440
Praktični dimniki.
Število raznovrstnih dimnikov, posebno pa njih nastavkov ni ravno malo. Vsak zidarski mojster ima svoje sisteme, katere priporoča; vsak fabrikant ponuja svoje izdelke in svoje iznajdbe in človek res ne ve, po kateri bi segel. Da je nastavek na dimniku potreben, o tem pač ni nobenega dvoma. Čuditi se je le, da vidimo še toliko odprtih, nepokritih dimnikov. To nas spominja na one srednjeveške čase, ko ni bilo še peči j in štedilnih ognjišč, ko so kurili na odprtih ognjiščih in spuščali dim skozi poljubno luknjo na stropu.
Na vrhu nepokrit dimnik ima to veliko napako, da je vsled dežja, snega, slane, rose itd. navadno moker in mrzel; ker pa dimnik vleče le vsled temperaturnih razločkov, zato opazujemo osobito pri mokrem vremenu in po mrzlo-mokrotnih nočeh, da se nam peči kade, če jih zjutraj zakurimo. Pri železnih pečeh se ta nedostatek manj kaže, ker imajo jednostavnejšo konstrukcijo in se kurijo neprestano. Pri lončenih pečeh pa je kadenje tako neprijetno in mučno, da zgubi dotično stanovanje posebno po zimi, skoraj vso vrednost.
Glavni vzrok temu pa so odprti dimniki. Uže na-vadna ploča pomaga veliko, ako ž njo zabranimo, da ne pada moča v dimnik in ne prodira mraz pregloboko vanj.
Dokaj večje usluge pa nam daje v tem oziru dobro napravljen nastavek (Aufsatz) na dimniku. V naslednjem hočemo ob kratkem opisati, kak mora biti dimnikov nastavek, da doseže svoj namen in da ustreza glavnim zahtevam do dobrega dimnika.
Dimnikov nastavek naj obstoji iz 3 delov, ki naj se brez vijakov in kompliciranih pridevkov lahko, točno in hitro zlože vkup.
Spodnji del je okrogla ali pa štirivoglata cev, ki se vdene v dimnikovo glavo. Krog nje je pritrjen plehat ovratnik, ki brani, da se cev ne poniža v dimnik, ob jednem pa krije zid dimnikov. Ovratnik naj bode nagnjen, da se lahko moča odtaka in da se veter in vihar preveč ne vpira vanj. Tudi naj ima nekaj luknjic, skozi katere se potegne pocinjen drat, ki se pritrdi v zidu dimnikovem. Srednji del dimnikovega nastavka je plašč, ki ima nekoliko večji premer, nego spodnji del. Pritrjen ni drugače na spodnjem delu, kakor da je nataknjen nanj. Zgornji del naj bode strešna ploča, ki se lahko vzame proč, da je moči ostale dele nastavka osnažiti.
Nastavek naj bode iz tenke pločevine; za proste strehe k večjemu 30 centimetrov nad zidanim delom dimnika, teža njegova 20—30 kilogramov.
Tak nastavek napravi vsak ključar ali kovač z malimi troški; zadostuje popolnoma za vse razmere in je vsaj toliko dober, kakor so kupljeni, dragi nastavki različnih tvrdk.
Obrtnija.