dragocenoiU v vrednosti obog bolj lepo peti kakor zadnjič, in pa zavrteti' 7Q00 k
se mora tudi, pa poskočiti. O, pa bom tolkla, t_
oh kako ! Uuuuh ! — Pa kakšna bo ? Ali j taka kakor Marjetica, ali taka, veš, kakor je1 bila takrat, ko je imela take hlačke, kakor j vojak, ali pa, veš, taka, kakor takrat, ko jej bila enkrat živa enkrat pa mrtva punčka ? O, že vem, taka bo, kakor takrat, ko je; imtla gosli. Ali pa ne? Ali pa tako, kakor,! veš, ko je rekla, da je poštarica? Nič, nič, j kar tiho bodi, nič nočem vedeti, bom že i v nedeljo videla ! Kar tiho bodi! V nedeljo ! j V nedeljo grem v gledališče! Mama, ata je ?e rekel, da grem!"
Tako naša Veljka, ko sem povedal aoma, da je v nedeljo
častni večer g.ce Janove.
Hm, da! Naša Veljka je nekoliko zaljubljena v našo subreto.	— r.
Tržaška mala kronika.
Tatvine. V ulici San Marco Št. 36 sta-stanujoči 23 letni Vittorio Posar (Požar), ki
Dr. Fran Korsano
Specijalist u sifflttične i« kaŽM bolezni
Ima svoj	b"
AMBULATORIJ
v TRSTU, v «Ud Sta NIcol* tUv • (ud Jadransko banko}.
Sprejema 12. do 1. ta kj/l do 6.Vi pop
ZDRAVNIK
Dr.
specijafct za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od llVt do lVi in od 4V2 do 51/« popoldne. TELEFON 177/IV.
Zaloga obuvala
- in lastna delavnica —■
Pahor
19
stokom — po svojih močeh izredno, nad pričakovanje dobro izpolnil svojo nalogo i v pevskemu i v igralskem pogledu. Omenimo naj le „bohemski duet" v prvem dejanju, potem v drugem dejanju, ko se »vidita spet", in končno v tretjem dejanju oni izborno uspeli nastop, ples po stopnicah in odstop, ko Juliette odhaja z odra s pripre-ženim Brissardom in Vasilom, ki se je celo mjral ponoviti.
V Vasilu Vasiijeviču sta libretista postavila na oder tip, ki mora vzbujati smeh, če bi ga tudi ne hotel. Siarec, nekdanji salonski lev, ki ima sedaj le še „ voljo" dobro, dočim pa so mu „kolena" že tako neznansko s!aba, ki pa je vendar „tako za-ljubije:.", je povod celi vrsti najkomičnejŠih prizorov in zapletov, prava doza kavijarja lajneprisiljenejšega, a zanj najprislljenejšega humorja na celi tej pikantni francoski salati. G. R a j n e r pa je ustvaril tega Vasila tudi tako, da občinstvo ni moglo iz smeha. No, pevec g. Rajrier ni ravno najsiiovitejši in se mu včasih prigodi, da ima zanj Lehar premalo ali preveč not, toda vse to se niti najmanj ne opazi ob njegovi izborni igri, kjer mu pomaga ^aka najmanjša kretnja, vsaka besedica, vsar aketm do gotovega U3peha. Omenimo naj le njegov „kako sem zaljubljen", tolikokrat ponovljen, a vselej drugačen in vselej z novo S3lvo smeha za seboj, po-
:: TRST ulica Arcata
: Velika izbera čevljev za moške, ženske "	" in otroke. - Sprejema naročila po meri
Kpon !!ter tudi p°praylja:: 1)0
mil
razoča ava srca vseh gospodinj po ^nežnobeli či-Btoaii ter slastnem vonju, ti srn daje perilu. In kako lahko t-r igraje se pere t. njim! Samo pomditi, ne >.ol'ko Časa pustiti stati, izprati in obeliti. Nič drgnjenja, nič kuhanja, nič poparjenja več!
Generalno zastopstvo: Alb. Tedesebi
Corso 2, III. n., Trst.
AUTOMOBILI FOHD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovaale letno 40*000 ve; ediaega tipa CHASS1S 28 HP ieat razalk tipov koči} i
Kočija „FORD" j« najpopolcijea, najhltrejfta ln najekonomUncjfft kar jih obatoji. — GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Plazza GoHoeI IG— 11, Tel. 1734
V«llk« centrala* Baraga, ollca del Bachi iS, vogat ullot Bo»okall . TELEFON 2247. STOCK PMEUH GOODRICH dmerlkiiuka} Automobili na posodo pc smerni oenl,
VuniTO in ▼■drteraaje avtouoMlor--Solidna poatrei*.. ***
tn zBieruih ceuah.

Zdravljenje krvi!
CaJ „Tisočeri cvet" <Mlllefiori>
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče t želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju in hemoroiđam. — Jeden omot za zdravljenje slane I K ter se dobiva r odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al 0UE MORI"
Trst (mestna hiša) — Telef. 377.
PoČtne poiiljatve se Izvršujejo takoj io franko, ako se dopošlje kron 1*10.
a r
1 r=
30
n c-
tem duet z julietto in končni nastop v tretjem dejanju. Sploh res imenitno izvedena uloga, ki dela gosp. Rajnerju izredno čast.
Manjše pevske uloge so bile v rokah £ gg. Draguiinovića (Pelegrin in v III. dejanju menager v grandhotelu), Dobčnika (Menči-Kov), Kralja (Pavločič), gospic Lepuševe, Kovačičeve, RogJjeve in Stojkovičeve. Kvartet in kvintet v prvem dejanju nista bila sicer ravno najboljša, no, pa že še gre; dobra Igra je pokrila pevske slabosti, pri kvintetu pa g. Iličič.
Izmed nepevskih ulog naj omenimo po g.e Dragutinovićevi z izborno kemtko podano ulogo grcfice Kokovceve.
Ansamblski nastopi so bili aranžirani prav dobro, zlasti prizor ob nastopu Re-neeja v prvem dejanju in pa končni prizor istega dejanja. Isto velja tudi o „polžu" okrog Angele in Vasila ▼ drugem dejanju. Inscenerija je bila prav lepa in se moramo posebno pohvalno izreči o pozoričču drugega in tretjega dejanja.
Končno ne smemo prezreti onega, ki ima glavno zaslugo na tako izborno uspeli opereti, našega spretnega, neumornega kapelnika g. Poliča, kateremu je občinstvo priredilo prisrčne ovacije, ko se je pokazal na odru, in pa orkestru, ki Je bil popolnoma na svojem mestu.	—r.
Uelikanska zaloga pohištva in tapecarij
:: Paolc Siastwirti) ::
TUST, al SMi tt § - Telefon 22-85 (itift gigdalitti Fenlce)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti Kolosalni izbor.
3 C
Dobroznana tvrdka manufakturnoga blaga
n. A I T u
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul S. Lazzaro
opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne upuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdne; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) Seiega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje jopice, kakor tudi vsalco drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse bbgo je iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenah, tako, da prekosi vsako največjo konkurenco.
^tran IV.
, EDINOST" št. 100.
V Trstu, dne 10. aprila 1912
Policija je seveda z vsemi mogočimi sredstvi razvita zasledovanje .neznanih zli-J-ovce-w, pri čemer pa je končno odkrila, tla i? Siebotnik le simuliral vlom v lepem rjmciu, da bi opeharil zavarovalnico za zavarovalnino. Stvar se mu je seveda izjalovila in konec je bil ta, da so vtaknili njega in njegovo soprogo v luknjo in so izpustili iž nje vratarja hiše št. 3. v ul. Cam-panile, katerega so aretirali, ker je, seveda po krivem, letel nanj sum, da je izvršil — fingirano tatvino.
Nasilen mornar. 20-ietni mornar Gio-vanni Torcello, doma iz Vižinade, stanujoč pa v Crosadi št. 6, je moral pač imeti kaj na vesti, ker je pobegnil pred stražarjem, ko ga je zagledal na trgu Nicolo Tomma-seo. Stražar, ki je bil na konju, jo Je udri za njim in ga je ujel. Ko mu je naznanil aretacijo, je Torcellu zavrela kri in začel je bfti okrog sebe kakor neumen ter kričati in psovati redarja. Priti sta morala še dva redarja, da so ga mogli spraviti v zapor.
Poskušen rop. Predvčerajšnjim ponoči je napadel v ulici Pozzo del mare neki neznanec mornarja Elija Fabrisa, ki je ravnokar prišel iz neke gostilne v ul. Punta del forno, ter mu je skušal iztrgati iz n k denarnico. Ker se pa Fabris ni dat tako nalahko pri-prlpraviti ob denar, ga je oni kratkomalo udrihnil po ustih, da se mu je takoj poce-dila kri. V tem Je prihitel na lice mesta stražnik, ki Je aretiral nasilneža. Bil Je to 32 letni Tržačan Ermanno Capello, stanujoč v ul. Ghiacciera št. 8.
Žensko je pretepal na javni ulici neki 23 leten pek Josip Stare, Tržačan, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi. Ker je njegovo ravnanje vzbujalo ogorčenje občinstva, ga je stražnik odpeljal v zapor.
Osumljen tatvine. V hiši Štev. 415 v »sorklji je bil aretiran neki Stanislav Po-kopki, doma iz Prusije, ki se je skril v hiši, s kakimi nameni, se pač da misliti, povedati pa seveda ni hotel. Vsekakor Je najbrž Mislil kaj zmakniti, kar se mu pa ni posrečilo.
Radi žaljenja veličanstva. 31-letni M chele Doranzo je privandral iz Italije s trebuhom za kruhom v tisto Avstrijo, ki ima vedno dovolj prostora za razne regni-kolske potepuhe. Včerajšnjo noč Je Doranzo, ki stanuje v ul. Sporcavilia Št. 7, rojil po nI. Cavana ter kričal in pel, kakor bi bil celi Trst njegov. Ko ga Je opomnil neki stražar, naj miruje, se je objestnež Šele prav postavil na prste in začel je zmerjati stražnika, pri čemer pa mu ni bil dovolj stražnik sam, temveč je posegel celo po cesarju In izrekel besede, ki vsebujejo žaljenje veličanstva. Doranzo je bil aretiran in sodišče mu pač temeljito prežene njegove muhe.
Koledar in vreme. — Danes: prerok Ezekijel, Srčanica. — Jutri: Leon I., papež.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f 1711 C°. Vreme včeraj: lepo, jasno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, deloma deževno. Vetrovi male brzine.
Mar. dal. organizacija.
—	Pripravljalni odbor skupine tehničnega zavoda „Sv. Andrej" sklicuje za danes 10. t. m. ob 8. uri zvečer „Ustanovni občni zbor" v prostorih NDO pri Sv. Jakobu. — Nihče naj ne manjka.
—	Skupina zidarjev N. D. O. sklicuje aa jutri dne 11. aprila ob 6.30 občni zbor v prostorih N. D. O. ul. sv. Frančiška št. 2.
—	Zidarji udeležite se občnega zbora v polnem Številu!
—	Delavci škedenjskih plavžev in čistilnice petroleja so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v petek, 12. t. m. točno ob 7 zvečer v prostorih .Gospodarskega društva" v Skednju.
DAROVi.
Povodom jubilejne zbirke v proslavo 25-lctnlce ženske podružnice sv. CM v Trstu tn njene soustanoviteljice gosplce Milke Maikoč-eve so darovali v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani:
Tretji izkaz pole gospe Eme Bartel
gospa dr. Pretner.......K	10*—
gospod Ivan Wildman.....„	10 —
* dr. Hinko Dolenc . . . _	10*—
Zadnik Tomaž.....„	10 —
Jakob Klemene . .	„	20*—
Bit ha.........„	10—
dr. TomašiČ......„	5*—
Ante Bogdanovič . . . . „	20'—
dr. Slavik.......„	10 —
- G..........................5—
„ 91.91...........5 —
dr. Kovačič......„	10 —
gospa Zmagoslava Goljevšček . ,	10 —
Pavla Vučkovič............5 —
Skupaj ... K 140 —
82 000 denarnega dolga. Terjatve sorodnikov znašajo K 107 000, hlpotečni dolgovi K 553 000. Proti tem pasivam v skupnem znesku K 1.087 612 izkazuje tvrdka kron 446 000 aktiv. Tvrdka ponuja 35% poravnavo.
Nova industrijalna podjetja v Tržiču. Avstrijski kreditni zavod namerava v Tržiču dvoje večjih industrijskih podjetij in sicer eno čistilnico riža in eno tovarno kemikalij. Čistilnico riža zgradi reška čistilnica riža, za kemično tovarno pa je osnovana posebna delniška družba. Za osnutje obeh podjetij se je stavilo pogoj, da se za Tržič dovoli vsaj take tarifarične ugodnosti, kakor so seda) toliko pri državni, kolikor Južni železnici, veljavni za Trst. Tozadevna pogajanja s trgovinskim in železniškim ministrstvom so sedaj dovedla do ugodnega zaključka.
Vesti iz Istre«
Iz Doline. Velikonočni prazniki so minuli. Krasnega popoldanskega Jutra ob 3 30 so nas zbudili topiči, vabeč nas k procesiji vstajenja. Vse praznično, vse pobožno se kaže naše ljudstvo. Svečenik pa je bridko tožil, da ga nočemo ubogati, ker nočemo zapeti v cerkvi niti ene latinske pesmi. Tam pred žrtvenikom Onega, ki je od mrtvih vstal in ki je učil svoje namestnike: pojdite in učite vse narode v njihovem Jeziku, poje svečenik „Gloria" in „Tantum ergo", a narod odgovarja „Slava" in „Čast in slava" Onemu, ki mu je dal, da govorimo z Antonom Martinom SlomŠekom: „Oj ljubi, lepi in pošteni slovenski m2terini jezik, s katerim sem pervič svojo preljube-znivo mamo in dobrega ateja klical; u katerem so me moja mati učili Boga spoznavati ; u katerem sem prvokrat svojega Stvarnika častil; tebe hočem kakor najdražji spomin svojih rajnih starišev hvaležno spoštovati in ohraniti za svojo čast in lepoto po pameti, kolikor premorem, skerbeti; u svojem jeziku do svoje poslednje ure Boga najrajše hvaliti; in želim, kakor hvaležen sin moje 1 ube matere, da kakor je moja perva beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenska bo ... Vsi drugi ukazi glede rabe slovenskega jezika so odveč za nas.....
Jfikdar siliti otrok,
ko se ne gre za trmo, temveč za resničen odpor. Na tega se največ naleti pri ponujanju navadnega ribjega olja, ki je nemalokrat zopern otrokom, kakor tudi odraslim. Kdor se v nadomestilo — posluži —
Scott-ove emulzije
tega ne bo treba siliti. Scottova to ziamko — emulzija, prirejena po Scottovem, gjjf sTouora 35 let znanem načinu, ima dober izdelovanja.— okus, ter je lahko prebavljiva, tako da jo lahko prenaša tudi šibek želodec. Ni treba podcenjevati tek pospešujoče Scot-tove emulzije, kar se pokaže kmalu na pridobljeni teži in zboljšanju splošnega stanja. Pri naknpn naj se izrecno zahteva SCOTT-ova emulzija. Znamka „Scott", ki je npeljana že 35
let, jamći za dobroto in Tispeh. Cena orig. steklenici K 2 50. Dobi se vseh lekarnah.
1=1 HALI OfiLASIfli

MALI OOLAfi M rihuj« fo 4 atoL baito, mantao tiakaaa bv w4i aa računajo aakrat vet Nat-»aia 40 «toL laser, oddelka.
IWL uomu. FIUL
w4i aa računajo aa prl«to|blam Plat* m takoj Ii

Pnonif^S vešča aloveuak ga, italijanskega in UUSpiuu nemSke^a jezika, praktična v pisarniških delih, iiče alužto. Ponudbe pod „Marljivoat' glavna poŠta.	776
Soba
in mala soba, mebloiani, ne odoasti takoj v najem. Ulic. Farneto 43, jI. vrata J(5.
L/IIni *e	IČAa CP	voditeljev za
l\u|ll gortiln. lOI/O OD gostilno a kavcijo.
|XpQin kubarice Icppin 8e natat*rji za
lotoju T« gostilno. lOuDJU kavarne in gostilne. — Pojasnila d&je „Prva primorska gostilniška zadruga*, ulica Felice Venezian 5 Uradne ure od b—11 zjutraj.	717
Prnrio Be vr*ta> opeke, železo za stavbe, rrUUd nove stopnice kraSkega kamna, stojnice sivega kamna po niz*i ceni v ulici Fontana in ulici Coroneo (vojaSnica). _ 772
Meblovano sobo oJdsm Belredere "
33, II. vrata 12. 757
Dprifisin Be	zemljiSĆa, i rikladm za grad-
■ rUUaJU jenje dvorcev, hišic za delavce, krasni lega, 5 minut oddaljeno od ljudskega vrta, cena 35 K sežeoj. — Naslov pove Edinost pod 6t. 769.
Pnejtro^nino za rek Uko ur predpoldne in ruoll D^lllto popoldne se išče. - Naslov: ulica Luigi Galvani Bt. 1, pritličje na levo (nad ljudskim vrtom).
Gospodarstvo.
Konkurz tvrdke Fr. Souvan in sla. Ljubljanska tvrdka manufakturnega blaga Fran Souvan in sin razpošilja svojim upnikom status, Iz katerega je razvidno, da ima tvrdka K 345*612 blagovnega, in K
Mizarska delavnica
francesco Kramcr
Trst, via Mira mar št. 21.
Izvršujejo se vsakovrstna mizarska dela in se jamći za točno izpotovitev po
umetniških pravilih. Najzmernejie cene.
(jreniice fiu
Edini preparat iz zdravilnih rastlin.
Tovarna: Trst, ul. Farneto 36.
Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu
prebavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd. Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto DelF Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo greiSica AMEStO Dell' AllOlO pred kolero.
Broj 1702/12.
Natječaj.
U smislu odluke obćinskog odbora od 3. aprila 1912 razpisuje se ovime natječaj na mjesto drugog obćinskog lječnika sa sjelom u Matuljima ili u blizini Matulja. Godišnja plaća sa paušalom za konja ustanovljuje se prema odluci obćinskog zastupstva na Kruna 4080'—, izplativa u mjesečnim anticipatnim obrocima, osim toga primati će ustanovljene pristojbe za lječničke posjete.
U okružje tog lječničkog mjesta spadati će porezne obćine: Matulji, Spinčići (osim sela Brnini, Belići i Cari), Bregi, Pereniči, Pobri, Kućeli, Dolnji i Gornji Rukavac, Tri-najstići, Jušići, Jurdani, Puži, Zvoneča, Br-gud mali i veli, sela Dolčić i Frlanija u Rubešovoj.
Lječnik biti će dužan bezplatno lječiti posve siromašne, dočim će mu putni trošak biti izplaćen iz občinske blagajne, a kao zdravstveni organ obćine voditi zdravstveno uredovanje.
Službena pogodba, koja se može uvi-diti kod podpisanog sklopiti će se sa Iječ-nikom iza imenovanja istoga po obćinskom zastupstvu.
Natjecatelji imaju podnesti podpisanom svoje molbe do 1. maja 1912, obloživ ih diplomom sveukupnog Iječničtva, svjedoč-bama o dosadanjem službovanju i državljanstvu te poznavanju hrvatskoga kao uredovnog jezika.
Občinsko poglavarstvo Kastav,
dne 5. aprila 1912.
Načelnik: JeluŠić.
no
A. F. KOVACIC
TRST, ulica Giovanni Boccaccio St. 4,
(ogpl ulice Torquato Tasso). Priporoča slavnemu občinstvu svojo znano pekarno in sladčićarno, v kateri se dobiva
velika izbera maslenega kruha in presnic.
Sprejema ee Tsakoirstno pecivo. Svež kruh krat na dan. Vico in likeri v steklenicah. Prepečene!, štrukgi, vsaki« rstne sludcive iu l*tr»k: kruh Po trtžba n;t dom.
GOKIUIA11. D. 0.
v Trstu, ulica Carradori št. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIC je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točij* se različna pristna vina. Ob vsakem časi: se dobijo gorka in mrzla jedila.
l&ms Soh^idler
z ob o tehnik
bivii: prri £obotehnik
Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 in od 3—6.
Trst, Fiazza 0. Goldonl št. :>. 11.
Bogomil
= = urar in z'atar = =
im
Trst, sliea Vincenzo
Beiliai SI. 13 ikmriQ ceisr« it. iiiofla ibthi
Boeat izbor ur
_ T?ak« vrste, kakor tndl '	prstaaor z dlja-
■antl 1m br«a diJajHaa-tor, iesake rerlilee, zlate 1* srebra« ztt moške, vse po konkurenčnih cenah
Anton Krušič,
krojaški mojster v Gorici tekali3če Frana Josipa St. 3G. Izdeluje obleke po meri ▼ vsakem kroju Sprejema tudi Daročila izveo Gorice. Pri raročilu zadoiit je prsna mera. V rali gi ima raznovrstno blago ter razpo3i!ja uzorce na ogled. Cene zmerne.
Očali
najboljše vrste, bogata zaloga od 70 vin. naprej. Čudeži I
„Heluetla", ul. Earrlera 19
Gramofoni in plošče.
Velika zaloga ploše s slovanskimi komadi od K 2*— naprej
Antonio Spanghero
dekorativni s ikar
flasladmlc kvrdk« DO|WIEFUCO DEL1S K.
DELAVNICA :
Trst, vio Mađonnlna It 1
VEL KA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrsloa stavbena dela In dekoracije z a sobe. — SPECtJ LITETA: imitacijo lesa in marmerja, izložne table.
Pristnu brnsba sukna
pomladna in poletna sezona 1912.
Odreiek 3*10 01 dolg / 1 cdreiek 7 kroa . , t.	I 1 cdrezek 10 kron
za kompl. rrosko obL I 1 odrezek ir> krou
(euknja, telovnik, hlače) I 1 odrezek 17 kroa + + 8Brao + + + 1 odrerek 20 kron
Odrezek za salonsko obleko 'JO kron, kakor tud površnike, tur, lodne, hvilene kauigovn>a itd. pošilja po tov. cenah realka iu aoiidna dobro znana zaloga nukna
siesel - Imhof - Briinn (Brno).
Vzorci gratis in franko.
Ugodcosti privatnih odjemalcev, uaročevan sukua naravnost pri tvrdki Slogel - Imhof na tovarniškem uieBtu bo velike stalne, nicke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva poatreiba tjdi mal h nan čil v svežem blagu.
IE	1		1		S a	MBBn
		[fisnia				um
'L	1					

S3S2S2S
R. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10
Prevozno podjetje ——m
kr. »ntrgaklk Ari lelaule	)051
ti?Wt mcartejaijc tatMunsitali Slua 12 mitiJc, (RtaiUacje sa m.
POSlLJATVE, POTEOA KOVČEOOV. NAJDOOOVORNEJSE CENE,
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cemeata »PORTLAND* ▼ Spileto.
"*	!Z K
bPROD
II«
PRODAJA NA DROBNO.
CENB BREZ
H-f hH4-
I Pozor!
Opoldne In zvečer abonement, zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nf£ glavobola). Zmerne cene.
Restavracija-Hotel Ralkan (SO