Leto LXVI PoStnlna plačana ▼ BolovJnL J Ljubljani, v sofioto, dne 30. julija 1938 Stev. 173 a Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 S£0VENEC Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku tfena 1.50 Pin Cek. račun: Ljub« ljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 L prava: kopitar-jeva ulica štev. 6. K obisku Hali jonske mornarice Znano je, da ni boljšega in zvestejšega ter lojalnejšega tovarištva, kakor vlada med pomorščaki. Do zadnje možnosti hrabri in požrtvovalni v bitki, ki zahteva od njih neprimerno več kakor od vojaka na kopnem, znajo bolj ko vsakdo drugi ceniti blagoslov prijateljstva med narodi, ki jih na svojih potovanjih spoznavajo in vzljubijo. Zato so obiski, ki jih napravi ena mornarica drugi, vedno najboljši izraz medsebojnega spoštovanja in želje po dobrih odno-šajih ter potrditev že obstoječega prijateljstva. Tak pomeu ima tudi obisk italijanske kraljeve mornarice v naših dalmatinskih pristaniščih, in to tem bolj, ker po dvajsetih letih obstoja naše mlade države vidimo predstavnike italijanske oborožene sile prvič med nami kot prijatelje in goste. Ker ni dobre stvari, ki bi ji bilo prizane-seno, da ji ne bi kdo, bodisi iz nepoznanja pravega stanja in neumevanja njene koristnosti, bodisi iz zlobe in nepravih namenov, ugovarjal, tako izvestni krogi, ki niso naklonjeni vladi gospoda Stojadinoviča, kritizirajo naše dobre odnose z avtoritarnima velesilama v Evropi, češ da se je s tem oslabilo naše tradicionalno prijateljstvo z zapadnimi demokracijami. Tukaj imamo opraviti s sredstvom, ki se ga poslužujejo v svoji strankarski borbi zoper sedanjo vlado voditelji opozicije, ki dobro vedo, da tega, kar morebiti verujejo nekateri njihovi preprosti ali v izrecno levičarsko ideologijo zaverovani pristaši, oni sami ne verujejo. Gospodom, ki jih je razvoj k politični in gospodarski konsolidaciji naše države vrgel s tira, ker so mu po svoji ideološki ozkovidnosti ter premajhni državni Ski sposobnosti stali napoti, jc dobro znano, di je ostalo naše prisrčno prijateljstvo do Fran cije, Anglije in češkoslovaške v okviru skle m j enih obveznosti neokrnjeno; če pa nismo sklenili novili in širših, smo sledili samo zgledu Anglije v želji in trdni volji, da ne storimo ni česar, kar bi moglo evropski mir spraviti v nevarnost. To je politika, za katero nam more biti vsak naš zaveznik samo hvaležen, ker bi bo doča vojna pomenila neizmerno katastrofo tako za demokratične, kakor za avtoritarne in vse ^druge režime omikanega sveta, ki bi se ga polastile barbarske sile. Vedo pa ti kritiki tudi, da mora vsakemu našemu državniku biti vrhovno pravilo in merilo zunanjepolitičnega obnašanja neposredna korist naše lastne domovine, ki je vsakemu bližja nego njen najbližji prijatelj. Že sv. Tomaž je prav rekel, da se ljubezen začne pri samem sebi. In še eno pravilo je v zunanjepolitičnih odnošajih in razmerah ki določujejo zveze med državami, namreč to, da prvenstveni činitelj pri sklepanju takih prijateljstev ni ne krvna sorodnost, ne ista in podobna duševnost in miselnost, ne istovetnost političnih sistemov, ki pač igrajo in morajo igrati svojo vlogo, odstopajo pa prvo mesto v vsa kem primeru, kjer gre za realne interese. .Tista Anglija, ki je danes zvezana s Francijo po najglobljih simpatijah in tesnem političnem sodelovanju ter po isti demokratični miselnosti 'je pod ustanoviteljem sodobnega britskega imperija, starejšim Pittom, v krvavih vojnah in s pomočjo svojih zlatih funtov uničila bourbon-eki francoski imperij v Severni Ameriki, v območju Sredozemskega morja in v Indiji ter strmoglavila tudi Napoleonovo državo. Tudi čustva lahko ustvarjajo zveze ter jih brez dvoma ohranjajo in poglabljajo, ne smejo pa igrati prvenstvene vloge in večkrat sploh ne igrajo nobene, kjer je treba imeti pred očmi dejanske koristi, ki gredo pogostokrat preko vseh sentimentov. To so načela, po katerih bi morali delati, če bi lioteli biti rodoljubi, tudi voditelji naše opozicije, ki pa sedaj skušajo širiti nerazpoloženje proti dr. Stojadinoviču samo zato, ker menijo, da nimajo drugega sredstva v svoji borbi Zoper režim, kakor je to. Naši dobri odnosi z Italijo ne slone na kakšni sorodnosti političnih sistemov ali politične miselnosti, ker v tem oziru imata oba naroda popolno svobodo, da si urejata svoje notranje življenje, kakor sama hočeta, in ker je nam italijanski fašizem prav tako malo napoti kakor Italijanom globoka demokratična miselnost naše jugoslovanske države in popolna nemožnost, da bi se pri nas mogel ustanoviti in držati kakšen unitarističen režim popolnega izenačenja naših narodnih osobin in kultur. Gotovo pa je Slovanom vsekdar bila simpatična ljubezen Italijanov do lastnega naroda, njihovo brezmejno narodno svobodoljubje in skrajna požrtvovalnost za domovino ter čudovita enotnost in sloga, kadar gre za narodni interes, najsi bo peni tem ali onim režimom. In tudi kulturne dobrine in vrednote, ki jih jc ustvarjal italijanski narod, so nam enako druge kakor njim samim. Predvsem pa slonijo naši dobri odnosi z Italijo, ki jih je šef naše vlade v smislu politike pokojnega Pašiča in prerano umrlega kralja Aleksandra postavil danes na trdno podlago, na globokih vzajemnih realnih koristih politične in gospodarske prirode, ker so ustvarili evropskemu miru in gospodarskemu napredku eno najbolj trdnih podlag, katere nihče drugi ne bi bil mogel uresničiti, to jc mir na Jadranske m morju, h kateremu je dr. Stojadinovičeva vluda toliko doprinesla s pomočjo Balkanskega sporazuma in sporazuma z Italijo in ki tvori mogočno jamstvo za bodoče pomirjen je v vsem .velikem območju Sredozemskega morja iu še . Še eno presenečenje iz govora angleškega zunanjega ministra Anglija grozi Japonski Doslej je grozila le Japonska, ki pa jo je vojna že - utrudila Angleška oborožena sila hitro raste London, 29. julija, TG. Govor zunanjega ministra lorda H a 1 i f a x a v lordski zbornici o angleški zunanji politiki napram Italiji, napram Češkoslovaški in posebno napram kitajsko-japonskemu sporu je v tistem delu, ki se tiče odnosov do japonsko-kitajske vojne, politične kroge zelo presenetil. Zunanji minister Haliiax se je namreč takole izrazil: Angleški imperij ima na Daljnem vzhodu koristi, ki jih ne sme zatajiti, ker so zanj življenjskega pomena. Ker so trenutno pogajanja med angleško in japonsko vlado v teku, se noče spuščati v naštevanje podrobnosti o angleškem stališču, v pričakovanju, da bodo pogajanja uspešna in da bo Japonska upoštevala angleške težnje. Vendar pa čuti, da je njegova dolžnost, da izrecno poudari izredno veliko pozornost, ki jo angleška vlada posveča sporu na Daljnem vzhodu. Angleška vlada ne bo dovolila, da bi jo dogodki na Daljnem vzhodu presenetili v njeno škodo. Za to že sedaj pravočasno razmišlja o ukrepih, ki jih bo morala podvzeti, kadar bi nastala potreba, da zaščiti svoje koristi na Kitajskem proti vsakomur, ld bi jih ne spoštoval. Anglija hoče imeti od Japonske bolj jasna jamstva, da se ne bo dotikala angleških interesov. Na drugi strani Angliji ni mogoče ustreči kitajski prošnji po denarnem posojilu, toda angleška vlada je pripravljena razmišljati o kakšnem drugem načinu podpore, ki Kitajski ne bo odrečena. Halifaxov govor, iz katerega zveni komaj prikrita grožnja na naslov Japonske, je v vsem tisku sprožil zelo zanimiv odjek. Po dolgih letih je bilo prvič, pravijo listi, da se je Anglija opogumila, da na Daljnem vzhodu ne bo več vsega pojedla, kar Japonci skuhajo, in da ne bo vsega vtaknila v žep, kar Japonci delajo. Če se ie Anglija prvič po dolgem času dvignila do tako samozavestne izjave, ima to svoj vzrok v dveh dejstvih: prvo dejstvo je, da postaja Anglija zopet Anglija, to se pravi, da njena ohorožena udarna sila hitro raste, drugo dejstvo pa je, da se čedalje bolj kaže utrujenost Japonske, ki jo je sedaj že leto dni trajajoče vojskovanje s Kitajsko že hudo izčrpalo. Listi napovedujejo v bližnji bodočnosti pre-okret v zadržanju velesil do kitajsko-japonske vojne. Najbolj udaren članek pa je izšel v poluradnem listu »Times«, ki posvečajo uvodnik Halifaxovemu govoru o kita;sko-japonski vojni. »Times« pišejo, da je do sedaj grozila vedno le Japonska. Velesile so bile tiho in so v svoji nemoči jemale grožnje na znanje, Japonsko pa pustile, da je šarila, kakor je hotela. Za to je bil zares že čas, da je tudi angleška vlada spregovorila besede, ki jih je imperij pričakoval. Anglija je zagrozila in njena grožnja je dobila odmev, ki gre besedi, ki jo spregovori zastopnik angleškega imperija. Do sedaj se je Anglija na vsa srdita izzivanja Japonske zadovoljila le z diplomatičnimi posredovanji Toda tako ni moglo dalje. Škoda, ki jo kitajsko-japon-ska vojna prizadeva koristim angleškega imperija, ni samo slučajnostna in izvirajoča iz nepredvidenih okol-nosti vojskovanja. Nasprotno. Angleška vlada je dobila vtis, da japonska vlada ali da ni bila v stanu ali pa da ni hotela preprečiti ponovitev škodljivih dejanj in poravnati storjene škode. Obnašanje Japonske jc vrglo slabo luč na prijateljske odnose med Anglijo in Japonsko. Prišel je čas, ko bo Anglija namesto besedičenja pristopila k dejanjem, ki bodo zavarovali njene koristi na kitajskem ozemlju. V Tokiu so hudi Tokio, 29. julija, AA. »DNB.): Zastopnik zunanjega ministrstva je časnikarjem izjavil, da je razprava v angleškem parlamentu o sporu s Kitajsko izzvala veliko nezadovoljstvo na Japonskem. V Tokiu mislijo, da je angleški parlament vse premalo upošteval čast japonskega naroda, Kitajsko poročilo o japonskih letalskih napadih tekom vse vojne Kitajska vlada je izdala uradne številke o bombnih napadih japonske vojske v teku enega leta, odkar traja kitajsko-japonska vojna. Uradno poročilo navaja, da je bilo do sedaj 2172 letalskih bombnih napadov od strani Japoncev in da so japonski 1........... vrgli vsega !i.'!.li>2 I.....iti. Letal- skik napadov se je udeležilo skupno 18.71« bombnikov. Pri teh napadih je bilo ubitih 16.532 oseh m 12.752 ranjenih. Najhujši japonski letalski napadi so hi I i v Kvantungu, ki je bil bombardiran 903 krat. Kijangliu jc bil bombardiran 408krat, Cokijan pa 185 krat. Mod ubitimi jc vsesa skupaj samo 17 inozemcev, med ranjenimi pa 25. Hankav, 29. julija, b. INS poroča, da so pri Kijangkjangu japonski letalci porušili še en jez na reki Jangce ter prodrli nadaljnjih 25 km proti vodi. Japonske letalske eskadrile so priletele 200 kilometrov daleč od ilankova ter bombardirale nov jez, ki ga Kitajci gradijo v največji naglici. Harhin, 29. julija, c. Oddeiek 10 sovjetskih vojakov jc prekorarii .................. 80(1 m severno od Šaiikupeiiga. Razvila se je kratka bitka z niandžurskini oddelkom, ki je trajala eno uro, nakar se ie sovjetski oddelek umaknil nazaj čez mejo. Hitlerjev zaupnik kapitan Wiedemann naj bi pripravit pot Za letalsko pogodbo med Nemčijo, Francijo in Anglijo London, 29. julija, b. »Daily Maik, ki je glasilo lorda Rothniera, nadaljuje propagando za nov obisk Hitlerjevega zaupnika kapitana Wiede-m a n n a v Londonu, četudi so bile snoči uradno ovržene vse vesti o tem. List piše: »Angleška vlada razmišlja o sklenitvi letalskega pakta med Francijo in Nemčijo ter pripisuje obisku Wiede-manna velik pomen. Po zadnjih vesteh ho Wiede-mann potoval čez Pariz ter bo njegov obisk v Londonu nekoliko preložen.« »Evening Standard« poroča, da je nemški kan- cler Hitler pripravljen razpravljati o paktu za omejitev letalskega oboroževanja, če britanska vlada prevzame pobudo in sama predlaga ugodno rešitev. »Evening Standard je mnenja, da ho letalski pakt imel dva dela in sicer tehničnega, ki bi sc nanašal na vprašanje oborožitve, in pa političnega, ki bi bil neposredno povezan s problemom evropske varnosti. Znano je, da sc politični del lahko razčisti saino v okviru splošnega evropskega sporazuma.. Poučeni krogi pa so mnenja, da jc tehnični del neizvedljiv. London pripravlja pot lorda Runcimanu v Pragi in Berlinu mirno ozračje, brez katerega lord Runciman pod nobenim pogojem ne bi mogel izpolniti svoje težke naloge. Angleška vlada je svetovala češkoslovaški vladi, naj bo širokosrčna in spravljiva. Z istimi zaupnimi nasveti se obrača Anglija tudi na Nemčijo, da tudi ona da podobne nasvete tam, kjer so potrebni in kjer nemški nasvet poslušajo. Vlada narodnostni pravilnik sprejela Praga, 29. julija. c. Politični odbor ministrov je sprejel celotno besedilo narodnostnega pravilnika. Jutri bo pravilnik predložen vladi, v ponedeljek pa vladni večini, ki ga bo v klubih sprejela. Nato bodo pravilnik prevedli v angleščino in ga izročili lordu Runcimanu. Lord Runciman pride v Prago v torek z letalom ter se bo najprej sestal z Benešem in Hodžo, nato pa z voditelji sudetske nemške manjšine. Praga, 29. julij a. Angleški posredovalec lord Runciman bo prišel v Prago prihodnjo sredo zjutraj. Z njim pride njegov lastni štab sotrudnikov, katerih imena pa do sedaj še niso objavljena. Na Češkoslovaškem lord Runciman ne bo izbiral nobenih sotrudnikov, ne med Čehi in ne med Nemci. Zelo pogosto se ponavlja ime nekega Skophorda, ki da bo glavni sotrudnik lorda Runcimana. Ta gospod je bil že večkrat v zelo važnih mednarodnih preiskovalnih komisijah, med drugim tudi v Siomnovi preiskovalni komisiji, ki je izdelala poročilo o samoupravni preureditvi Indije, nadalje tajnik v komisiji za denarni moratorij z Nemčijo, nadalje v angleškem odboru za ureditev avstrijskih dolgov. Pravijo, da je zelo spreten in nepristranski. Praški listi objavljajo tudi nadaljnje posnetke iz Haliiaxovega govora, v kolikor se tiče Češkoslovaške. Angleški zunanji minister je v svojem govoru podčrtal, da bo morala Češkoslovaška najti izhod iz svojih sedanjih težav na podoben način, kot ga je našel angleški imperij, kjer živi tako veliko plemenskih in verskih ter socialnih nasprotij v lepi vzajemnosti. Po njegovem mnenju so na Češkoslovaškem spremembe potrebne, a je prepričan, da se bo vse zgodilo na miren način. Razume pa se, da problem, ki je star že 500 let, ni zrel za rešitev v nekaj dneh. Predpogoj za uspešno delo lorda Runcimana je poštena volja na obeh straneh, da prideta do sporazuma. Stvari, ki se tičejo države same kot nedotakljive ustanove, bo treba obravnavati z veliko previdnostjo. Če se bo to zgodilo, je Anglija pripravljena dati vso pomoč, s katero razpolaga. Vendar pa mora glasno izjaviti, da se bi angleško javno mnenje takoj uprlo proti tistim, ki bi lorda Runcimana ovirali v njegovem delu in zlonamerno poskušali preprečiti pameten kompromis na Češkoslovaškem, odnosno, če bi kdo hotel preprečiti, da bi lord Runciman mogel vse probleme natančno proučiti Če bi se kaj takšnega pripetilo, bi bil evropski mir v veliki nevarnosti. On zaupa, da bosta obe inte-resirani stranki tako v notranjosti Češkoslovaške, kakor izven nje znali ustvarili tisto neobhodno potrebno Nj. Vel. kralj pokrovitelj mariborskih slavnosti Belgrad, 29. julija, m. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je blagovolil odobrili, da Nj. Vel. kralj Peter II. prevzame pokroviteljstvo nad proslavo 20-lelnice osvoboditve Maribora iu severnih krujev in priključitve k Jugoslaviji. preko njega. Na ta način se je začela celiti nevarna rana, ki zija na evropskem telesu in ki je bila povzročena po močnem nasprotstvu interesov, ki je zadnja leta nastalo med Anglijo in Italijo na eni ter med Italijo in Francijo na drugi struni. In zato gotovo tudi vsak naš angleški in francoski prijatelj pozdravlja politiko, ki v odlični meri pomaga k temu, du se vsa nasprotstvu na Sredozemskem morju ublažijo in prijateljsko poravnajo, saj smo prav iz ust gospoda Daladiera in gospoda llulifuxu slišali od-očno zagotovitev, du krvav konflikt ni nujen n da se še tako velika nasprotstvu. ki se fanatikom idej zdijo nepremostljiva, dajo pravično poravnati, če je za to nn obeh straneh dobra volja. In kar smo rekli zu dobre odnose med nami in Italijo, velja prav tako zu naše dobre odnose z Nemčijo, ki nam njena notranja ure-litev in miselnost ni nič mar in nima nu naše notranje razmere in nazore prav nobenega plivu. Zakaj to pri jateljstvo je enako knkor italijansko zu nas razen neposrednih koristi, ki nuni jih prinaša, le dragoceni člen v verigi pri-udevanj vseh evropskih odgovornih državnikov, ki se s svojimi najboljšimi močmi trudijo /a ohranitev dragocenega miru v Evropi. Vsak ugoslovanski državnik, ki bi v tem usodnem trenutku evropske zgodovine delul drugačno po- litiko, ne bi bil prijatelj, ampak sovražnik svoje lastne domovine. Nova prijateljstva, ki nam jih jc pridobil dr. Stojadinovič, so tem večje vrednosti, ker nas niso niti za las oddaljila od naših tradicionalnih in globokih simpatij ter političnega sodelovanju s Francijo in Anglijo, s katerimi! nos ruzen velikih realnih interesov veže tudi naša iskrena privezanost na ideal odgovornosti polne demokracije, ki jn najtrdnejše jamstvo za to, da po padcu boljševizma no zavlada v kulturnem svetu kakšna njemu nasprotna ideološka skrajnost. Tudi v tem oziru Jugoslavija lahko še izvrši veliko nalogo pomirjevulca in posredovalca, in tu njena vloga, najsi jp tudi nemogoče primerjati kakšno malo Jugoslavijo s kakšnim velikim evropskim imperijem, je vsekakor čust-na in gotovo ne brez realnega pomena v sedu-njosti iu še bolj v bodočnosti. Na tej poti in po takem delil se bo poleg zununjoga miru utrjeval in varoval tudi notranji mir med narodi v pravičnem krščanskem redu, čigar tradicijo kn-reninijo ravno nu tistih tleh in nn tisti kulturi, ki jo je vedno gojila Italija kot naslednica starega rimskega imperija. To so misli in čustva, s katerimi obisk italijanske vojne mornarico pozdravlja slo\unsko prcbhulstvo. Novi češkoslovaški poslanik na našem dvom dr. Jaroslav Lipa jc položil venec na grob blago-pokojnega kralja Aleksandra I. na Oplencu. t„k. vse jugo- Zagrebška vremenska napoved: krajevno poslal šanje vremena. Dunajska vremenska napoved: zelo toplo in šte vilne nevihte. Zmagoslavna pot predsednika vlade iz Dubrovnika proti Kotoru Dubrovnik, 29. julija. A A. Včeraj je predsednik vlade dr. Stojadinovič odpotoval iz Dubrovnika. Že mnogo prej se je na pomolu in v pristani&ču zbrala zopet velika množica ljudi, ki je nad vse navdušeno pozdravljala in mahala gostu v slovo. Ko je ladja dala s sireno znak za odhod, so postali vzkliki še bolj močni iu številni. Ta čas so s stare trdnjave spet pokali možnarji in odmevali streli iz možnarjev. Ves Pas, ko se je ladja pomikala iz Dubrovnika proli jugu, so ljudje na obali peli pesmi, a godbe so igrale koračnice. Manifestacije so se nehale šele, ko je ladja izginila na obzorju. Cavtat, 29. julija. AA. Snoči ob 21.30 je parnik »Petka«, na katerem se vozi predsednik kralj, vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, priplul v tukajšnje pristanišče. Na bližnjih gričih so streljali s topovi in velikanske državne troboj-nice so se vile z visokih stebrov. V daljavi so se na gričih svetili napisi, sestavljeni iz žarnic: Dobro došel! Predsednik vlade je bil na poveljniškem mostu in je odzdravljal ogromni množici ljudstva, ki se je zbrala na obali. Ves Cavtat je bil razsvetljen in se blesti v morju luči. Rakete švigajo v zrak. Zdi se, da je ves Cavtat na obali, dočim še grme topovi in možnarji. Med meščani ob obali je bilo tudi mnogo tujcev in domačih turistov. Ko je parnik pristal, je navdušenje doseglo višek. Ko je dr. Stojadinovič zapustil parnik, ga je obdala takoj skupina mladine JltZ iu med silnim vzkli; kanjem kralju, Jugoslaviji in predsedniku vlade je predsednik vlade odšel v mesto. Ves čas ga je spremljala ogromna množica, ki mu je vso pot prirejala ovacije. Ko je predsednik vlade stopil s parnika, ga je najprej pozdravil predsednik občine gosp. Niko Bragolov, za njim pa stasiti Mautič iz Konavlja, ki je med drugim rekel: Vse nas preveva skupna vera v Vas, naš nenadomestljivi vodja! Dobrodošli! Vaši smo, z Vami gremo vsi tukaj v službo kralju in domovini! Vse, kar je bilo na obali, je živahno vzklikalo »Živio kralj Peter! Naj živi knez namestnik Pavle! Živel predsednik vlade U Po ulicah so žene in dekleta obsipale predsednika vlade s cvetjem. Nato je šel v stanovanje Pavla Račica, kjer je obiskal iu pozdravil gospo Gjurgjico, soprogo pokojnega Ni-kole Pašiča. Predsednik vlade je moral večkrat priti k oknu in se zahvaliti za pozdrave. Množica se še dolgo ni razšla, nato pa se je zvrstila v sprevod in pela skozi mesto znano pesem: »Ne briga te sivi tiču, mi smo s Tobom Petre Karadjordje-viček Predsednik vlade bo ostal gost ge. Gjurgjice Pašiueve dva dni, nakar bo nadaljeval pot proti Kotoru. Zadnje pismo romunske kraljice Bukarešta, 29. julija. AA. (Rador). Sinoči jc bilo objavljeno ganljivo pismo, katerega je pred svojo smrtjo za romunski narod napisala pokojna kraljica Marija. V pismu se spominja radosti in žalosti, katere je blagopokojna kraljica delila z ljudstvom in v katerih se je srce kraljice Marije istovetilo s srcem romunskega naroda. Blagoslov-ljajoč romunsko zemljo želi blagopokojna kraljica, da bi bila večno bogata, velika in ponosna, ki bi jo narod romunski in vsi drugi narodi ljubili. Izraža željo, naj bi njeno srce shranili v cerkvi, ki jo je ona zgradila v gradu Balčik ob Črnem morju. Njeno telo naj počiva v cerkvi samostana »Cirrtea de Argcš« poleg njenega moža, a njeno srce v mali samotni cerkvici med cvetjem in lepotami, katere je vse svoje življenje tako ljubila. Pismo se končuje takole: »Z Bogom vsem. Moj narod, spominjaj se, da sem te vedno ljubila in da te blagoslavljam po svojem poslednjem dihu.« Prav tako je bila objavljena oporoka blagopokojne kraljice, ki nosi datum 29. junija 1933. Za glavnega dediča je označila kralja Karla, ki mu izmed gradov pripada grad Balčik. Grad in posestvo Coicaeni za- Preiskava o letalski nesreči v Zemana Belgrad. 29. julija, m. O vzrokih hude letalske nesreče, ki se je včeraj pripetila na zemunskem letališču in pri kateri se je smrtno ponesrečil ameriški letalec Gordon Mautb. so oblasti uvedle preiskavo ter zatrjujejo, da je do nesreče po vsej verjetnosti prišlo zaradi poškodbe v registrirnih aparatih. Kakor smo že včeraj [»ročali, je letalec Mauth razkazoval sposobnosti letalskega modela jFlit« in izvajal najsmelejše akrobacije. Mauth pa se ni zadovoljil samo z njimi ter je hotel pokazati še večjo sposobnost svojega letala. Z njim se je dvignil 1000 m visoko, zalem pa se je z neverjetno brzino spustil v »vri«. Vsi gledalci so ostrmeli, ker kaj takega še nihče ni videl. Nekateri tega prizora sploh niso mogli gledati ter so si z rokami zakrili oči, že naprej sluteč nesrečo, do katere je prišlo par sekund pozneje, ko je letalo s strahovitim treskom priletelo na tla in 6e razbilo na kose. Ponesrečeni Mauth zapušča ženo in dva otroka, ki se trenutno mudijo v Bukarešti, kamor so jih naše oblasti tudi obvestile o tragični smrti njihovega rednika. Žena pokojnega letalca je obvestila naše oblasti, da bo prispela v Belgrad na pogreb svojega umrlega moža. pušča princesi Elizabeti, jugoslovanski kraljici Mariji in princu Nikolaju pa zapušča večja volila. Nadvojvodinji Licani Habsburški zapušča poleg teh volil še grad Bran, velikemu vojvodu Mihaelu pa veliki diamant, ki je bil last pokojnega kralja Ferdinanda. Poleg tega je zapustila več stvari in nekaj denarja članom njenega civilnega doma. Na koncu oporoke blagoslavlja kraljica Marija kralja Karla in prosi Boga, naj blagoslovi njegovo delo v službi za romunski narod. Plavalne tekme na Bledu Bled, 29. julija. 'Jutri se prične na Bledu velika mednarodna plavalna tekma med Italijo in Jugoslavijo. Člani naše plavalne zveze so že nekaj dni na Bledu, da pripravijo vse potrebno za tekmo. Tekme so pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije in bodo v grajski kopeli Park hotela. Danes popoldne so prispeli z vlakom čez Ljubljano na Bled" italijanski plavalci, ki bodo zastopali Italijo. Prišlo je skupaj 24 tekmovalcev in 4 člani vodstva, vodi jih pa g. Masculi. Na kolodvoru v Lescah jih je pozdravil v imenu naše zveze g. dr. Skaberne in jim želel dobrodošlico. V imenu Italijanov pa se je zahvalil g. Masculi Takoj so se s kolodvora odpeljali na Bled, kjer bodo stanovali v penziji Rikli. Zalibog so se morali nastaniti v nekoliko manjši penziji, ker je Bled v tem času popolnoma zaseden in noben hotel ne more sprejeti toliko ljudi. Naši tekmovalci bodo prišli zaradi tega šele jutri zjutraj, ko se ob 11. začne tekmovanje v skokih. Upanje na zmago naše reprezentance je precej veliko in naši fantje so prepričani, da bodo zmagali. Italijanska reprezentanca: Na 100 m nastopita Costa in Lissardi, na 400 metrov prosto Costolli in Schippiza, na 15(X) m Schippiza in Costolli, na 200 m prsno Bertotti in Toflini, na 100 m hrbtno Ravera in Urla. Štafeta 4 krat 200 m Schippiza, Luziani, Gam-betta in Signori. Mešana štafeta 3 krat 100 m Costa (rezerva Lissardi), Botelli in Ravera. • Skoki Cossi, Marianetti, Di Biati. \Vaterpolo moštvo Fabiano, Vall.ei, Bulgarelli, Maioni, Goggioli, Pandolfini, Raspini, rezerve Og-nio, Arena in Buonocora. Vodja skupine je predsednik italijanske plavalne zveze dr. Oliondo Bitetti. 40 ur je plavala Warneminde, 29. julija, AA. (DNB.): Danska plavalka Yenny Kamersgard, ki je 27. julija ob 18.58 uri iz Gjedersea na Danskem odplavala proti Varnemindu z namero, da preplava razdaljo 45 km, je danes ob 11.15 dospela pri Elmenhorstu zapadno od Warnemin-deia do nemške obale. Danska plavalka je brez poči-vamja plavala 40 ur in 17 minut, kar pomeni, da je preplavala povprečno na uro po 1120 m. Njen uspeh je toliko bolj pomemben, ker se je redkokateri plavač brez počivanja lotil preplavati tako veliko razdaljo. Opozicija proti opoziciji se posvetuje — pred obiskom dr. Mačka Betgrajshe ve sil Belcrad. 29. julija, m. Na posredovanje obeli slovenskih ministrov je prosvetni minister podpisal odlok, s katerim se v šolskem letu 1938-39 odpro klasični oddelki na realni gimnaziji v Celju. Belgrad, 29. julija, ni. V Belgrad se je vrnil finančni minister Letica, ki je spremljal predsednika vlade dr. Stojadinoviča na njegovem inšpekcijskem potovanju do Splita. Belgrad, 29. julija. AA. Finančni minister je izdal odlok, po katerem je treba od 1. avgusta 1938. dalje smatrati Švico in Lichtenstein za ne-klirinški državi in da se za njiju morajo uporabljati predpisi odloka finančnega mnistra z dne 11. julija 1936 in 15. januarja 1937, po katerem je treba dobiti za uvoz blaga iz imenovanih držav predhodno odobritev za uvoz in plačevanje 6 strani odbora za uvoz pri Narodni banki. Belgrad, 29. jul. m. Po zadnjih sestankih, ki jih je imel v Belgradu delovni odbor tako zvane združene opozicije v zvezi s prihodom dr. Mačka v Belgrad in na katerih so izdelali točen program bivanja dr. Mačka v Belgradu ter sestankov, ki bodo tiste dni v Belgradu, so se radi tega, ker jih je opozicija izključila od teh sestankov, sno'či zbrali v Arandjelovcu pristaši ljudskofrontaškega gibanja. Na sestanek so prišli dr. Dragoljub Jovla- V Palestini še vedno vre Jeruzalem, 29. julija. AA. Havas: Angleške oblasti zanikajo veSti,' češ'da bi bila včeraj popoldne napadena angleška policijska stražnica v Betlehemu. V okolici Betlchema je policijska patrulja trčila na skupino teroristov in v spopadu sta bila ranjena dva redarja. Sicer pa so si včeraj sledili številni napadi na palestinskih cestah. Teroristi so porušili več mostov na cesti, ki vodi v Naplus in Tulkarem. Pokvarjena je tudi železniška proga blizu Razlena. Iz Bayrutha poročajo, da je bil tam sestanek voditeljev Arabcev za Sirijo in Irak. Bilo je sklenjeno, da bodo Arabci zahtevali ustanovitev zvezne Sirsko-Iraške države. Rangoon, 29. julija, b. INS pOTOČa, da je ponovno prišlo do uličnih borb med muslimani in burmanskimi budisti. V borbah je blo več mrtvih in ranjenih. Policija in vojaštvo sta energično in z uspehom intervenirala. Innitzerjev poskus Rim, 29. julija, b. »United Press poroča, da je dunajski kardinal Innitzer poslal najstarejšemu nemškemu nadškofu kardinalu Bertramu v Vrati-slavi pismo, v katerem izjavlja, da bodo avstrijski škofje skušali doseči spravo z narodnim socializmom. S tem se je še bolj poglobil prepad med avstrijskimi in nemškmi škofi, kar prihaja do izraza v sklepu avstrijskih škofov, da ne bodo sodelovali na škofovski konferenci v Fuldi — na katero jih tudi nihče ni vabil — ki bo meseca avgusta. •k Belgrad, 29. julija. AA. Finančno ministrstvo, občni odd., pojasnjuje v zadevi postopanja pri uničevanju arhiva iz prejšnjih let, da je to vprašanje rešeno s čl. 106 pravilnika o poslovnem redu finančnega ministrstva. Po tem bo nadrejena finančna direkcija, kateri so neposredno podrejeni glavr ni oddelki finančne kontrole, odločila, kar je v tem potrebno. noviŽ, dr. Ivan Ribar, narodni poslanec dr. Sveti-slav Zivkovič, ki je bil izvoljen pri petomajskih volitvah na listi dr. Mačka, ter še več drugih. Ob tej priliki je imel dr. Dragoljub Jovanovič govor, v katerem je svoje somišljenike obvestil o postopanju srbijanske opozicije ter je napovedal proti njim še ostrejšo borbo. V Belgradu so se pa danes dopoldne po stari navadi zopet sestali Ljuba Davidovič, Aca Stano-jevič in Joca Jovanovič. Po tem sestanku šefov je pa bila na Davidovičevem stanovanju 6eja tako zvanega delovnega odbora bivše demokratske stranke. Na sestanku so razpravljali samo o pripravah za prihod dr. Mačka v Belgrad. Zagreb, 29. julija, b. Dr. Šutej je končal v Ku-pincu svoja posvetovanja z dr. Mačkom. Nato je odpotoval v Karlovac, od tam pa bo odšel na Sušak. Dr. Maček bo odpotoval v Belgrad bržkone med 1. in 10. avgustom, kar bo odvisno od nekih tehničnih razlogov, predvsem pa od njegovega zdravja. Stanje dr. Mačka gre na boljše, dasiravno je še vedno pod zdravniškim nadzorstvom, Delovanje uredbe o kmečkih dolgovih Belgrad, 29. julija, m. Upravni odbor Privile-» girane agrarne banke je imel danes sejo ter je na njej ugotovil, da so dolžniki od 1. januarja do 27. julija 1938 plačali na račun anuitet 49,771.000 dinarjev, in sicer: na področju centrale v Belgradu 26,889.000 din< na i>odrci:ju podružnice v Zagrebu 7,821.000 din, na področju podružnice v Ljubljani 11,350.000 din, na področju podružnice v Sarajevu 3,711.000 din, Denarnim zavodom je bilo v istem času plačanih anuitet za 120,452.000 dinarjev, in sicer: 1423 zavodom na področju centrale v Belgradu 56,602.000 din, 636 zavodom na področju podružnice v Zagrebu 25,559.000 din, 478 zavodom na področju podružnice v Ljubljani 24,514.000 din, 352 zavodom na področju podružnice v Sarajevu 13 milijonov 777.000 din. Obveznic so pa v istem razdobju denarni za« vodi in zadruge prejele: na področju centrale v Belgradu 102,453.000 din, na področju podružnice v Zagrebu 61,330.000 din, na področju podružnice v Ljubljani 50,336.000 din, na področju podružnice v Sarajevu 24,905.000 din. Osebne vesO Belgrad, 29. julija, m. S kraljevim ukazom sta napredovala: pri državni topilnici in livarnici v Varešu za rudarskega svetnika inž. Josip Bičar, dosedanji rudarski višji pristav 7. 6kupine, v državnem rudniku v Zenici pa za glavnega skladiščnika 7. skupine Ferdinand Primožič, dosedanji pomožni skladiščnik 8. skupine. Belgrad, 29. julija, m. S kraljevim ukazom so napredovali v carinski službi: pri carinarnici v Ljubljani: za carinskega kontrolorja 7. pol. skup, Maksimiijan Sajko in Rihard Modic, za višje kontrolorje v 6. pol. skup. pri isti carinarnici Ivan Punčuh, Ivan Tevš, Ferdinand Erčigoj, Franjo Peipler, Niko Rosi, Vojislav Grujič, G. Maleševič, Vladislav Arko; pri carinski blagajni v Ljubljani Ivan Bukavec in Hudo Kuderna; pri carinarnici v Mariboru so napredovali za carinske kontrolorjo 7. pol. skup.: Vladimir Kramer, Jurij Pavlovič, Vladimir Majstorovič; za višje carinske kontrolorjo 6. pol. skup.: Ivan Koren, Viktor Fabjan, Ivan Vizjak, Andrej Vidovic, Ivan Jadrič, Pavle Slovič* Derviš Kahvedžič; pri carinarnici na Jesenicah so napredovali za višje carinske kontrolorje 6. poL skup.: Metod Rejc in Anton Berlot; pri carinarnici na Rakeku za višje carinske kontrolorje 6. pol. skup.: Venceslav Kleščič, Ivan M«tunovič in Lujo Popovič; za carinske kontrolorje 7. pol. skup.: Milan Dominik in Milan Smokvina; pri carinarnici v Zagrebu za višjega carinskega kontrolorja 6. pok skup. Adolf Ponikvar, za višjega carinskega kontrolorja 7. pol. skup. Ivo Brence; pri carinarnici v Belgradu za višjega carinskega kontrolorja 6. pol. skup. Edmund Šrems; pri carinarnici v Novem Sadu za višjega carinskega kontrolorja 7. pol. skupine Ivan Renčel; pri centralni carinski blagajni v Novem Sadu za višjega carinskega kontrolorja 7. pol. skup. Gabrijel Novak; pri carinarnici v Osijeku za višjega carinskega kontrolorja 6. pol. skup. Franjo Urbas; pri carinarnici v Skoplju za iste kontrolorje Ivan Skala in Srečko Lustreg; pri carinarnici v Subotici za iste kontrolorje Anton Gerčktj, jr^ndjpj, Lajj,; pri carinarnici na Sušaku za carinskega kontrolorja 7. pol. skup. Vitko Bro-lih; pri carinarnici v Virovitici za višjega carinskega kontrolorja'^.1 pol. skup. Edvard Ragaci; pri carinarnici v Biogradu na morju za višjega carin, kontrolorja 6. pol. skup. Dragotin Ukmar; pri carinarnici v Čakovcu za višjega car. kontrolorja 6. pol. skup. Rok Pak; pri carinarnici v Koprivnici za višjega car. kontrolorja 6. pol. skup. Drago BaniS in pri carinarnici v Prizrenu za višjega carinskega kontrolorja Franjo Mohorič. Tenis v Berlinu Lepi uspehi naših igralcev Grozna družinska žatoigra v Zagrebu Zagreb, 29. julija. Že včeraj smo prav na kratko poročali o groznem zločinu, ki se je dogodil v Zagrebu in katerega žrtev sta postala oče in mati dveh nedoraslih otrok. Slednjič pa je podlegel tudi povzročitelj te nesreče sam. Družina Šverko je še dokaj srečno živela v Ježevski ulici v Zagrebu. Oče Ivan Šverko, kateremu je bilo 39 let, in mati Fanika Šverko, stara 31 let, ter 14 letni sin Josip in 13 letni Marjan so v mirni družinski skupnosti pod roko skrbnega očela živeli običajno življenje srednjih ljudi — dokler ni prišel vmes Štefan Arnholdt, 30 letni delavec, ki je na delo hodil mimo stanovanja te družine in se zagledal v dokaj čedno mater Faniko Šverko. Dasi je bil sam poročen in je imel enega otroka, svojih nagonov ni znal krotiti, pa tudi Panika Šverko ni bila dovolj pozorna na začetek, ko se je družina začela razdirati in je v krvi očeta in matere in otrok slednjič razpadla. Začelo se je ljubezensko razmerje, katerega konec je bil. dn je Fanika Šverko zapustila moža in otroke ter odšla z ljubimcem. To je bilo pred dvema mesecema. Toria matere in žene pri ljubimcu, ki ji je slučaj prišel na življenjsko cesto, n lir, ok. Jelovšek Jožko, ki je po vzorih svojega očeta Karla Jelovška veliko žrtvo- val za društvo in je bil največji mecen društvu. Sledili 6o Voljč Jakob, Nusbek Zmago in zopet Voljč Jakob. Pozabiti ne smemo na naše gasilske veterane, kateri od svoje rane mladosti — že nad pol stoletja služijo požrtvovalno v gasilski službi; ti so: Resnik Alojz, Voljč Jakob in Hojan Franc. V znak priznanja bodo ob tej priliki prejeli odlikovanja. Na letošnji glavni skupščini pa je bil za predsednika izvoljen bivši tajnik, ki je vodil vse priprave o priliki 50-letnice čete, učitelj Vuk Slavko, v katerega stavimo vse nade, da bo izvedel brezhibno tudi letošnji jubilej — 60-letnico pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. M. Natlačena, ki bo v dneh 6. in 7. avgusta. Sedanj upravi gasilske čete se je [>osrečilo izvesti izven drugih potrebnih del in popravil tudi renovacijo gasilskega doma, da bo tudi ta imel ob 60-letnein jubileju čete in ob svoji 25-letnici novo obleko. Za poslednje je četa hvaležna naklonjenosti predsednika občine g. Hrena in uvidevnosti g. Opeke Andreja, oskrbnika trga. Želimo upravi čete, ki jo sestavljajo tovariši: Vuk Slavko, Maček Ivan, Čeme Janez, Jurca Jožko, Malavašič Franc, Verbič Ignacij, Prelog Andrej, Rudi Stane, Jerina Miha in Istenič Andrej, da gre po začrtani poti naprej v pomoč bližnjemu; čestitamo redkemu jubileju dela in požrtvovalnosti ter se veselimo svidenja v dneh slavja, ki bo združeno z župnim zletoin — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjU' traj na prazen želodec kozarec naravne »Franz -Josef« grenčice. Koroški borci I Minulo bo skoraj 20 let, odkar smo se udeležili borb na našem severu ter zasedbe Maribora in Spodnje Štajerske. Zaradi tega je naša dolžnost, da se v čim večjem številu udeležimo proslave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru dne 14. 8. Glavni odbor Legije sporoča svojim krajevnim organizacijam ter poverjeništvom, da takoj javijo število udeležencev na proslavi, in sicer samo glavnemu odboru v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7/1., ki bo sporočil število udeležencev pripravljalnemu odboru v Mariboru, od katerega bomo prejeli taborske izkaznice in znake. Nato jih prejmete od nas direktno. Pozivamo pa tudi one naše tovariše, ki žive izven območij kraj. postojank ali poverjeništev, da se prijavijo pri glavnem odboru. Podrobna navodila glede vožnje, prehrane in prenočišča slede po posebni okrožnici, ki jo prejmete po izvršenih prijavah. Pridite vsi, da si po dolgih letih obudimo spomin na dobo, od katere jc že minilo skoraj 20 lel ter sc skupno spomnimo naših nepozabnih tovarišev, ki so za svobdo svojega naroda žrtvovali svoje življenje. Dokažimo, da smo še tu, ter še vedno pripravljeni žrtvovati vse za napredek in veličino svojega naroda in države ter da izpričamo svojo neomajno zvestobo in ljubezen do svojega vrhovnega poveljnika Nj. Vel. kralja Petra II. Glavai odbor Legije koroških borcev. V nedeljo, 31. julija Blagoslovitev Prosvetnega doma v Komendi Ob pol 8: zbirališče v Mostah pri Komendi? ob 8: sprevod pred novi dom, kjer bo sprejem gostov; ob 9: sv. maša z ljudskim petjem na prostem, pridiga prevzvišenega škofa g. dr. G. Rozmana; ob 10: blagoslovitev novega doma. Po blagoslovitvi zborovanje. Ob |)ol 3: litanije; ob pol 4 javni nastop. Po nastopu prosta zabava na veseličnem prostoru. Vsa društva, ki so bodo udeležila slovesnosti blagoslovitve prosvetnega doma v Ko« mendi, prosimo, da pridejo z zastavami. Komponist Arnič na novih potih Ljubljana, 29. julija. Komaj nekaj dni je, ko se je vrnil iz Pariza komponist Blaž Arnič. V Pariz je šel z nekakšnim nezaupanjem, vrnil pa se je z vedrim zaupanjem vase. Na obrazu 11111 je poznati, da je v Parizu našel več, kakor jo sam pričakoval, in da je prišel v domovino bogat novih doživetij. Srečal sem ga na ulici in v prostem razgovoru je kaj zgovorno pripovedoval, kakor da bi se naučil gladko francoske dikcije: »Pariz je napravil name brez. dvoma vtis, da je res kulturno središče sveta. Videl sem, da lu delajo najbolj pomembni znanstveniki in umetniki. Pariz ne pozna zgolj,otrok svojih časov, ki razlikujejo med vertikalnim in horizontalnim čutom do boginje glasbe. O analitičnem ugibanju, ki deli umetnike med poklicne in nepoklicne, v Parizu 110 vedo mnogo. Občinstvo sprejme le tisto, v čemer čuti le|>oto človeka; ostalo pa prepusti zgodovinarju. Pariško občinstvo nc pozna zgodovinarstva in ne kruhoborstva, ziasti ne v glasbi. Umetniško življenje v Parizu je zelo močno in dvorane, ki dajejo kakovostno glasbo, so od večera do večera nabito polne. Moram reči, da med tisoči obiskovalcev in izvajalcev ni niti enega, ki bi pri izvajanju koncertov škodoželjno čakal na morebitno napakico. Vsak poslušalec se vda čustvu glasbenega duha. Vsak se zaveda moči svoje lastno razsodile ter se ne pusti vplivati od nikogar, ki bi mogel škodovali dotični glasbeni umetnosti. Pri malih narodih je sicer mnogo osebnega spoštovanja in ljubezni do resnične glasbe, toda nekateri nepoklicani ljudje mečejo prah in blato na boginjo Terjio in Talijo. So trgovski oziri. ki lo narekujejo, delajo pa to tudi ljudje, kateri pogrešajo potrebnega obsežnega znanja. Tako imamo pri nas že ogromno število »komponistov« in drugih podobnih »umetnikov«. Res je, da je glasbeno koncertno občinstvo pri nas zelo močno, da pa tudi zelo trpi zaradi mnenja glasbenih kritikov in da se pusti vplivati. Potrebno bo, da se ljubljansko občinstvo osamosvoji od vpliva samovoljnih kritikov! — V Parizu sem se seslal z uglednimi francoskimi umetniki in skladatelji, tako z prof. Rogeloni, ki je znan in velik teoretik francoske glasbe, s Saint Martinom, organistoin katedrale Nolro Dame, 7, komponistom 111 najbolj slavnim francoskim dirigentom Rčne Balonom, ki je že gostoval v Ljubljani in ki je obljubil, da pride na jesen zopet v naše mesto. Višek mojih stikov pa je bil slaven kom|>onist Igor Slrawinsky. Sploh je bil moj namen, ko pridem v Pariz, da se sestanem z Stra-winskyin. Po zaslugi znane svetovne plesalke Ido Rubinsteinove in Ljubljananke gdč. Rute Vavpo-tičeve se mi je lo posrečilo. Imel sem priliko, da sem prisostvoval festivalu Strawinskega, kar jo bil sploh namen mojega potovanja. V zasebnih razgovorih 6em šele dokončno spoznal mogočno osebnost in pogum Igorja Stra\vinskega, ki dajo slehernemu tudi moč. Skladatelj in dirigent R6116 Balon je z ljubeznijo pregledal moje kompozicije in lili podal strokovno oceno, ki je zame zelo ugodna. Z velikim vesoljem in optimizmom sem so vrnil v domovino, da pripravim koncert »Dume«, ki sem jo v simfoniji končno izdelal. Iz Pariza so vračam dovolj bogat in načrtov linam dovolj. Francoska kultura 1110 jo obogatila in vesel sem. da sem videl vse to vellčastje. Hvala gre za lo ludi mojim mecenom, ki so mi omogočili vpogled v tako veličastno razkošje svetovnega kulturnega središča.t Po nedolžnem aretiran Ljubljana, 29. julija. Pred dnevi smo poročali, da je bil z orožniško eskorto iz Litije pripeljan v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča samski rudar Leopold Sajevic, doma iz Trbovelj, ker je bil osumljen, da je sodeloval pri neštetih tatvinah, ki jih je zagrešil vlomilec Ciril Steban po raznih krajih Slovenije. Preiskovalni 6odnik je Leopolda Sajcvica v sredo zaslišal. Ta mu je navedel točen alibi-dokaz, da jo bil že dolgo let vedno zaposlen v rudniku Zivanice pri Tuzli in pozneje v rudniku Majevica, naposled znova v Zivanicah. Peš jc prišel iz 2ivanic domov. Za pot jc potreboval nad mesec dni. Na podlagi njegovih alibi-dokazov in ker je tudi glavni vlomilec Ciril Šteban potrdil, da ta Leopold Sajevic ni bil njegov pomagač, je bil po nedolžnem aretirani Sajevic v četrtek popoldne izpuščen iz preiskovalnega zapora in jc bilo proti njemu vsako kazensko postopanje ustavljeno. Sodišče mu je to tudi do-trdilo. r pravite? »Le zatuli!« Tako je nedavno nasvetovnl spremljevalec vozniku avtomobila, ko sta se bližala cestnemu križišču v Ljubljani. In res je zatulil, tako, da so sp potniki kar preplašeni razleteli na vse kraje. Kakšen glas je imela njegova trompeta! Ne samo enega, marveč kar cel akord glasov, češ, eden bo že dregnil v živce. Podoba Ljubljane je v tem oziru postala zares obupna. Avtomobili, ki po njej vozijo, prihajajo iz vseh mogočih dežela in so opremljeni s tako raznovrstnimi »tulili* v vseh višinah in nižinah, da je pri količkaj gostejšem prometu takšen direndaj po mestu, kot malo-kje na svetu. V časopisih smo brali, da so drugod predpisali enoten glas za »tulila*, da bi vsaj na ta način nekoliko prizanesli meščanom. Tudi šoferje so vzeli v šolo in jih učili, kako tuliti, kdaj in kako dolgo. Po gotovi večerni uri pa so signale prepovedali. Morda bi v naši zakonodaji le mogli izkopati kakšno uredbo, na podlagi katere bi bilo imogoče spraviti nekaj več discipline v uporabo avtomobilskih trobil. Smehljajoči obraz bele Ljubljane bi s tem še pridobil. Živci njenih prebivalcev pa tudi. — Izlet z avtobusom vključno kosilo za 70 dinarjev v Logarsko dolino dne 7. avgusta. Prijave sprejema trgovina Tičar, šelenburgova ul. do 'V), julija. Udeležite se tega krasnega izleta v središče gorske krasote. — V mesecu avgustu priredi Zveza za tujski promet več izletov po Sloveoiji, Južni Srbiji in Dalmaciji ter nekaj izletov v inozemstvo. — Informacije, sporedi in prospekti so na razpolago v biljetarnah »P u t -n i k a«. — Šoferski izpiti za okraje Novo mesto, Brežice, Krško in Črnomelj bodo v Novem mestu dne 25. avgusta t. 1. ob 10. Za vlaganje prošenj je čas do 20. avg. — Udeležite se potovanja v Dolomite od 13. do 17. avgusta in v Trst od 13. do 15. avgusta. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulicel — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9. Ljubljana. — Kletarstvo. Spisal Buhoslav Skalicky. Knjiga ima 192 strani in 85 slik med besedilom. Cena broš. knjigi je 60 din, v platno vezani 72 din. V zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani 1924. — Kletarstvo je nauk, kako pravilno pripravljati iz grozdja vino in kako ga oskrbovati, spravljati, KINO SlOGft Tel. 27-30 ......... . Illlllllllllllllllllllllllllllllilllliiill ■ Velenapet in silno zanimiv film iz divjega zapada T ca IC Cl A V>u mjr aa Pri meh predstavah predvajamo 3 žurnale! OllblA JBZ D anes ob 16, 19.15 in 21.15 uri Koledar Sobota, 30. julija: Abdon in Senen, m učenca; JJulita, mučenica. Nedelja, 31. julija: 8. pobinkoštna nedelja. — Ignacij (Ognjeslav) Lojola, spoznavalec. Osebne vesti — Iz banovinske službe. Dr. Pance Pavel, zdravnik združene zdravstvene občine Tržič je napredoval v VI. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Žigon Ivanka, sestra pomočnica zdravstvenega doma v Medvodah, je napredovala v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Premeščena sta bila po službeni potrebi Jan Vladimir, banovinski cestni nadzornk v Črnomlju, k okrajnemu cestnemu odboru v Krškem z uradnim sedežem v Kostanjevici, in Pantič Branko, banovinski cestni nadzornik, od okrajnega cestnega odbora Krško k okrajnemu cestnemu odboru v Črnomelj. Tabor v Holedršici pod pokroviteljstvom ministra dr. Kreka V nedeljo, 31. julija gremo v Hotedršico, kjer bo prosvetni tabor, združen s proslavo 30 letnice Prosvetnega društva. — Tabor je v obmejnem kraju naše lepe Notranjske, zato se ga bomo prav vsi še posebno radi udeležili. Prireditev bo celodnevna. Vabljena so vsa bratska društva, fantovski odseki in dekliški krožki, predvsem iz Notranjske, pa tudi iz drugih krajev Slovenije. — Ob 5.30 budnica, ob 9 sprevod skozi vas, nato sv. maša na prostem, katero bo daroval g. kanonik dr. Žerjav iz Ljubljane, ki bo imel tudi pridigo. Po maši zborovanje, govori g. inž. Jože Sodja. Popoldne ob 3 javni nastop na vrtu g. Zelenca, nato prosta zabava. — Sodeluje godba Prosvetnega društva iz Logatca. negovati in kakšna naj bo čistoča in red v kleteh. Knjiga se temeljito bavi z umnim kletarstvom, kajti brez dobrega, smotrnega kletarstva ni uspešnega vinogradništva. Novodobno kletarstvo zahteva poleg obile prakse tudi temeLjitega poznanja vinske kemije in bakteriologiije. Važno je poglavje o negovanju sodov in vina 6ploh, dalje poglavje o napakah in boleznih vin. Knjiga bo izborno služila ne samo vinogradnikom, potrebna je tudi vinskim trgovcem in gostilničarjem, ker bodo našli vsi v njej obilo praktičnih nasvetov in navodil pri ravnanju z vinom. K pravilnemu tolmačenju navodil bodo dobro služile mnogoštevilne slike (85!). Knjigo toplo priporočamo. — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. •— Službe cestarjev. Razpisani sta dve službeni mesti banovinskih cestarjev, in sicer eno mesto v območju okrajnega cestnega odbora v Ptuju na banovinski cesti I. reda št. 35 P tuj—banovinska meja Durrnanec za progo od km 4.500 do km 9.00; drugo mesto pa v območju okrajnega cestnega odbora Dravograd za progo od km 8.00 do km 13.500 banov, ceste I. reda štev. 15. Dravograd—Poljane —Črna z odcepom Poljane—drž. meja ter za dovozno cesto na postajo Prevalje. — Prosilci za ti dve mesti morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmeijih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne sta-reji od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovin-skim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje HARRY BAUR v senzacionalnem in velenapetem filmu iz tajinstvenega Orienta KINO UNION Telefon 22-2, SKRIVNOSTI RDEČEGA MORJA Predstavi ob 19.15 in 21.15 Les secrets de la Mer Rouge — Vsem udeležencev XX. mednarodnega katoliškega esperantskega kongresa v Ljubljani je z odlokom MS 16556 z dne 26. VIL 1938 dovoljena polovična vozna cena! Ugodnost velja od 1. do vključno 16. avgusta v vseh razredih brzih in potniških vlakov. Na od hodni postaji naj kupijo železniško legitimacijo, obrazec K-13. — Kr. odbor. — Operacija nedoletnih bolnikov se razen nujnih in neodložljivih primerov sme izvršiti le po predhodni pismeni ali ustni privolitvi staršev ali varuhov. Pristanek drugih oseb, ki bi spremljale bolnika, ne zadošča in se morajo izkazati s pismenim pooblastilom ali dovoljenjem staršev odnosno varuhov. V nasprotnem primeru se bodo sprejemi nedoletnih bolnikov zaradi operacije brezpogojno odklanjali, izjeme pa dopuščale edinole ob neodložljivih primerih. — Uprava obče državne bolnišnice v Ljubljani. — Duhovne vajo za duhovnike. Za tečaj (od I. do 5. avg.) duhovnih vaj za duhovnike v Domu sv. Ignacija pri sv. Jožefu v Ljubljani je še prostora in prijave 6e sprejemajo še do ponedeljka zjutraj. — Zdravstveni dom v Brežicah ne bo posloval od 1.—10. avgusta. V tem času bo zaprt tudi pro-tijetični dispanzer. Avstrijska kavkaška ekspedi-cija leta 1935. se je posebno pohvalno izrazila o Tschamba Fii-ju, sredstvu proti sončarici. Drogerija Gregorič, dr. z o. z.,, Ljubljana Pre-i šernova 5.. — Teden »Rdečega križa«. Po razpisu ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. julija 1938 II. št. 25525/T morajo po čl. 42., t. 11. zakona o društvu »Rdečega križa kraljevine Jugoslavije« (Služb. nov. št. 201 z dne 5. septembra 1933) v tednu »Rdečega križa«, t. j. letos od 18. do vključno 24. septembra vsa avtobusna podjetja ob izdajanju voznih listkov potnikom pobirati kot dodatek k vozni ceni prispevek za »Rdeči križ, in sicer po 0.50 din od vsakih začetih 100 dinarjev vozne cene. V ta namen je vozovnica (v primeru kombiniranja vozovnic, glasečih se na manjše zneske, zgolj eno) opremiti z zeleno portoznamko »Rdečega križa«, ki jo je pri izdajanju potniku uničiti s tem, da se del odtrga. Te znamke se dobivajo pri poštnih uradih, ki tudi prevzamejo nazaj preostale znamke, če se jim vrnejo v ustreznem stanju v teku 7 dni po koncu tedna »Rdečega križa« Izpolnjevanje predpisa se bo nadzorovalo. Kraljevska banska uprava dravske banovine. — Razstava znamk v času XX. mednarodnega katoliškega esperantskega kongresa lx> ena največjih razstav zadnjega časa; razstavljalo razstav-ljalci, ki so za svoje zbirke bili že večkrat odlikovani na mednarodnih filatelističnih razstavah. Priredi jo »Fiiateiisiični klub Ljubljana< od 6. do II. avgusla v prostorih Državne trg. akademije. šolsko izpričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti je vložiti najkasneje do 31. avgusta 1938 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju, Kraljevska banska uprava dravske banovine. Ljubljana 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavrovalnice ob 4.15, f*red vhodom tu-ristovskih vlakov. 1 Diploma častnega meščanstva, ki ga je podelilo mesto Višnja gora g. banu Marku Natlačenu, bo razstavl|ena od danes popoldne do srede v izložbi Nove založbe na Kongresnem trgu. Diploma je res umetniško delo grafika g. Justina. 1 Društvo rokodelskih mojstrov poziva svoje člane, da se 14. avgusta t. 1. udeleže proslave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. Prijave sprejema društvo do 1. avgusta zvečer, in sicer v popoldanskih urah v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Vsem, ki se bodo prijavili, bo društvo preskrbelo potrebne znake in legitimacije za znižano vožnjo. 1 Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Ljubljani ima drevi ob 8 v restavraciji »pri Šestici« na Tyrševi cesti članski sestanek z zelo važnim dnevnim redom. 1 Izvrsten kis za vlaganje. Fr. Kham, Kongresni 8. 1 Nabavite si pravočasno vstopnice za umetnostno razstavo, ki bo od 6. do 16. avgusta v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Vstopnice se dobe pri poverjeniku razstave, g, A. Kosu, Ljubljana, Mestni trg 25. 1 Avtobusni izlet na Koroško, v deželo prelepih alpskih jezer, k preslolu slovenskih vojvod, priredi Prosvetno društvo Trnovo 14.—15. avgusta. Preko Podkorenskega sedla v Beljak, Osojsko jezero, Vrba, Vrbsko jezero, Celovec, Gospa sveta, Velikovec, Kolpinsko jezero, Dobrla ves. Železna Kapla in Jezersko bo vodila pot. Ogledali si bomo vse zanimivosti teh krajev pod vodstvom g. jirof. Aniona Anžiča. Prijave se sprejemajo v ponedeljek 1. in v sredo 3. avgusta v Društvenem domu, kjer se dobijo podrobne informacije. 1 Rihard Jakopič bo na umetnostni razstavi, ki bo od 6. do lfi. avgusta v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani v času XX. medn. katoliškega espe-rantskega kongresa, razstavil sledeče oljnate slike: Dvorišče, Barje, Rumene begonije. Kristus-Zdrav-nik, Cvetice, Moliv z Rožnika, Begonija, Sava (Medno), Sava (Tacen), Teloh in druge cvetice, Slara Gradaščlca, Slarka in Pomponi. — O delih drugih, ki bodo razstavljali, bomo še poročali. — Nabavite si permanentne vstopnice pri poverjeniku razstave gosp. A. Kosu, Ljubljana, Mestni trg 25; cena 10 din. — Kraj. odb. za XX. 1KVE kongres. I Petkov ribji trg fe bil srednje založen. Na Jadranu je zadnji čas lov prav slab. Zaradi vročine in ker ribičem manjka ledu, da bi lahko spravili ribe sveže naprej do Sušaka, je ribolov zelo omejen. Na ljubljanskem trgu je bila včeraj — pripe- Nepozabni milijonski film! Puul Mlini—Luise Reiner Dobra zemlja Kino Matica ob 16, 19 in 21.15 uri! ljano je bilo vsega do 20 kg morskih rib — izbira morskih rib malenkostna. Velike sardele so bile 14 do 16 din, male 12 do 14 din, male skuše 14, trilje 40 din. Domače postrvi 40, ščuke 16, lipani 32, klini iz Cerkniškega jezera 12 do 14, belice 10 din kg, Raki 2 do 6 din komad. 1 Šest vlomilcev je bilo včeraj izročenih okrožnemu sodišču. Med temi so najbolj znani: Stanko Zupane, Viktor Kokalj, ki je tudi najbrž glavni voditelj te šesteroglave vlomilske tolpe, in Ivan Plajbes. Drugi so mladoletni. Policija jim je dokazala, da 60 pred dnevi vlomili pri ge. Mikuževi v Ilirski ulici ter odnesli mnogo pribora. 23 kosov je gospa Mikuževa spoznala za svoje. Ves ta pribor je bil zastavljen v Mestni zastavljalnici. Pojasnjen je bil tudi vlom pri Vinku Vrtniku v Spodnjem Brniku pri Cerkljah, kjer so vlomilci odnesli harmoniko, daljnogled in uro. Ukradli pa so še nekaj drugih predmetov. Vse te predmete smo opisali že v prejšnjih številkah »Slovenca« in na podlagi naših poročil so se zglasili lastniki in okradenci na policiji. 1 Način raziskovanja starih zločinov je sicer policijska tajnost. Vendar je policija danes izrekla upanje, da bodo prav časopisi, zlasti reporterji, pripomogli do neke razjasnitve. Policija namreč raziskuje vlom, ki se je zgodil neznanokje in neznanokdaj. Pri tej vlomilski tolpi 'e policija zaplenila zanimiv novec, ki so ga habsburške oblasti izdale nekdaj v Lombardiji-Benečiji. Novec je srebrn in se glasi na 20 soldov ter ima na eni strani lik Ferdinanda »Dobrotljivega«, cesarja Nemčije, kralja Ogrske, Češke, Lodomerije, Ilirije itd., kakor je bil pač oficielni naslov nekdanjih avstrijskih cesarjev, na drugi strani pa avstrijski grb. Novec sicer ni nobena numizmatična redkost, pač pa je verjetno, da je bil ukraden kje na kmetih, kjer še hranijo za spomin na stare čase take starinske malenkosti. Če bi se lastnik, ki pogreša tak novec, zglasil na policiji, bi bil nemara pojasnjen nov vlom. Nemara bi tudi lastnik povedal, odkod prihaja ta novec in če ga je njegov ded prinesel iz bitke pri Custozzi ali pri No-vari? Porcijankalske slovesnosti V ponedeljek in torek, 1. in 2. avgusta, bodo pri frančiškanih v Ljubljani porcijunkulske slovesnosti po sledečem redu: V ponedeljek, 1. avgusta, ob tri četrt na poldne slovesno zvonjenje kot naznanilo velikih odpustkov, Točno opoldne procesija po cerkvi s svetinjo svetega Frančiška. Procesije se udeleže tretjeredniki, Frančiškovi mali in veliki križarji in klarice. Franči-škova mladina v uniformah. Po procesiji molitev za odpustke in blagoslov s svetinjo sv. Frančiška. Ob 6.15 zvečer pridiga g. dr. Pogačnika iz Marija-nišča. Nato slovesne litanije Vseh svetnikov in blagoslov z Najsvetejšim. V torek, 2. avgusta, ob pol 6 zjutraj cerkveni govor mestnega župnika g. A. Košmerlja. Nato sveta maša z ljudskim petjem. Ob 9 slovesna sveta maša. Zvečer ob 6.15 slovesne pete litanije z blagoslovom in zahvalno pesmijo. Za spovedovanje bo prilika ves čas. Cerkev bo odprta tudi ponoči. Odpustki trajajo od ponedeljka opoldne do torka opolnoči. Pogoji odpustkov so nabiti na cerkvenih vratih. Cerkveni vestnik Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. — Za proslavo 6v. Ignacija Loj., v nedeljo 31. jul., bo ves dan izpostavljeno Najsvetejše; Ob osmih bo pontifi-kalna sv. maša, ki jo bo pel prevzv. g. dr. Josip Anton Ujčič, nadškof belgrajski. Zvečer ob pol 8 bo pridiga, nato pete litanije M. B., zahvalna pesem in jk> blagoslovu darovanje za cerkev. — Od danes opoldne do jutri zvečer je v cerkvi svetega Jožefa jjopolni odpustek tolikokrat, kolikorkrat kdo obišče cerkev in izinoli šest očenašev, zdrava-marij in čast bodi, |wd navadnimi pogoji. — Danes zvečer j)o litanijah bo slovesen blagoslov vode s svetinjo v čast sv. Ignaciju. Cerkvena glasba Cerkev sv. Jožefa. Jutri slovesno praznovanje sv. Ignacija, ustanovitelja Družbe Jezusove. Ob 8 slov. pontilikalna sv. maša, katero bo daroval belgrajski vladika nadkof dr. Josip Ujčič. Izvaja se: Missa solemnis v F-molu z orkestrom, zložil M. Brosig. Graduale: Justus ut palma florebit, zložil A. Focrstcr. Po recitiranem ofertoriju: O Deus ego amo Te, zložil J. B. Miiller, za sopran solo, orgle in orkester, priredil St. Premrl, Po maši Psalm: Hvalite Gospoda, zložil dr. Fr. Kimovec. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Maribor m1 W tefflfiBefc (e fOiavt fioc^ffr)u 7kotno furfcti cejfo; i/m&off,poteir)S:ena deShcr! Celje c Bolničarji in bolničarke, ki ste obiskovali in dovršili bolničarski tečaj v letošnjem letu in v letu 1930, dvignite legitimacije na mestnem poglavarstvu v sobi štev. 23 vsak dan od 8. do 12. dopoldne. S seboj prinesite fotografije v velikosti 4X6 cm in potrdilo, ki ste ga prejeli po končanem izpitu. c Kraljevska banska uprava dravske banovine bo razdeljevala kmetovalcem za letošnjo setev originalno in razmnoženo setne beltinskih pšenic, seme dobrih priznanih domačih pšenic in semena nekaterih udomačenih sort rži. Naročniki bodo plačali za seme polno ceno, ki bo za 15—2076 višja od tržne cene konsumnega blaga, prevozne stroške pa bo krila kralj, banska uprava. Kmetovalci iz območja mestne občine celjske naj naročajo seme na mestnem poglavarstvu v sobi štev. 47 ob sredah in sobotah. Prijave se bodo sprejemale do 15. avgusta t. 1. Pri naročilu je plačati za vsak kilogram naročenega semena 50 par are. c Lahko prislužen denar. Včeraj zjutraj sta prišla v skladišče neke celjske trgovine dva mlada brata iz Braslovč. Skladiščniku sta ponudila 8 kg starega železja in 7 kg pločevine. Skladiščnik jima je izstavil nakaznico na 11 din, s katero naj bi kasirala denar v trgovini. Premetena fanta pa sta številke na nakaznici spremenila in tako ustvarila iz 8 kg železja 208 kg in iz 7 kg pločevine 57 kg ter tako dobila v trgovini izplačan znesek 115 din. Za la izkupiček sla si hitro kupila kovček in nekatere drobnarije. Policija pa je kmalu aretirala mlajšega brata, pri katerem je še našla 54 uin gu-loviue, starejši pa jo je srečno popihal. m Jutri, na god sv. Ignacija, ustanovitelja jezuitskega reda, bo v kapeli presv. Srca celodnevno čečenje. Ob 9 slovesna sv. maša. Po večernicah novoniašniški blagoslov in darovanje. Ta dan in na predvečer dobe verniki tukaj popolni odpustek, kakor ob porcijunkoli. m Izletniki, planinci! Sv. maša ob nedeljah iti praznikih na sledečih planiskih postojankah: Pohorski dom ob 9, Sv. Areh ob 10, Uršlja gora ob 9; v maribonski frančiškanski cerkvi ob četrt na 5< Aljažev klub. m Smrt blage gospe. V visoki starosti 79 let je umrla ga. Terezija Mally roj. Babnik iz znane ljubljanske trgovske družine. Pogreb blage pokojnice bo danes popoldne ob pol štirih na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek zjutraj ob sedmih v frančiškanski baziliki. Naj blaga pokoj-nica v miru počiva, sorodnikom naše iskreno so-žaljel DR. RUDOLF LOVREC Strossinajerjeva št. 8 — zopet ordinira m V osmrtnico za pokojno go. Terezijo Mally se je vrinila pomota. Ime pokojničine hčerke sei pravilno glasi Štefanija Poljšak in ne Pošak, kakor je bilo pomotoma objavljeno. m Dijaki-vojaki gredo danes domov. Šola za rezervne pehotne častnike v Mariboru je zaključila svoj letošnji letnik. Zadnje dni so bili izpiti, ki so pokazali odlične uspehe. Danes odhajajo mJadi fantje domov. m V Radvanjel Drevi ob 8 in jutri v nedeljo zvečer ob 8 uprizori fantovski odsek v Radvanju pred domačo cerkvijo »Slehernika«. Dolžnost Mariborčanov je, da s čim večjim obiskom predstave podprejo idealna prosvetna stremljenja radvanj-ske mladine, Jutri in v nedeljo v Radvanje! m Nova cerkev pod streho. Zgradba nove zasilne cerkve v Magdalenski ulici napreduje tako hitro, da je sedaj strešna konstrukcija že gotova ter bo stavba kmalu pod streho. m Zasilno razsvetljavo je uredilo mestno elek« trično podjetje na Glavnem trgu, ker so stare kan« delabre začeli odstranjevati. Na nove kandelabre* ki so sedaj postavljeni že okrog in okrog trga, so napeljali električne vode ter obesili v daljših presledkih nanje žarnice, dokler ne bo končana napeljava podzemnega kabla, ki bo zvezan s kande-labri, Nogavice, hombfneze, velika izberi » » pri JAKOB LAti, Maribor m Posestno gibanje. Zadnje čase je bila v Mariboru precej živahna trgovina z nepremičninami/ Bile pa so vse te transakcije bolj majhnega obsega — večinoma nakupi gradbenih parcel. Marija Horvat je prodala Ivanki Ussar svojo hišo v Kacija-narjevi 17 za 220.000 din, Jožef Valner je prodal Mariji Kolerič svojo hišo na Koroški 75 za 95.000 din, Turk Elizabeta pa polovico svoje hiše v Stri-, tarjevi, uliei 18 Antonu Marčinku za 42.000 din. Mestna občina je prodala na RosenbeTgovem posestvu parcele: uradniku MP Alozju Petauerju za 15.510 din, zasebnici Mariji 2orž za 16.918 din. Ivan Kovač iz Črne je prodal svojo parcelo v Ma-gdalcnskem predmestju Ivanu Zaverski iz Ptuja za 40.000 din. »Stavbna zadruga r. z. z o. z.« v Mariboru je prodala svojo parcelo v izmeri 271 kv. m zavarovalni zadrugi »Drava« za 20.235 din. Ta parcela leži ob Sodni ulici kot ozek trak vzdolž Paltaufove hiše in visokega požarnega gradu ter bo »Drava« na njej zgradila stanovanjsko hišo, ki bo le 4 metre široka, pa 50 metrov dolga in tri nadstropja visoka. m Najdene ure. Gospa Dekleva Mira Je našla v Parku moško žepno uro. — Dijak Oskar Čerta-nič je našel moško zapestno uro blizu Mariborske* ga otoka. Lastniki dobe ure na policiji. m Ženo pretepel, sam se pa obesil. V Vojašni-ški ulici so imel v neki hiš noč za nočjo krik in vik, ki je budil stanovalce ulice iz sna. Posebno hudo je bilo v noči na petek, ko bi se bila zadeva skoraj tragično končala. Prepiri se dogajajo v družini 49 letnega delavca Antona Voduška, ki je V, četrtek zvečer pretepel in pognal iz hiše ženo, sam pa se je obesil. V zadnjem trenutku se je žena vrnila ter je prišla še pravočasno, da je moža rešila smrti. V nedeljo, 3t. julija v Št. Rupert na jubilejni tabor. Posebno vabimo narodne noše ter naše iante in dekleta v krojih! Trbovlje »Zaslužni možje« za našo elektrarno so izdali letak, na katerem pa ne odgovarjajo na toliko jim očitane nerednosti, ampak skušajo osebno oblatiti dva člana nadzorstva, ki si bosta žo sama poiskala zadoščenja od g. Germa, ki jo letak podpisal. Pravijo, da je »nečuvena drznost«, ker si je nadzorstvo upalo poklicati na-čelstvo na odgovor, da se enkrat spoštujejo pravila in napravi red v elektrarni. Pravi, da so nai njihovi strani tako »zaslužni možje«. Kar poglejte nazaj v blagajniške knjige, kako so bili nekateri »zaslužni«. /,ato, da je napisal naslovo na nekaj kuvert, ali je vnesel nekaj številk na položnice, so mesečno zaslužili po 800 do 900 dinarjev. Nagrade za seje, ki jih je bilo malo, so znesle v enem letu 28.000 din. Pa to je enkrat bilo. Zato pa ne govorite danes več o »zaslužnih možeh«, ko vemo, iz čigavih žepov je šel denar za te »zasluge«. Nadzorstvo bo na občnem zboru predložilo za volitve sporazumno gospodarsko listo, kolikor se je dala v teh razmerah sestaviti, da že enkrat pride do mirnega in rednega poslovanja pri elektrarni v prid vseh zadružnikov. Pridite na občni zbor in volite sporazumno gospodarsko listo! Upokojenci nam pišejo iz Trbovelj: Ko so novoupokojcncem začeli 1928 reducirati pokoj-nine, se nas je več pritožilo zoper to. Tedaj nain je denar za pritožbe, zneslo je okoli 3000 din, založil g. Pavlin. Vse pritožbe so bile zastonj! Pokojnine so ostale zmanjšane. Ko nismo mogli vrniti denarja, je g. Pavlin sam vse plačal. Ker tega gospoda »Julro« pri odhodu iz Trbovelj napada, da ni imel socialnega čuta,prosimo, da ta dopis objavite v zagovor in zahvalo. Kino Društveni dom predvaja te dni film: »V vrtincu greha« z glavnim igralccm Svetisia-voin Petrovičem, Naraščanje števila obratov Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ]e izdelala četrtletni pregled gibanja obratov na svojem področju, Iz tega pregleda je razvidno, da je bilo gibanje obratov v drugem četrtletju letošnjega leta mnogo intenzivnejše kot pa v prvem četrtletju, pa tudi intenzivnejše kot pa v drugem četrtletju lanskega leta. Prirastek obratov znaša v drugem četrtletju 274 napram 127 obratom v prvem četrtletju. Od tega prirastka odpade 134 na obrt, 90 na trgovino in 50 na gostinstvo, le industrijska panoga je za 2 nazadovala. Med obrtnimi obrati je najjačji porast obratov rokodelskega obsega. Vseh novih obrtnih obratov je bilo prijavljenih 285, odjavljemh pa 151. Relativno največ prijav je bilo pri krojaških obratih, kjer znaša prirastek 24 podjetij, na drugem mestu so brivci s prirastkom 14 obratov, na tretjem so žage s prirastkom 13 obratov, na četrtem kmetski mlini s prirastkom 12 obratov, na petem kovači s prirastkom 9 obratov, na šestem pleskarji s prirastkom 7 obratov, isti prirastek imajo tudi ključavničarji. Veliko število prijav izkazujejo tudi čevljarji, in sicer 25, vendar je bilo isto število čevljarskih obratov izbrisanih, tako da ta panoga ne izkazuje nobenega napredka, Tudi mizarjev in pekov je bilo precej novo prijavljenih, in sicer vsakih po 18, vendar je bilo tudi v teh panogah veliko število odjav, tako da je bil prirastek sorazmeroma le majhen. Trgovinskih obratov je bilo novo prijavljenih 227, Odjavljenih pa 137. Največ prijav je bilo za trgovine z mešanim blagom, in sicer 77, odjavljenih pa je bilo 54, tako da znaša čisti prirastek 23 obratov. Trgovina z lesom izkazuje 26 novih obratov, odjavljenih pa je bilo 8, ostane torej prirastek 18 obratov. Pri trgovinah z živili znaša prirastek 7 obratov, trgovskih agen- Določitev cen bencina Dne 27. t. m. je imel sejo odbor, ki ima na podlagi pravilnika o kontroli in reguliranju prodajnih cen mešanice bencina z alkoholom tnalogo, da regulira in kontrolira cene bencina |v naši državi. Na tej seji so bile določene cene bencina, po katerih bo skupnost jugoslovanskih rufiuerij smela prodajati mešanico nencina z alkoholom. Cena bencina v Belgradu in v mestih, kjer so sedeži banovin ter trgovsko-industrijskih zbornic, je določena na 5.25 din za liter. Za kraje, ki so oddaljeni od teh mest za največ 50 km, bo cena bencina 5.30 din za liter. Najvišja cena ibencina pa bo smela biti 5.60 din za liter. Gornje cene bencina bodo stopile v veljavo i dnem, ko bodo objavljene v »Službenih no-;vinah«, kar se bo najbrž zgodilo še te dni. Molorizacija prometa na progi Belgrad-Bled Pred nekaj dnevi so začeli obratovati na progi Belgrad-Dubrovnik motorni vlaki. Motorne vozove sta izdelali budimpeštanska tovarna »Ganz« in tovarna vagonov v Brodu. Kot poroča sedaj »Jugoslovenski kurir«, sta obe Ivrdki, ki sta izdelali vagone za progo Belgrad-Du-brovnik, izročili ministrstvu prometa ponudbo za mo-torizacijo proge Belgrad-Bled. Motorni vlak bi na tej progi potreboval 7 ur, kar bi pomenilo rekordno brzino v našem prometu, ker bi bila dosežena hitrost 100 km na uro. Potovanje iz Belgrada na Gorenjsko bi bilo skrajšano skoraj za polovico. Izvoz pšenice na Češkoslovaško. Te dni so se v Pragi pričela pogajanja med zastopniki naše države in češkoslovaškimi zastopniki glede nakupa nove jugoslovanske pšenice, V okviru dogovorov držav Male zveze bo Češkoslovaška zopet uvozila 5000 vagonov naše pšenice. Zetet koruze. Po zadnjih poročilih se je stanje Iboruze popravilo in bo najbrž žetev prav ugodna. Pričakujejo celo, da letošnja žetev ne bo zaostajala za lansko. Na borzah se je že pričelo špekulirati z novo koruzo in je prišlo že do prvih zaključkov za novo umetno sušeno koruzo. Cene za tako koruzo so znašale 100 din za 100 kg. Pravilnik za izvršitev uredbe o 6% notranjem ;posojilu. Kakor poročajo, izdeluje ministrstvo financ pravilnik za izvršitev uredbe o emisiji 6% notranjega posojila v znesku 4 milijard, ki je namenjeno za javna dela in državno obrambo. Ta pravilnik bo v nekaj dneh gotov in pričakujejo, da bo objavljen sredi avgusta. Nevarnost ruskega dumpinga za lesni trg. Angleški trg lesa, ki je največji lesni trg sveta, je stalno vznemirjen zaradi motenj, ki jih povzroča sovjetski prodajni trust lesa s svojo prodajno politiko. Z usta-novitvizo »Eteca« so bile te motnje in vznemirjenja 6icer zmanjšane, vendar more ruski trust z zmanjšanjem cen vsak čas napraviti zmedo na lesnem trgu. Dokler ruski trust ne bo spravil na trg vseh svojih zalog, ni pričakovati, da bi se trg mirno razvijal. Zato pričakujejo, da bo prišlo do daljnjega padanja cen lesa, čeprav ruska konkurenca ne bo tako močna, kot pa je bila v početku svetovne krize. turah 6 obratov, pri drugih trgovskih strokah so pa prirastki malenkostni. Gostinskih obratov je bilo prijavljenih v drugem četrtletju 104, odjavljenih pa je bilo 54, tako da imajo gostinski obrati v razmerju z novo prijavljenimi najr večji prirastek. Med temi odpade na gostilne največ novoprijavljenih obratov, in sicer 57, vendar je bilo v tej stroki tudi mnogo odjav, in sicer 42, tako da znaša prirastek le 15, dočim je število krčem naraslo za 28 pri 34 novo prijavljenih in 6 odjavljenih. Hoteli so bili riovo prijavljeni trije, odjavljen pa je bil eden, restavracije pa so bile prijavljene 4, odjavljene pa 2 in ostane prirastek 2 obratov. Iz podatkov o krajevni porazdelitvi obratov je razvidno, da odpade največji delež novo ustanovljenih obratov na mesto Ljubljana, kjer znaša prirastek 49 obratov. Z največjim prirastkom sledijo potem okraji Kranj z 29 obrati, Maribor desni breg z 23 obrati, okraj Radovljica z 20 obrati, Gornji grad z 19, Kamnik z 15 obrati in Maribor levi breg z 14 obrati. V nekaterih okrajih pa so odjave nad prijavami prevladovale, tako da se je število obratov v dotičnih okrajih tekom drugega četrtletja taktično znižalo. Okraji, v katerih je odjav več kakor pa prijav, so črnomeljski, kjer je število obratov za šest padlo, tudi za šest je padlo število obratov v lendavskem okraju, za osem je padlo število obratov v ljutomerskem okraju, za pet v logaškem in za štiri v mursko-soboškem okraju, V splošnem kaže statistika gibanja obratov v drugem četrtletju okrepitev intenzitete gospodarskega gibanja in oživljania poslovanja v obrtniških in trgovskih strokah, če izvzamemo nekatere okraje. Le v industrijski panogi je nastopil Dreokret in se že pojavljajo redukcije obrato* Tovarne Zevlfev proti BatL V Budimpešti je bil sedaj tretji svetovni kongres industrije čevljev, ki so se ga udeležili zastopniki iz raznih držav. Ni pa bil na tem kongresu zastopan Bata. Pač pa je prišlo do hudih napadov nanj, in sicer s strani švicarske industrije čevljev. Prdesednik kongresa je sam poudarjal, da si čevljarska branša, pa naj bodo tovarne, obrtniki ali trgovci, po vsem svetu prizadeva, da se ubrani konkurence Bata-tovaren, Z namenom boja proti Bati je bila ustanovljena mednarodna zveza čevljarske branše. Švicarski referent je na kongresu poročal, da je konkurenca Bate švicarske tovarne zelo prizadela, tako da so bile prisiljene poslabšati kvaliteto in znižati ceno. Država je bila prisiljena, da nastopi proti Bati in prepove ustanavljanje ali pa razširjevanje tovarn čevljev. S podporo švicarske vlade je bil celo organiziran bojkot proti Bati. V Parizu so pričeli uporabljati podobna sredstva. Na kongresu se je tudi razpravljalo o predlogu, da bi se po vsem svetu organizirale akcije proti Bati. Znižanje nemških larif sa prevoz v juino-vzhodne države. Z namenom, da olajša izvoz svojih produktov v južnovzhodne evropske države, in sicer v prvi vrsti na Madžarsko, v Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo, so nemške državne železnice uvedle s 1. julijem znatna znižanja v svojih izvoznih tarifah in so veljavnost teh tarif razširile tudi na bivše avstrijske železnice, ki vodijo proti omenjenim državam. Te nove izvozne tarife veljajo začasno do 30. septembra t. 1. Do tega časa bodo nemške državne železnice zbrale potrebne podatke o rentabilnosti te tarife in o potrebi eventuelnih sprememb, oziroma, da se določijo definitivne izvozne tarife. Produkcija sinlendlnega bencina iz premoga na Češkoslovaškem. Tudi Češkoslovaška si prizadeva, da bi se na polju pogonskih sredstev čim bolj osamosvojila. Razpolaga z velikim bogastvom premoga, nima pa nafte, najvažnejšega pogonskega sredstva moderne tehnike. Zato so pričeli resno študirati vprašanje produkcije sintentičnega bencina iz premoga. Kot poročajo, bo prišlo do ustanovitve konzorcija za produkcijo sintentičnega bencina. V tem konzorciju bodo udeleženi kemijski in metalurgični koncerni v Ustju, premogokopni rudniki v Vitkovicah, premogokopni ruduiki severnih železnic in Živnostenska banka. Borza Denar Dne 29. julija. Na ljubljanski borzi so nemški čeki beležili 14.68—14.88, na zagrebški 14.64—14.84, za 15. avgust 14.57—14.77, za konec avgusta 14.50—14.70, za 15. september 14.485—14.685, na belgrajski borzi pa 14.659—14.859. Angleški funt je beležil na ljubljanski borzi 237.20—238.80, na zagrebški 238 blago in na belgrajski 237.20—238.80. Grški boni so notirali na zagrebški borzi 28.775—29.475, na belgrajski pa 28.80—29.50. Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 1,949.903, na belgrajski 3,510.00 din, promet v efektih na belgrajski borzi pa je znašal 1,010.000. L j u b 1 j a n a — t e iS a j 1 g prlmom: Amsterdam 100 h. gold. . , , 2391.41—2406.00 Berlin 100 mark ...... 1747.53—1701.41 Bruselj 100 belg...... 735.95— 741.02 Curih 100 frankov...... 996 45-1003.52 London 1 funt.......213.68— 215.73 Newyork 100 dolarjev .... 4318.51—4354.82 Pariz 100 frankov ...... 119.82— 121.26 Praga 100 kron......150.13— 151.24 Trst 100 lir........ 228.25— 231.33 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.0425, London 21.455, Newyork 436.375, Bruselj 73.775, Milan 22.96, Amsterdam 24«.«), Berlin 175.20, Dunaj 32.5, Stockholm 110.62, Oslo 107.825, Kopenhagen 95.80, Praga 15.07, Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, llelsingfors 9.46, Buenos Aires 113.5. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pol. 99—100, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 481—483, begi. obv. 92— 93.775, dalm. agrarji 91.50—92.75, 4% sev. agrarji 52—53, 8% Bler. pos. 98—99, 7% Bler. pos. »3.25 —93.75, 7% pos. DHB 99 denar, Narodna banka 7250—7300, Trboveljska 175—185. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99— 100.50, agrarji 61.50—63, vojna škoda promptna 482—484.50, begi. obv. 93—93.50, dalm. agrarji 91.75—92.25, 4% sev. agrarji 61.75—63, 8% Bler. pos. 98.50—99, 7% Bler. pos. 93.75—94.50, 7% pos. DHB 99.50 denar, 7% stab. pos'.* 98.75 denar. — Delnice: Narodna binka 7275 denar, Priv. agrarna banka 238 denar, Trboveljska 176—190, Narodna šumska 15 blago, Gutmann 60 blago, Isis 25 denar, Tov. sladk. Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 98—120, Osj. livarna 180 denar, Dubrovačka 350 denar, Jadranska plovba 350 denar, Oceania 600 —700, Našice 530 blago. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 99— 100 (99.50), agrarji 62.75 denar, vojna škoda promptna 482—483.50 (482.50), 482 denar (4S2—182.25), begi. obv. 93.50—94 (93.75), dalm. agrarji 92.50— 93 (92.50—92.75), 4% sev. agrarji 61.50 denar, 8% Bler. pos. 98.50—98.75 (98.50), 7% Bler. pos. 94— 94.25, 7%pos. DHB 99 denar, 7% stab. pos. 98.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7225—7300, Priv. agrarna banka 234 denar. V nedeljo, 31. julija vsi na tabor v Hotedršico J Žitni trsr Novi Sad. Plenica bč. 149—151, srem., slav. 147—149, ban. 148—152, bč. pot. 155—159. — Oves bč., srem., novi 114—116, slav., novi 115—117. — Koruza bč., srem. 121—123, ban. 117—119. — Moka bč., ban. Og Ogg 257.50—267.50, 237.50—247.50, 217.50—227.50, 197.50—207.50, 167.50—177.50, 127.50 —182.50, št. 8 neizprem., srem., slav. Og Ogg 252.50 —262.50, 232.50—242.50, 212.50—222.50 1932.50— 202.50, 162.50—172.50, 127.50—132.50, št. 8 neizprem. — Otrobi bč., srem., ban., juta vreče 92.50 —100. Tendenca neizprem. Promet srednji. Sombor. Pšenica, nova, bč., bč. okol. Sombor, srem., 6lav. 148—150, gornja bč. in gornja ban. 150—152, ban. 146—148. — Oves bč., novi, 120— 122.50, srem., slav. 117—120. — Koruza bč., srem. 120—122. — MolTurško« Vaši gosti bodo navdušenil ']o Kg Din 16- jiiiio ni m Borovnica Katoliško prosvetno društvo v Borovnic! praznuje letos trideset let svojega dela. Za to priliko priredi v nedeljo, 7. avgusta poldnevno prireditev. Ob dveh bodo večernice, po litanijah bo na prostoru poleg prosvetnega doma javni nastop fantovskega odseka in dekliškega krožka. Med nastopom v odmoru bo govor, po končanem nastopu prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta. Ves čas bo igrala godba prosvetnega društva iz Logatca. Za' goste so prav prikladne zveze z vlaki. Pridite, da ob tej priliki, ko obhajamo tridesetletnico društva, manifestiramo tudi za dvajsetletnico naše skupna države Jugoslavije, Si. Vid pri Stični Suša se povsod kaže. Prva košnja je bila slaba. Vsaj za eno četrtinko se je nakosilo manj, nego navadna leta. Druga košnja bo pa še slabša. Zato skušajo kmetje živino odprodati. Cena živini pa vedno bolj pada. Z vodovodom v Št. Vidu še vedno ni nič. Me-rodajne oblasti oziroma referent pri gradbenem ministrstvu dobi že kakšen vzrok, da dražbe cevi ne predlaga v odobrenje. Kako potrebno bi bilo, da bi se pričelo kopanje jarkov. Ljudje bi vsaj za živež zaslužili. Programi Radio LJubljana i Sobota, 30, julija: 12 Plošča za ploščo pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 12.45 Poročila — 13 Nai ]>ovedl — 13.20 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba ve«, sela in pesmice vmes — 18 Za delopust igra liad. ork. —i 18.40 Socialno skrbstvo v Francl.il (gdč. Zlala Plrnn-tova) — 19 Napovedi poročila — 19.:i(l Nac. ura: Šport kot važen faktor nacionalno propagande (2. Bogdanovič, publ., Belgrad) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kulmr) — 20.30 Večer za pasje dni .. . Izvajajo člani rod. igr. druž., vmes Plošče. Sestava in vodstvo Jožek in Ježek — 22 Nai povedi, iKiročiia — 22.15 Koncert vesele glasbo (igrai Hadijski orkester). DrugI program?! Sobota, 30. julija: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 51 Ork. koncert, 22.15 Nar. pesmi, 23 Kuske romance, 23.30 Plesi na glasba — Zagreb: 20 Violina, 20.30 Šlagerji in poi pevko. 21 Pihala, 22.15 Kvartet — Praga: 19.20 HeneScvii opereta .Pod to goro zeleno«, 21.05 Sernnnde, 22.30 Ples, na glasba — VarSava: 'Al Za Poljuko v tujini, 21.10 ,PqUi ska glasba, 22 Ura presenečenj — Sofija: 19.45 Narod, glasba, 21 Vok. koncert, 22.45 Lahka in plesna glasba Naznanjamo prežaloslno vest, da je naša zlata mama, slara mama In sestra, gospa Agata Malenšek roj. Zore vdova po nadučitelju in posestnica v šinartnem danes, 29. julija ob pol 12 dopoldne, v 73. letu starosti, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 31. julija ob 10 dop. v šmartnem. Šmartno v Tuhinju, Laško, Mirna peč, Kranj, dne 29. julija 1938. Dr. Slavko Malenšek, sin; Mici, Zinka, Jana por. ing. Baraga, hčere; Anton Zore, župnik in duh. svet. v Mirni peči, in Rudolf Zore, naduč. v p., brata;' Manica dr. Malenškova roj. Stergar, sinaha; ing. Evgen Baraga, zet; Živa iu Borut, vnučka — in ostalo sorodstvo. Kulturni obzornik Velik uspeh plesnih umetnikov Mlakarjev v Monakovem Dne 24. t. m. so otvorili letošnje operne Slavnostne igre v Monakovem, ki imajo že čez 30 letno tradicijo, z Beethovnovim baletom »Prometejeva bitja« (Die Geschopfe des Prometheus), čigar novo plesno obliko in vsebino sta spesnila Pia in Pino Mlakar. Beethoven je pisal ta balet ob meni 18. in '19. stoletja, torej tedaj, ko mu je knez Lich-nowski z redno podporo omogočil brezskrbno življenje in popolno nedvisnost od materialnih strani življenja. Ni mu bilo treba skrbeti za lispeh pri občinstvu, za založnika, za denarne vire, temveč je lahko brenkal po strunah svoje notranjosti, ne oziraje se pri tem na zunanji svet. Zaradi tega čutimo v glasbi »Prometejeva bitja« močneje kakor kjer koli globoko po-duhovljenost, čutimo Beethovna suinega: ves človek se nam razodeva. Zaradi tega tudi ni čudno, da so vsi koreografi minulega stoletja pri iskanju zunanjih efektov hodili popolnoma mimo tolikanj podukovljene Beethovnove glasbe. Prvotna koreografska vsebina, ki jo je Beethovnu sestavil plesalec Salvatore Vigano, se je izgubila. Imamo le še nekoliko fragmentarnih podatkov iz pisma, ki gn je napisal neki očividec svojemu, prijatelju. Od premiere, ki je bila leta 1801 na Dunaju, pa do danes so le inalokateri poskušali uprizoriti to delo in še ti so zaradi nerazumevanja menjuli na Beethovnovi glasbi, kar jim ni sodilo, tuko v vrstnem redu, kakor tudi z velikimi skrajša-ivanji, ko so razkosuli Beethovnov umotvor. — Lotiti se tega problema si ni upal sploh nihče več v našem stoletju. Pot Mlakarjev, ki stremi neprestano po duhovnih vrednotah plesnih likov, je vodila sama po sebi do Beethovna. Medtem ko sta Mlakarja izdelala večino svojih baletov od koreografije pa do scenskih potankosti vselej že vnaprej in šele na to iskala primerne glasbe svojim kompozicijam, sta se tokrat prvič držala že od vsega početka gotovega glasbenega dela. Neizmerna krasota te Beethovnove glasbe ju je magično pritegnila nase. Dala sta se voditi edino po neokrnjeni celotni obliki in pri večkratnem spoznavanju glasbe sta odkrila »rdečo nit« plesnega dejanja. Vsa glasba sestoju iz 16 kontrastujočih delov, ki pa so vsebinsko povezani, kakor priča o tem navedeno pismo. Beethoven je podal mnogo več nego grška mitologija: ta mu je služila le za alegorično, zunanjo obliko svoje lastne izpovedi. Ko sta Mlakarja zaslutila bistvo vsebine in našla v vsaki izmed točk nadaljevanje vsebinskega poteka, sta se vrnila k vsaki točki posebej ter jih izdelala takole: Prometej, »prinašalec svetlobe«, drvi skozi vesoljstvo. Iz matere zemlje hoče izviti svoboden in močan rod. Zdi se, da se mu to, kar hoče, tudi posreči: prvi človeški bitji, mož in žena, se probujata; prvo telesno gibanje. Pro-meteju pa ne zadostuje telesno življenje bitij, zove ju k višjemu smislu življenja. Toda brez razumevanja, topa, ko žival sprejmeta Prome-tejev klic. Tedaj obupa Prometej ter ju hoče v svojem srdu ubiti. Toda notranji glas ga zadrži v tej nameri, nov sklep dozori: z dobrim in s potrpljenjem hoče poučiti bitji o božanskem smislu življenja. 7. vso silo svojega prepričanja doseže, da sc dvigneta in poskušata prve korake v neznani svet. Pred njunimi začudenimi očmi se prikaže Parnas, vidita Apolona in Muze z lirami. Toda po končanem božanskem »koncertu«, občutitu bitji le plitko ra- dost. Prometej je razočaran; spozna, da doume in prav ceni krasoto le tisti, ki pozna tudi trpljenje. Prometej jiina pokaže vojno, borbo s smrtjo in končno pogubljenje. Mati z otrokom v naročju prihaja, išče ined padlimi in najde moža mrtvega. Totlu tek življenja ne zastane pri tej bolesti: otrok je že pozabil vso žalost in se igra z mladimi pastirji, ki sanjarijo in uživajo sonce in pomladansko pokrajino. Prometej vodi svoji bitji še dalje skozi radosti sproščenega življenja: nastopijo tri gra-cije in pozneje še vinski bratec Bakhus in njegovo razposajeno spremstvo. Ko človeški bitji tako gledata in doživljata, se polagoma pričneta zavedati svojega bistva. V ljubezni pa se spoznata tudi medsebojno. Srečen gleda Prometej na to svoje veliko delo. Muze in Apolo ga proslavljajo, človeški rod ga časti. On pa krene k novim ciljem. Vse to sta Mlakarja plesno in odrsko čudovito lepo uprizorila. Prometeja je mojstrsko upodobil zagrebški plesalec Ilarmoš, ki so ga Ljubljančani spoznali kot »vraga« v baletu »Vrag na vasi«, oba človeka pa sta podala Pia in Pino Mlakar z vso dostojno pre-tehtanostjo in s stalno navzgor rastočo dinamiko, ki je globoko zajela vse gledalce. O tem poroča tudi kritik v »Volkischer Beobachter« ter pravi med drugim: ,Le redkokdaj smo smeli občudovati v Monakovski državni operi plesno umetnost, ki jo moglu zajeti glasbeno in duševno vsebino tako globoko. Mlakarja sta imela težko nalogo, sestaviti brez vsakršne podlage koreografijo, ki ustreza toku glasbe in ki tvori organsko celino. Lahko trdimo, da se je tn naloga posrečila z nenavadno veliko in bogato invencijo. Tn večer bo ostal za zgodovino plesa naše državne opere brezdvomno velikega pomena, kajti pokazal je na ncprekosljiv način, kako sc mora spojiti ljubkost obdHrovnnoga plesnega občutja, ki je lastna obema solo-plcsulccinu Mlakarjema, s strogostjo plesnega znanja, če naj bo nles pravo in ne samo ilustrativno stvariteljsko dogajanje. Kar sta plesalca v tem smislu dokazala, je prav za prav neprekosljivo.« (Volk. Beobachter, 26. VII.) Drugi del istega večera je tvorila prva uprizoritev R i c h. S t r a u s s o v e eno-dejnnske opere »Don miru« (»Friedenstag«), Bila je brez dvoma za Mlakarja velika čast, deliti uspeh večera z najpomembnejšim nemškim skladateljem, ki je bil osebno navzoč in je tudi Mlakarjema nad vse ljubeznivo čestital. Predstavi so prisostvovule vse pomembno osebnosti nemškegu umetniškega in kulturnega sveta z ministrom Wngnerjem in deželnim poglavarjem Ritter von lippom na čelu. Po predstavi je bila soareja umetnikov, * vseh panog v novo urejenem Umetniškem domu. Vsi so bili gostje države. Med izbranimi gosti sta se nahajala tudi Mlakarja in sta bila središče Monnkovčunom lastne ljubeznive "pozornosti. D. M. Sijanec. Slovaki in slovenska književnost. — Te dni ie izšla osebna številka slovaške revije »Slovensky pohliady«, i bo posvečena jugoslovanskim književnostim, med katerimi bo precej mesta posvečenega slovenski povojni literaturi. Kolikor je znano, bo izbor obsegal Pregljevo »Matkovo Tino«, Miška Kranjca »Na valovih Mure« kot zgled moderne proze, od pesnikov pa bodo zastopani Gradnik, Vodnik, Kosovel, Kocbek in Klop-čič. Kot pravi urednik v pismu, je bilo zlasti proze več ripravljene, pa zaradi prostora ni dobila mesta. Izbor o spremljala študija o slovenski moderni književnosti, ki jo je napisal urednik dr. Tine Debeljak. — Zdi se nam, da je nekaj tega pripravljenega gradiva začel g Geraldini objavljati v drugih listih Tako je dnevnik »Slovensky hlas« od 27. t. m. prinesel prevode Cankarjeve črtice »Kadet Milavec« ter prevod Gradnikove pesmi »Istrska vas«. Oboje ie ie d. Gcraldiniju leno posrečilo. O slovenski številki te odlične slovaške revije bomo še poročali, ko bo izšla. Knez Franc I. Liechtensteinsrki je umrl 85 let star. Ze v marcu pa je postavil za naslednika svojega prauečaka princa Franca Jožefa, ki je zdaj nastopil vlado. V Rusiji tudi inozemci ne smejo v cerkev Kakor poroča angleški tisk iz Moskve, je sov-jetskoruski notranji komisarijat izdal odredbo, ki 7. njo prepoveduje hoditi inozemcem v cerkev, ali pa bodo izguani iz rdeče Husije. Na podlagi te odredbe so izgnali že 200 inozemcev iz Moskve in Leningrada. Samo članov diplomatskih zastopstev ne zadene ta prepoved. \Reaxd mottdiGl de moisson de frometif- 1Q52/36 _ (en moyenndesna roka«. Že leta 1889 je v raznih družbah, ki so se ukvarjale z uporabo Edisonovih izumov, zastopal kot predsednik ali podpredsednik upravnega odbora svojega šefa. Iz Njujorka se je Insull preselil v Čikago in je kmalu postal najbogatejši in najmogočnejši človek v Cikagu Ko se je leta 1932 Insullova družba zaradi svetovne krize po 43 letnem delovanju zrušila, je imel Insull v 56 družbah 2500 milij. dolarjev kapitala. Insull je naravnost pravljično razsipno živel. Ko se je oženil z neko bivšo igralko, si je sezidal lastno gledališče. Ko se je kriza začela, je svetu oznanil, da bo napočila nova doba blagostanja. Banke so verjele gospodarju 56 družb in so mu zmeraj iznova posojale. Ko je že med krizo zapravil dve milijardi dolarjev, so banke zahtevale, da naj vrne denar. Insull je vrnil vse — razen 50.000 dolarjev, Zaradi te »malenkosti« so ga banke obtožile sle-parstva. Zato je Insull zapustil Ameriko in se je izselil v Francijo. Ker so ga pa ameriška sodišča zasledovala, ga Francija ni hotela sprejeti. Isto ga je doletelo v Italiji. Šele v Grčiji se je smel naseliti. Toda Združene države ameriške so v Atenah intervenirale in grška vlada je bila pripravljena, da izroči Insulla ameriškim oblastem. A Insull je preprečil to namero vlade, vkrcal se je sam od sebe na grški parnik »Mairotis«, ki ga je vzel v najem in križaril po Sredozemskem morju. Slednjič si je pridobil zatočišče v Romuniji. Ko se je peljal tjakaj, so ga v Carigradu prijeli in ga izročili Ameriki. Prišedši v Ameriko pa je čikaško sodišče razglasilo, da je Insull pravilno gospodaril in da je zato oproščen. To je bilo leta 1935. Odtlej ni bilo nobenega glasu več o starem milijoiiarju, dokler ni zdaj v Parizu umrl. Mednarodni poljedelski zavod v Rimn je dognal, da bo letos na svetu rekordno loto zn pridelek pšcnice. Na vsem svetu — brez Rusije in Kitajske — bodo pridelali za 10 odstotkov pšenico več kot lani in za 15 odstotkov več kot leta 1936 £k nrilliords Precej mesecev je neka angleško-francoska preiskovalna komisija raziskovala. ob mejah Sahare, ali res kaže, da se Sahara še dalje širi? Pri tem so dognali, da je v poslednjih letih puščavski pesek pokril velike kose zemlje, kjer so bili doslej pragozdovi ali celo orna zemlja. V prejšnjih letih so bili izračunali, da se je Sahara v 200 letih pomaknila za 250 do 300 km naprej. To so bili pozivi na pozor, ki so povzročili, da sta začeli Anglija in Francija natančno preiskavati to nevarno zadevo. Nedavno pa- so dognali, da se je začel puščavski pesek umikali prav tako skrivnostno, kakor se je bil začel širiti. Pravijo celo, da se za bodoča desetletja ni treba ničesar več bati. V zvezi s tem, da je plodno zemljo požiral puščavski pesek, je tudi nevarnost, da se zasipajo oaze in njih studenci. Domačini so že tožili, da je vode v studencih vsako leto manj. Ponekod so bili studenci že usahnili. Vendar je komisija dognala vprav nasprotno, da je v studencih že spet več vode. A bojijo se, da vprav ljudje povzročajo največjo nevarnost, ker kar tjavendan sekajo gozdove. Mimo tega je mnogo gozdov uničenih po termitih in požarih. Kjer pa ni gozdov, ondi se pojavi puščava. Puščavski pesek se je torej ustavil. A to niso dosegli človeški ukrepi, marveč je to Uspeh neznane sile, ki se je puščavskemu pesku zoperstavila. Dokler pa ne bodo spoznali te sile, in dokler ne bodo ljudje sodelovali 7. njo, se je nemogoče uspešno boriti zoper prodiranje puščave. Podnebne spremembe, viharji in orkani morejo spet povzročiti, da se bo pesek pomikal proti plodni zemlji. Boj zoper puščavo se je že smotrno začel Z nasadi dreves, grmičja in trave. V Nigeriji, Alžiru in Libiji so že pred leti nasadili dolge meje bujno rastočega rastlinstva; le meje so kakor valolomi zoper peščene valove. V juniju 1. 1935 so v Franciji napravili čudovit načrt. Kolonijski odbor je sklenil, da posadi po Sahari drevesa, grmičja in trave in da spremeni velikansko puščavo, ki je široka 6000 km in dolga 2000 km, v plodno zemljo. O tem načrtu pa pozneje ni bilo nič več slišati. Bil je preveč obsežen, da bi se bil dal uresničiti. In dozdeva se, da ni moči v boju zoper puščavo drugače doseči uspehov, ko le počasi, korak za korakom. Leta 1931 je nemški stavbenik Sorgel napravil velikanski načrt, po katerem bi zajezil morje od Atlantskega oceana do Gibraltarja in pri Darda-nelah in bi se s tem znižala gladina Sredozemskega morja za 200 metrov Tako bi se prikazalo iz morja 660.200 kvadratnih kilometrov nove zemlje. To je le prva polovica lega načrta. Druga je pa ta, da bi z znižanjem morske gladine Atlantskega oceana in Sredozemskega morja pridobili sile, s katerimi bi mogli Saharo namakati z vodo. S padcem vode bi bilo sproščenih 160 milijonov konjskih sil, ki bi poganjale orjaške črpalke za namakanje Sahare. Šest milijonov kvadratnih kilometrov puščave bi se po tem načrtu spremenilo v plodno zemljo. Tudi ta načrt, ki je svoj čas zanimal ves svet, je v poslednjih letih propadel. Manj stroškov bi bilo treba za drug načrt, po katerem bi uporabili podtalne tokove Sahare, da bi jo namakali. Geološke raziskave so baje dognale, Znana ameriška rekordna plavalka Katarina Rawls, ki je v Kaliforniji dosegla spet tri svetovne rekorde v ikravlu«. Domišljija in resnica V muzeju v South Kensigtonu so zdaj, kakor pišejo angleški listi, razstavljene tiskane podobe, ki govorijo o zgodovini letalstva. Nekaj slik se nanaša na znani dvig z balonom, ko se je Blan-chard 1. 1784 dvignil v zrak, in 1. 1785 Lunardi. Dalje je ondi videti risbo prizora, kako je Gar-nerius 1. 1797 s padalom skočil iz balona. Druge podobe govorijo o H-ensonovem letalu, ki ga je 1. 1852 zasnoval in dal patentirati, ki ga pa ni nikoli izgotovil. To letalo naj bi poganjal parni stroj in je imelo najbolj značilne znake sodobnih letal. Tu vidiš tudi slike, kjer leti nakazano letalo preko piramid in kjer je govor o nekakšni letalski družbi in o njeni postaji v Hindostanu. Na drugih slikah vidiš, kako potnki plezajo na visok stolp, da se odondod odpeljejo z letalom. Na tej razstavi so tudi dovtipi in šaljivi prizori glede na pred-zgodovino letalstva'. Zanimive so take razstave in so dokaz, kako so v duhu Julesa Vernea spet in spet narejali drzne načrte. Zgodovina poroča tudi o poskusu vodljive zračne ladje, ki je hotela ruska armada ogražati z njo Napoleonovo vojsko 1. 1812. Kakor poroča Segur v svoji znameniti »Zgodovini velike armade 1. 1812«, je zgradil neki Schmidt v bližini Moskve tako zračno ladjo. A zračna ladja se ni nikoli dvignila, bržkone zato ne, ker so se Rusi vrnili preko Moskve. Splošno je znano, da je človeštvo zmeraj snovalo načrte, kako bi se človek mogel dvigniti v zrak. Te sanje so pač tako stare, kakor človeštvo samo. Pet žensk v Kanadi Kanadski ministrski predsednik L. Mackenzie King je nedavno v senatorski dvorani v Ottawi odkril ploščo, ki je posvečna spominu petih žensk iz Alberte. Teh pet žensk je poskrbelo za to, da sedijo zdaj ženske v kanadskem parlamentu. Bile so bojevnice za ženske pravice. Vlada se ni bila koj vdala in 1. 1929 je prišla ta zadeva pred posebni državni svet in ta je ukinil postavo, po kateri ženske doslej niso smele biti v parlamentu. Odtlej sta dve ženski članici kanadskega senata. V Kanadi imajo senat in poslansko zbornico. Senat ima 90 članov, ki morajo imeti več kot 30 let in katere generalni guverner imenuje za vso življenjsko dobo. Poslanska zbornica pa vsebuje 245 poslancev, ki morajo imeti najmanj 21 let in ki so izvoljeni za dobo pet let. Vsakdo, ki mu je 21 let, ima pravico biti izvoljen in zdaj imajo to pravico tudi ženske. Dozdeva se |>a, da se Kanadeanke prav nič ne potegujejo za pravice v zbornici in da jim politike sploh ni mar. St 189. Strah »Naše stare šege in navade nam morajo biti svete, sicer nam bodo ljudje po V6ej pravici obrnili hrbet. Prepričan sem: Ko bi ti sedaj le dovolil, da bi vzel Ro-veno za ženo, bi se Athel-stane v pravičnem srdu dvignil z mrliškega odra, da bi ugovarjal in ...« Kakor bi Cedric spregovoril čarovno besedo, so se tisti hip odprla vrata. In v vratih je stal rajni, oblečen v svojo mrliško obleko, ves bled in prcpadcl. Možje eo se ustrašili. Končno pa si je Cedric opomogel in zaklicali »V božjem imenu! Povej nam, ali živiš, ali pa jc le tvoj duh?« »Ali živim?« jc odgovorila prikazen z votlim glasom. »Kajpada živim, če seveda mislite, da more živeti človek, ki že tri dni ni ničesar poštenega jedel.« »Vendar pa, plemeniti Athelstane,« je omenil Rihard, »saj sem bil sam zraven, ko vam je templar zadal smrtni uda- MaMMMtfaaMUoaaMniMi i •*«•»" r«i milimi«............ >H .................... i. I. rec Vamba pa mi je pravil, da vas je orjak preklal kar v dva dela. Pravil je, da vam je njegov meč preklal glavo od temena do zob.« , , , , , »Norec je pač lagal! Moji zobje so kar v najlepšem redu, kar vam bom takoi pri obedu dokazal. Templar mi je le s ploskim mečem pobobnal po glavi. Ko bi bil seveda imel šlem, bi njego- , - ,: l _ - T- J ---U: rf™ UM .nl.;,l - pega uuarca mu i;um nt un. uuui« bu da vsebuje puščava pod peščeno in ilovnato plastjo mogočno omrežje vodovja, ki ga je treba le spretno izrabiti. A kdo bi imel toliko denarja, da bi mogel uresničiti takšne načrte? Francija je zdaj v drugačnih skrbeh, Anglija pošilja razne komisije. Resnično je vendar, da bi se puičava dala spremeniti v rodovitno plast zemlje. V prejšnjih tisočletjih, še v prvih destletjih po Kr. rojstvu, je bila Sahara še rodovitna. Kako da bi ne bilo mogoče izviti iz oblasti prirode tistega, kar si je sama naropala v mnogih stoletjih? Kitajski civilisti uporabljajo vojaški vlak, da na strehah vagonov bežijo pred Japonci. Tudi vojaki se vračajo v Hankov, kjer bodo branili sedanje glavno kitajsko mesto. Slika je posnetek kolodvora blizu Kaifenga, 480 milj od Hankova. Lord Runciman, ki je bil od 1. 1931—1936 angleški trgovinski minister, je postal stalni svetovalec Češkoslovaške. Koliko gradov ima Ljubljana? Spodbuda fotografom — tekmovalcem TCa to vprašanje Ljubljančan v naglici odgovori, da samo enega — gori na hribu. Mimogrede pozabiš na vse druge ljubljanske gradove, ker Ljubljanski grad s svoje višine gospoduje vsemu mestu in okolici. V tivolskem gradu Pod turnom so imeli ljubljanski jezuitje svoje letovišče, kjer so prirejali tudi znamenite gledališke predstave. Spet smo dobili za tem gradom lepo urejeno gledališče pod milim nebom, ki so ga prvi pozabili tisti, ki so ga hoteli imeti. Sosed Podturna je Cekinov grad, ki se je po svojem zgraditeiju imenoval Leopoldsruh. Poglejte v Narodni galeriji Metzingerjev portret, kako dostojanstven gospod je bil Leopold grof Lamberg, ki je ta grad sezidal in mu dal ime. V veliki dvorani nad stopniščem še vedno sedita dva imenitna njegova gosta! V kot je kar na tla sedel Turek-velikan, v drugem kotu pa mu dela družbo velikanska Turjrinja. Vsa bela sta oba, ker sla iz bele majolike, saj sta imela težko službo, da sta grela vso veliko dvorano: Tako originalnih peči pač ni nikjer več v naši državi. V gradu Jami v Zg. šiški je sedaj odlično urejena Krekova višja gospodinjska šola. Notranjost. tega gradu, ki se imenuje po jami onkraj ceste in ki jo je poznal tudi Vodnik ter so se je Ljubljančani spominjali zaradi turških napadov, to nekdaj lepo notranjost so pa že prejšnji lastniki pokvarili predvsem s prezidavo stopnišča. Streljaj daleč je čedni Gallelov grad, v prejšnjih stoletjih je pa Šiška imela še več gradičev in dvorcev. Tudi Bežigrad moramo šteti vsaj med gosposke pristave, ki je pa izgubila ves svoj sijaj. Še vedno je pa živ in še dandanes služi svojemu prvotnemu namenu prijazni grad Turen ob Ljubljanici, kjer še vedno gospodari slavna ljubljanska družina baronov Codellijev, ki je Ljubljani dala francoskega mSra ter radodarno podpirala kulturne ustanove ter lepšala naše cerkve. Grad stoji v prekrasnem parku, ki ga je uredil projektant tivolskih nasadov in Meridijanskega drevoreda (sedaj še vedno Lattermannovega) francoski inženir Blanchard. Silno prikupna je krasna kapelica z Jelovškovimi freskami in izvrstnimi kipi. Lepa je tudi biblioteka, zaradi svoje stare opreme in mojstrskih portretov je pa posebno značilen tudi grajski salon. Slikovito je tudi stopnišče s starimi topovi in lovskimi trofejami ter etnografskimi predmeti, ki jih je sedanji lastnik prinesel iz Kine in Centralne Afrike. Značilen je tudi lepi vodnjak za gradom. K »Ljubljani spada tudi še grad Selo z impo-zantnim pročeljem in čednim stopniščem. Ljubljančani ta izraziti grad še vedno imenujejo »žreb-čarno«, čeprav je sedaj tam poboljševalnica. Na pobočju Golovca je nad Gruberjevim kanalom mali Rozinov gradit, ki ga Ljubljančani poznajo po imenu lastnika prof. Westra. Vsa dežela pa pozna pod Golovcem samostan in slovito božjo pot spremenjeni grad Rakovnik. Sezidal ga je bogati Janez Bučar in z zidanjem dal najlepši zgled bogatašem brez potomcev. Ta ljubljanski rodoljub je namreč reševal socialna vprašanja in brezposelnost z investicijami. Zidal in zidal je svoj grad s pravo razsipnostjo in največjim razkošjem, da so gosposko palačo občudovali vsi sodotftfiki. Toda grad ni bil nikdar dozidan, ker je dobrodelni gospodar ta ali oni del novega poslopja večkrat spet podrl, samo da so ljubljanski obrtniki in delavci imeli ves čas dosti zaslužka. Tam, kjer je sedaj mestni Kollmannov gradil, je prej stal dvorec Rosenbtichel in je pozneje v njem slovela Čonžkova gostilna. Morda smemo k Ljubljani prišteti tudi grad Bokalce, ki je sedaj last Vincencijeve družbe, zemljišča so pa posest mestne občine ljubljanske. V Valvasorjevi dobi 6o se v tem gradu shajali najboljši možje našega javnega in duhovnega življenja in slikar Almanach je stalne goste naslikal pri malici. Stopnišče gradu krasi prelep Robbov vodnjak 7. nečimrnim Nar-cisom, ki bi se imenitno podal arkadam mestne hiše, ko bi s to pridobitvijo mestna hiša zbrala vsa nereligiozna dela tega svojega največjega kiparskega mojstra. Mojster .Almanach je poslikal tudi razkošno s štukaturami okrašeni strop v okrogli sobi stolpa, ki je ozaljšana še s freskami in z vrsto prav dobrih terakotnih reliefov. Za ducatom ljubljanskih gradov imamo pa v mestu še dosti mogočnih plemiških dvorcev, zlasti na Starem in Novem trgu. Stiski beli menihi so imeli na Trgu sv. Jakoba svoj Stiški dvorec, kosla-njeviški samostan pa v njegovi soseščini Kostanje-viiki dvorec. Na pogorišču jezuitskega samostana si je sezidal čudovito palačo abbe Gabriel Gruber, slavni vzgojitelj slovenskih preporoditeljev in vel-mož, kakor Zoisa, Vege, Vodnika i. dr. Gruberjeva palača ali Virantova hiša, kjer je sedaj poštna direkcija, se ponaša z najlepšim stopniščem in s tako, s štukaturo in Kremser-Schmidtovimi oljnatimi stenskimi slikami bogato okrašeno kapelico, da enakih draguljev nimajo niti stara velemesta. Po Gruberjevih načrtih je okraSena tudi knezo-škofijska palača, zlasti pa njena velika dvorana v II. nadstropju. Fotografi, ki zlasti zadnje dni neugnano tekajo, po mestu, da si za najlepše slike Ljubljane pribore prvenstvo tudi doma in lepe nagrade, imajo torej hvaležnih motivov na pretek. Samo po ljubljanskih gradovih lahko napravijo za |>oseben album slik! Drugi album naši umetniki fotografi lahko napolnijo, če prično n ,pr. na Karlovški cesti kar z mostom ali z impozantno mestno hišo, ki je znana po imenu »Wasserkasarna<, si ogledajo hiše okrog cerkve sv. Florijana in tudi nekdanje domove naših umetnikov po sosednih ulicah. S trga sv. Jakoba naj pa gredo kar po vseh hišah Starega in Mestnega trga tja Pred škofijo in dalje na Vodnikov trg in Poljane. Poglejte 6i okrase na pročeljih in opazili boste tudi, kakšni umetniki so bili kovaški in ključavničarski mojstri, ki so zamrežili okenca nad vrati, skovali balkone, zaprli hodnike s železnimi omrežji od vrha do tal (Zalaznikova hiša) in z železnimi rožami zastrli polno majhnih cerkvenih korov. Sv. Petra cerkev z Jelovškovimi freskami in z dvema slikama tega velikega mojstra ter z Me-tzingerjevimi oltarnimi slikami je spet zakladnica zase, a tudi drugače ima Šempeter za fotografe z odprtimi očmi dosti mikavnosti. Poiščite vsaj portal na dvorišču nekdanje Šempetrske vojašnice, če ste že prezrli njen znameniti vhod, ki je v spo- minu vseh starih krapjskih Janezov. Mimogrede si oglejte balkon nad portalom hiše ob Šeinpetrskem mostu! Ta hiša vas bo morda spomnila na podobno, hišo na Borštnikovem trgu s košato lipo. Celo Pre-feruova ulica jo hvaležen motiv, posebno zaradi pogleda na stolnico in zaradi proporcij ter izredno finih detajlov dolgega nizkega poslopja s trgovinami, ki jih je mestni magistrat prestavil s starega mostu. Biser iz dobe rokoko je z obeh strani Koslerjeva hiša na vogalu Šelenburgove in Knaf-ljeve ulice, mičen je pa tudi pogled z dvorišča iti hoduikov njene sosede onkraj Šelenburgove ulice, dalje pa spet Kazina in njena dvorana s sijajnimi lestenci. O nunski cerkvi ali o njeni zunanjosti in notranjosti menda ni treba govoriti, prav tako pa menda tudi ni več treba opozarjati na palače Gosposke ulice in na ureditev Vegove ulice z Napoleonovim in Novim trgom. Mnogo vam bo odkril tudi izprehod po Salendrovi ulici in po Bregu, po Zoisovi in Rimski cesti ter njeni okolici. Krakovo in Trnovo sta idila zase, vsi drugi deli mesta tja na Barje in v Mestni log do Viča in gori do Dravelj ter na drugi strani do Božjega groba so spet polni hvaležnih motivov. Tudi pokopališč se nikar ne ognite! Tako smo spet našteli dolgo vrsto slikovitih in znamenitih poslopij in drugih zanimivosti, ki se zanje ogrevajo prijatelji minulih dob našega mesta. Toda Ljubljana se spreminja v moderno velemesto z enako znamenitimi motivi. V središču je že velemesto, na periferiji pa še najlepša, popolnoma značilna slovenska pokrajina I Nasadi in parki ter vrtovi, polje, gozd in log vabijo fotografa, naj si jih ogledajo s pravimi očmi in posnamejo z ljubeznijo do-glavnega mesta Slovenijel Spoti Concordia (Zagreb) : Ljubljana v nedeljo na igriiču ob Tyr!evi cesti Nekdanji ligaš bo v nedeljo gost naše »Ljubljane«. Partner je za naše prav prikladno izbran. Kot da bi se usoda igrala s »Concordio«, tako se čudno sliši trditev, da je moštvo »Concordie« v izborni formi. »Concordia« je ohranila svoje moštvo neokrnjeno in ga še ojačila s Pavletičem, vodjo napadalne vrste, ki je prišel iz varaždinske »Slavije«. O njeni krilski vrsti govore, da je najboljša v državi. Da je Jazbec naš interna-cionalec, vemo; tudi je znana zadeva, da je »BSK« vrgel oko na Eibla. O sposobnostih Pukšeca, tretjega v krilskem tercetu »Concordie«, bomo povedali svoje mnenje po odigrani tekmi. »Corcordia« bo hotela v nedeljo dokazati, da spada še vedno v ligaški tabor, V to svrho ji je potrebna zmaga nad našimi. Ali se bodo naši dali? Tekma bo gotovo zanimiva in zasluži boljšega poseta, kot pa ga je naše občinstvo pokazalo preteklo nedeljo. Obvezna telesna vzgoja Da bi naša država čimprej dosegla kulturno stopnjo najnaprednejših držav, sta narodna skup-; ščina in senat sprejela in blagopok. Viteški kralj Aleksander I. potrdil in razglasil zakon o obvezni telesni vzgoji. Sociologi, zdravniki, pedagogi in državniki so pri nekaterih narodih prej, pri drugih malo pozneje, prišli do spoznanja, da brez telesne vzgoje ni napredka v družini, v narodu in v državi. Bilo bi prav, če bi se z novim šolskim letom pri nas pričelo s praktičnim izvajanjem zakona o obvezni telesni vzgoji. Dejstvo je, da uvedba, vsakega novega zakona zbudi med nevednim ljudstvom občutek, da zahteva država od ljudstva vedno nove dolžnosti. Počasi šele se ljudstvo zave, da mu prinaša tudi na novo uveden zakon koristi. Z ozirom na to je treba samo pozdraviti, postopanje državnih oblasti, ki so se zavedale, da je potrebno, preden se začne zakon o obvezni telesni vzgoji praktično izvajati, ljudstvo najprej seznaniti s koristmi, ki jih državi in državljanom prinaša ta zakon. Državna oblastva so se zavedala, da je treba obveznikom in njihovim staršem pojasniti, da dolžnosti v smislu tega zakona niso le peza, da občine izdatkov, ki 60 v zvezi e telesno vzgojo, ne smejo občutiti kot težko breme, da je potrebno napraviti ugodno razpoloženje do tega novega udejstvovanja. Kajti le tako bi se olajšalo organi-zatorično in tehnično delo in le tako bi 6e povzdignil interes in ambicija vseh, ki bodo opravljali kakršnokoli dolžnost v tej organizaciji. Referent za obvezno telesno vzgojo pri kralj, banski upravi dravske banovine v Ljubljani je opravil predavanja o obvezni telesni vzgoji skoraj v vseh sreskih mestih na področju dravske banovine. Teh predavanj so se udeleževali učitelji, rezervni oficirji, tehnični organi telesno-vzgojnih organizacij, kulturni delavci, starejši obvezniki v smislu zakona o obvezni telesni vzgoji in njih star-. ši. Iz teh predavanj se je zaznalo, da je namen obvezne telesne vzgoje: 1. da bi se že v mladini razvila nacionalna zavest in ljubezen do domovine, kar naj se izra- žava v pripravljenosti doprinesti kakršnokoli žrtev za njeno obrambo; 2. da bi se pomagalo prirodnemu razvoju mladega organizma, da bi se odstranili in preprečili slabi vplivi in njih posledice; 3. da bi se razvila delavna sposobnost mlade-fga organizma, predvsem hitrost, spretnost, gibčnost in moč; t 4. da bi se izoblikovale že v mladem človeku 'duševne sposobnosti in vrline, posebno močna volja in odpornost, prisotnost duha, hrabrost, samo-premagovanje, smisel za vse, kar je lepega, tovarištvo, skupnost in zavest dolžnosti ter discipline; 5. da bi se zbudilo razumevanje za telesno vzgojo in higieno, kar vse je predpogoj za zdravje sedanje in bodočih generacij; 6. da bi se mladina napravila v vsakem oziru zdravstveno odporna in da bi se dvignila vojaška vrednost državljanov, ki bodo bodoči branilci domovine in pa da bi se mladina že v mladih letih privadila na vse težkoče naporne vojaške službe. Telesna vzgoja današnjih dni zasleduje torej namen, da bi se ustvarilo življenje naši mladini in bodočim pokolenjem lepše, holjše, zdravejše in varnejše. Zato naj bi se pomoč in sodelovanje pri organizaciji obvezne telesne vzgoje smatrala za kulturno delo in na tem polju naj bo odslej torišče delovanja vseh, ki jim je pri srcu zdravje in moč mladine in bodočnost naroda in države, A. L. Po svetu Podi^ijnmjr^eniij^gU Iposlnrija« pišejo Nemci dolge kolone o finalni tenis-lekmi v evropski coni za Davisov pokal, ki se vrši te dni v Berlinu. Naši odlični zastopniki teniškega športa so s svojimi dosedanjimi uspehi vzbudili pozornost vsega sveta in zato ni čudno, da se Nemci svojih najnevarnejših konkurentov boje. O svojih igralcih pravijo tole: llenner Henkel je svojo staro formo skoraj dosegel, uspehi G. Metaxa pa rasejo iz dneva v dan. Pravijo,! da gredo mirno v borbo z naši-mL Bomo videli. i Velik nemški telovadni in iportni zle/, združen s tekmami in nastopi, se vrši te dni v Breslavi. Udeležuje se ga ogromna masa telovadcev in športnikov. Tour de France. V kratki in lahki 18. etapi na progi Strassbourg—Metz (186 km) je zopet zmagal Belgijec Kint v času 5:43.27. V skupni vožnji še vedno vodi Italijan Bartali v času 127:22.42. T izločilnih tekmah za sestavo državne plavalne reprezentance, ki so se vršile pred včerajšnjim^ na kopališču Ilirije, sta bila postavljena dva nova državna rekorda. Tako je Cerar zrušil svoj lastni rekord na 100 m prsno, katero progo je preplaval v odličnem času 1:12.4, kar znači nov jugoslovanski rekord. Ženska štafeta Ilirije 3X100 m mešano, katero so sestavljale Finčeva, Wernerjeva in Keržanova, je pa s časom 4:26.7 zboljšala dosedanji rekord več kot za štiri sekunde. Za zaključek je bila še waterpolo:: tekma med komb. Jadranom in Viktorijo na eni ter Jugom na drugi strani. Podlegel je Jug z rezultatom 3:2. OBČUTEK SVEŽ0STI OB PREBUJENJU Ali je ugoden občutek, kadar se prebudimo zjutraj s čudovito odpočitimi in medlimi udi! Že nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš« Vas osveži, pokrepi in ponovno oživi. Ta čudovita tekočina je dvojno parfumirana z vonjem znamenitega parfema »Soir de Paris» od Bourjois-a, k ga Vi tako ljubite. BOURJOIS * Soir de Pariš * Danes nočna nogometna tekma v Mengšu Danes in jutri bosta v Mengšu nočni nogometni tekmi, na katerih nastopi enajsloriea SK Mengfca proti reprezentanci Domžal, .hitri zvečer pa nastopi ista onajstorlca proti SK Kamniku. Pridelek tekem jc oh I) zvečer. Ker je prireditev nočnih nogometnih (ekom zvezana z velikimi stroški in ker je obstoj nogometnih klubov na deželi zelo težak, vabimo prijatelje Športa, da v velikem številu imsetijo omenjeni zanimivi tekmi. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Grafika. Danes od 16 do 11) naj dvignejo oprOi n«) sledeči: Mam, Felle, TrobevSek, Martlnčlč, Žagar, Pipan, Vili, Potrato, .lankovič, linsman, Gestriu. Jutri gostujemo v Trbovljah — Načelnik. Zbor plavalnih sodnikov JPZ (službeno). Za dvoboj Italija : Jugoslavija nn llledu v soboto in nedeljo, 311. mi lil. t,j,m., je določen uusluduji. «»4»i4ki zbor: JUi tuzzl, W!on 2 italijanska sodnika, dr. Kordelič, Poro-, kar, Sanci Savo; zapisnikarja Ferjančič, Vrankar. Ime-, liovani sodniki so morajo javi ti vrliovngini) sodinku Batuzziju na tekmovalnem prostori) v grajski TJopell na Bledu v soboto dop. ob 1(1..'ki. Ob 17..ki so morajo poleg imenovanih javiti istotam še naslednji: Simovič, Sel, Strgar, Kogovšek, Trauipuš, Steguar, prof. Kuljiš, Razpis Ifi. zvozne kolosarske dirko v Celge, kt Jo priredi Klub slovenskih kolosarjev Celjo v proslavo svoje 40-letnice dno 7. avgusta na sledečih progah: Zagreb—Cel jc za dirkače zagrebške podzveze, start v Zagrebu ob 5 zjutraj, eilj v Celju na Bregu pred goi stilno BelaJ od 8.30 do |). LJubljana—Celje za dirkače ljubljanske podzveze, start v Ljubljani pri km 1 ob 6 zjutraj, cilj v Celju pred Glazijo od 8.'JI do 8.4(1. Maribor—Celje za dirkače mariborskih klubov, start v Mariboru prod stadionom SK Železničarja ob (i zjutraj, cilj v Celju pred gostilno Svelol od 8 do 8.2(1. Slovenj Gradec—Celje za dirkače klubov Misllnja, Peco in Korotana. Start v Slovenjem Gradcu ob (i zj., cilj v Clju pred Glazijo od 7..KI do 8. o Slov. Konjice—Cel jc za dirkače SK Konjice, start v Konjicah ob 7 zjutraj, cilj v Celju pred gostilno Svei tol ob 8. Cel jc—Konjice—Celje za dirkače Kluba slov. kol, Celje, start v Celju perd gostiluo Svetel ob (i zjutraj, cilj istotam od 7.30 do 8. Splošna določila: Prijave vozačov, start ln vodi Rtvo dirk uredijo funkcionarji pod/.vez, odnosno klubov v kraju slarla. Cilje v Celju uredi za vse progo Klub slovenskih kolesarjev Celje. Vodje dirk posameznih prog morajo takoj po končani dirki oddati zapisniku dirk vodstvu komisije, ki se bo sestala v Narodnem domu. Pravico starta imajo vsi dirkači, ki so v posesti zvozne izkaznice za tekoče leto. Vozi se po določilih tohn. pravilnika KZKJ. Vsak dirkač vozi nn la.stnn od-govrrnost in se mora si rogn držati cestno policijskih predpisov. Okrepčila in masaža dirkačev v Celju v Na* rodnem domu. Btelan Zeromski: 27 Zvesta reka In pogledal jo je skozi solze, ter ilrfel nad Strašno nesrečo, ki je zadela domovino, nad porazi, ob katerih je kar kri ledenela po žilah, če se je spomnil nanje... In pravil ji je o tistih silah, ki so se zanašali vanje, pa so jih izdale, o veri in upanju, od katerih ostaja samo obup. Privila je njegovo glavo k svoji in mu šepetala nekaj veselega v oči in ušesa. Ne bi mogla reči, kajti nista sc spominjala, ali so bili to poljubi, ali samo besede in pogledi... Neizrečena radost je iztrgala zadnji ostanek razuma, pameti, zavesti, občutja teme — vid in sitih. Radost je udušila vse. V/.dilinila je in se vsa privila k sebi tega človeka, gi ga jc otela smrti, je odvračala s šepetom, poljub s poljubom, objem z objemom. Razvezalc so sc vse misli, izginil je strah pred ločitvijo, in strašne uganke in dozdevke so se jasno odgonetile. Svoje krasne roke je položila okrog ljubljene glave, privila k sebi tega človeka, ki ga je otela smrti. Njuni duši sta sc objeli in plavali v skupni ljubezni nad zemljo kot dva pomladna oblačka. xir. Nekega dne sc jc ustavila pred dvorcem židovska dvovprega in iz kočije sta stopila gospod in gospa Rudecki Proti velikemu jamstvu so ga izpustili s trudom njegovo žene iz ječe, a bil je bolan. Sicer jc lahko hodil ob palici^ vendar pa je bil videti zelo slaboten, in ni nic govoril. Tudi gospa Rudccka se je izpremenila. da jc ni bilo mogoče spoznati. Kakor da je ni prav nič zanimalo, kar sta našla na dvorcu. Gospodu so pripravili posteljo v njegovi nekdanji pisarni in je takoj iegei. Gospa je obšla s Salooiejo sobe iu vse pritiklinc v. hiši. Ko je gospa zagledala tujega človeka v spalnici svoje varovanke, ni pokazala iznenadenja, samo zamišljeno in jezno je prikimala z glavo, ko so ji povedali, kdo je in zakaj leži tukaj. Njena dva sinova sta padla v tem uporu. Enega so tako razmesarili, da ni našla niti ostankov, drugega je videla v mrtvaški srajci s trobojno kokardo na vratu. Videla je, ko so ga z bojnimi tovariši brez krste položili v skupen grob. Tretji sin je bil še nekje na bojnem polju, Bog ve, ali živ ali mrtev, zdrav ali ranjen. In če so vlačili njene sinove po zmrzli prsti podivjani konji, če niso našli strehe, da bi skrili glave, nc desk za krsto v tej zemlji, ki so dali zanjo svoje življenje, kaj jo briga, čc jc tuj človek dobil na njenem domu oskrbo in varstvo? V njenem srcu jc vladala ravnodušnost napram vsemu. Zamislila sc jc, pokimala z glavo in šla nato iz sobicc. V tem času jo Odrawaž zopet obolel. V noči, dva tedna pred prihodom Rudcckih je najavila llyfka vojaštvo s trkanjem na okno. še preden sta utegnil« zbuditi kuharja, je bil dvorec obkoljen, in knez jc moral bos in v sami srajci zbežati skozi stransko vežo na vrt. Pobral jo jc v reber za dvorcem in sc skrival v grmovju vse dotlej, dokler ni četa spet odšla. Ko so gn zjutraj našli, je bil zmrznjen do mozga v kosteh in skoraj brez zavesti. Potem je dobil močno mrzlico in lotila sc ga jc težka bolezen, nihče pa ni vedel, kakšna, ker ni bilo zdravnika, da bi gn preiskal. Vse dneve iri noči! se mu jc bledto v mrzlici. Večkrat so že mislili, da bo umrl vsak hip. Ko so sc povrnili Rudecki domov, jc bilo bolniku že mnogo bolje, v nevarnosti pa je bil še vedno. Mrzlica ni odnehala. Bolnik ni ničesar jedel, ne pil, temveč lc zrl s steklenim pogledom predse, Gospod Rudecki je prebil prvo noč v svoji sobi brez spanja. Drugi dan pa jc vstal rano, dasi ga jc žena posvarila in opominjala, obul debele škornje, staro svojo obleko in šel iz hiše, da pregleda vse po vrsti: podrte plotove, vrt, preraščen s plevelom, sledi konj, ki so ležale okrog dvorca, pogorela gospodarska poslopja, od katerih so le še ožgani stebri štrleli izza zelenja... Pogledal je v prazne staje, kašče in rove za krompir. Ogledal si je neizorana in neposejana polja — in sploh vso puščobo, ki je prekrila ta kraj. Na dvorišču stoječ se jc pazno razgledoval krog sebe. Nato se je vrnil na dvorec. Toda komaj jo vstopil, mu jc postalo zelo slabo. V opas-nem stanju so ga prenesli v posteljo. Gospa Rudccka'jc ukazala Sčepanu, naj dobi za vsako ceno v vasi ali pri Židih par konj in pripelje i/, bližnjega mesteca rannrja, ki jc užival po vsej okolici velik glas in sloves. V mraku je prispel ranar, pravoslaven Žid, človek že v letih. Pregledal je niezdolskega plemiča, spoznal, kaj je z njim, tlesknil z listnicami. Priporočil je inir in zapisal različna zdravila. Nato ga je pričela šc gospodična Salomeja lepo prositi, naj pregledu tudi vstaša — in je storil seveda v velikem strahu in šc večji tajnosti. Odkril jc težko, nevarno bolezen. Imena pa ni hotel povedati. Prepovedal je vsak razgovor z nesrečnim knezom in prihajanje v njegovo bližino; zlasti pa jc naročil, da ga ne smejo razburjati, ker — jc rekel odkrito, to bi ga lahko pogubilo. Nato je začel ostro in tnjinstveno prevračati oči in izjavil, da bosta, čc Bog da. morda šc oba bolnika ozdravela. Sam na da nc more v teli primerili veliko pomagati. Nato jc odšel. Gospod Rudceki ni preživel fega, kar je videl in dočakal v Niezdolih. Po preteku treh dni jc preminul. Njegov pogreb jc bil preprost in siromašen, kakor jc odgovarjalo tistemu času in prilikam. Ljudje iz vasi niso prišli na pokop. Samo nekoliko starejših kmetov jc pogledalo nn dvorec, da vidijo plemiča, bolj iz radovednosti in pa da vidijo, čc jc res umrl. Krsto jc zbil va- ški mojster, ki je tudi svojim sosedom gradil toi zadn je zavetišče. Ko so mrtvo truplo gospoda Rudcckega odpeljali na farno pokopališče v grobnico, so nastali v niezdolskem dvorcu še bolj žalostni časi. Vdova in uboga mati jc pretakala sol/.c ponoči. Prepletalo sc jc v nji dvoje — občutek, da sc je naveličala življenja, in potreba živeti za ostale otroke, — studilo se ji je sploh še kuj delati, pa jc morala žalovali in delati. Vojaki se zopet redoma preiskovali dvorec in tudi razbito vstuške čete so sc ustavljale v njem. In povrhu tega se je motala v tej puščob! neme bolečine šc ona večna prikazen, prihaja) jc Dominikov duh. Kot bi se rogal vsemu. Vdova je neprestano poslušala njegove korake čula loptitanje z vrati in smeli v prazni, daljni sobi za desetimi vrati... Zdelo se ji jc, da sc-neprestano reži od veselja, da se nagiba vse na tem dvorcu, v tej hiši, v tej sreči k hudem« koncu. Njegovo trpljenje, življenjska naveličanost in div ja smrt — so našli svojega maščevalca ln taval je ponoči po pustem dvorcu, se drsal ofc pohištvu, kukal skozi priprta vrata, prežal izza omar... Vse jc videl — režal sc je in krohota; zli duh niezdolskega dvorca. XIII. Prišel je žc krasni meser majnik, Jožefu Odrawažu pa sc še ni vrnilo zdravje. Pomladno zelenje je prikrilo rane na razdrapani zemlji, Perje, listje, stebličje, bilke, pisane in i/premi-njajoče barve so zastrle zemlji rane in sc navajale človeških oči. Kakor so vsesale rane vlago in gnilobo, tako so z barvami, obliko in neskončno močjo svoje rasti hotele vsesati vase trpljenje duš in izbrisale spomin na ono, kar je že padlo in umrlo. Vse jc rastlo in hitelo k novemu življenju na dobro — smrti nn škodo. Ponoči je prepeval slavčck ob vodi ne daleč od grička, v katerem jc počivul llubcrt Olbromski. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. (I Službe iičejo Gospodinja mažna in poštena, vajena vsakega dela — išče službo za takoj. Marija Korošec, Selnica ob Dravi. (a) Prireditve Ne pozabite, da je v nedeljo in ponedeljek žegnanje pri Sv. Jakobu ob Savi. Pečni-karjev avtobus vozi iz Krekovega trga ob 15, 16. 17 in 18.30. Odhod iz Sv. Jakoba ob 19.30, 21, 22 ln 21. , št. 477-61) je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu, pri tej občini. Občina Leskovec pri Krškem, 27. jul. 1938. Objava Jadransko-podunavske banke v Beogradu Jndransko-podunavska banka v Beogradu objavlja, da izplačuje od 1. julija 1938 dalje na osnovi šestega šestmesečnega razporeda v smislu čl. 20 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov pri blagajni svoje cen« .trale v IJeogradu in pri blagajni svoje podruž« niče v Kotoru: 1. stare vložne knjižice in vloge na teko« čili računih, ki dne 31. decembra 1937 niso presegale 10.000 din celotno v gotovini; 2. na vse ostale vloge na knjižicah in tekočih računih pa obresti za prvo polletje 1938. V kolikor vlagatelji in upniki ne dvignejo zneske, ki so po šestem razporedu izplačljivi, sc ti zneski prenesejo na račun novih zavorlo« vili obveznosti, se obrestujejo in so vlagate« ljein, odnosno upnikom vsak čas na razpolago* JADRANSKO-PODUNAVSKA BANKA. Dotrpela je nuša ljubljena soproga, maniu, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa MARIJA BON soproga orožniškega narednika v p. v petek, dne 29. julija 1938. — Na zadn ji poti jo spremimo v soboto, dne 30. julija 1938, ob pol 6 pop. izpred mrliške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v molitev in blag spomin! Ljubljana, Zagreb, Trst, dne 29. julija 1938 Žalujoče rodbine: Bon — Scopinich — Werner Dotrpela je naša predobra hčerka, sestra, svakinja in tetka, gospodična ŠTEFICA PAUSIC uradnica državnih železnic Dne 28. julija, previdena s sv. zakramenti, nas je po volji Vsemogočnega zapustila. — Pogreb nepozabne bo v soboto, 30. julija ob pol treh popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 29. julija 1938. Žalujoči ostali. + Vsemogočni je poklical k Sebi našo predobro In preblago mamo, staro mamo in prababico, gospo Terezijo Dolžan ki je umrla v petek, dne 29. julija, stara 81 let. Pokopali jo bomo v nedeljo, dne 31. julija ob 9 dopoldne na župnem pokopališču v Breznici. Vencev nc želimo. Žalujoče družine: Janko Dolžan. Mat. Dolžan, Anton Dolžan, Jnnez Dolžan, dr. Ivan Grafenauer, Pavel Lavrič in Anton Legat. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakova Urednik: Viktor fanM Nova zdravstvena ustanova t Zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani Zavod začne sprejemati bolnike s 1. avgustom, — Najmo-derneje urejen zavod te vrste. — Banovina je žrtvovala za zavod poldrugi milijon dinarjev Banska uprava, ki posveča v zadnjih letih posebno pažnjo razvoju banovinskih zdravstvenih ustanov, je z velikimi žrtvami omogočila ustanovitev nujno potrebnega zavoda za raziskovanje in zdravljenje rakastih tvorb. Ta zavod naj bi bil tako opremljen, da ne bi služil samo proučavanju teh bolezni, ampak tudi zdravljenju bolnikov, ki so ee doslej zatekali v Zagreb. Tam često niso dobili prostora in so se morali vrniti brez upanja na zboljšanja bolezni. Zato je banska uprava lani namenila pol milijona dinarjev za ureditev tega zavoda v južnovzhodnem traktu nekdanje šempetrske vojašnice v Ljubljani. Milijon dinarjev je žrtvovala še za opremo, inštrumentarij, rontgenske aparate in laboratorijski material. Ker je pa takemu zavodu potreben tudi dragoceni radij, ki s svojim izžarevanjem še najugodneje vpliva na rakasta obolenja, je Hranilnica dravske banovine kupila s redstvi iz posebnega sklada zavodu tudi to dragoceno prvino. Hranilnica je dala pol milijona din in bo zavod dobil za to velikansko vsoto le 300 miligramov radija, torej pičlo tretjino grama. V zavodu je sedaj že na razpolago 50 miligrama radija. Zavod je v celoti popolnoma urejen in pripravljen na sprejem bolnikov, katere bo začel sprejemali S 1. avgustom t. 1. Te dni si je ogledal zavod podban dr. Majcen r spremstvu načelnika socialnega oddelka dr. Ko-sija. Lepo urejene in sodobno opremljene prostore so si ogledali tudi upravnik splošne bolnišnice dr. Ferlan, šef-zdravnik Šlajmerjevega doma dr. Kra-inarič, šef dermataloškega oddelka dr. Demšar, šef otološkega oddelka dr. Pogačnik, šef prvega kirur-gičnega oddelka dr. Blumauer, šef nevrološkega oddelka dr. Marinčič, primarij dr. Hebein in dr. Del Cott za rontgenološki oddelek, primarij dr. Merčun za interni oddelek, vršilec dolžnosti šefa tirološkega oddelka dr. Rakovec, vršilec dolžnosti šefa ortopedskega oddelka dr. Brecelj, zastopnica infekcijskega oddelka asistentka dr. Praprotnikova in zastopnik Mestnega fizikata dr. Mis. Vsi navzoči eo z občudovanjem priznali, da je zavod kljub temu, da je nastanjen v stari šempetrski vojašnici, izredno posrečeno urejen in da je vsa oprema in ureditev zavoda prvovrstna. Kako pa drugod Če upoštevamo, da so tudi drugod šele komaj Bobro organizirali borbo proti raku, potem moramo priznati, da je ta zavod za nas v resnici izrednega pomena. Saj tudi v drugih slovanskih državah še ni daleč čas, ko so bili ustanovljeni taki zavodi. Tako je leta 1903 ustanovila v Moskvi rodbina Mozorov prvi institut v Rusiji, ki je imel sprva 56, pozneje 130 postelj. Leta 1911 sta ustanovila v Petrogradu g. in ga. Elisejeva trinadstropno bolnišnico za rakaste bolnike. — Čehoslovaki so leta 1921 otvorili Hlavovo ustanovo. Na Poljskem imajo od leta 1922 »Institut radowy inl. Mary Sklodow-skief Curiec. Pobudo za ustanovitev je dala sama Marija-Sklodovska-Cu.riejeva. Za ustanovitev je bilo na razpolago 16 milijonov din, ki so jih prispevali vlada, samouprave, rdeči križ, denarni zavodi, ženske organizacije in privatniki, V Jugoslaviji Pri nas so rakaste bolnike zdravili na kirur- Skih, gineloških, otoloških, okulističnih in drugih oddelkih. Zdravil so jih predvsem operativno. Kirurg posveča operabilnemu primeru ogromno truda, usahne pa njegov aktivni interes, če nastopi recidiv, metastaze ali če je primer inoperabilen. Poleg kirurgov so pri nas najprej prevzeli nalogo zdravljenja rakastih bolnikov možje, ki so bili pionirji tudi na polju Rontgen diagnostike. Eden od modernih rentgenskih aparatov ▼ Zavoda ta zdravljenje novotvorb. Aparat bo služil za obsevanje ustne votline. Leta 1931 je bil v Zagrebu otvorjen zavod za radium terapijo. Leta 1932 enak zavod v Belgradu. Ginekološki del zavoda za radium terapijo v Za-grehu 7xlružuje zaradi tesne povezanosti z ginekološko kliniko pod istim vodstvom radijsko, ront-gensko in kirurgično zdravljenje raka. To je ideal, ki je pa možen le za posamezno kliniko. Ni namreč možnosti, da bi vsaka klinika imela kot privesek radium zavod. Zato je stremljenje, da se v zavodih za raziskovanje in zdravljenje raka združi vsa uspešna terapija, to je nož in žarki pod istim vodstvom. Tak zavod se sedaj otvarja v Ljubljani in enak zavod nameravajo zgraditi v Belgradu. Zametki novega instituta v Ljubljani so se pojavili pred 17 leti. Šef instituta doc. dr. Cholewa je kot primarij banovinske bolnišnice v Brežicah ustanovil 19. X. 1921 onkološki laboratorij. Čeprav so mu bila na razpolago le neznatna sredstva za vzdrževanje, vendar ni zapustil začrtane poti. Septembra 1. 1924 je imel v Zagrebu na sestanku Jug. zdravniškega društva prvo predavanje o eksperimentalnem plastonu bele miške. — Njegovo delo je vzbudilo zanimanje doma in v tujini. Strokovne moči zavoda Šef instituta docent dr. Josip Cholewa in bivši primarij banovinske bolnišnice v Brežicah je kirurg, učenec v. Hackerja. Medicinska fakulteta v Zagrebu ga je imenovala za docenta v znak priznanja za njegovo vztrajno in nesebično delo za raziskovanje in zdravljenje rakastih obolenj. Moderna operacijska miza z veliko zrcalno svetilko v operacijski sobi zavoda za zdravljenje novotvorb. Primarijski ginekološki posli so poverjeni ginekologu g. dr. Leonu Šavniku. Kot asistent bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani je vodil rentgensko terapijo tega zavoda štiri leta. Seznanil se je tudi s tehniko radijske in rontgenske terapije na nemških ginekoloških klinikah. Predstojniku zavoda in primariju so v pomoč določeni še trije mlajši zdravniki dr. Novak, dr. Štrancar in dr. Perušek. Dr. Novak je specialist za ginekologijo in bosta tako v zavodu delovala dva ginekologa, kar je glede na dejstvo, da nad 50% rakastih obolenj spada v njihov delokrog, nadvse umestno. Histopatološki laboratorij bo vodil g. univ. prof. dr. Alija Košir. Rontgenovi aparati, radij in vsi drugi fizikalni aparati so pod stalnim strokovnim nadzorstvom g. elektroinženirja Franceta Avčina, znanstveni kemični laboratorij pa bo vodil g. prof. Vladimir Premru. G. inž. Avčin in g. prof. Premru sta prevzela popolnoma nehono-rirano to'odgovorno in zamudno delo iz nesebične želje, da pomagata bolnikom s tem, da s svojim znanjem pripomoreta do čim popolnejšega praktičnega in znanstvenega delovanja zavoda. Upravitelj zavoda je g. Skubic. Lepa ureditev Zavod ima v pritličju oddelek za poskusne živali in kotlarno, glavni prostori zavoda so v prvem nadstropju, kjer je pisarna, knjižnica in pisarna za zavodovega predstojnika. Tu so tudi še štiri bolniške sobe s 30 posteljami. Ena izmed sob je za bolnike II. razreda. Ne manjkajo seveda čajna kuhinja, čakalnica, ambulatorij, prostori za rentgensko in radijsko obsevanje, operacijska soba in druge pritikline. Bolniške sobe in sobe za obsevanje, ambulatorij imajo toplo in mrzlo vodo. Vsa notranja oprema je izredno lepa in prikupna. Zlasti bolniške sobe so urejene tako, da ne naprav-ljajo vtisa bolnišnice, kar je izrednega pomena. Dragocena oprema Posebnost 6o trije rentgenski aparati, ki bo izredno komplicirane in dragocene naprave. Aparati so tipa »Stabilivolt«, »Schafer-Witte« in »Chaoul«. Prvi od teh aparatov deluje z maksimalno obtežbo 15 miliamperov in 200.000 voltov enakomerne napetosti na rontgenski cevi. Druga dva sta nekoliko manjša in sta najnovejšega tipa, tako da sta celo v Evropi prav redka, prva pa v Jugoslaviji. Posebnost so tudi avtomatizirane naprave, ki bodo merile jakost obsevanja in tako preprečevale, da bi kak bolnik bil predolgo obsevan. Operacijska soba z umivalnico je sicer tesna, vendar opremljena z vsem potrebnim za velike kirurgične in ginekološke operacije, za elektrokirurgijo itd. Na podstrešju so nameščene v ločenih sobah: shramba za obleko bolnikov, sterilizacija, štirje laboratoriji, in sicer: klinični, kemični, kemobio-loški in histopatološki, lekarna, arhiv, muzej in skladišča, dalje tri sobe za zdravnike, soba za strežnike, soba za strežnice, tri sobe za sestre, kopalnica in stranišča. Vsaka soba na podstrešju ima tekočo vodo. Zavod razpolaga torej z vsem potrebnim za raziskovanje in zdravljenje novotvorb. Verjetno pa je, da mu bo zmanjkalo prostora. Večina bolnikov bo seveda le obiskovala zavod, ker se bo zdravila ambulantno in se obsevala z rentgenskimi ali radijskimi žarki. Hrano bo zavod začasno dobival iz bolnišnice za duševne bolezni, kjer bodo tudi prali perilo instituta. Če upoštevamo, da sta za ustanovitev zavoda žrtvovala banovina in Banovinska hranilnica dva milijona dinarjev in da ni pri tej ustanovitvi sodeloval noben privatni mecen, kar je v tujini skoraj običaj, potem moramo priznati, da je ta zavod velik korak naprej v našem zdravstvenem skrbstvu. Tem večji uspeh pa pomenja ustanovitev tega zavoda zato, ker je njegova celotna oprema in ureditev« taka, da ne zaostaja niti najmanj za najmodernejšimi podobnimi zavodi v Evropi. Narodni tabor v Šoštanju! Pozdravljen, moj narod! Jutri sine dan, ko boš na veličastnem taboru v Šoštanju prisluhnil čudovitemu snovanju svoje duše: le potom iskrenega slovenstva do krepke, nezmagane jugoslovanske državotvornosti. Triumfalen pohod te tvoje misli naj zmagovito odjekne preko Pohorja, Karavank in Mozirsko-Solčavskih planin! - Bog živi! 60 tet vrhniških gasilcev Bilo je spomladi leta 1878, ko eo se zbrali odlični vrhniški veljaki in možakarji: Lenarčič Josip, Brilej Martin, Golob Franc, Obreza Janez, Obreza Kari, Jelovšek Gabrijel, Baebler Baldi, Jelovšek Karel, Marušič Jože, Štular Franc, Hodnik Andrej, Krašovec Tine, Iglic Tone, KGstner Jože, Jernej Dobrovoljec in drugi ter ustanovili gasilsko društvo, kateremu je bil kot prvi načelnik izvoljen tov. Golob Franc. Od teh še žive: Lenarčič Josip, Hodnik Andrej in Jernej Dobrovoljec. Komaj so se naši gasilci za silo izvežbali, so že morali stopiti v akcijo s svojima »elefan-toma«, tako eo namreč krstili obe brizgalni. Še tisto leto je namreč izbruhnil ogenj pri Gram-povčanu po domače Zajcu in uničil ves del od Zajca do Mrovca na obeh straneh stare ceste. Tedaj eo se naši gasilci prvič postavili po robu uničujočemu elementu in mu zabranili, da 6e ni širil preti cerkvi sv. Lenarta. Drugo leto je društvu načeloval Obreza Karel, a tretje leto je bil izvoljen za načelnika Majer Kari, ki je vodil društvo tik do svoje smrti do leta 1919, torej polnih 38 let. Bil je društvu pravi oče in vzor načelnika, saj je takoj v prvih letih svojega načelništva prestal težak ognjeni krst. To je bil tretji hud požar, ki je zajel Vrhniko in ki je tedaj uničil vso »Gaso« — Podlipsko cesto ter Veliki klanec pod Sv. Trojico. Goreti je začelo pri Stržinarju, tedaj so rekli tam pri »Golobčku«, in so ognjeni zublji v trenutku oblizali s svojimi jeziki ves klanec, tako da je pogorel tudi del zvonika sv. Lenarta. Tega ognja se spominja naš Cankar v črtici »Moje življenje« s temile lepimi besedami: »Oko mojega spomina seže daleč, prav do tretjega leta moje dobe. Pogorela nam je hiša in obubožali smo docela. Mi otroci, kolikor nas je bilo, smo se igrali na vrhu pri Sv. Trojici. Pod večer je bilo, sonce je sijalo milo in toplo, kakor 6am božji blagoslov. Spodaj je bila Vrhnika že vsa v senci, lesketala so se le še zgornja okna gosposkih hiš. »Jezus!« je vzkliknila sestra. Zgrabila me je za roko in je tekla; jaz neroden v nogah, sem kolobaril za njo ter se prevračal niz-dol po kamenju in po spolzki travi. Silen dim je bil obsenčil nebo prav tja do Ljubljanskega vrha, do Sv. Ane in do Žalostne gore; presekal ga je navpikoina sijajen plamen, slok in visok. »Jezus! Jezus!« je kričala sestra... Tukaj, v ta prelepi plamen je zaklenjen moj spomin; več ga ni. Prikaže pa se nenadoma mati, čisto majhna, čisto drobna, nič preplašena, samo začudena; na cesti stoji ter tišči pod pazduho staro stensko ure, ki že zdavnaj ni več šla, ne bila ... Spomin umolkne, pa se oglasi v izbi tete Micke. Izba je bila pre-čudno bela, tudi teta Micka je bila vsa bela in na belo pogrnjeni mizi je stala skleda belih, žlahtno dišečih štrukljev. Od zunaj je plamenelo zamolklo in rdeče, kakor večerna zarja... To je bil najlepši dan mojega življenja.« Za časa Majerjevega načelovanja so leta 1913, ko je županoval na Vrhniki Jelovšek Gabrijel, s pomočjo občine sezidali tudi gasilski dom, ki jc bil nujno potreben za shrambo orodja, in v katerem se nahaja tudi sejna soba. Po vojni je precej let vodil čelo pok. Jelovšek Jožko, ki je po vzorih svojega očeta Karla Jelovška veliko žrtvo- val za društvo in je bil največji mecen društvu. Sledili so Voljč Jakob, Nusbek Zmago in zopet Voljč Jakob. Pozabiti ne smemo na naše gasilske veterane, kateri od svoje rane mladosti — že nad pol stoletja služijo požrtvovalno v gasilski službi; ti so: Resnik Alojz, Voljč Jakob in Hojan Franc. V znak priznanja bodo ob tej priliki prejeli odlikovanja. Na letošnji glavni skupščini pa je bil za predsednika izvoljen bivši tajnik, ki je vodil vse priprave o priliki 50-letnice čete, učitelj Vuk Slavko, v katerega stavimo vse nade, da bo izvedel brezhibno tudi letošnji jubilej — 60-letnico pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. M. Natlačena, ki bo v dneh 6. in 7. avgusta. Sedanji upravi gasilske čete se je posrečilo izvesti izven drugih potrebnih del in popravil tudi renovacijo gasilskega doma, da bo tudi ta imel ob 60-letnem jubileju čete in ob svoji 25-letnici novo obleko. Za poslednje je četa hvaležna naklonjenosti predsednika občine g. Hrena in uvidevnosti g. Opeke Andreja, oskrbnika trga. Želimo upravi čete, ki jo sestavljajo tovariši: Vuk Slavko, Maček Ivan, Ceme Janez, Jurca Jožko, Malavašič Franc, Verbič Ignacij, Prelog Andrej, Rudi Stane, Jerina Miha in Istenič Andrej, da gre po začrtani poti naprej v pomoč bližnjemu; čestitamo redkemu jubileju dela in požrtvovalnosti ter se veselimo svidenja v dneh slavja, ki bo združeno z župnim zletom _ — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Koroški borci! Minulo bo skoraj 20 let, odkar smo se udeležili borb na našem severu ter zasedbe Maribora in Spodnje Štajerske. Zaradi tega je naša dolžnost, da 6e v čim večjem številu udeležimo proslave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru dne 14. 8. Glavni odbor Legije sporoča svojim krajevnim organizacijam ter poverjeništvom, da takoj javijo število udeležencev na proslavi, in sicer samo glavnemu odboru v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje V/I., ki bo sporočil število udeležencev pripravljalnemu odboru v Mariboru, od katerega bomo prejeli taborske izkaznice in znake. Nato jih prejmete od nas direktno. Pozivamo pa tudi one naše tovariše, ki žive izven območij kraj. postojank ali poverjeništev, da se prijavijo pri glavnem odboru. Podrobna navodila glede vožnje, prehrane in prenočišča slede po posebni okrožnici, ki jo prejmete po izvršenih prijavah. Pridite V6i, da si po dolgih letih obudimo spomin na dobo, od katere je že minilo skoraj 20 let ter sc skupno spomnimo naših nepozabnih tovarišev, ki so za svobdo svojega naroda žrtvovali svoje življenje, Dokažimo, da smo še tu, ter še vedno pripravljeni žrtvovati vse za napredek in veličino svojega naroda in države ter da izpričamo svojo neomajno zvestobo in ljubezen do svojega vrhovnega poveljnika Nj, Vel. kralja Petra II. Glavni odbor Legije koroških borcev. V nedeljo, 31. julija Blagoslovitev Prosvetnega doma v Komendi Ob pol 8: zbirališče v Mostah pri Komendi? ob 8: sprevod pred novi dom, kjer bo sprejem gostov; ob 9: sv. maša z ljudskim petjem na prostem, pridiga prevzvišenega škofa g. dr. G. Rožmana; ob 10: blagoslovitev novega doma. l'o blagoslovitvi zborovanje. Ob pol 3: litanije; ob pol 4 javni nastop. Po nastopu prosta zabava ua veseličnem prostoru. Vsa društva, ki se bodo udeležila slovesnosti blagoslovitve prosvetnega doma v Komendi, prosimo, da pridejo z zastavami. Komponist Arnič na novih potih Ljubljana, 29. julija. Komaj nekaj dni je, ko se je vrnil iz Pariza komponist Blaž Arnič. V Pariz je šel z nekakšnim nezaupanjem, vrnil pa se je z vedrim zaupanjem vase. Na obrazu mu je poznati, da je v Parizu našel več, kakor je sam pričakoval, in da jo prišel v domovino bogat novih doživetij. Srečal 6em ga na ulici in v prostem razgovoru je kaj zgovorno pripovedoval, kakor da bi se naučil gladko francoske dikcije: »Pariz je napravil name brez dvoma vtis, da je res kulturno središče sveta. Videl sem, da tu delajo najbolj pomembni znanstveniki in umetniki. Pariz ne pozna zgolj otrok svojih časov, ki razlikujejo. med vertikalnim in horizontalnim čutom do boginje glasbe. O analitičnem ugibanju, ki deli umetnike med poklicne in nepoklicne, v Parizu ne vedo mnogo. Občinstvo sprejme le tisto, v čemer čuti lepoto človeka; ostalo pa prepusti zgodovinarju. Pariško občinstvo ne pozna zgodovinarstva in ne kruhoborstva, zlasti ne v glasbi. Umetniško življenje v Parizu je zelo močno in dvorane, ki dajejo kakovostno glasbo, so od večera do večera nabito polne. Moram reči, da med tisoči obiskovalcev in izvajalcev ni niti enega, ki bi pri izvajanju koncertov škodoželjno čakal na morebitno napakico. Vsak poslušalec se vda čustvu glasbenega duha. Vsak se zaveda moči svoje lastne razsodbe ter se ne pusti vplivati od nikogar, ki bi mogel škodovati dotični glasbeni umetnosti. Pri malih narodih je sicer mnogo osebnega spoštovanja in ljubezni do resnične glasbe, toda nekateri nepoklicani ljudje mečejo prah in blato na boginjo Terpo in Talijo. So trgovski oziri, ki to narekujejo, delajo pa to tudi ljudje, kateri pogrešajo jk>-trebnega obsežnega znanja. Tako imamo pri nas že ogromno število »komponistov« in drugih podobnih »umetnikov«. Res je, da je glasbeno koncertno občinstvo pri nas zelo močno, da pa tudi zelo trpi zaradi mnenja glasbenih kritikov in da se pusti vplivali. Potrebno bo, da se ljubljansko občinstvo osamosvoji od vpliva samovoljnih kritikov! — V Parizu sem se sestal z uglednimi francoskimi umetniki in skladatelji, tako z prof. Rogeloni, ki je znan in velik teoretik francoske glasbe, s Saint Martinom, organistom katedrale Notre l)a-me, z komponistom in najbolj slavnim francoskim dirigentom Rene Balonom, ki je že gostoval v Ljubljani in ki je obljubil, da pride na jesen zopet v naše mesto. Višek mojih stikov pa je bil slaven komponist Igor Strawinsky. Sploh je bil moj namen, ko pridem v Pariz, da se eestanem z Stra-winskym. Po zaslugi znane svetovne plesalke lde Rubinsteinove in Ljubljananke gdč. Rute Vavpo-tičeve se mi je to posrečilo. Imel sem priliko, da sem prisostvoval festivalu Strawinskega, kar je bil sploh namen mojega potovanja. V zasebnih razgovorih 6em šele dokončno spoznal mogočno osebnost in pogum Igorja Stravvinskega, ki dajo slehernemu tudi moč. Skladatelj in dirigent Rčnč Baton je z ljubeznijo pregledal moje kompozicije in mi podal strokovno oceno, ki je zame zelo ugodna. Z velikim veseljem in optimizmom sem so vrnil v domovino, da pripravim koncert »Dumo«, ki sem jo v simfoniji končno izdelal. Iz Pariza so vračam dovolj bogat in načrtov imam dovolj. Francoska kultura me je obogatila in vesel sem. da sem videl vse to veličastje. Hvala gre za to tudi mojim mecenom, ki so mi omogočili vpogled v tako veličastno razkošje svetovnega kulturnega središča.« Po nedolžnem aretiran Ljubljana, 29. julija. Pred dnevi smo poročali, da je bil z orožniško eskorto iz Litije pripeljan v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča samski rudar Leopold Sajevic, doma iz Trbovelj, ker je bil osumljen, da je sodeloval pri neštetih tatvinah, k,i jih je zagrešil vlomilec Ciril Steban po raznih krajih Slovenije Preiskovalni sodnik je Leopolda Sajcvica v sredo zaslišal. Ta mu je navedel točen alibi-dokaz, da je bil že dolgo let vedno zaposlen v rudniku Zivanice pri Tuzli in pozneje v rudniku Majevica, naposled znova v Zivanicah. Peš je prišel iz Zivanic domov. Za pot je potreboval nad mesec dni. Na podlagi njegovih alibi-dokazov in ker je tudi glavni vlomilec Ciril Šteban potrdil, da ta Leopold Sajevic ni bil njegov pomagač, je bil po nedolžnem aretirani Sajevic v četrtek popoldne izpuščen iz preiskovalnega zapora in je bilo proti njemu vsako kazensko j>o«topanje ustavljeno. Sodišče mu je to tudi po- Z a dni e vesti t Revolucija na Kreti Vlada pravi, da je že zadušena Atene, 29. julija. AA. Atenska agencija poroča: Neka oborožena skupina, kakih 400 ljudi, je izrabila poletno znižanje posadke in je sinoči vdrla ▼ mesto Kanejo na Kreti ter se ji je posrečilo zavzeti glavne točke tega mesta. Vzroki in cilji te nerazumljve akcije še niso znani. Ko je predsednik vlade Metaxas izvedel o tej pobuni, je odredil, da se pošljejo na Kreto oddelki vojske in mornarice ter letala. V drugih delih Krete vlada popoln mir, prav tako tudi v Grčiji sami. Me-taxas je izdal na Kretčane proglas, v katerem pravi med drugim: V trenutku, ko vlada nadaljuje delo narodne obnove, se je neka skupina ljudi uprla in zavzela Kanejo. Prepričan sem o nespa- meti tega gibanja in trdno odločen, zatreti to uporniško akcijo z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, da ohranimo mir in red. Prepričan sem o domoljubnosti Kretčanov in vem, da so nam zvesti ter jih pozivam, da se solidarizirajo z vsem narodom in vem, da ne bodo izkazali nobene podpore upornikom. V vsej Grčiji vlada popolen red in mir in kralj in ves narod odobravata delo vlade. Atene, 29. julija. AA. Atenska agencija poroča: Začasni guverner Krete je poslal predsedniku vlade Metaxasu brzojavko s sporočilom, da je upor zadušen, da so uporniki razpršeni in da so skoraj vsi zapustili Kanejo. Vsa poslopja, ki so jih zavzeli uporniki, so spet v rokah oblastev. Predsednik vlade v Cavtata Cavtat, 29. julija. AA. Cavtat je danes dopoldne ponovil manifestacije, ki jih je že sinoči tako prisrčno priredil na čast predsedniku vlade. Pred hišo gospe Pavle Rašič-Pašič, kjer se je nastanil predsednik vlade dr. Stojadinovič kot gost, so se danes začeli že na vse zgodaj zbirati meščani in odposlanstva. Ob enajstih sc je zbralo pred hišo ge. Rašič-Pašič 40 avtomobilov. Ganjen nad to pozornostjo je predsednik z okna toplo odzdrav-ijal, Nato je mimo predsednika vlade defilirala mladina iz Cavtata in okolice z godbo in zastavami. Nato je predsednik vlade sprejel v salonu ge. Rašič-Pašič razne deputacije. Nato je pa v spremstvu velike množice ljudi odšel v prostore krajevne organzaeje JRZ v Cavtatu, kjer ga je pozdravi predsednik organizacije Boško Vragolov. Tako je pozdravil predsednika vlade tudi zastopnik mladine JRZ. Ob 4 popoldne je predsednik vlade zapustil Cavtat.Manifestacije pri odhodu so bile nad vse prisrčne. Ladja s predsednikom vlade je na to odplula proti Ercegnovi. Ercegnovi, 29. julija. AA. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovč se je na ladji »Petki« odpeljal iz Cavtata malo pred 17, navdušeno pozdraven od prebivalstva. Okoli 18 je »Petka« priplula do Ostrega vrha v zalivu Ercegnovega. V pristanišču 6e je zbrala velika množica z dvema godbama. Ko se je ladja zasidrala, so prišli na ladjo ban Zetske banovine g. Ivaniševič, poveljnik Boke Kotorske general Ljubičič, poveljnik arze-nala kapetan Paskjevič, 6cnator Lazarevič, poslanec Djuro Četorovič in kotorski župan Djuro Dra-škovič. V pristanišču je poleg mosta pozdravil predsednika vlade v imenu občine g. Vojnovič. Zahvalil se je dr. Stojadinoviču za njegovo ne-utrudljvo delo in mu izrekel popolno zaupanje. Tudi predsednik okrajne organizacije JRZ Djuro Draškovič se je zahvalil predsedniku vlade, ki zanesljivo in varno krči nova pota v čedalje lepšo bodočnost naše diržave z močjo svojega uma in z veliko požrtvovalnostjo. V imenu mladine JRZ je želel dobrodošlico predsedniku vlade g. Klicev. Predsednika vlade so nato pozdravili še drugi zastopniki iz Ercegnovega in okolice. Dr. Stojadinovič je v svojem odgovoru dejal med drugim: »Priel sem zato, da vidim, kako delate in da se popravi, če kaj ni v redu in da Vam povem, da sem Vam prav tako iskren prijatelj, kakor sem Vam bil preje.« Nato je predsednik vlade sprejel zastopnike Ercegnovega in okolice in imel konferenco z zastopniki JRZ, potem 6e je pa med navdušenim pozdravljanjem prebvalstva vkrcal na ladjo in 6e med bobnenjem možnarjev odpeljal proti Kotoru. Kotor, 29. julija. AA. Na vsej vožnji proti Ko-toru je bila ladja »Petka« deležna z obale in z ladij, ki jih je srečala, navdušenh ovacij. Predsednik vlade je ozdravljal s poveljniškega mostišču. Ko se je ladja približala Kotoru, je predsednika vlade sprejelo viharno pozdravljanje in vzkliki. V pristanišču so bili prebivalci sestavili iz električnih žarnic pozdravni napis: Živel Milan Stojadinovič! Ko je ladja pristala, je velikanska množica ljudstva udarila v frenetično vzklikanje predsedniku vlade. Kaj pravite? »Le zatuli!* Tako je nedavno nasvetoval spremljevalec vozniku avtomobila, ko sta se bližala cestnemu križišču v Ljubljani. In res je zatulil, tako, da so se potniki kar preplašeni razleteli na vse kraje. Kakšen glas je imela njegova trompeta! Ne samo enega, marveč kur cel akord glasov, češ, eden bo ie dregnil v iivce. Vodoba Ljubljane je v tem oziru postala zares obupna. Avtomobili, ki ]io njej vozijo, prihajajo iz vseh mogočih dežela in so opremljeni s tako raznovrstnimi »tulili* v vseh višinah in nižinah, da je pri količkaj gostejšem prometu takšen direndaj po mestu, kol malo-kje na svetu. V časopisih smo brali, da so drugod predpisali enoten glas za »tulila«, da bi vsaj na ta način nekoliko prizanesli meščanom. Tudi šoferje so vzeli v šolo in jih učili, kako tulili, kdaj in kako dolgo. Po golovi večerni uri pa so signale prepovedali. Morda bi v naši zakonodaji le mogli izkopati kakšno uredbo, na podlagi katere bi bilo mogoče spraviti nekaj več discipline v uporabo avtomobilskih trobil. Smehljajoči obraz bele Ljubljane bi s tem še pridobil. Žicci njenih prebivalcev pa tudi. Avstrijska kavkaška ekspedi-cija leta 1935. se je posebno pohvalno izrazila o Tschamba Fii-ju, sredstvu proti sončarici. Drogerija Gregorič, dr. z o. z., Ljubljana Pre-. šernova 5. Koledar Sobota, 30. julija: Abdon in Senen, mučenca; iJulita, mučenica. Nedelja, 31. julija: 8. pobinkoštna nedelja. — Ignacij (Ognjeslav) Lojola, spoznavalec. Osebne vesti = Iz banovinske službe. Dr. Pance Pavel, zdravnik združene zdravstvene občine Tržič je napredoval v VI. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Zigon Ivanka, sestra pomočnica zdravstvenega doma v Medvodah, je napredovala v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Premeščena sta bila po službeni potrebi Jan Vladimir, banovinski cestni nadzornk v Črnomlju, k okrajnemu cestnemu odboru v Krškem z uradnim sedežem v Kostanjevici, in Pantič Branko, banovinski cestni nadzornik, od okrajnega cestnega odbora Krško k okrajnemu cestnemu odboru v Črnomelj. Tabor v Hotedršici pod pokroviteljstvom ministra dr. Kreka V nedeljo, 31. julija gremo v Hotedršico, kjer bo prosvetni tabor, združen s proslavo 30 letnice Prosvetnega društva. — Tabor je v obmejnem kraju naše lepe Notranjske, zato se ga bomo prav vsi še posebno radi udeležili. Prireditev bo celodnevna. Vabljena so vsa bratska društva, fantovski odseki in dekliški krožki, predvsem iz Notranjske, pa tudi iz drugih krajev Slovenije. — Ob 5.30 budnica, ob 9 sprevod skozi vas, nato sv. maša na prostem, katero bo daroval g. kanonik dr. Žerjav iz Ljubljane, ki bo imel tudi pridigo. Po maši zborovanje, govori g. inž. Jože Sodja. Popoldne ob 3 javni nastop na vrtu g. Zelenca, nato prosta zabava. — Sodeluje godba Prosvetnega društva iz Logatca. — Vsem udeležencev XX. mednarodnega katoliškega esperantskega kongresa v Ljubljani je z odlokom MS 16356 z dne 26. VII. 1938 dovoljena polovična vozna cena I Ugodnost velja od 1. do vključno 16. avgusta v vseh razredih brzih in j>ot-niških vlakov. Na odhodni postaji naj kupijo železniško legitimacijo, obrazec K-i3. — Kr. odbor. — Operacija nedoletnih bolnikov se razen nujnih in neodložljivih primerov sme izvršiti le po predhodni pismeni ali ustni privolitvi staršev ali varuhov. Pristanek drugih oseb, ki bi spremljale bolnika, ne zadošča in se morajo izkazati s pismenim pooblastilom ali dovoljenjem staršev odnosno varuhov. V nasprotnem primeru se bodo sprejemi nedoletnih bolnikov zaradi operacije brezpogojno odklanjali, izjeme pa dopuščale edinole ob neodložljivih primerih. — Uprava obče državne bolnišnice v Ljubljani. — Duhovne vaje za duhovnike. Za tečaj (od 1. do 5. avg.) duhovnih vaj za duhovnike v Domu sv. Ignacija pri sv. Jožefu v Ljubljani je še prostora in prijave se sprejemajo še do ponedeljka zjutraj. — Zdravstveni dom v Brežicah ne bo posloval od 1.—10. avgusta. V tem času bo zaprt tudi pro-tijetični dispanzer. — Teden »Rdečega križa«. Po razpisu ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. julija 1938 II. št. 25525/T morajo po čl. 42., t. 11. zakona o društvu »Rdečega križa kraljevine Jugoslavije« (Služb. nov. št. 201 z dne 5. septembra 1933) v tednu »Rdečega križa«, t. j. letos od IS. do vključno 24. septembra vsa avtobusna podjetja ob izdajanju voznih listkov potnikom pobirati kot dodatek k vozni ceni prispevek za »Rdeči križ, in sicer po 0.50 din od vsakih začetih 100 dinarjev vozne cene. V ta namen je vozovnica (v primeru kombiniranja vozovnic, glasečih se na manjše zneske, zgolj eno) opremili z zeleno portoznamko »Rdečega križa«, ki jo je pri izdajanju potniku uničiti s tem, da se del odtrga. Te znamke se dobivajo pri poštnih uradih, ki tudi prevzamejo nazaj preostale znamke, če se jim vrnejo v ustreznem stanju v teku 7 dni po koncu tedna »Rdečega križa« Izpolnjevanje predpisa se bo nadzorovalo. Kraljevska banska uprava dravske banovine. — Razstava znamk v času XX. mednarodnega katoliškega esperantskega kongresa Ik> ena največjih razstav zadnjega časa; razstavljajo razstav-ljalci, ki so za svoje zbirke bili že večkrat odlikovani na mednarodnih filatelističnih razstavah. Priredi io »Filalelistični klub Ljubljana« od 6. do 11. avgusta v prostorih Državne trg. akademije. — Izlet z avtobusom vključno kosilo w 70 dinarjev v Logarsko dolino dne avg ista Pri- jave sprejema trgovina Tičar, Šelenburgova ul. do 30. julija. Udeležite se tega krasnega izleta v središče gorske krasote. — V mesecu avgustu priredi Zveza za tujski promet več izletov po Sloveniji, Južni Srbiji in Dalmaciji ter nekaj izletov v inozemstvo. — Informacije, sporedi in prospekti so na razpolago v biljetarnah »Putnika«. — Šoferski izpiti ca okraje Novo mesto, Brežice, Krško in Črnomelj bodo v Novem mestu dne 25. avgusta t. 1. ob 10. Za vlaganje prošenj je čas do 20. avg. — Kletarstvo. Spisal Buhoslav Skalicky. Knjiga ima 192 strani in 85 slik med besedilom. Cena broš. knjigi ie 60 din, v platno vezani 72 din. V zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani 1924. — Kletarstvo je nauk, kako pravilno pripravljati iz grozdja vino in kako ga oskrbovati, spravljati, negovati in kakšna naj bo čistoča in red v kleteh. Knjiga se temeljito bavi z umnim kletarstvom, kajti brez dobrega, smotrnega kletarstva ni uspešnega vinogradništva. Novodobno kletarstvo zahteva poleg obile prakse tudi temeljitega poznanja vinske kemije in bakteriologiije. Važno je poglavje — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz- borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Reg. po min. soc pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. o negovanju sodov in vina sploh, dalje poglavje o napakah in boleznih vin. Knjiga bo izborno služila ne samo vinogradnikom, potrebna je tudi vinskim trgovcem in gostilničarjem, ker bodo našli vsi v njej obilo praktičnih nasvetov in navodil pri ravnanju z vinom. K pravilnemu tolmačenju navodil bodo dobro služile mnogoštevilne slike (85!). Knjigo toplo priporočamo. — Službe cestarjev. Razpisani sta dve službeni mesti banovinskih cestarjev, in sicer eno mesto v območju okrajnega cestnega odbora v Ptuju na banovinski cesti I. reda št. 35 P tuj—banovinska meja Durmanec za progo od km 4.500 do km 9.00; drugo mesto pa v območju okrajnega cestnega odbora Dravograd za progo od km 8.00 do km 13.500 banov ceste I reda štev. 15. Dravograd—Poljane —Črna z odcepom Poljane—drž. meja ter za dovozno cesto na postajo Prevalje. — Prosilci za ti dve mesti moraio izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne sta-reji od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovin-skim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (roistni in krstni list, domovinski list, zadnje šo.sko izpričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usprvsobljenosti je vložiti najkasneje do 31. avgusta 1938 pri okrajnem cestnem odboru v Pluju. Kraljevska banska uprava dravske banovine. — Udeležile se potovanja v Dolomite od 13. do 17. avgusta in v Trst od 13 do 15. avgusta. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove uliccl Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Ljubljana ! Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavrovalnice ob 4.15, pred vhodom tu-ristovskih vlakov. 1 Diploma častnega meščanstva, ki ga je podelilo mesto Višnja gora g. banu Marku Natlačenu, bo razstavljena od danes popoldne do srede v izložbi Nove založbe na Kongresnem trgu. Diploma je res umetniško delo grafika g. Justina. 1 Društvo rokodelskih mojstrov poziva svoje člane, da se 14. avgusta t. 1. udeleže proslave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. Prijave sprejema društvo do 1. avgusta zvečer, in sicer v popoldanskih urah v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Vsem, ki 6e bodo prijavili, bo društvo preskrbelo potrebne znake in legitimacije za znižano vožnjo, 1 Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Ljubljani ima drevi ob 8 v restavraciji »pri Šestici« na Tyrševi cesti članski sestanek z zelo važnim dnevnim redom. 1 Izvrsten kis za vlaganje. Fr. Kham, Kongresni 8. 1 Nabavite si pravočasno vstopnice za umetnostno razstavo, ki bo od 6. do 16. avgusta v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Vstopnice se dobe pri poverjeniku razstave, g. A. Kosu, Ljubljana, Mestni trg 25. 1 Avtobusni izlet na Koroško, v deželo prelepih alpskih jezer, k prestolu slovenskih vojvod, riredi Prosvetno društvo Trnovo 14,—15. avgusta, reko Podkorenskega sedla v Beljak, Osojsko jezero, Vrba, Vrbsko jezero, Celovec, Gospa sveta, Velikovec., Kolpinsko jezero, Dobrla ves, Železna Kapla in Jezersko bo vodila pot. Ogledali si bomo vse zanimivosti teh krajev pod vodstvom g. prof. Antona Anžiča. Prijave se sprejemajo v ponedeljek 1. in v sredo 3. avgusta v Društvenem domu, kjer se dobijo podrobne informacije. 1 Rihard Jakopič bo na umetnostni razstavi, ki bo od 6. do 16. avgusta v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani v času XX. medn. katoliškega esperantskega kongresa, razstavil sledeče oljnate slike; Dvorišče, Barje, Rumene begonije. Kristus-Zdrav-nik, Cvetice, Motiv z Rožnika, Begonija, Sava (Medno), Sava (Tacen), Teloh in druge cvetice, Stara Gradaščica. Starka in Pomponi. — O delih drugih, ki bodo razstavljali, bomo še poročali. — Nabavite si permanentne vstopnice pri poverjenik u razstave gosp. A. Kosu, Ljubljana, Mostni trg 25; cena 10 din. — Kraj. odb. za XX. IKVE kongres 1 Petkov ribji trg je bil srednje založen. Na Jadranu je zadnji čas lov prav slab. Zaradi vročine in ker ribičem manjka ledu, da bi lahko spravili ribe sveže naprej do Sušaka, je ribolov zelo omejen. Na ljubljanskem trgu je bila včeraj — pripeljano ie bilo vsega do 20 kg morskih rib — izbira morskih rib malenkostna. Velike sardele so bile 14 do 16 din, male 12 do 14 din, male skuše 14, trilie 40 din Domače postrvi 40, ščuke 16, lipani 32, klini iz Cerkniškega jezera 12 do 14, belice 10 d in kg. Raki 2 do 6 din komad. I Šest vlomilcev je bilo včeraj izročenih okrožnemu sodišču. Mod temi so najbolj znani: Stanko Zupane, Viktor Kokalj, ki je tudi najbrž glavni voditelj te šesteroglave vlomilske tolpe, in Ivan Plajbes. Drugi so mladoletni. Policija jim je dokazala, da so pred dnevi vlomili pri ge. Mikuževi v Ilirski ulici ter odnesli mnogo pribora. 23 kosov je gospa Mikuževa spoznnla za svoje. Ves ta pribor je bil zastavljen v Mestni zastavljalnici. Pojasnjen je bil tudi vtoin pri Vinku Vrtniku v Spodnjem Brniku pri Cerkljah, kier so vlomilci odnesli harmoniko, daljnogled in uro. Ukradli pa smo opisali že v prejšnjih številkah »Slovenca« in na podlagi naših poročil so 6e zglasili lastniki iu okradenci na policiji. 1 Način raziskovanja starih zločinov je sicer policijska tainost. Vendar je policija danes izrekla upanje, da bodo prav časopisi, zlasti reporterji, pripomogli do neke razjasnitve. Policija namreč raziskuje vlom, ki se je zgodil neznanokje in neznanokdaj. Pri tej vlomilski tolpi *e policija zaplenila zanimiv novec, ki so ga habsburške oblasti izdale nekdaj v Lombardiji-Benečiji. Novec je srebrn in se glasi na 20 soldov ter ima na eni strani lik Ferdinanda »Dobrotljivega«, cesarja Nemčije, kralja Ogrske, Češke, Lodomerije, Ilirije itd., kakor je bil pač oficielni naslov nekdanjih avstrijskih cesarjev, na drugi strani pa avstrijski grb. Novec sicer ni nobena numizmatična redkost, pač pa je verjetno, da ie bil ukraden kje na kmetih, kjer še hranijo za spomin na stare čase take starinske malenkosti. Če bi se lastnik, ki pogreša tak novec, zglasil na policiji, bi bil nemara pojasnjen nov vlom. Nemara bi tudi lastnik povedal, odkod prihaja ta novec in če ga je njegov ded prinesel iz bitke pri Custozzi ali pri No* vari? Pordiunkulske slovesnosti V ponedeljek in torek, 1. in 2. avgusta, bodo pri frančiškanih v Ljubljani porcijunkulske slovesnosti po sledečem redu: V ponedeljek, 1. avgusta, ob tri četrt na poldne slovesno zvonjenje kot naznanilo velikih odpustkov. Točno opoldne procesija po cerkvi s svetinjo svetega Frančiška. Procesije se udeleže tretjeredniki, Frančiškovi mali in veliki križarji in klarice. Franči-škova mladina v uniformah. Po procesiji molitev za odpustke in blagoslov s svetinjo sv. Frančiška. Ob 6.15 zvečer pridiga g. dr. Pogačnika iz Marija-1 nišča. Nato slovesne litanije Vseh svetnikov in blagoslov z Najsvetejšim. V torek, 2. avgusta, ob pol 6 zjutraj cerkveni govor mestnega župnika g. A. Košmerlja. Nato sveta maša z ljudskim petjem. Ob 9 slovesna sveta maša. Zvečer ob 6.15 slovesne pete litanije z blagoslovom in zahvalno pesmijo. Za spovedovanje bo prilika ves čas. Cerkev bo odprta tudi ponoči. Odpustki trajajo od ponedeljka opoldne do torka opolnoči. Pogoji odpustkov so nabiti na cerkvenih vratih. Cerkveni vestnik Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. — Za proslavo sv. Ignacija Loj., v nedeljo 31. jul., bo ves dan izpostavljeno Najsvetejše. Ob osmih bo pontifi-kalna sv. maša, ki jo bo pel prevzv. g. dr. Josip Anton Ujčič, nadškof belgrajski. Zvečer ob pol 8 ..b«, pridiga, nato pete litanije M. B., zahvalna pesem in po blagoslovu darovanje za cerkev. — Od danes ojioldne do jutri zvečer je v cerkvi svetega Jožefa popolni odpustek tolikokrat, kolikorkrat kdo obišče cerkev in izmoli šest očenašev, zdrava-marij in čast bodi, pod navadnimi pogoji. — Danes zvečer po litanijah bo slovesen blagoslov vode s svetinjo v čast sv. Ignaciju. Cerkvena glasba Cerkev sv. Jožefa. Jutri slovesno praznovanj"e' sv. Ignacija, ustanovitelja Družbe Jezusove. Ob 8 slov. pontifikalna sv. maša, katero bo daroval belgrajski vladika nadkof dr. Josip Ujčič, Izvaja se: Missa solemnis v F-molu z orkestrom, zložil M. Brosig. Graduale: Justus ut palma florebit, zložil A. Foerster. Po recitiranem ofertoriju: O Deu6 ego amo Te, zložil J. B. Miiller, za sopran solo, orgle in orkester, priredil St, Premrl, Po maši Psalm: Hvalite Gospoda, zložil dr. Fr. KLmovec, Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Trbovlje »Zaslužni možje« za našo elektrarno so iz* dali letak, na katerem pa ne odgovarjajo na toliko jim očitane nerednosti, ampak skušajo osebno oblatili dva člana nadzorstva, ki si bosta že saina poiskala zadoščenja od g. Germa, ki je letak podpisal. Pravijo, da je »nečuvena drznost«, ker si je nadzorstvo upalo poklicati načelstvo na odgovor, da se enkrat spoštujejo pravil a in napravi red v elektrarni. Pravi, da so na njihovi strani tako »zaslužni možje«. Kar poglejte nazaj v blagajniške knjige, kako so bili nekateri »zaslužni«. Zato, da je napisal naslove na nekaj kuvert, ali je vnesel nekaj številk na položnice, so mesečno zaslužili po 800 do 900 dinarjev. Nagrade za seje, ki jih je bilo malo, so znesle v enem letu 28.000 din. Pa to je enkrat bilo Zato pa ne govorite danes več o »zaslužnih možeh«, ko vemo, iz čigavih žepov je šel denar 711 »^asluge«. Nadzorstvo bo na občnem zboru predložilo za volitve sporazumno gospodarsko listo, kolikor se je dala v teh razmerah sestaviti, da že enkrat pride do mirnega in rednega poslovanja pri elektrarni v prid vseh zadružnikov. Pridite na občni zbor in volite sporazumno got spodarsko listo! Upokojenci nam pišejo iz Trbovelj: Ko so novoupokojfcncem začeli 1928 reducirati pokojnine, se nas je več pritožilo zoper to. Tedaj nain je denar za pritožbe, zneslo je okoli 3000 din, založil g. Pavlin. Vse pritožbe so bile zastonj! Pokojnine so ostale zmanjšane. Ko nismo mogli vrniti denarja, je g. Pavlin sam vse plačal. Ker tega gospoda »Jutro« pri odhodu iz Trbovelj napada, da ni imel socialnega čuta,prosimo, da tu dopis objavite v zagovor in zahvalo. Kino Društveni dom predvaja te dni film! »V vrtincu greha« z glavnim igralcem Svctisla« vom Petrovičem. Nogavice, homblneZe, velika izberi + pri JAHOD LAH, Maribor KINO SLOGA Tel. 27-30 = Velenapet in silno zanimiv film iz divjega zapada OfVETA JE SLADKA princhpr3iuriiaiei Danes ob 16, 19.15 in 21.15 u r i I Nepozabni milijonski filmi n fo * A V A I i 9 Kino Malical Paul Muni —Luise Rcincr W U E C! * C! Ul I J Ci ob 16, 19 in 21.15 uri I I KINO UNION HARRY BAUR v senzacionalnem in velenapetem filmu iz tajinstvenega Orienta P dtTdtnto2;f «„ SKRIVNOSTI RDEČEGA MORJA Predstavi ob 19.15 in 21.15 Les secrets de la Mer Rouge a.