POMURSKI VESTNIK MURSKA SOBOTA, 23. OKT. 1958 Leto X — Štev. 42 Cena din 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE NI RAZLOGA ZA KAKRŠNO KOLI ZVIŠANJE CEN V POMURJU STROGA KONTROLA CEN SVET ZA BLAGOVNI PROMET OLO MURSKA SOBOTA ZA UTRDITEV TRŽIŠČA IN DVIG ŽIVLJENJSKE RAVNI NAŠEGA DELOVNEGA ČLOVEKA Že na zadnjem posvetovanju predsednikov pomurskih občin, tržnih inšpektorjev, zastopnikov kmetijskih poslovnih zvez in okrajnih zbornic, ki ga je sklical Svet za blagovni promet OLO Murska Sobota, so ugotovili, da ni razloga za kakršno koli zviševanje cen. Na seji Sveta zn blagovni promet OLO Murska Sobota, ki je bila v soboto, pa so razpravljali o položaju na tržišču, zlasti v zvezi z že znamini ukrepi Zveznega izvršnega sveta. Predsednik Okrajne trgovinske zbornice tov. Franc Ficko je poročal o problematiki blagovnega prometa v okraju, posebej pa o položaju na trgu s kmetijskimi pridelki 'n o položaju v zvezi z določitvijo cen nekaterim proizvodom. Tako so letos odkupili nekaterih kmetij- skih pridelkov (n. pr. jabolk) mnogo več kot lani medtem ko so odkupljene količine krompirja mnogo manjše. Člani Sveta so razpravljali o nekaterih pojavih v trgovini s kmetijskimpridelki, predvsem pa so se zavzeli za stališče, da je treba predvsem v trgovini s sadjem mnogo več resnosti glede kakovosti odkupa. Ponekod so zadruge s tem, da so plačevale vse sadje enako, kršile načela, ki naj bi spodbujala proizvajalce, in niso v zadostni meri plačevale kakovostnega blaga. Bili so primeri, da so dobro blago plačevale kot industrijsko sadje po 3 dinarje. Člani sveta so si bili edini v tem, da je tre- ba kakovostno sadje plačevati tudi do 4- in 5-krat višje kot industrijsko. ZBOLJŠATI KAKOVOST ODKUPA Ko so razpravljali o odkupu mošta, so člani sveta ugotovili, da so cene mošta v gostinskih obratih previsoke. Pridelek je količinsko dober, vendar je kakovost pod pričakovanjem. Svet je dalje sklenil predlagat: ukrepe, naj se proizvajalci, ki zaradi težav pri odkupu ne bodo mogli vnovčiti vinskega mošta, začasno oprostijo oziroma naj se jim odloži plačilo prometnega davka. Na drugi strani pa kaže, da bi proizvajalci zmanjšali svojo ponudbo vse dotlej, dokler ne bodo vse prevzete količine že vkletene. V nadaljevanju razprave o cenah mošta so člani sveta menili, da je obilen pridelek v vsej državi v veliki meri vplival na sedanje cene, vendar bo treba ostati na meji, ki je primerna tako za pridelovalca kot za potrošnika. Seveda bo treba tudi v prihodnje nenehno zasledovati položaj na -tržišču ter od- ločno preprečiti nedisciplino in neupravičene posege posameznih kmetijskih zadrug v tuja področja kakor tudi prestopke nameščencev zadrug glede cen in manipulacij z blagom z namenom, da se bo kakovost dvignila na primerno višino, če- (Nadaljevanje na 3. strani) KAREL JAKOB - PETDESETLETNIK JUTRI BO PRAZNOVAL PETDESETLETNICO ROJSTVA NAS ROJAK. AKADEMSKI SLIKAR PROF. KAREL JAKOB. ROJEN JE BIL 24. OKTOBRA 1908 V LIPOVCIH V PREKMURJU, ZDAJ PA ŽIVI V LJUBLJANI. TODA V SVOJO RODNO POKRAJINO SE VRAČA VEDNO RAD IN NJENO PODOBO JE TUDI VTISNIL V VEČINO SVOJIH UMETNIŠKIH OSTVARITEV. UMETNIKU ŽELIMO ŠE MNOGO ZADOVOLJNIH LET - IN NADALINJIH USPEHOV V NJEGOVIH UMETNIŠKIH PRIZADEVANJIH. Na sliki: mojster-umetnik v ateljeju. ZADOVOLJIVA REŠITEV - NAŠA SKUPNA NALOGA UREDITEV VODNEGA GOSPODARJENJA V POMURJU BO POMENILA ZA VELIK DEL OKRAJA DVAKRAT OZIROMA ŠTIRIKRAT VEČJI NARODNI DOHODEK — ZA NAJPRIMERNEJŠO OBLIKO VODNIH SKUPNOSTI — KDAJ BO DOBILO POMURJE PRVE BREZPRAŠNE CESTE? — NITI ENA OBSTOJEČIH CEST NE ODGOVARJA VSEM POGOJEM ZA BOLJŠO POVEZAVO Z MARIBOROM IN POZNEJE TUDI Z LJUBLJANO — V razgovoru z našim sodelavcem je tov. Joško Slavič, podpredsednik OLO Murska Sobota, odgovoril na vprašanja našega sodelavca o nekaterih večjih problemih v zvezi s perspektivnim planom Pomurja, ki bodo zahtevali temeljitega re-š^anja. VPRAŠANJE: Tovariš podpredsednik, kako kaže z nadaljnjim razvojem vodnega gospodarjenja? ODGOVOR: Najprej moram omeniti prvi uspeh, to je otvoritev razbremenilnika Ledava— Mura, ki je sedaj osnova za reševanje problema zgornjega lendavskega območja. Sleherna večja delila bodo seveda znatno koristila kmetijstvu tega področja, bedo -pa tudi zahtevala ustrezna denarna sredstva. Več dobre volje bodo morali pokazati predvsem koristniki. Načrti so že v taki fazi, da so obeti tudi za kaikšno posojilo. Potrebna bo najprej lastna udeležba, toda če bodo tudi v prihodnje plačila tekočih dolgov in zaostankov tako nizka kot letos, ne vem, kako bo. Najboljši plačnik so Lendavčani, ki so plačali čez polovico obveznosti, najslabši pa Cankovčani, ki niso ne lani ne letos — razen odbornika Vodne skupnosti v Skakovcih — plačali ničesar. Pri ostalih dveh vodnih skupnostih je Ščavniška vodna skupnost za zdaj — kot letos ustanovljena — še brez načrtov in bo, kot kaže, začela z delom šele drugo leto. Popraviti bo treba poplavni kataster. občine pa bodo morale povečati sr' stva za ta namen. Plitvička vodna skupnost je letos dohodke dosegla in tudi izrabila dotacije- Potrebno: največji napor in velika sredstva Seveda bomo lahko trajno rešili problem vodnega gospodarjenja predvsem z ureditvijo vodateka Mure, ki je najvažnejši v okraju, Tu smo precej odvisni od zvezne pomoči, ki je bila letos dokaj učinkovita in upamo, da bo tudi v prihodnje. Razumevanje je pokazala tudi naša republika, ki je v planskih instrumentih lani in z dotacijo letos omogočila vodnemu skladu dograd tev razbremenilnika Ledava—Mura. Seveda bodo vse te naloge zahtevale največji napor in velika sredstva, če hočemo res doseči, da bo vpliv poplav, pozneje pa tudi suše postali nepomemben. To bo za velik del okraja pomenilo dvakrat oziroma štirikrat večji narodni dohodek. Seveda bodo narasti izdatki za vzdrževanje zgrajenih objektov, poiskati pa bo treba tudi najprimernejšo obliko rodnih -skupnosti. Naj-dalekosežnejši izmed predlogov v tem smislu zajema vse Pomurje kot zemljepisni pojem v območju naše republike. Upoštevanja vreden je tudi: predlog, da naj bi gradbeno dejavnost ločili od vodne skupnosti, vendar bodo morali prizadeti o njem več razpravljati. VPRAŠANJE: Glede cestnih zvez je znano, da spada Pomurje, ki je sicer manj razvito območje v splošnem gospodarskem smislu, med območja z (Nadaljevanje na 2. strani) „MISLIM, DA SEM SVOJE POSLANSTVO IZPOLNIL" Po svojem prihodu v Jugoslavijo pa do današnjega dne je predsednik vlade republike Indonezije, Džu-anda Kartavidžaja obiskal vse najpomembnejše tovarne v Jugoslaviji in spotoma spoznal tudi druge pomembnosti našega gospodarstva in kulture. Zelo prisrčen prijateljski sprejem našega prebivalstva in naših voditeljev ter samostojnost naših ljudi in zlasti naše mladine so naredili na našega uglednega gosta močan jn nepozaben vtis. V svoji izjavi novinarjem je ob koncu bivanja v Sloveniji dejal predsednik Džuanda med drugim tudi tole: »To, kar smo pri vas videli, nas je prepričalo, da jugoslovanski narodi napredujejo po poti vse večjih pridobitev Džuanda Kartaividžaja nasproti svojemu končnemu cilju. Videl sem mladinske brigade, ki delajo na avtomobilski cesti. Govoril sem z njimi in videl, s kakšno vdanostjo in navdušenjem služijo svoji domovini. Ta mladina zasluži naj večjo pohvalo in priznanje. Prišel sem k vam, da bi prinesel pozdrave in prijateljstvo svojega ljudstva narodom Jugoslavije. A kar je najpomembnejše: prišel sem k vam, da bi utrdil prijateljske vezi med našima dvema deželama. Mislim, da sem to svoje poslanstvo izpolnil. Hvala.« PREDSEDNIK TITO NA BRIONIH Pred tednom so sporočili, da je predsednik repubhke. Josip Broz Tito, na Brionih. Tam ho preživel nekaj časa v zdravljenju ponovnih lumbojshialgičnih znakov, ki so se pokazali zadnje čase. Na Brionih je predsednik Tito sprejel tudi predsednika vlade republike Indonezije in druge goste, DOSLEDNI UKREPI ZA STABILIZACIJO TRŽIŠČA Prvi pojavi se ne smejo več ponoviti V DVEH SOBOŠKIH GOSTILNAH PREDRAGO TOČILI MOŠT, V DVEH SLAŠČIČARNAH PREDRAGO PRODAJALI PECIVO — UVELJAVLJENA JE ODREDBA SVETA ZA BLAGOVNI PROMET PRI ObLO MURSKA SOBOTA — V ODREDBI SO DOLOČENE NAJVIŠJE PRODAJNE CENE NAJVAŽNEJŠIM POTREBŠČINAM ŠIROKE POTROŠNJE — UKREPI V KORIST POTROŠNIKOV. ZATO UČINKOVITO NADZORSTVO TUDI V NIJHOVIH ROKAH. V zadnjem času je bilo v Soboti zabeleženih nekaj primerov neupravičenega podraževa-nija dobrin v gostilnah in slaščičarnah. Tako so v gostinskih obratih »Pri Prekmurcu« in »Zvezda« predrago prodajali mošt. Inšpekcijski organi so ugotovili, da sta omenjeni gostilni že predrago plačali mošt pri prodajalcu: po 120 din namesto po 112,5 din, kolikor, je namreč določena cena za mošt ranine, ki so ga točili gostom (25° sladkorja krat 4,3 din). Razen tega so k običajni režiji pribili še prometni davek, kar pa ni upravičeno, saj je vinski mošt upoštevam kot brezalkoholna pijača in zategadelj zanj ni predpisan prometni davek. V obeh gostilnah se izgovarjajo, da plačujejo pavšalni prometni davek, pa so zato menili, da je v tem davku zaobsežen tudi vinski mošt. Po realni kalkulaciji bi torej v omenjenih gostinskih obratih morali točiti mošt po 170 din za liter. Oba gostinska obrata bodo predlagali v kaznovanje. Tudi soboška slaščičarja Ismnilovič in Zečirovič sla samovoljno podražila pecivo za 2 din po komadu. Inšpekcijski organi so lakoj posredovali in preprečili nadaljnje navijanje cen tem dobrinam. Da se v prihodnosti taki in podobni pojavi ne bi več ponavljali, je Svet za blagovni promet pri Ob LO Murska Sobota sprejel odredbo, ki je že začela veljati; v tej odred- bi je določil najvišje cene posameznim življenjskim potrebščinam, ki so posebno pomembne za široko potrošnjo. Tako sme po tej odredbi znašati marža pri bombažnem metrskem blaga in bombažni konfekciji največ do 12 odst., pri ostalih kritičnih potrebščinah, ki so v odredbi točno naštete, pa največ do 10 odst. Ostalim industrijskim proizvodom in živilom, ki v odredbi niso zajeta, morajo ostati cene nespremenjene. Maloprodajna marža v trgovinah s sadjem in zelenjavo sme znašati (Nadaljevanje na 5. strani) OB ZAKLJUČKU PRAZNIKA OBČINE MURSKA SOBOTA: Otvoritev paviljona osemletke NOVOZGRAJENI ŠOLSKI OBJEKT V BAKOVCIH KAŽIPOT, KAKO NAJ BI PROJEKTIRALI ŠOLSKE ZGRADBE Lepšega zaključka letošnjega praznovanja 17. oktobra — občinskega praznika M. Sobote, si res ni bilo mogoče zamisliti: v Bukovcih je ObLO predal svojemu namenu prvi, dograjen paviljon osemletke. Nedelja — 19. oktobra 1958 — bo ostala v spominu Bakovčanov kot pomemben in resnično prazničen dogodek. Svečanosti ob predaji nove šolske zgradbe so se udeležili poleg množice vaščanov številni gostje, med njimi član Izvršnega sveta in predsednic Sveta za šolstvo LS LRS tov. Vlako Majhen, ki je, toplo pozdravljen, tudi spregovoril zbranim vaščanom. V svojem govoru je poudaril, da ne gre samo za priznanje Bakovčanom, ki so v gradnjo svoje šole vložili mnogo truda, marveč, da je novozgrajeni šolski objekt tudi zanimiv za vso Slovenjo, ker kaže pot, kako naj bi projektirali šolske zgradbe, da bi z manjšimi sredstvi zgradili ustrezne, sodobno urejene in potrebam reformirane šole ustrezne prostore. Iz poročila, ki ga je podal ob tej priložnosti predsednik gradbenega odbora. ljudski odbornik Anton Bratkovič, so razvidna velika prizadevanja Bakovčanov pri tej gradnji. Opravili so brezplačno skoraj vse prevoze in opravili vsa (nekvalificirana dela. Skupno so pripevali okrog 30.000 prostovoljnih delovnih ur. Te tako so lahko dogradili paviljon s štirimi učinicami v pičlih petih mesecih. V kulturnem sporedu svečanosti so nastopili pionirji iz P kovec s sodelovanjem vaške godbe na pihala. Vaščanom pa je spregovori še predsednik ObLO Murska Sobota tov. Karel Lutar, ki je zgradbo v imenu ObLO tudi predal v varstvo šolskemu kolektivu. V Ljutomeru novo poštno poslopje V nedeljo dopoldne je bila v Ljutomeru otvoritev novega poštnega poslopja. Otvoritvi so prisostvovali poleg predstavnikov občine še direktor PTT Ljubljana Jože Gerbec, zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft in podpredsednik OLO Joško Slavič. Po krajšem nagovoru, ki ga je imel predsednk režijskega odbora za gradnjo poštnega poslopja Ferdo Pihler, je spregovoril predsednik Ob OL Tone Truden in v krajšem nagovoru poudaril, da se je z otvoritvt;o poštnega poslopja uresn:č:la dolgoletna želja Ljutomerčanov. Zahvalil se je za pomoč direkclji PTT, režijskemu odboru in projektantu arhitektu Lovšetu. Upravnik ljutomerske pošte je za tem izroči direktorju PTT Ljubljana in predsedniku občinskega ljudskega odbora posebni plaketi. Pred predajo novega poštnega poslopja kolektivu ljutomerske pošte je govoril direktor PTT tov. Jože Gerbec. Pri tem je poudaril, da vlaga PTT velike napore za usposobitev poštne telegrafske in telefonske službe. To je bilo potrebno še predvsem zato, ker je bila zapuščina predvojne Jugo- slavije v tem oziru zelo skromna. Po osvoboditvi je bila mreža PTT zelo izpopolnjena, je dejal tov. Gerbec. Zgrajenih in drugače pridobljen h je bilo 39 poštnih poslovnih prostorov. Ljutomersko poštno poslopje je štirideseto po številu. Po vojni se je povečala celotna telegraf-ska mreža za 30%. Montirane so bile nove avtomatčne centrale v Ljubljani, Celju. Kočevju, Kamniku itd. Prav te dni pa so pričeli z montažnimi deli avtomatske telefonske centrale v Trbovljah. Tov. Gerbec je za tem dejal, da se je od leta 1939 povečalo število telefonskih naročnikov od 4.000 na 17.000. V prihodnjih letih pa predvideva direkcija PIT od 8 do 10 odstotno povečanje obsega prometnih storitev PTT. Po perspektivnem načrtu avtomalizacije telefoni je predvideva direkcija PTT ureditev avtomatične telefonske centra- le v Ptuju s končnimi centralami v Kidričevem in v Ormožu ter Središču s kapaciteto 1.980 priključkov. Prav tako je predvidena ureditev avtomatične centrale v Ljutomeru s končno centralo v Križevcih z 900 priključki, ureditev centrale v Fadffoni s končno centralo v Radencih s kapaciteto 700 priključkov. telefonsko centralo v Križevcih, pri Gradu, v Lendavi in v Beltincih s skupno 1500 telefonskimi naročniki. Razen tega predvidevajo še več medkrajevnih telefonskih zvez in kabliranje mestnih telefonskih omrežij. Ob koncu je tov. Gerbec poudaril, da dajejo razgovor z zastopniki OLO Maribor, OLO Murska Sobota, občine Ptuj, Mežica in Dravograd upanje, da bo mogoče realizirati ta načrt v čim krajšem času. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili tudi člani kolektivov pošt iz M. Sobote. Radgone, Maribora, Čakovca 'itd. Opozarjamo naše bralce, da bomo prihodnjim objavili razgovor našega sodelavca z doktorjem PTT tov. Jožetom Gerbcem o avtomatizaciji TT službe v Pomurju. NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Mir in sožitje Ogromni uspehi znanosti in tehnike so v zadnjem času izraženi tudi v že uspešnih naporih, da bi človek osvojil vsemirje. Američani napovedujejo za začetek novembra že tretjo izstrelitev tristopenjske rakete proti Luni. Tretja taka raketa bo poletela 350.000 kilometrov v prostor, med tem ko je druga dosegla le 126.000 kilometrov, nekako tretjino poti do Lune Obenem napovedujejo tudi v Sovjetski zvezi izstrelitev podobne rakete, ki bo ponesla s seboj pol tone težak lunin satelit. Velik pohod v vsemi rje se je začel lansko jesen, ko so izstrelili prve zemljine satelite v kroženje okrog Zemlje. Ti prvi koraki napovedujejo naslednje, še pomembnejše, triumfalne. Prodor človeka v vsemi rje je pomembnejši kot marsikateri njegov dosedanji uspeh, toda le tedaj, če njegovo prizadevanje ne bo usmerjeno v uničevanje človeštva. Dosedanji dosežki, znanosti in tehnike so, žal, še vedno na razpolago vojaškim zahtevam in sploh ves napredek človeštva je podrejen vojskam, ki porabijo toliko sredstev, kolikor bi jih porabili ljudje vsega sveta za svoje preživljanje. Zanimivo je vedeti, da imajo Evropa, Sovjetska zveza in Severna Amerika, torej kontinenti in dežele, ki so razdelile svet na dva vojaška tabora, tri četrtine svetovne prehrambene proizvodnje. Ob tem pa je še bolj pomemben podatek, da Azija, ki mora rediti polovico prebivalstva sveta, nima več kot 17% prehrambenih proizvodov. Če bi oba bloka žrtvovala več- jo vsoto sredstev, ki jih porabita za oboroževanje, bi bili milijoni ljudstev rešeni lakote in zaostalosti. To je torej hvaležna tema, o kateri je treba razpravljati in o tej temi razpravljajo mali narodi in tudi Jugoslavija v Organizaciji združenih narodov in tudi v drugih stikih. Utemeljena je torej zahteva vse večih vlad, naj se veliki sporazumejo in prekinejo s poizkusi z atomskim orožjem in da naj sploh čim bolj zmanjšajo svojo oboroževanje in s tem tudi obstoječo napetost v svetu. Ljudstvom je potrebno dati namesto baz in skladišč za orožje skladišča živil in kruha. Zaostalim državam je potrebno pomagati, da se gospodarsko okrepijo in bodo samostojne. Toda prav zato, ker nekatere sile v svetu ne želijo samostojnosti držav iz teh ali drugih vzrokov, jim sicer dajejo manjšo pomoč ali posojila, toda samo s pogojem, da se podrejajo njihovim željam in da podpro njihove težnje, kadar se o tem razpravlja v Organizaciji združenih narodov ali drugod. Toda takšno politiko starih metod delitve sveta vse bol j zanika razvoj znanosti in tehnike in razvoj družbe. Vsak polet v vsemirje širi obzorje človeštva in zahteva od človeka večje razumevanje za to, da je Zemlja pravzaprav majhen planet s človeštvom, ki ga lahko en sam zgrešen sklep uniči. Od tod tudi izvira optmizem, da bodo vlade in politiki vse bolj zastopali koristi vseh ljudstev in razumevali naposled Zemljo kol nedeljiv svet. ki je potreben še znatnega napredka, ki ga lahko posredujeta mir in sožitje. Koristen ukaz in nekoristen spor Nedavno je de Gaulle odločno nastopil napram komitejem narodne rešitve, ki so se rodili v Alžiriji in povzročili v Franclji oficirski puč. Ukazal je, da morajo vsi častniki izstopiti iz teh komitejev. S tem so bile prizadele visoke in vodilne osebnosti, kot generala Salan in Massu. Del prizadetih članov iz vrst častnikov je povzročil protestno napoved splošne stavke s Alžiru. Toda Salan se je volji de Ganila podredil. Tako je stavka propadla kot posledica nesoglasja v komitejih narodne rešitve in vpliva Salana. Sodijo, da je ta de Gaulleov ukrep znalk nove politike v Alžiriji. To je lahko znak, da se bo prenesla borba z vojaškega na politično polje. Tako ocenjujejo tudi pobudo predsednika začasne alžirske vlade Abasa za pogajanja brez predhodnega pogoja — neodvisnosti Alžirije. Na Abasovo stališče pa je lahko vplival tudi spor v Arabski ligi, k: se je končal, po izpadu tunizijskega delegata na sestanku v Kairu, s prekinitvijo diplomatskih stikov med Tunizijo iin Združeno arab-ko republiko. Tunizijci namreč očitajo ZAR vmešavanje v notranje zadeve arabskih dežel. ZAR pa dolži Protest FLRJ DR Nemčiji Državni sekretariat za zunanje zadeve FLRJ je vložil protest pri poslaniku DR Nemčije v Beogradu zaradi' napada, ki je izvršen na Jugoslavijo v skupni dpklaracji partijske državne delegacije LR Bolgarije in DR Nemčije. DR Nemčija je v omenjeni deklaraciji podprla bolgarske iredentistične težnje. UMIK FINE AMERIŠKE LETALSKE BRIGADE IZ LIBANONA V nedeljo se je začel umik ene letalske brigade iz Libanona. To je ameriška enota, ki so jo julija poslali v Libanon iz postojanke v Zahoni Nemčiji. Okrog 2000 vojakov te brigade je torej odšlo nazaj v svojo postojanko v Nemčiji. Po končanem umiku teh enot je ostalo v Libanonu manj od 1800 ameriških vojakov. Tudi prva skupina angleških; vojakov se je vkrcala v luki Akaba in vrnila iz Jordanije na Ciper. Tunizijo in zlasti predsednika Burgiba, da dela v interesu Zahoda in ruši enotnost arabskih dežel. Abasu, ki niha med Tunizijo in ZAR. je položaj silno neprijeten. Neizpodbitno je, da je tak spor za arabski svet nekoristen in da lahko močno vpliva na razvoj alžirskega osvobodilnega gibanja, ki je v določeni pomembni fazi razvoja, saj smatrajo, da je ustanovitev začasne alžirske vlade doslej najvažnejši akt alžirskega osvobodilnega gibanja. Živahna dejavnost v Rimu Zunanji ministri Italije, ZDA, Francije in Zahodne Nemčije so Izkoristili svoj prihod v Rim na pogreb papeža Pija XII. tako, da so ob tej priložnosti razpravljali tudi o nekaterih, za zahodne države zanimivih vprašanjih. Poleg položaja m Bližnjem in Dalnjem vzhodu, menijo, da so govorili tudi o ustanovitvi nekakšnega vrhovnega direktorija v Atlantski zvezi, v katerem bi bile ZDA. Velika Britanija in Francija. Kvemoj znova pod ognjem Po poročilih agencije Nova Kitajska, da so na Tajvanu izkoriščali pomirljivo stališče LR Kitajske in da so kršili pogoje o prekinitvi og nja, kot tudi to, da so s svojim stališčem, na katerem vztrajajo, odklanjali mirovna pognjanja. K temu nadovezujejo tudi govore o napadu na celino, a ameriško ladjevje je zopet začelo spremljati tajvanske konvoje na Kvemoj in to tik pred prihodom ministra Dullesa na For-mozo. To pomeni obenem kršitev teritorialnih voda LR Kitajske, poudarja agencija. Vse to smatrajo v LR Kitajski za odkrito kršitev pogojev o začasni prekinitvi ognja, ki bi trajala dva tedna od 12. oktobra dalje. K tem obdolžitvnm pa pridajajo še kršitev zračnega prostora LR Kitajske, ki se kljub nenehnim opozorilom še vedno ponavljajo. Po poročila tajvnnskega obrambnega ministra, so Kitnjske obalne baterije v ponedeljek popoldne ob štirih (po krajevnem času) prekinile premirje in zopet začele z obstreljevanjem Kvemoja. Tajvanske bate-rije so na napad odgovorile. Nesreča TU-104 - 65 mrtvih Moskovski radio je sporočil, da se je v soboto ponesrečilo sovjetsko reaktivno potniško letalo na poti iz Pekinga v Moskvo. Omenjeno reaktivno letalo je tipa »Tupolev-104« in lahko hkrati prevozi 70 potnikov in 5 članov posadke. Vsi potniki in posadka s tega potovanja so mrtvi. Vzroki nesreče še niso razjasnjeni. Podobne nesreče so doživela tudi Britanska reaktivna potniška letala, ko so jih prvič preizkušali v rednem prometu. Francoska policija je aretirala 12 duhovnov Pariška policija je aretirala v katoliškem samostana Prado 12 duhovnov, ki so sodelovali z Alžirci, ki jih je policija preganjala zaradi diverzantske aktivnosti. Finančna sredstva, s katerimi ta samostan razpolaga (številka gre v milijone), so zbrana med alžirskim prebivalstvom Pariza za upor. Prado je katoliška dobrodelna ustanova, ustanovljena pred 100 leti. Zadnja leta je bila zatočišče brezposelnih in onemoglih Alžircev. Opat Karteron, ki je dolgo bival v Alžirn, se je povezal z osvobodilnim gibanjem te dežele. Aretaciji se je izognil z begom. Zadovoljiva rešitev - naša skupna naloga (Nadaljevanje s 1. strani) razvitejšo cestno mrežo, vendar z manjšo obremenitvijo. Kako kaže glede prometne povezave v prihodnje? ODGOVOR: Danes je v Pomurju na površini 100 ha nekaj čez 2 km cest vseh kategorij, kar je vsekakor mnogo. Od tega .je 0,5 km na 100 ha zveznih in republiških cest oz. cest okrajnega pomena. To bi bilo sicer v redu, vendar smo šele letos dobili prve krpe asfaltiranega cestišča izven strnjenega naselja In to 1 km na cesti Sobota—Maribor, na desnem bregu pa najbrž zaradi enako- pravnost; 80m (!) pri Veržeju. Tega cestišča ne kaže primerjati na 100 ha, ker bi ga morda prišlo nekaj milimetrov. To poudarjam zaradi tega, ker smatram, da je že zadnji čas, da dobi tudi naš okraj nekaj brez-prašnih cest. Toda čim se je pojavila možnost, da zgradimo v prihodnjih letih in to pot zares nekaj boljšo povezavo v Mariborom in pozneje tudi z Ljubljano, smo se nujno moral spoprijeti z resničnostjo, da niti ena obstoječih cest ne odgovarja vsem pogojem. Tu so objektivna dejstva, ki jih ne moremo prezreti — in sicer bo tekel naj večji promet iz Pomurja v smeri Maribora in v smer centralne prometne žile Maribor— Ljubljana, katere najbližja točka je nekje pri Slov. Bistrici. Kot prav: predlog o modernizaciji cest med Muro in Dravo je razen povezave lokalnega pomena in povezave z Mariborom nujno potrebno povezati to vprašanje tudi s prehodom preko Drave, ki je lokaliziran v Mariboru in Ptuju. Opozarjamo bralce, da bomo objavili nadaljevanje razgovora s podpredsednikom OLO tov. Joškom Slavičem o cestnih zve-zah Pomurja in njegove odgovore na nekatera druga aktualna vprašanja zaradi tehničnih razlogov v prihodnji številki! PRED VOLITVAMI V ZADRUŽNE SVETE SPLOŠNA AKTIVNOST V RADGONSKI OBČINI SO ŽE PRIDOBILI 137 NOVIH ZADRUŽNIKOV — USPEHE GLEDE PRIDOBIVANJA ZADRUŽNIKOV ZABELEŽILI TUDI V LJUTOMERSKI IN BELTINSKI OBČINI Vsi občinski odbori SZDL so imeli koncem septembra in v začetku oktobra razširjene seje, na katerih so razpravljali o političnih pripravah za volitve zadružnih svetov. Kot glavne naloge v pripravah za te volitve so predvideli predvsem politično tolfhačenje pomena zadružnih svetov, kar je potrebno še predvsem zaradi pomena zadružnih svetov o splošnem razvoju zadružništva. V zvezi s tem so na vseh razširjenih sejah odborov SZDL poudarjali, da naj bodo izvoljeni v zadružne svete ljudje, ki razumejo našo zadružno politiko. V zvezi s temi nalogami so postaji tako občinski odbori SZDL kot vaške organizacije Socialistične zveze dokaj aktivne, predvsem še zato. ker se je pričela sočasno s pripravami na volitve zadružnih svetov tudi akcija za jesensko setev pšenice v sodelovanju s kmetijskim: zadrugami. V tej setveni akcij; se je med drugim tudi pokazalo, kateri zadružniki kažejo dovolj zanimanja za splošno zadružno problematiko, saj niso bili redki primeri, da so odklanjali pogodbeno sodelovanje s kmetijsko zadrugo celo člani upravnih odborov KZ in odborniki ljudskih odborov. Uspehi in neuspehi glede pogodbenega sodelovanja bodo torej služil' občinskim odborom SZDL kot politična orientacija pred volitvami v zadružne svete. Ena izmed glavnih nalog pred volitvami zadružnih svetov je tudi pridobivanje novih članov KZ. Glede tega so najboljše občine Radgona, Ljutomer in Beltinci. V radgonski občini so do nedavna pridobili v članstvo zadruge 137 novih oziroma družinskih članov; v KZ Radgona 30, v KZ Radenci 22, v KZ Apače 28 in v Negovi 47. Seveda ta akcija še ni zaključena. Dober uspeh so dosegli tudi v KZ Kobilje, kjer so pridobili v zadnjem času v članstvo KZ 37 mladincev in 27 žena. V predvolilnem obdobju je bilo ustanovljenih tudi več aktivov mladih zadružnikov. Aktivi so bili ustanovljeni v Petrovcih, Šalovcih, Radencih, Stročji vasi lin Križevcih pri Ljutomeru. Talko je sedaj v vsem okraju 22 aktivov mladih zadružnikov, v članstvu kmetijskih zadrug pa 400 mladincev in mladink. Aktivnost glede na priprave volitev v zadružne svete je mogoče prisoditi vsem občinam razen Lendavi. Glavne priprave za volitve je občinski odbor SZDL sicer izvedel, (ega pa n mogoče trditi za osnovne organizacije SZDL v omenjeni občini. Prihodnjo soboto bo v M. Soboti seja OO SZDL, na kateri bodo prav tako razpravljali o pripravah na volitve v zadružne svete. SEME ŽE KLIJE Kot kažejo podatki KPZ, so v Pomurju posejali že okrog 80 odst. zemlje, določene za pridelovalno sodelovanje pr: pšenici italijanskih sort in domačinki Ul. Setev poteka v glavnem normalno in brez večjih zastojev, razen slabega vremena, ki je v zadnjih dneh precej zavrlo delo na polju. V ljutomerskem okolišu, kjer so posejali že okrog 85 odst. dogovorjene zemlje, so kmetovalci zadovoljni s kakovostjo opravljenih setvenih del (globokega oranja in podrnhljavanja zemlje). Za letošnjo jesensko setev so zadruge nabavile še 4 nove traktorje, kar jim je omogočilo, da so že letos opravili 95 odst. setvenih del s kmetijskimi stroji. Pomoč KZ s strojnimi storitvami pri jesenski setvi je spodbudila celo nekatere kmetovalce, ki so ob sklepanja pogodb stali ob strani, da so sc začeli zanimati za pridelovalno sodelovanje. V okolišu lendavske KPZ so imeli največ težav s traktorji, ki so jih nabavili pred kratkim, pa niso z njimi dobili potrebnih plugov. Pomagali so si tako, da je domače KG posodilo mostjanski zadrugi plug in sejalnico, traktorist tega posestva pa se je več dni mudil tudi v kobiljski zadrugi in tam pomagal traktoristu. da je čimprej obvladal strojna dela pri jesenski setvi. V Lendavi namreč ugotavljajo, da traktoristi še preslabo obvladajo kmetijska dela. ker so bili doslej preveč zaposleni s prevozništvom. Setveni načrt so tod izpolnili 80 odst. V radgonskem okoliša, kjer bodo posejali skupno 250 ha zemlje s pšenico visokorodnih sort, so doslej izpolnili 70 odst. setvenega načrta, n precej zemlje že imajo zorane, vendar je ne morejo zasejati zaradi slabega vremena. Najdlje pri setvi je radenska zadruga, ki še mora zasejati 10 odst. zemlje. Setev dobro napreduje tndi v soboški okolici; doslej so že posejali okrog 80 odst. za kooperacija predvidene zemlje. Zasejali pa bi je že več, če ne bi nagajalo vreme, ki je zavrlo zaključna dela zlasti v okolišu KZ Čepinci. Če bo vreme količkaj ugodno, bo v Pomurju zaključena setev pšenice italijanskih in domačih kakovostnih sort že ta teden. ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA SE BO SESTALA 27. TEGA MESECA Predsednik Zvezne 'ljudske skupščine, Peter Stambolič, je sklical Zvezno ljudsko skupščino za dne 27. t. m. V obsežnem dnevnem redu, ki ga predvidevajo po živahni delavnosti skupščinskih odborov, bo prva točka dnevnega reda vsekakor poročilo podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Mijalka Todoroviča o gibanju gospodarstva v prvih osmih mesecih letošnjega leta. OB ZAKLJUČKU POLLETNIH OBČNIH ZBOROV KZ V POMURJU UGODNI ZNAKI KREPITVE GOSPODARSKE OSNOVE KLJUB IZLOČITVI TRGOVIN IN DRUGIH NEGOSPODARSKIH OBRATOV ENKRAT VEČ SREDSTEV V ZADRUŽNIH SKLADIH — ZADRUŽNIKI ZAHTEVAJO VEC KMETIJSKE MEHANIZACIJE — ŽE LETOS V POMURJU 172 TRAKTORJEV ALI TRI JE DO ŠTIRJE STROJI NA ENO ZADRUGO - MIMO MNOŽIČNEGA VKLJUČEVANJA ŽENA IN MLADIH PRIDELOVALCEV V KZ TUDI SKRB ZA IZBOLJŠANJE VSEBINE DELA Z NJIMI Polletni občni zbori KZ so pri kraju; v lendavski, soboški, martjan-ski, pankovski in šalovski občini bodo do nedelje imeli še zadnje občne zbore, ki so jih morali drugič sklicati zaradi prvotno prepičle udeležbe članov, medtem ko so v drugih občinah zbori že končani. Udeležba zadružnikov na teh zborih je bila slabša, kot je sicer na rednih letnih zborih, toda ne zaradi manjšega zanimanja za zadružno problematiko in gospodarjenje KZ, marveč predvsem zaradi nujnih jesenskih del, ki jih kmečki ljudje opravljajo večkrat tudi v nedeljskem času, da jih ne bi prehitela zima. Razprave na letošnjih zborih je odlikovala dokajšnja živahnost, ki jo je tudi narekovala izredna pomembnost vprašanj, o katerih morajo izreči dokončno besedo zadružniki — kmečki proizvajalci. Najbolj očitno je, kot menijo na okrajni zadružni zvezi, spoznanje kmečkih ljudi, kako nujno potrebna in koristna je bila ločitev trgovin im negospodarskih obratov od kmetijskih zadrug, da se bodo sedaj lahko te gospodarske organizacije do popolnosti posvetile svoji osnovni vlogi nositelja in gibalca kmetijske proizvodnje na podeželju. Tudi nekateri podatki kažejo, da kmetijske zadruge niso prav nič izgubile z uveljavitvijo teh ukrepov, marveč celo pridobile. V lanskem prvem polletju je znašal njihov promet (skupno s trgovino in ostalim negospodarskim delovanjem) 1 milijardo 542 milijonoiv din, letos v enakem časovnem obdobju pa se je ta promet (brez trgovine in podobnega) zmanjšal samo za nekaj nad 160 milijonov din (1 milijarda 380 milijonov din), kar pa ni izključno veljavno merilo, kajti važno je predvsem, kako se krepijo skladi prii KZ. Ta krepitev skladov pa je letos občutno ugodnejša kot lani 14 milijonov 107 tisoč din v primerjavi z 9 milijoni 100 tisoč din v namenskih investicijskih skladih in 6 milijonov 471 tisoč din proti 217 tisoč din v skladih, s katerimi zadruge razpolagajo samostojno. Že samo te številke prepričljivo povedo, da se je z že za-početiim preraščanjem KZ iz splošno pospeševalnih v gospodarsko-proizvodne organizacije pričela izdatno krepiti tudi njihova gospodarska osnova, kar je pravzaprav tudi pričakovana posledica v zadnjem času uveljavljenih ukrepov v kmetijskem zadružništvu. Izredno pozitivno oceno zasluži tudi prizadevanje zadružnikov, ki so letos na zborih že dokaj odločno dajali prednost nabavljanju kmetijskih strojev in naprav, kar je tudi rezultat vse očitnejšega prepričanja, da kmetijska zadruga brez zadostne mehanizacije ne more pomeniti- mnogo. V Čepincih že imajo dva traktorja, toda zadružniki so sklenili, da bodo kupili še tretjega. Tudi v prekmur- skih Berkovcih bodo letos nabavili še dva traktorja, čeprav že imajo dva. Pr: Negovi si bodo poleg novega traktorja omislili še mlatilnico. Letos smo v Pomurju nabavili že 24 najsodobnejših traktorjev, 18 traktorjev imajo še naročenih in čakajo na njihovo dobavo, v načrtu pa je, da bodo pomurske kmetijske zadruge In poslovne zveze kupile v tem letu še 40 traktorjev. Tako se bo sedanjim 114 traktorjem do konca leta predvidoma pridružilo še 58 novih vrstnikov. Če upoštevamo, da bo v tem velikem številu pridelovalnih »pomočnikov« domala polovica najsodobnejših traktorjev Fer-guson, ki se v naših pridelovalnih razmerah prav dobro obnesejo, potem lahko že sedaj računamo na silo, ki bo ob skrbnem upravljanju in gospodarjenju lahko odločno vpliva- (Nadaljevanje na 6. strani) Kdor štedi in vlaga sebi in drugim pomaga! Starši! Hranilnik je veselje vaših otrok, nabavite ga pri ZADRUŽNI HRANILNICI IN POSOJILNICI v Murski Soboti ali najbližji KMETIJSKI ZADRUGI POMURSKI VESTNIK. 23. okt. 1958 2 Dve jeseni - ena izkušnja Kakor so ugotovili tudi na nedavni seji Sveta za blagovni promet OLO Murska Sobota, je bilo v letošnji odkupni sezoni največ problemov zaradi rekordnega pridelka sadja, predvsem jabolk. Po podatkih predsednika Okrajne trgovinske zbornice tov. Franca Ficka s te seje smo odkupili do konca minulega tedna v Pomurju okrog 1000 vagonov jabolk. Dalje kažejo razmere na trgu, da ni nobene bojazni, da ne bi mogli vseh količin jabolk prodati — razen industrijskih sort. Doslej odkupljene količine tudi kažejo, da bo mnogo več odkupljenih jabolk, kakor smo predvidevali. Kjer pri odkupu upoštevajo v zveznem merilu dogovorjene cene za posamezne sorte jabolk, tam proizvajalci uvidijo, da dobijo za boljša jabolka tudi večji izkupiček. Kakor v začetka odkupa, so še tudi danes težavo pri odpremi jabolk zaradi va- gonov in embalaže. Obojega namreč primanjkuje. Čeprav so kmetijske zadruge bile pravočasno opozorjene na to, naj se pripravijo in si oskrbijo potrebno embalažo, večina zadrug tega ni naredila. Res je dalje, da so v Pomurju kmetje pokrmili precej sadja živini, precej pa so ga namenili tudi zn žganjekuho. Znano je, da delnjo žganjekuhe v Pomurju noč in dan. Vsi kotli za žganjekuho so prišli v promet in na dan. Iz nekaterih vasi poročajo, da je povpraševanje za kotle tolikšno, da se manj potrpežljivi »kuharji« žganja včasih zanje fizično spoprimejo. Vse to pa nam priča, da bo tudi industrijsko sadje, ki ga ne bo moč prodati. koristno uporabljeno. Dodati moramo, da so precejšnje količine sadja namenili tudi za predelavo — pulpiranje. Poslovna zveza v Soboti je pulpirala 140 vagonov sadja v svojih bazenih in ima tudi že zaključnice s podjetjem »Izola«. Kmetijska zadruga Apače rešuje položaj zaradi preobilice industrijskega sadja tako, da ga pulpira v bazene za silažo — za žganjekuho. Kaže, du ima nekaj več težav s tem sadjem poslovna zveza Radgona, a tudi poslovna zveza Ljutomer. V območju poslovne zveze Lendava pa je tudi. pridelek manjši. Medtem ko smo si lani ob tem času belili glave zaradi preobilice krompirja, kaže, da je letos slednjega manj, kakor smo spočetka predvidevali. Od predvidenih 900 vagonov pridelka smo ga doslej prodali 300. Največ krompirja je odkupila soboška poslovna zveza, in sicer 200 vagonov. S cenami, ki so dogovorjene, ni posebnih težav, vendar proizvajalci sodijo, da cene zlasti ne ustrezajo onim, ki so oddaljeni od železnice. Ne glede na to in ono pa kaže, da bo po podatkih kmetijskih zadrug in poslovnih zvez odkupljena komaj polovica predvidenih količin. Precej pridelovalcev s krompirjem tudi čaka, zlasti oni, ki ga imajo že vskladiščenega, in sicer zato, ker pričakujejo za krompir ugodnejšo ceno. In to prav zaradi dejstva, ker je krompirja letos mnogo manj kot lani. Če upoštevamo tudi letošnje izkušnje pri odkupu žitaric, merice, sliv in vinskega mošta, vidimo, da so v splošnem kmetijske zadruge letos bolj disciplinirane, zlasti kar zadeva dogovore v lokalnem merilu. Mnogo so pripomogli k boljšemu položaju na terenu v primerjavi s prejšnjimi leti tudi predpisi, ki urejujejo trgovino s kmetijskimi pridelki. Najbolj poučna pa je vsekakor ugotovitev, da zadruge niso bile pripravljene za tako ogromno nalogo, kot so odkupi, niti kadrovsko, še manj pa tehnično. Zaradi tega je, kot ugotavljajo, trpela kakovost odkupa. K temu velja dodati le to, da vsaka šola nekaj stane, od nas pa je odvisno, če nas bo tudi kaj naučila. Izkušnja obeh jeseni — lanske in letošnje — zaradi preobilice krompirja lani in sadja letos je dovolj zgovorna. B. S. ,,Družine mladih zadružnikov" V BAKOVCIH ŽE USPEŠEN ZAČETEK Pri pionirskem odredu na šoli v Bakovcih pri Murski Soboti že eno leto uspešno deluje »družina mladih zadružnikov«. Pionirji in pionirke iz tega interesnega krožka so pod vodstvom upravitelja D. Beloglavca vzorno uredili grede na skem vrtu, posadil na nje iskane rože in druge rastline, ki so se prav dobro obnesle, tako da so lahko mali vrtnarji prenesli že marsikatero dobro izkušnjo v vrtove na svojih domačijah, mimo tega pa so si s prodajo pridelka pridobili tudi nekaj sredstev. »Družina mladih zadružnikov« v Bakovcih je, vsaj kolikor je doslej znamo, prva tovrstna že delujoča organizacija pionirjev — malih pridelovalcev — v naši pokrajini. »Družine mladih zadružnikov« naj bi že v bližnji prihodnosti začele delovati kot posebni interesni krožki pri vseh pionirskih odredih v Pomurju. Te družine bodo v naših specifičnih razmerah tisto, kar so takoimenovane šolske zadruge v so- sednji Hrvaški. Znano pa je, da so se šolske zadruge v drugih republikah že prav dobro obnesle kot uspešna oblika povezovanja šolskih otrok v interesne kroge, ki jim je glavni smoter, da že od mladih nog navajajo šolsko deco k naprednemu gospodarjenju v kmetijstvu, razume se, z ustreznimi vzgojno-usmerjevalnimi ukrepi, uveljavljanju na področju domače obrti, upravljanju svoje organizacije itd. Skratka: Kar se bo Janezek naučil, to bo Janez pozneje tudi znal! Tudi v domačih razmerah je mnogo možnosti za uspešno delovanje »družin mladih zadružnikov« pri pionirskih odredih, saj doslej tako-rekoč nismo poznali pravega organiziranega usmerjanja šolskih otrok na tem področju. Poglejmo samo naše šolske vrtove! Marsikje so še opuščeni ali pa slabo obdelani, čeprav bi lahko bili ti vrtovi vzgled vsej okolici, kar so ponekod že, posebno še tam, kjer učitelji vidijo dlje kot samo do šolskega praga. Zakaj na primer ne bi v šolskem vrtu uredili male drevesnice, v kateri bi se otroci učili cepiti sadno drevje in drugih sadjarskih veščin — seveda pod ustreznim strokovnim vodstvom. V teh vrtovih bi tudi lahko delali zanimivo poskuse, kako se na pr. obnese jagodičevje, črni ribizelj in druge iskane rastline, ki lahko gredo v lep denar in tudi prinašajo ustrezno zaposlitev za pridne roke. Na šolskih gredah bi pridelovali sočivje in zelenjavo za potrebe šolskih kuhinj, s čimer bi se lahko izognili marsikateri gmotni težavici in hkrati navajali šolsko deco k pridelovanju zelenjave v domačih vrtovih in uporabljanju vitaminske hrane v kmečki prehrani. Morda se ho marsikje dalo obvezno združiti tudi s koristnim: šolsko ročno delo z delom v »družini mladih zadružnikov«, kjer bi na pr. pletli iz ličja torbice ali oblikovali druge izdelke domače obrti, ki bi šli v denar in prinesli pionirskemu odredu tudi nekaj potrebnih gmotnih sredstev. Gospodarska podjetnost »družine mladih zadružnikov« pod okriljem pionirskega odreda bi bila pozneje morda kronana s tem, da bi dobili pionirji — mladi proizvajalci — tudi organe samoupravljanja, ki bi po vzgledu upravnih odborov in zadružnih svetov upravljali s premoženjem, ki so ga pridobili s svojim delom. To je seveda samo nekaj možnosti za čimprejšnjo uveljavitev teh družin v življenju našega podeželja, teh možnosti pa je prav gotovo še več, le najti jih je treba in se oprijeti dela. Vse delovanje »družin mladih zadružnikov« pa bo kajpak moralo biti organsko povezano z aktivi mladih zadružnikov pri kmetijskih zadrugah, ki bodo iz teh družin dobivali tudi svoj naraščaj, pa tudi sekcijo žena — zadružnic bodo lahko mladim zadružnikom mnogo pomagale, predvsem še v tem smislu, da bodo njihove družine čimprej zaživele tudi pri nas. S. K. Karel Jakob: MLAČEV Še večja kontrola cen (Nadaljevanje s 1. strani) prav opažajo, da se je stanje v zadrugah zelo zboljšalo. Glede ostalih potrebnih ukrepov je svet obravnaval cene peke kruha in ugotovil, da znašajo maksimalni stroški za peko kg kruha, ki jih ne sme prekoračiti nobena pekarna, 11,40 din. To pomeni, da cena enotnemu kruhu v prodaji ne sme prekoračiti 50 din. Izjemoma dovoljuje svet zvišanje omenjenih stroškov za 1 din pri kg zaradi dražje moke (prevoz). Iz tega sledi, da v glavnih središčih, kjer so mlini, cena kruhu ne bo višja, pri belem kruhu pa se mora celo znižati. POTREBNA POMOČ VSEH DRŽAVLJANOV Med ukrepi, ki jih je svet sprejel kot obvezno navodilo občinskim ljudskim odborom, velja predvsem omeniti napotilo, katere vrste predmetov in storitev so označene kot življenjsko važne. Zanje bodo občinski ljudski odbori predpisali cene ali jih evidentirali. Po pravilu morajo ostati cene predmetov, ki služijo za osebno rabo in potrošnjo na ravni 30. septembra. Tu kaže tudi omeniti revizijo cen proizvodnih storitev: oblačilne stroke, uslug za gospodinjstva in uslug brivskofrizerske stroke. ObLO so s 15. oktobram uvedli evidenco, po kateri morajo vsa podjetja prijavljati spremembe cen in dobiti soglasie za vsako zvišanje. Tržni inšpektorati ObLO morajo sproti prijavljati in kaznovati prestopke. Svet za blagovni promet OLO Murska Sobota sodi, da bodo ti ukrepi Uspešni, če bodo pristojnim organom nudili pomoč vsi državljani s tem, da bodo opozarjali na vse pomanjkljivosti, prekrške in napake. Že doslej so zabeležili težnje po zviševanju cen, na primer pri Gradu, kjer so podražili trgovci sol od 36 na 41 din, v Lendavi so podražili kruh zn 4 din (tudi pri Gradu za 4 din), v Petrovcih so podražili kavni nadomestek itd., dokler niso pristojni občinski ljudski odbori podvzeli ustrezne ukrene za ponovno znižanje na prejšnjo raven. B. Š. S KOLESI CD TIŠINE DO VELIKE POLANE IN NAZAJ Pred kratkem smo proslavl jali 50-letnico našega prekmurskega pisatelja Miška Kranjca. Mnogo o njem in njegovem pisateljevanju smo brali v časopisih. Tudi v šoli smo slišali mnogo o njem in njegovem življenju. Zato je v naših sreh vzplamtela želja, da bi ga obiskali. Na pot smo se odpravili s kolesi in si med potjo ogledali vasi Krog, Bukovce, Dokležovje, Ižakovce ter raztovarjali o življenju našli prekmurskih ljudi. V vasi Gančani smo se ustavili, kaiti v njej je spomenik narodnega heroja Štefana Kovača. Ob njegovem spomeniku smo se spominili tudi vseh padlih, ki so žrtvovali svoia življenja za našo svobodo. Iz Gančan smo krenili naprej skozi Beltince. Lipo in Gomilice in naposled prispeli v Veliko Polano. Pred šolo nas je ravnatelj polanske gimnazije seznanil z zgodovino in nastankom Polane. Od tod smo nadaljevali pot k malemu mlinu, ki stoji ob gozdu. V tem samotnem kraju so se sestajali naši partizani za čara borbe. Nato smo si ogledali še spomenik k vseh padlih žrtev Prekmurja. Končno smo krenili proti hiši našega pisatelja. Zagledali smo ga na dvorišču. Igral se je s sinčkom. Ko je Miško Kranjec stopil v krog med nas, nam je vztrepetalo srce. Med potjo smo imeli pripravljenih kopico vprašanj, s katerim' smo hoteli obsuti pisatelja. toda z radosti, da ga vidmo, naša vprašanja niso bila izrečena. Bili smo veseli, da ga lahko z občudovanjem vidi-mo. Mislili smo, da je pred nam človek, s katerm ne smemo in ne znamo govoriti. Toda pred nami je bil preprost in zelo pri-jazen mož. Ob slovesu nam je Miško Kranjec povedal, da nam bo še mnogo pisal. Noto smo se zadovoljni vračali skozi Brezovico v Nedelico, kjer smo se ustavili ob grobu heroja Štefana Kovača. Domov smo se vrnili skozi Sobota. Napisale: Jožica Šnajder, Anica Horvat in Majda Kos ZINIMIVA RAZSTAVA v Križevcih pri Ljutomeru Žene zadružnice so priredile preteklo nedeljo zanimivo razstavo sadnih sokov in marmelade. V prostorih zadružnega doma Križevci so razstavile vrsto sokov, ki so jih naredile s sokovnikom. Križevske zadružnice imajo 6 sokovnikov, enega je kupila kmetijska zadruga, ostale pa zadružnice. Vse priprave za razstavo je vodila Ana Šiškova iz Vučje vasi, pomagale pa so ji Cvetka Žuničeva in ostale zadružnice kmetijske zadruge Križevci pri Ljutomeru. Razstavo si je ogledalo veliko ljudi, med drugimi tudi zvezni poslanec Ivan Kreft, sekretar občinskega komiteja ZKS Aleksander Pirher in predsednik obč. LO Tone Truden. Zvečer so priredile zadružnice veselico. Čisti dobiček bodo namenile za ureditev posebne-prostora v zadružnem domu za potrebe žena zadružnč. RADGONSKA SVOBODA NA PRAGU LEPŠIH DNI? Odprta vrata našemu delavcu Na letnem občnem zboru DPD Svobode Iz Gornje Radgone so med drugim ugotovili, da je bilo delo tega društva v letošnjem letu dokaj skromno. Najbolj uspešna je bila knjižnica, ki je izposodila 2865 knjig, tako da je prebral vsak bratec povprečno okrog 16 knjig. Najbolj pridni bralci so bili radgonski šolarji. Kljub raznim težavam (knjižnica se je morala štirikrat seleliti), je ta zvrst radgonskega kulturnega prizadevanja izpolnila svojo nalogo. Med ostalimi sekcijami je dramska dala na oder »Komedijo 6 komediji«, nato pa je njena dejavnost zamrla. Kaže, da se ho morata dramska sekcija opreti na mlade sile, na sile našega delavca, kateremu je Svoboda v največji meri tudi namenjena. In kdo je kriv, da je prenehala delati pevska sekcija, ki je bila nekoč kaj marljiva? Vsega naj bi bil kriv pevovodja in je tako opravičilo najbolj poceni. Tu pa so še pevci, ki niso prihajali redno k pevskim vajam, ali pa so vaje zamujali. Kaže. da je krivda skupna in upamo lahko, da bodo tako pevci kot pevovodja v prihodnje zamujeno popravili. Lutkarska sekcija je pripravlla za otroke eno predstavo, kar je za prvo silo dovolj. Vendar lutkarji obljubljajo, da bo letos predstav več. V izobraževalnem delu so bila tri predavanja in en debatni ve"er. Tov. Stoparieva. ki je vodila to sekcijo, se je trudila in nič ne moremo misliti, da je bila premalo prizadevna. Res pa je. da marsikoga bolj mikajo predstave v radgoniksem kinu kot predavanja. Vsekakor bo moralo biti v prihodnje težišče dela radgonske Svobode na izobraževanju našega delovnega človeka. Pravdno je povedal na občnem zboru tov. Zadravec, da bo morala Svoboda sodelovati tudi pr: izbiri filmov v radgonskem ki-nu in naj kino ne bo samo vir dohodkov. Postati mora močno vzgojno sredstvo, posebno za tisto mladino, za katero so se zaprla šolska vrata. Radgonska Svoboda stane ogromno denarja, saj je bilo dohodkov milijon in četrt — najvec je prispevala društvu obč'na — toda kaj so imel' Radgončani od tega denarja? Oder je zeval vse leto prazen, če odštejemo »Komedijo o komediji«. Na proslavah so pel: pionirji radgonske osnovne šole, za katere se Radgončani ne menijo dovolj, čeprav se je nanje osredotočila malone vsa rad gonska kultura. Pozdraviti kaže sklep občnega zbora, da bo treba izvajat: sklepe kongresa Svobod v Mariboru in široko odpret! vrata našemu delavcu ter mu napraviti naš kulturni dom topel in prijazen. Zaživeti mora spet pevski zbor, saj bi ga Radgončani že radi slišali; pomladiti je treba dramsko družino z mladimi silami, ki jih zmore samo naš delovni človek. Navzlic nekaterim neugodnim ugotovitman je občni zbor uspel, saj smo videli v lepo napolnjeni dvorani mlade ljudi, ki jamčijo lepše dni radgonski Svobodi. Jutri se bo srečal z Abrahamon Karel Jakob - naš umetnik V Pomurju smo že večkrat gledali razstave akdemskega slikarja — umetnika Karla Jakoba. Njegovi značilni motivi so motivi iz Prekmurja: mlin na Muri, vaška idilika, prepro-sto kmečko življenje... Paleta Karla Jakoba je vedra, svetla: izražajoča ustaljenost. Njegov razvoj pa je privedel do drugačnih tehničnih načinov slikanja in pomeni za nas in za vsakega ljubitelja njegove umetnosti pravo razodetje. Marsikdo je že večkrat poudaril, da bi rad videl, kaj vse bo razstavil v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. ROJEN V LIPOVCIH pri Murski Soboti je Karel Jakob Prekmurec in je ohranil v umetnosti vse, kar je značilno za Prekmurje. Živi v Ljubljani. toda v let h po osvoboditvi je živel in slikal v Murski Soboti, kjer je bil profesor risanja na gimnaziji, kjer je že pred vojno nastopil to službo. Leta 1938 se je že predstavil javnosti s svojo prvo samostojno razstavo. Njegov pravi razvoj in prav pomembno delo se je začelo šele po drugi svetovni vojni. Ta- ko sam pove, če ga vprašate, in je zadovoljen s tem. Po osvoboditvi je ustvaril že veliko del, ki bi zadostovala tudi za tri samostojne razstave. Njegova ustvarjalnost se najboljše izživlja v naravi, toda prav rad ima tudi portrete. Kopiral je tudi freske v Suhi pri Škofji Loki. Bil je tudi vodji skupine kopistov v Turnišču. In prav te k j e so bile razstavljene tudi v Parizu na razstavi jugoslovanske srednjeveške umetnosti. Toda razen tega je Karel Jakob znan tudi kot vodja risarske šole »Ivan Rob«. Kot tak je mnogo pomenil našemu mlademu naraščaju s svojim znanjem in izkušnjami. NIC ROŽNATEGA ni bilo v življenju Karla Jakoba, kot tudi ne v življenju večine naših naprednih študentov, ki izhajajo iz prekmurskega kmečkega življa. Pred petdesetimi leti se je rodil (25. oktobra 1908. leta) v Lipovcih. Vemo, da so Lipovci bili vedno siromašna vas, zato Karel Jakob že v otroških letih ni poznal kdo ve koliko lepega in sončnega. Takšno življenje priprav! že otroka do samostojnega mišljenja. Tudi Karel Jakob je že zgodaj dozorel v delu in siromaštvu. Osnovno šolo je končal v Lipove.h. Meščansko šolo je obiskoval v Murski Soboti. Že tu je pokazal velik slikarski talent. Na šolskih razstavah risb je vzbudil takšno zanimanje, da so njegove si ke že takrat kupovali- Karel Jakob je hotel že kar iz meščanske šole v Akademijo za upodabljajočo umetnost, toda znanci so mu to odsvetovali. Vpisal se je torej na gradbeni oddelek Srednje tehnične šole v Ljubljani. Šolal se je in preživljal s prodajo svojih slik. Težavno življenje, ki ga je usmerjal Karel Jakob v umetnost — trenutno na Akademijo in s tem posredno do svojega umetniškega izraza. Končno je dovršil študij na Gradbenem oddelku, napravil veliko maturo in se vpisal na Akademijo v Zagrebu. Tam sla mu bila profesorja Babič in Tartaglia. Leta 1956 je tud! ta študij končal. Postal je profesor risanja na gimnaziji, toda kmalu je nastala druga svetovna vojna. Karla Jakoba so najprej zaprli Mad- žari, potem pa je moral v nemška koncentracijska taborišča. Karel Jakob je preživel tudi vojno, med tem ko je kipar Kühar, s katerim je on razstavljal, podlegel razmeram v taborišču. TAKŠEN JE SKROMNI UMETNIK Karel Jakob, katerega dela doživljamo vedno znova na njegovih razstavah, ki so zelo cesto v Prekmurju ob različnih praznikih, slednja ob petdesetletnici književnika Miška Kranjca, ki je eden izmed njegovih sošolcev. Leta 1953 je razstavljal v Mali galeriji in v Umetniški zadrugi v Ljubljani, a letos v Jakopičevem paviljonu. V njegovem življenju kot v njegovih delih ni velikih problemov, v njih je čista preprostost, o kateri pravijo njegovi recenzenti, da je v bistvu ljubezen. Toda če n,i bilo v življenju Karla Jakoba velikih problemov, pa so bile zato velike težave, ki jih pa dandanes že lahko uvršča ta naš umetnik v preteklost. Karel Jakob: Vaška cesta v M. Črncih POMURSKI VESTNIK, 23. okt. 1958 3 Vrle kuharice, ki so letos v Baški skrbele za krepilno hrano letoviščarjev iz Pomurja PREJ: »DOPUSTI" V OBROKIH, SEDAJ: „DOPUSTI" V DVEH ETAPAH Skrivalnice v skupno škodo LETNI ODDIHI NA NJIVAH IN TRAVNIKIH NE PRINAŠAJO KORISTI NITI POSAMEZNIKOM NITI DRUŽBI Običaj je, da odhaja največ delovnih ljudi na letni oddih poleti, da si na svežem zraku in soncu ob morju, na planinah ali kje drugje v naravi osvežijo in okrepijo moči za nadaljnje delovne napore v tovarnah, podjetjih. ustanovah in drugje. Sindikalni delavci v Pomurju pa ugotavljajo, da odhaja večina delavcev na letni dopust takrat, ko je treba opralviti doma kakšna nujna poljska dela. Med delavci v Pomurju je namreč nad 70°/o takih, ki imajo doma tudi nekaj zemlje. Tudi tisti, ki nimajo doma zemlje, izkoristijo zelo pogosto Baška — zapoznel spomin ... letni dopust za druga domača dela (beljenje itd.). O tem, da se predvsem delavci mnogo premalo zavedajo, kakšen pomen ima letni oddih za njihovo zdravje oziroma storilnost na njihovih delovnih mestih, nam pričajo tudi podatki o letošnjem letovanju delavnih ljudi Pomurja v Baški na otoku Krku. Kakor znano, je organizirala letovanje pod zelo ugodnimi pogoji komisija za oddih pri OSS v Murski Soboti, Od 350, kolikor jih je skupno letovalo, je bilo le okrog 20°/o delavcev, ostali pa so bili nameščenci. Med temi je bilo največ učiteljev. Prav je, da so učitelji izkoristili ugodnosti letovanja v Baški saj je znano, da med šolskim letom, zlasti v bolj oddaljenih krajih, nimajo niti časa niti priložnosti za počitek, še manj pa za razvedrilo. Toda vsemu navkljub nas bilanca letošnjega letovanja v Baški ne more zadovoljiti, zlasti ne, ker razpolagamo s podatki, da so v nekaterih kolektivih mnogim dobrim delavcem ponujali brezplačen oddih v Baški, vendar niti za to ni bilo odziva. Ugotovitev, da zlasti delavci v Pomurju ne izkoriščajo svojih dopustov v namene, zaradi katerih dopusti so, ni nova. Znano je, da je večina delavcev, ki imaio doma zemljo, pred uveljavitvijo zakona o delovnih odnosih, koristila letni dopust v »obrokih« po 2 do 3 dni in podobno. Sedaj lahko govorimo o odhajanju na dopust v dveh »etapah« — ob košnji in ob žetvi. Podatki Zavoda za socialno zavarovanje prav tako zelo zgovorno pričajo o tem, da je število obolelih delavcev največje v času sezonskega dela na polju, Tisti, ki nimajo lastne zemlje, pa hodijo pomagat kmetom po svojem rednem delu (škropljenje vinogradov itd.), da si tako trenutno zboljšajo življenjske pogoje. Ali si jih na tak način zares zboljšajo, je seveda drugo vprašanje. Tu je tudi popoldansko šušmarjenje, ki nas opozarja na to, da ni majhno število tistih, ki delajo bolj za otroški dodatek im manj za plačo. Temu lahko rečemo z drugimi besedami, da se gredo skrivalnice v škodo družbene skupnosti. Vsekakor je hvalevredna pobuda komisije za oddih pri OSS, ki je omogočila letos ceneno letovanje v Baški 350 delovnim ljudem Pomurja. Toda dejstvo, da se je letovanja poslužilo mnogo premajhno število delavcev in že znane ugotovitve, da letni dopusti delavcev ne služijo počitku in oddihu, pa nas opozarja, da bodo morali sindikalni činitelji s pomočjo zdravstvenih organov poučiti s pomočjo tiska, predavanj itd. naše delovne ljudi- o škodljivih posledicah takega načina »do-pusta« tako za zdravje posameznikov kot za naše gospodarstvo. B. S. Po obenem zboru taborniškega rodu »Veseli veter« tabori? Na občnem zboru tabornikov rodu »Veseli veter«, ki je bil pretekli teden v prostorih soboške gimnazije, se je zbralo rekordno število članov: okrog 150, med njimi tudi precej medvedkov in čebelic, najmlajših ljubiteljev prirode. Mnogi problemi, ki spremljajo soboške tabornike iz leta v leto, so se pojavili tudi na tem zboru. Najobčutnejši je prav gotovo pomanjkanje vodniškega kadra, ki pa ga skušajo pridobivati z raznimi tečaji. Tako so letos priredili vodniški tečaj pri Bukovniškem jezeru. Tega tečaja se je udeležilo več tabornikov, dva člana pa tudi seminarja gorske straže v Bohinju. Trdovraten problem občnih zborov roda je tudi hišica v soboškem parku, ki jo obljubljajo tabornikom že sedem let, pa je še sedaj nimajo in tudi za prihodnje leto ne kaže boljše. Poročili staroste prof. Zlate Cafutove in načelnika Camplina pa nista vsebovali samo rodovih nevšečnosti, marveč tudi uspehe, ki so jih taborniki zabeležili v preteklem letu. V letošnjih počitnicah je 33 tabornikov in tabornic preživelo proste dneve v Martuljku, odkoder so priredili uspešen izlet tudi na »julijskega očanca« — Triglav. V seme-stralnih počitnicah pa nameravajo obiskali smučarski tečaj na Veliki planini. Tečaj ho predvidoma prirejen v okviru FSJ. V zvezi s prirejanjem letnega tabora je bilo na zboru slišati zanimiv predlog: prihodnje leto naj bi bil ločen tabor za tabornike in tabornice, kajti da fantje nekako podcenjujejo zmožnosti deklet. Nn občnem zboru so taborniki to odločno zaniknli. Tabornice hočejo namreč dokazati, da zmorejo tndi same organizirati in uresničiti taborjenje. Dokončne odločitve za skupni ali ločeni tabor tokrat ni bilo. vendar pa kaže, da ne bo izostala. Odločilo naj bi glasovanje. -rrr- Preteklo nedeljo je lovska družina iz Šalovec priredila svoj prvi lov v letošnjem letu. V tem lovu sta dva lovca ustrelila vsak po enega jelena. Lovca sta bila Frane Prelec iz Šalovec in Janez Kerec iz Šalovec. Oba jelena, ki ju vidite na sliki, sta tehtala 450 kg. Takšen lov je za naša lovišča redkost in bosta oba lovca lahko ponosna na svoji trofeji, saj sta bila jelena stara 5 in 7 let. Menijo da sta živali prišli z Madžarske. PRVI PLODOVI sodelovanja in enotnosti šolskega in krajevnega odbora v Gomilici Osnovna šola v Gomilicah dalj časa ni imela primerne shrambe za kurjavo. Zato sta se šolski in krajevni odbor odločila, da s skupnimi močmi sezidata drvarnico. Nedavno so to tudi uresničili. Po zaslugi obeh odborov, občinskega ljudskega odbora ter po zaslugi vaščanov, ki so pomagali s prostovoljnim delom, so postavili lično shrambo za kurjavo poleg šolske zgradbe. V minulem letu pa so opravili tudi več manjših popravil na šolski zgradbi ter se tako pripravili za novo šolsko leto. Nameravajo obgraditi tudi še šolsko dvorišče in poskrbeti za lep zunanji videz šole. Krajevni in šolski odbor bosta skupno z vaščani pomagala tudi pri rešitvi problema šole v Turnišču, ki jo iz Gomilic obiskujejo učenci od četrtega razreda dalje. Vendar si tudi prebivalci iz Nedelice in Renkovec prizadevajo, navezati čim tesnejše stike s turniškimo krajevnimi činitelji, s katerimi bodo stopili v skupno akcijo za zgraditev šole v Turnišču. Gre za primerno šolsko poslopje, v katerem se bo lahko izobraževalo in vzgajalo okrog 400 otrok naš h štirih vasi. L. B. Gospodinjski tečaj v Turnišču Nedavno so v Turnišču zaključili gospodinjski tečaj, ki so ga obiskovala dekleta turni-škega okoliša. Na tem tečaju so si dekleta poglobila znanje v vkuhavanju sadja in dosegla pri tem lep uspeh. To je pokazala razstava, ki so jo priredile skupno z zaključno veselico. Tudi turniška dekleta razumejo pomen konserviranja sadja in cenen delež prehrane družinam na vasi. Podobna prizadevanja za napredek v gospodinjstvu so vredna posnemanja. B. MEDDRUŽINSK0 RIBIŠKO TEKMOVANJE V LJUTOMERU ZMAGOVALEC VILKO GERLEC IZ SOBOTE V nedeljo je bilo v Ljutomeru pomembno tekmovanje članov ribiških družin iz Ljutomera, Radgone, Sobote in Lendave. Tekmovanje je bilo prirejeno predvsem zato, da bi se ribištvo pri nas uveljavilo kot čimbolj priljubljen in množični šport, predvsem še, da bi v tem športu bilo zastopanih čimveč mladih ljudi, ki bi se vzgajali v poštene športnike-ribiče. Pri takih tekmovanjh je potrebnih precej veščin. Posamezne discipline so namreč zelo zahtevne. Na nedeljskem meddružinskem tekmovanju v Ljutomeru se je zbralo 14 tekmovalcev iz vsega Pomurja. Med tekmovalce so razdelili lepe nagrade, ki jih je pripravil tekmovalni odbor RD. Nujboljši tekmovalec je bil Vilko Gerlec iz Sobote z 2839, drugi Dušan Rihtaršič z Ljutomera z 2557 in tretji Štefan Tišler iz Lendave z 2451 točkami. Prvih sedem tekmovalcev je dobilo praktične nagrade. Po tekmovanju so si tekmovalci ogledali društvene ribnike in drsti- ščn v Grcsovščaku. Želoti bi bilo, da bi si takih tekmovanj v prihodnosti ogledalo čim-več ljudi, predvsem še ribičev. -nb IZ LJUTOMERA Ljudska univerza v Ljutomeru je minulo nedeljo priredila zanimivo predavanje o vzgoji otrok. Predaval je prof. A. Kopriva z Maribora. Ob tej priložnosti so se pogovorili tudi o akcijah za zbiranje sadja, ki ga bodo pošiljali šolam v mesta oziroma v kraje, kjer sadja primanjkuje. Osemletna šola v Ljutomeru ima že pripravljeno sadje, ki ga bo odposlala šoli v Trbovlje. Trboveljčani pa jim bodo v zameno poslali' šolske potrebščine in učila. Pozdrav Iz Sarajeva Vojak Leopold Buzeti iz Bakovec, ki služi vojaški rok v Sarajevu (V. P. 4786/0), pozdravlja svoje starše, brata in sestro in jim želi mnogo uspeha pri delu. Pozdravlja tudi vsa bakovska dekleta, prijatelja Gezo Ivaniča iz Bukovec in družino Alojza Benka ter bralce »Pomurskega vestnika« in kolektiv »Pomurskega tiska«. Dvodnevni radio - televizijski tečaj v Radencih V Radencih je bil minuli teden tečaj o televizijskih in UKV antenah (postavljanje, uglaše-vanje in prilagoditev anten). Tečaj je organizirala strokovna sekcija elektrotehnične stroke za okraj Ljubljana. Najprej je bil mišljen tak tečaj samo za ljubljanski okraj, zaradi nujnih potreb po strokovni izobrazbi pa so tečaj razširili na vso Slovenijo. Tečaja so se udeležili mojstri in pomočniki radlo-mehaničnlh delavnic. Namen te- čaja je bil, da se podjetja čimbolj strokovno usposobijo v zvezi1 s širjenjem televizije pri nas. Ker je tu na severni meji največ primerov televizije in največ prakse, so se odločili za tečaj v Radencih. Tečaj je vodil predsednik strokovne sekcije in direktor podjetja »Radio servis« Ljubljana tov. Jože Tičar, predaval pa je diplomiran tehnik Zvonko Klemenčič iz »Elrada« Radgona. Ika ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT PRVA ZMAGA IN KATASTROFALEN PORAZ SOBOTA — JESENICE 10:0 (3:0) Tekma za prvenstvo v slovenski conski ligi. Igrišče Sobote. Gledalcev je bilo kljub mrzlemu popoldnevu okrog 1000. Vreme oblačno, vmes je rosilo, teren moker in težaven za igranje. Na igrišču so se sodniku Janžekoviču iz Maribora predstav:-li moštvi v naslednji postavi: SOBOTA: Murčič, Kodila. Kološa, Dozet. Ludvik Norčič, Skalar. Sečko, Zelko. Milenkovič, Maučec in Matkašec. JESENI-CE: Volarič. Hribar, Kos, Gosar, Luzmar, Zupan. Lautižar, Rozman, Cmologar. Medja in Brum. Strele: golov: Maučec v 18.. 20. in 35. min. 1. polčasa: Maučec v 10„ 32., 36. in 37., Milenkovič v 5.. Zelko v 38. in Skalar v 39. minuti II. polčasa, vsi za Soboto. Murska Sobota. 19. oktobra Današnja tekma v Soboti je bila v znamenju očitne premoči domačnov: zanimanje zanjo je bilo med gledalci veliko, saj je bilo to pravzaprav »derby« srečanje spodnjih na lestvici. Tako katastrofalen poraz je prav go- tovo za goste kaplja pelina, ki pa bi bila verjetno še bolj grenka, če ne bi imeli v svojih vrstah tako dobrega vratarja, ki je zlasti v I. polčasu obranil nekaj zanesljivih strelov domačinov. V trenutkih je bila to namreč igra mačke z mišjo. Domača vrsta je zaiigrala kot že dolgo ne; dobro se je »razumela« kot celota, zlasti še napadalni kvintet, prav posebno pa je potrebno pohvaliti rekordnega strelca golov Maučeca, veterana domačega nogometa Zelka. ki je pridno grad 1 igro pred nasprotnikovimi vrati in je večina golov tudi njegova zaslusra. v obrambi pa zlasti Norčiča, ki je tokrat dokazal, da je moč tudi v obrambi mnogo doseči z uspelim akcijami. Že začetek I. polčasa je prepričljivo pokazal premoč domačinov, ki so v valih pritiskali na nasprotnikova vrata. Nekaj vratnic in nekaj zanesljivih strelov, ki pa jih je razpoloženi vratar gostov ubranil z lepimi akcijami in bil zato deležen tudi priznanja gledalcev. V 18. minuti je Mančec odprl serijo golov, ki so pozneje prinesli zelo neugodno bilanco za gostujoče moštvo. Gostje so bili v tem času pretežno v obrambi; njihovi bolj redki prodori pa so se končali neuspešno, predvsem po zaslugi neučinkovite igre napadalne petorice. V II. polčasu je sledil katastrofalen finale za Jeseničane, ki so sicer nekajkrat prodrli pred soboška vrata, vendar pa so ostala ta nedotaknjena do konca tekme, po zaslugi domačega vratarja in tndi gostujočih napadalcev, ki so zapravili nekaj priložnosti za gol. Tudi vratar gostov ni mogel več tako uspešno posredovati, saj se je val ofenzivnih akcij domačinov vrstil eden za drugim. V drugem polčasu je sodnik izločil iz igre kapetana Jesenic Bruma, nekaj za tem pa je bil poškodovan domači igralec Kološa, ki je tndi moral zapustiti igrišče. Tako so proti konca tekme igrali obe enajstori-ci s po 10 igralci. Zmaga Sobote je po prikazani igri povsem zaslužena in je tudi prišla še ob pravem času, saj je omogočila domač m uspešen premik z »vročega« predzadnjega na tretje mesto v spodnjem delu lestvice. Sodnik Janžekovič je vodil igro z manjšimi napakami. S. K. JESENSKO TEKMOVANJE ZA PRVENSTVO V MALEM ROKOMETU — KONČANO ŠAG: »PARTIZAN« (Lendava) 16:6 (9:2) V petek sta se pomerili moštvi ŠAG iz Sobote in Partizana iz Lendave. 2e v prvem delu igre je bilo moč predvidevati, da bo zapustilo igrišče kot zmagovalec moštvo ŠAG. Dobro vigrani gimnazijci so povsem nadkriljevali zelo slabe vrstni-ke iz Lendave; gostujoče moštvo je to pot znova dokazalo, da mu zasluženo pripada zadnje mesto na lestvici. Najboljši strelec te tekme je bil Mirko Tuš z 8 goli. V moštvu ŠAG so igrali: 8. Dozet. L. Sukič, M. Kučan, M. Tuš, T. Camplln, A. Bed č in J. Rous. »PARTIZAN« (Sobota) : ESŠ 18:14 (12:6) Zadnja tekma v jesenskem tekmovanju je bila v soboto med Partizanom in ESŠ iz Sobote. To je bila ena najboljših tekem, kar smo jih gledali na soboškem Igrišču. Igralci ESŠ so v tej tekmi dokazali. da bi jim pravzaprav moralo pripasti boljše mesto na lestvici, saj so v končni razvrstitvi predzadnji. Tokrat je samo malo manjkalo, pa bi »obr- nili« nepremagljivega Partizana. Tako tesen rezultat je morda posledica tega. da so »partizanovci igrali včasih samo s tremi igralci, predvsem zaradi ned-ejplimranosti, saj je bil sodnik nekajkrat prisiljen, da jih je za dve ali pet minut postavil na »hladno«. Najboljši strelec v tej tekmi je bil igralec ESŠ Jože Kovač, ki je osemkrat prevaril odličnega Tratnika. LESTVICA Partizan Sobota 4 4 0 0 79:35 8 SAG Sobota 4 3 0 1 46:42 6 Partizan Beltinci 4 2 0 2 5?:56 4 ESS Sobota 4 1 0 3 41:49 2 Partizan Lendava 4 0 0 4 22:63 0 TEK Z BAKLAMI V SOBOTI V soboto zvečer so v Soboti priredili nočni tek z baklami, ki je po mnenju prof. Titana že tradicionalna prireditev. Ob sedmih se je pred hotelom »Zvezda«, kjer sta bila start in cilj, zbralo šest odličnih tekmovalcev in okrog 200 gledalcev, ki so prišli na prireditev kljub zelo hladnemu vremenu. Tekmovalna proga se je pričela pri »Zvezdi« in je vod:la po ulici Stefana Kovača in Stefana Kuzmiča, po Ivanocijevi in Titovi cesti; bila je zelo naporna in je zahtevala od tekmovalcev mnogo vztrajnosti, saj je bila dolga približno 2800 metrov. Prvo mesto je zasedel Janez Kovač (ESS) 8:30,0. dragi je bil Janez Husar (Krog) 8:35.2, tretji Mirko Šeruga (Partizan) 8:40,5, četrti Stefan Kuzma (SAG) 8:42,0 in peti Ja- nez Rous 8:50,0. Sesti tekmovalec Tušar je približno 700 metrov pred ciljem odstopil. Trenutno je še vedno najboljši prekmurski tekač Janez Kovač, član mariborskega Branika. -br RAKIČAN:KOROTAN (PREVALJE) 2:1 V dopoldanski tekmi na igrišču NK Sobota so tudi slavili zmago domači. Tekma za prvenstvo v mariborski podzvezni ligi med Rakičanom in Korotanom iz Prevalj se je končala v korist prvih z rezultatom 2:1. 4 POMURSKI VESTNIK. 23. okt. 1958 Država na otokih Indonezija je republika na jugovzhodu Azije. V resnici je to država na otokih. Najvažnejši so veliki otoki: Java, Sumatra, Celebcs in večji del Bornea. Razen teh je še niz manjših otokov, Malih Sundskih otokov in Molukov. Osrednji teritorij Indonezije pa je vsekakor Java, otok, na katerem živi okrog 50 milijonov ljudi, medtem ko živi na vseh ostalih skoraj 50 milijonov prebivalcev Indonezije. Na skupni površini teh otokov, ki merijo poldrug milijon kvadratnih metrov, je veliko ugaslih, pa tudi delujočih vulkanov. Podnebje je tamkaj vroče in deževno in zato je mnogo neprehodnih pragozdov. Kar je poljedelstva, jo skoraj vso na Javi in Sumatri: sladkorni trs, riž, čaj, kakuo, tobak, kavčuk itd. Nepregledno bogastvo ima Indonezija, toda Indonezija je bila še pred devetimi leti kolonija. Kolonizatorji so bili Nizozemci. Po približno tridesetih vstajah so 1945. leta začeli zadnjo vstajo, ki jim je po štirih letih borbe prinesla samostojnost, toda tudi velike težave. Nizozemski kolonizatorji namreč niso ničesar storili za izobraževanje domačinov. Indonezijci niso bili tehniki v industriji in kmetijstvu svoje dežele. Na plantažah, naftnih poljih in drugod so vse upravljali Nizozemci. Tudi v gospodarski in politični upravi so bili samo Nizozemci. Na stotinah ladij, ki so vzdrževale zvezo med otoki, so bili kapetani samo Nizozemci. Indonezijci so morali začeti gospodariti in voditi svojo državo takorekoč kot samouki. Do leta 1945 so imeli, na primer, kolonizatorji v svojih rokah 99 % indonezijskega izvoza sladkorja, 94 % kokosove moke, 95 % tobaka, 82% čaja itd. Indonezija je torej država kot vse, ki so doživljale kolonialno usodo: z nedokončanim kapitaliz- mom, ki so ga zgradili na na pol porušenem fevdalizmu preteklosti. S tem nedokončanim kapitalizmom se borijo socialistične sile, ki iščejo deželi oblike, ki bi ljudstvu najbolj ustrezale. Že osnova vstaje je bila torej različna od drugih vstaj v sveta. Proti kolonizatorjem so se uprli vsi sloji indonezijskega prebivalstva — od kmetov do buržujev. Domači industrialci so seveda želeli to, da bi kolonizatorje pregnali in sami zavzeli njihove položaje ter v svojih rokah kopičili kopitni. Delavci in intelektualci pa so pričakovali od osvoboditve predvsem blaginjo in enakost. 2e samo to dejstvo nakazuje vzroke trenj, ki nastajajo v vseh deželah potem, ko sc otresejo kolonizatorjev. Od tod izvirajo tudi večji in manjši spopadi. V Indoneziji je na primer prišlo februarja do oboroženega upora, ki so ga podpirali iz tujine z upanjem, da bodo zrušili sedanjo oblast, ki je nasprotna kapitalističnemu sistemu Zahoda. Brez dvoma pa gojijo svoje upe do vpliva na Indonezijo tudi v vzhodnem bloku. Kot v Indoneziji tako tudi v drugih deželah, ki so bile do nedavnega kolonije, pa tudi v tistih, ki pričakujejo, da se bodo vsak čas otresle kolonizatorjev, je nekakšno vrenje, ki zamegljuje prave oblike držav in prav s tem je dana možnost vplivanju s te ali one strani. Vsemu temu vrenju v Indoneziji dajejo svoj pečat še razmere vsakdanjega življenja, resničnost, ki se le težko ujema z velikimi načrti in hotenji, ker je vsem velikim željam breme. 50 milijonov ljudi na Javi je nekaj, kar zahteva skrb zase. Na tem velikem otoku prebivalstvo narašča, a kmetije, ki so itak že majhne, se še drobijo. Java ima 0,4 jutra obdelovalne zemlje nn osebo. Ima v glavnem riževa polja. V tem je nekoliko podobna Japonski, ki se tudi preživlja z rižem, a ima nn prebivalca 0,15 jutra. To je sicer znatno manj, toda Japonska je močno industrializirana dežela, medtem ko je Indonezija šele na začetku industrializacije. Že s tem je jasno, da je tudi poljedelstvo Japonske mehnnizirano in zato daje dvakrat večje hektarske donose kot javansko poljedelstvo. Za Javo in za Indonezijo je torej izhod povečanje hektarskih donosov in pa preselitev dela prebivalstvo na druge otoke. Oboje zahteva velike vsote denarja, veliko časa za organizacijo in izvedbo . . . Indonezija je torej zelo odvisna od lastne iznajdljivosti v gospodarskem razvoju, ki mora biti čim hitrejši in čimbolj temeljit. Indonezija je začela planirati svoje gospodarstvo, toda velik vpliv podjetij, ki so bila v rokah Nizozemcev, je temeljil na težnji: nasprotovati razvoju gospodarstva odnosno izvrševanju plana. Iz teh in drugih razlogov je prišlo do evakuacije Nizozemcev, ki pa so jo sprožili Nizozemci (zaostritve okrog Zahodnega Irinna). Težave so privedle do tega, da so se Indonezijci odločili za kompromis, ki je izražen v tem, da so sprejeli zakon, ki omogoča omejeno investiranje tujega kapitala v industrijo in kmetijstvo s pogojem, da investitorji stalno bivajo v Indoneziji in da so povsem podrejeni njenim zakonom. Ta pogoj pa investitorjem, ki bi sicer z velikim interesom vlagali kapital v industrijo in kmetijstvo, ne ustreza povsem in je zato razumljivo, da bodo najprej oklevali v iskanju vseh možnih vrzeli v zakonih Indonezije. Toda kljub vsem težavam, v katerih je trenutno Indonezija, pa ima ta dežela velik ugled in pomen v življenju afriško-azijskih dežel. Indonezija uveljavlja trdno zunanjo politiko, ki temelji v bistvu nn načelih miroljubne aktivne koeksistence. Osnovne ideje Bandunga, to je konference afriško-azijskih dežel, ki je dobila ime po tem mestu, kjer je ta konferenca bila, so torej prav te, ki jih zastopa Indonezija. Za to konferenco je dala pobudo Indonezija skupno z Indijo, Pakistanom, Burmo in Cejlonom. Suma konferenca pa je izrazila pogum, kakršnega so pokazali Indonezijci v najnovejšem obdobju svoje zgodovine. Prvi pojavi... (NadaCjevanje s 1. strani) pri sadju največ do 5 din pri kg (nakupna cena + 5 din), v delikatesnih in ostalih trgovinah, kjer prodajajo zelenjavo jn sadje poleg drugega blaga, pa pri zelenjavi največ do 10 odst. in pri sadju do 8 odst. Po ceni, ki bo običajna v delikatesnih in drugih trgovinah, smejo prodajati sadje in zelenjavo tudi na javni tržnici. V odredbi je določeno redno izobešanje cenika na tržnici, da bo tako olajšano nadzorstvo tudi samim potrošnikom. V gostilnah so doslej prodajali male žemlje po 7 din zn komad, čeprav so jih kupovali od pekov po 5 din. V odredbi je določeno, da smejo odslej prodajati male žemlje po 6 din, kos kruha pa po 5 din. Za žemlje, ki jih prodajajo v pekarnah in trgovinah, je tudi določena cena: za male žemlje 5 in za velike 10 din, vendar s pogojem, da prve tehtajo 5, druge pa 10 dkg. V odredbi je zabranjeno tudi zviševanje najemnin za opremljene sobe. Za slaščičarske, krojaške, šiviljske in brivsko-frizerske obrate bo Svet za blagovni promet pri ObLO s posebnim cenikom predpisal cene njihovim storitvam in izdelkom. Ostali obratni obrati, ki niso navedeni v odredbi, ne smejo spreminjati cen svojim storitvam in izdelkom. Gospodarska organizacija lahko izjemoma podraži svoje usluge, blago ali izdelke, toda samo s predhodno privolitvijo upravnega organa Ob LO. Po veljavnih zakonskih predpisal so za kršilce te odredbe določene stroje kazni, ki jih bo ObLO tudi dosledno uveljavljali: za gospodarske organizacije 50 tisoč do 2 milijona din, za zasebnike pa ustrezna denarna ali zaporna kazen do 6 mesecev. O Občinski inšpekcijski organi bodo odslej budno spremljali razmere na domačem tržišču in dosledno odkrivali kršitelje te odredbe, mnogo pa je seveda odvisno tudi od samih potrošnikov, da bo zakonski akt, ki je bil sprejet izključno v njihovo korist, tudi dosledno izpolnjevan v vsem občinskem okolišu. POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tiske v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Šlefnna Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 55 — Oglasni in naročniški oddelek: Štefana Kovača 16 — Telefon 158 — Naročnina četrtletna 101), polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, 1-565 M. Sobota, številka 605—70 — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti Razpisujemo mesto UPRAVNIKA ČEVLJARSKE DELAVNICE k: jo bomo-ustanovili v Vidmu ob Ščavnici. Pogoj : obrtni mojster z ustrezno prakso. Ponudbe poslati na ObLO Videm ob Ščavnici. Nedelja, 26. oktobra — Demetrij Ponedeljek, 27. okt. — Svetopolk Torek, 28. okt. — Simon Sreda, 29. okt. — Ida Četrtek, 30. okt. — Sonja Petek, 31. okt. — Gorazd Sobota, 1. novembra — Dan mrtvih Dežurni zdravnik v splošni auibu-lunti dne 26. oktobra 1958 dr.Gregorc Kastelic Anica. Nočna dežurna služba na domu od 27. od 31. oktobra dr. Gregorc-Kastelic Anica. Dežurni zdravnik v splošni ambulanti dne 1. novembra 1958 dr. Gre-gorc-Kastelic Anica, dne 2. novembra 1958 dr. Talanji-Pfajfer Lea. MURSKA SOBOTA — od 24. do 26. oktobra angleški barvni film: »Lepo je biti mlade; od 27. do 28. oktobra francoski film: »Krojač za dame«. LJUTOMER — 22. in 23. oktobra ameriški film: »Na razpotju«; 25. in 26. oktobra nemški barvni film: »Kamenito srce«. GORNJA RADGONA — 22. in 23. oktobra ameriški film: »Po sledi morilca«; 25. in 26. oktobra mehiški film: »Ulica«. LENDAVA — od 21. do 26. oktobra madžarski film: »Mala čaša pica«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - 25. in 26. oktobra ameriški zabavni film: »Ko pride zima«. VIDEM OB ŠČAVNICI — 23. in 26. oktobra ameriški film: »V prepadih Colorada«. ČEPINCI — 26. oktobra: »Tuja zem1 ja«. GRAD — 26. oktobra ameriški barvni film: »Sneg na Kilimandžaru«. VERŽEJ — 25. in 26. oktobra nemški film: »Svetloba ljubezni«. DVA ha ORNE ZEMLJE z velikim senikom v ravnini ob cesti pri Mariboru, prodam. Vprašajte: gostilna FIFOLT, Sp. Kungota. M-998 GOSPODARSKEGA POMOČNIKA potrebujem za Škofjo Loko. Informacije pri Plantarič, živino-zdravnik, Murska Sobota, Krekova 11. M-999 Preklicujme besede, ki sera jih izrekla zoper Drvarič Jožefo, poljedelko iz Krašč, v zvezi s tatvino moje pure. Terezija Smodiš, Krašči. HIŠI, takoj vseljivi, v bližini Maribora, prodam. Ena enostnnovanjska, druga 3 stanovanjska, zraven gospodarska poslopja in vrtovi z brajdami. Nakup možen po etapah in delno na obroke. Vprašajte pri Turza Jožetu, Maribor, Koroška c. 34. M-970 CELOTNO POSESTVO v Ormožu, sesloječe iz stavbne parcele, sadovnjaka, brajd, košenine, njive in gozda — prodam. Vprašati v trgovini »Borovo«, Ormož. M-971 PRODAM štiri dvokrilna kompletna okna, tri sobna in ena vežno vrata z okvirji, vse v zelo dobrem stanju. Prodam tudi rabljeno strešno opeko. Naslov v upravi časopisa. M-1001 MOŠKO KOLO, popolnoma novo. italijansko, s prestavami — prodam. Naslov v oglasnem oddelku. M-987 HIŠO (VILO) v Petišovcih pri Lendavi, v dobrem stanju ugodno prodnm. Informacije: Franc Gjurkeč, Petišovci št. 59. M-989 V SLUŽBO SPREJMEM 15-letno dekle k 4-letni punčki. Naslov v oglasnem oddelku. M-993 HIŠO, sestoječo iz trosobnega komfortnega, takoj vseljivega stanovanja, lokala, delavnice, skladišča in vrta na Staneta Rozmana ul. št. 2. takoj po ugodni ceni prodam. Proda se tudi kompletno kuhinjsko pohištvo s štedilnikom. Informacije: Dittrich, Murska Sobota. M-996 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Vprašati Ljutomer, Prešernova 34. M-997 STANOVANJSKO HIŠO in 4 ha zemlje ugodno prodam v Šalovcih štev. 197. M-985 OKNO, NOVO Z OKOVJEM OKOVANO, velikost 100 x 80 ugodno prodam. Ludvik Gerič, Murska Sobota, Gregorčičeva 64 . M-1002 POROČILO ROJSTEV IN SMRTI od 13. do 19. okt. 1958 Rodile so: Nada Sedonja iz Murske Sobote, dečka; Elizabeta Bohancc iz Veščicc, deklico; Helena Novak iz Crnelavec, dečka; Štefka Kološa iz Lendave, deklico; Ana Salika iz Gaberja, deklico; Gjcrkcš Helena iz Lendave, dečka; Terezija Hozjan iz Črensovec, deklico; Frida Šlihthuber iz Stanjcvcc, dečka; Emi lija Horvat iz Crnelavec, dečka; Ela Balek iz Moščanec, deklico; Milena Pavličič iz Pristave, dečka; Kristina Štefanec iz Gornje Radgone, dečka: Darinka Vogrinec iz Ljutomera, deklico; Gabrijela Berden iz Lendave, dečka. Umrli so: Andrej Zankoč iz Kroga, star 57 let; Elizabeta Berič iz Nasove, stara 63 let. KRVODAJALCI od 6. 10. do 11. 10. 1958 Branka Kulajevič, Ivan Pirling, Gizela Sraka vsi iz Murske Sobote, Vera Bejek, Ing. Stefan Lapoši, oba iz Kroga, Cilka Sukič, Gornji Slaveči, Stefan Kep, Dobrovnik, Helena Lukač, Mlajtinci, Marija Podlesek, Šalamenci (tretjič), Dušan Jenko, Rakičan, (šestič). Janez Miholič, Dokležovje, (tretjič). od 15. oktobra do 18. okt. 1958. Vilma Domjan, Anica Kovač, Gizela Trokšar, vse iz bolnišnice Murska Sobota, profesor Bogdan Dominko, M. Sobota 45 krat, prof. Iva Seliškar, Murska Sobota drugič, Irma Močnik M. Sobota, Vilma Košar. Petanjci drugič, Stefan Marič, Bodonci, Marija Titan, Krog, Marija Fridan, Radgona, tretjič, Irena Boltižar, Vaneča, Janez Bencik, Vaneča tretjič. V imenu bolnikov se najlepše zahvaljuje krvodajalska transfuzijska postaja Murska Sobota. VREMENSKA NAPOVED za čas od 24. okt. do 2. nov. Nestalno vreme s pogostimi padavinami, vmesna izboljšanja ne bodo daljša od 3 dni. Koncem tekočega tedna ali v začetku naslednjega ponovna močna ohladitev in sneg do nižin. Dopisni tečaji Kakor vsako leto, prireja Ljudska univerza tudi letos dopisne tečaje, ki imajo namen pomagati delovnim ljudem razširiti njihovo obzorje in jim nuditi dopolnilno pošolsko izobrazbo. S tem namenom prireja Ljudska univerza sledeče tečaje: Dopisni tečaj iz osnov knjigovodstva (za začetnike). Dopisni tečaj višje stopnje knjigovodstva za proizvodno panogo (podjetja in obrti). Dopisni tečaj višje stopnje knjigovodstva za trgovino in gostinstvo. Dopisni tečaj iz knjigovodstva za zadruge, ki se deli na začetni tečaj, na prvi nadaljevalni tečaj in na drugi nadaljevalni tečaj. Vsa učna snov je prirejena izključno za zadružno gospodarstva. Dopisni tečaj iz poslovne korespondence in komercialnega poslovanja. Prijave za vse tečaje sprejema Uprava Ljudske univerze, Ljubljana, Cankarjeva ul. 5/III. Vse podrobne informacije dobite istotam. Rok za prijave je do konca meseca oktobra. VABILO Vabimo vse rezervne oficirje in podoficirje Občin, odbora UROJ v M. Soboti, da se zanesljivo udeleže OBČNEGA ZBORA Občinskega odbora UROJ v Murski Soboti na dan 25. oktobra 1958 ob 8. uri zjutraj. Isti dan bo tudi celodnevni seminar s sledečimi temami: 1. Borbena dejstvo n oslovima upotrebe atomskeg naoružanja. 2. Zaštita od dejstva atomskog oružja (lična i kolektivna). Ti dve temi bo predaval predavatelj iz Maribora. Udeležba na občnem zboru na dan 25. oktobra 1958 ter na celodnevnem seminarju je strogo obvezna za vse rezervne oficirje, kakor tudi za rezervne podoficirje UROJ v Murski Soboti. Interpeliramo na vsa podjetja in ustanove, da dajo za dan 25. oktobra 1958 prosto vsem rezervnim oficirjem kakor tudi rezervnim podoficirjem UROJ, da se udeleže tega občnega zbora in celodnevnega predavanja. Zborno mesto je na dvorišču občinskega ljudskega odbora v Murski Soboti ob 8. uri. Upravni odbor UROJ 0-977 Murska Sobota Bojan Šinko MrliČ v avtu KUHINJO IN SOBO ODDAM družini, ki bi mi pomagala pri gospodarskem delu. Ostalo po dogovoru. Maks Vogrin, šofer, Voličina, p. Voličina pri Mariboru. M-1000 »Pravkar sem končal vojaško akademijo, ko je izbruhnila druga svetovna vojna. Služil sem na bolgarski meji. Nato so me Nemci ujeli in odpeljali v ujetništvo. Po šestih mesecih sem jim iz častniškega taborišča v Nürnbergu ušel in pobegnil v Švico, kjer sem ostal do konca vojne. Ves čas po vojni sem pisec, hkrati pa prevajalec in tolmač iz nemščine, italijanščine, francoščine in angleščine. Živim v Ljubljani.« »Hm. To vam lahko verjamemo ali pa tudi ne. Kaj ste počeli pred prihodom v Trsti?« »Nazadnje sem bil v Bernu na obisku pri znanem tamkajšnjem odvetniku, pri katerem sem delal med vojno dve leti. Ker sva postala takrat dobra prijatelja, se stalno obiskujeva. Sedaj sem bil pri njem na poti in povratku s svetovnega nogometnega prvenstva. Moj prijatelj je namreč drugi podpredsednik švicarske nogometne zveze in ker sem tudi sam velik ljubitelj nogometa, naju to še bolj zbližuje.« »Kaže, da imate bujno domišljijo. Ali nam lahko te svoje trditve tudi dokažete?« »Kadarkoli želite. V svoji listnici imam nekaj prijateljevih pisem, ki ste si jih prav gotovo že ogledali. Na zalepkah so natisnjeni naslovi njegove odvetniške pisarne.« »Hm. Kdaj ste sinoči legli k počitku?« »Dokaj rano. Kakšno uro pred polnočjo. Nočni vratar se še spominja, kdaj mi je dal ključ od sobe.« »Še prej pa ste umorili ameriškega znanstvenika Isaaca Par-kerja.« »Kako? «je vprašal Peter Onič ves iz sebe. »Umoril? Kaj naj to pomeni?« »Ali bolje — zastrupili ste ga in pozabili nato mrliča v svojem avtu. Če rečem pozabili, mislim s tem. da vas je nekaj preprečilo v namenu, da bi ga vrgli v morje ali odložili na kakšnem drugem mestu.« Peter se je skušal zbrati. To mu je uspelo le deloma. Navzlic temu pa je rekel: »vaše obdolžitve so nesmiselne in žaljive.« »Kako? Torej je po vašem mnenju Isaac Parker kar sam sedel v vaš avto in se na vsem lepem tudi sam zastrupil. Povejte nam rajši, kaj vse ste počeli sinoči, preden ste zastrupili Američana. In zakaj ste ga zastrupili? Povejte! Priznajte! Nič drugega vam ne kaže!« To je bilo torej pojasnilo za njegovo aretacijo. Če govori komisar resnico, in to je lahko tudi domneval, je oče Syl Parkerjeve nesrečno končal v njegovem avtu in njega so zato osumili zločina. Peter se je v svojem srcu jezil nase in na svojo privrženost nogometu. Če bi ostal doma, ne bi bilo sedaj te kaše. Ko se je zavedel težke obdolžitve, se mu je zazdelo, da nima več nog in pri srcu ga je nekaj zagrabilo, nekaj podobnega kot kakšna nevidna roka. Skušal je zbrati svoje misli, da bi pojasnil najprej sebi. kaj se je zgodilo sinoči. V glavi je imel nekak meglen občutek in že se je ustrašil, da je izgubil spomin. »Žal mi je, gospod komisar,« je naposled le z muko iztisnil iz svojih ust, »toda ne spominjam se ničesar.« Komisar je nemara že pričakoval tak odgovor. »Sem si mislil,« je rekel. »Najbolje je, če človek nič ne ve o tem, če se skrega z zakonom. Toda vedite, pripravil vas bora do priznanja, pa naj bo tako ali drugače.« Čez nekaj minut je bil Peter zopet v svoji celici. Sedel je na svoje ležišče in si podprl glavo z obema rokama. Vse, kar je lahko doslej ugotovil, je bilo to, da se je usodni večer zanj končal okrog desete ure v bifeju »Venezia«, ko je popil svojo obvezno turško kavo. Naposled se je toliko zbral, da so bile njegove misli zopet jasne, jasne vsaj toliko, da se je odločil za obrambo. »Branil se bom,« je rekel pri sebi. »Pa naj stane, kar hoče.« S komisarjevim dovoljenjem je poslal čez pol ure iz zapora dve obvestili. Prvega je namenil svojemu prijatelju dr. Benediktu Kraussu v Bernu. Glasilo se je: »Sem v Trstu v policijskem zaporu. Pridi po možnosti takoj ali pošlji vsaj koga iz svoje pisarne.« Dr. Krauss je imel v svoji pisarni več izkušenih odvetnikov, ki so bili skoraj prav taki mojstri svojega poklica kot njihov delodajalec in šef. Drugo sporočilo je poslal Onič jugoslovanskemu diplomatskemu predstavništvu v Trstu. To je bilo prav tako kratko kot prvo: »Zaradi nesrečnih okoliščin me je policija v Trstu aretirala in obtožila umora nekega znanega ameriškega znanstvenika. Prosim, omogočite mi. da dokažem svojo nedolžnost!« To sta bila dva Oničeva klica na pomoč. Žal pa tisti, ki ju je napisal, ni vedel, da je odposlal komisar le sporočilo, namenjeno dr. Benediktu Kraussu. Za tak postopek je imel komisar Manzini svoje razloge. Po posvetovanju s svojimi nadrejenimi je namreč sklenil, da javnosti za zdaj nebo obvestil o umoru Isaaca Parkeria in Oničevi aretaciji. Sodil je, in tako je tudi ukrepal, da bi vsako drugo vmešavanje škodovalo nadaljnjemu poteku preiskave. Hkrati je Manzini vedel, da bo z dr. Benediktom Kraussem lažje usmerjal preiskavo v tisto smer, ki se mu je zdela najprimernejša. Manzini sicer ni bil mlad policijski komisar, toda v tej zadevi je zavohal nekaj, kar bi mu lahko pomagalo do večjega ugleda, če ne celo do slave, obenem pa tudi do napredovanja in premestitve na višje in boljše delovno mesto. Zato je Peter Onič ves dan zaman čakal obiska s predstavništva svoje države. Bil pa je prepričan, da bodo zanj kaj ukrenili. Saj je bil vendar nedolžen! Proti večeru so ga odvedli v mrtvašnico, kjer so truplo ameriškega znanstvenika že podnevi raztelesili in naredili tudi vse potrebne laboratorijske in druge preiskave. Na vprašanje, kdaj lahko pričakuje posredovanje predstavništva svoje države, je komisar le zmignil z rameni in se ozrl v mrliča v fluorescentni svetlobi. Na vsem lepem se je Peter Onič ponovno zavedel resnosti svojega položaja. Nekdo je imel očiten namen, da bi zvrnil ves sum nanj. Kakor iz daljave je zaslišal glas komisarja: »Sedaj vidite, da vam nobeno tajenje ne pomaga več. Trupla Isaaca Parkerja so našli v vašem avtu na parkirnem prostoru v ulici za hotelom. Ugotovljeno je...« Več Peter Onič ni slišal. Slišal je komisarjeve nadaljnje besede, toda razumel jih ni. Prestrašeno je vztrepetal, kajti šele sedaj je opazil, da je bil obraz mrtvega Američana tako iznakažen, da ga ni bilo mogoče spoznati. »Tu je sedaj vaša žrtev,« je spet zaslišal komisarjev glas. »Ce ste nedolžni, kot trdite,« je dejal, »bo samo vam koristilo, če nam boste pomagali razjasniti dogodek minule noči.« Sedaj je iz glasu komisarja zvenelo nekaj, kar je Oniča ohrabrilo. Peter Onič je strmel v mrliča pred seboj. Spominjal se je, da je bil Isaec Parker majhen, s sivimi lasmi in brki. Oniču se je zdelo, da njegovi lasje in brki niso bili tako sivi kot pri mrliču, toda srečanje s Parkerjem in njegovo hčerko na bernski postaji, kjer je takrat pričakoval dr. Benedikta Kraussa. ki se je vračal z brzim vlakom z neke razprave v nekem manjšem švicarskem mestu, je bilo tako bežno, da se mu ni zdelo vredno ziniti o svojem opazovanju komisarju niti besedice. Namesto tega je jel opazovati mrličeve roke, ker te pričajo, po Oničevi sodbi, o človeškem značaju. Dalje se je Onič prav dobro spominjal, da je imel na bernski postaji Isaac Parker vse prste no rokah, mrliču pa je manjkal mezinec leve roke. Premišljeval ic nekaj časa in se jezil nad svojo pozabljivostjo, ki pa ni bila nobena pozabljivost, ampak zgolj dejstvo, da je na bernski postaji gledal očeta in hčerko, videl pa v bistvu le njo. Nagnil se je in še enkrat skrbno pogledal sklenjeni mrličevi roki. »Ta mrlič ni dr. Isaac Parker,« je dejal s precejšnjo samozavestjo v glasu, za katero sam ni vedel, kje jo je vzel. 5 POMURSKI VESTNIK. 23. okt. 1958 KLOPOTEC NA GORIČKEM V uredništvu Pomurskega vestnika je zabrnel telefon. »Halo, halo... Tu delovišče rakičanskega kmetijskega gospodarstva Mačkovci...!« »Kaj bo novega?« sem takoj pritaknil svojo novinarsko žlico. »Vest z Goričkega, razumete... Rekorden pridelek žlahtnega grozdja ... Ranina je že dala 70 hl na hektar ... Okrog 60 hl pridelka pričakujemo tudi pri ostalih sortah ... V časopisih beremo o različnih rekordih, zapišite tudi tega...« je narekoval v telefon Jakob Geč, upravnik delovišča. Odložil sem slušalko in se v es Iz sebe zleknil v naslonjač. Pravo presenečenje: mar je to mogoče, in celo na Goričkem, da so se vinske trte letos tako na debelo oblekle v žlahtno grozdje kot še nikoli poprej? »Je to resnica?« je še vedno kljubovalo v meni, čeprav sem že bil oddal zanimivo vest odgovornemu uredniku, naposled pa sem se odločil kar za obisk tega delovišča na Goričkem. Tako kot nekje v Slovenskih goricah: mehki, vabeči vinogradi ... Z zelenega v rumeno se prelivajoče barve vinskih trt, v vrstah obložene, da so bili sladki grozdeki prava skušnjava za naše oč in seveda tudi . . . ženske v družbi se kajpak niso mogle premagati, meni pa se je že kor preveč mudilo. To sem namreč ugotovil še pred krajem akcije s fotokamero. Kdo neki ne bi bil navdušen: tu na Goričkem, kjer se je šmarnica s svojimi prijateljicami že kar preveč udomačila, pa tak vinograd! Renski rizling sc je močno šibil pod težo bremena, ki mu ga je podarila narava ob vešči roki vinogradnika. ki je prišel sem iz sončne Prlekije, da bi vdihnil več žlahtnega (udi tej gorički zemlji. Sosed rizlinga je šipon, njegov sosed sladki traminec in tako dalje, cela vrsta plemenitosti. ki sc bo že te dni najprej spremenila v sladki mošt, potem pa v dobro tekočo kapljico, ki vžiga veselje in daje moč, če jo uživaš po pameti, kot pravijo izkušeni oboževalci boga Bakhusa. In tara poglej: modra frankinja se kar nekam sramežljivo posmiha iz višjih in za razloček bolj zelenih »redove, čeprav se nima kaj sramovati, saj ne bo nič slabše obrodila kot njene vrstnice. To je za goričke lege, ki jih je tudi za take vinogra- de dovolj — kot je še posebej omenil prijazni upravnik — mnogo obetajoča sorta, ki utegne postati celo gorička specialiteta, seveda ob skrbni negi veščih kletarjev. In če temu dodamo še njeno zdravilno vrednost. puste tam, da segnije) in v ustreznem kolobarju dodajajo parcelam še po 100 kubikov hlevskega gnoja na hektar. Zemljo med »redi« kultivirajo s konjsko vprego, a trsje škropijo z motorno škropilnico. Prav tedaj, ko je tekel razgovor o starosti nasadov, smo prišli mimo lepo urejenega poskusnega nasada na žični opori do »novin«. Torej: poleg tridesetletnikov, dvanajstletnikov itd. imajo v teh goricah tudi dvoletnike, in to kar na obsežni parceli, ki se ob spodnji meji lepo zliva s pethektarskim plantažnim sadovnjakom. To je nova rast! Nove trsne nasade bodo prihodnje leto speljali na žice, da bodo lahko čimveč darovale in bo njihova nega čim lažja. Ob občudovanju trsov, ki so se kljub mladosti že kar lepo obložili, smo še komajda doumeli te Gečeve besede. Tri, štiri in tudi pet grozdov na enem mladiču pač ni nobena malenkost! REPORTAŽA ki je nesporna, je kapica obetov napolnjena do vrha! Tako se je pričel strokovni »guč«, ko je v naše kramljanje kanila še novinarska radovednost. »In kje je skrivnost letošnjih uspehov?« sem pobaral Geča, ki se je s svojimi goricami vred sladko nasmehnil, potem pa kot iz rokava iztresel, kar zdaj namenjam zlasti goričkim bralcem. Prva skrivnost je v rezi. Kako so že neverni Tomaži govorili spomladi, ko je močno iztrebil vinograd: »Mar še bo sedaj sploh lahko kaj obrodilo?« Toda bujna rast še ne prinaša rodnosti. Rodni les je treba že pri rezi prisiliti, da bo čimbolj izkoristil življenjske sokove! Kdor zemlji daje. dvakrat jemlje — pravi pregovor; na delovišču so vsakemu izmed štirih hektarov rodnih goric dali 1200 kilogramov umetnih gnojil, mimo tega uveljavljajo še zeleno gnojenje (travo med vrstami požanjejo in jo Mimo kratkega ogleda lepo rejene živine, ki jo držijo v odprtem hlevu poleti in pozimi, da se lahko svobodno sprehaja in daje čimveč gnoja za gorice, velikih kupov rdečkastega jonatana in drugih žlahtnih jabolk v začasnem skladišču in urejeni kleti z obilnimi novimi »lagvi«, se je ob litrčku dobrega mošta razpletel živahen pomenek še o svojevrstni stavi, ki jo bo upravnik Geč bojda dobil — saj je trdno prepričan, da bo s hektara goric »izvlekel« povprečno 60 hi prvovrstnega pridelka. In kako daleč je to pred 40 hl, kolikor je namreč »norma«, in še mnogo dlje pred 25 hl, kolikor so povprečno dobili vina s hektara v preteklih letih. »Zalitja« stave se Geč že sedaj veseli. Čisto zagotovo ga bodo tudi »cuknili« — možje! Naš znanec je celo namignil, da pripravlja nekdo za to slavje poseben refe- Pagled na delovišče rakičanskega KG v Mačkovcih Ugodni znaki krepitve gospodarske osnove (Nadaljevanje z 2. strani) la na kmetijsko proizvodnjo (njeno preusmeritev k rodnejšjin in donosnejšim kulturam: italijanska pšenica, hibridna koruza itd.) in prinesla pokrajini sloves dobro mehaniziranega kmetijstva, saj bodo odpadli na eno zadrugo po trije do štirje traktorji. V nekaterih zadrugah so že tudi precej storili za osvežitev članskih vrst z vključevanjem žena-zadružnlc in kmečke mladine v kmetijske zadruge. V Križevcih, pri Ljutomeru so sprejeli v zadružno članstvo okrog 80 žena, v Beltincih tud: večje število mlad h pridelovalcev in žena, tako pri Negovi in drugod. V zadnjem času so ustanovili aktive mladih zadružnikov v Šalovcih. Radencih in Stročji vasi, te dni pa jih ustanavljajo še v Krogu in Cezanjevcih. Seveda ni najvažnejše, da bodo zadruge dobile toliko in toliko rednih ali družinskih članov, ki bodo pasivno spremljali njihovo delovanje in prizadevanje v kmetijstvu, marveč predvsem to, da se bodo žene in mladi pridelovalci aktivno vključili v upravljanje zadrug in prevzeli: od njih tudi del nalog iz akcijskega programa, predvsem tiste, ki so zanje specifične in najbolj dostopne (žene bosta n. pr. posebno zanimala svinjereja in perutninarstvo). V križevski, radgonski in lendavski zadrugi so žene več ali manj že doslej aktivno delovale na teh področjih, toda v večini zadrug ni bilo tako; žene so se večnoma lotevale splošnih nalog določenega kraja in se preveč ozko izžiljanje v kuharskih gospodnjskih in podobnih tečajih, odločno premalo pa so bile usmerjene v kmetijsko proizvodnjo. Zdaj bomo morali njihove aktive poživiti v vseh zadrugah in jih usmeriti k uresničevanju tega ključ- nega smotra. Delo z mladimi zadružniki, ki bodo tudi dobili svoje aktive domala pri vseh KZ, pa bo moralo temeljiti na vzgojnogospodarskih načelih; to so v nekaterih zadrugah (Martjanci, Spod. Ščavnica, Berkovci v videmski občini) že začeli uresničevati in jim je tudi že prineslo prve uspehe in (izkušnje. Letošnji polletni občni zbori so potemtakem potrdili upravičenost uveljavljenih ukrepov v kmetijskem zadružništvu in pomenijo nov korak v uspešnem nadaljevanju tega procesa — ne samo na gospodarskem področju. marveč tudi v miselnositiž kmečkih ljudi kot upravljalcev. S. K. rat, ki bo v veseli družbi kajpada — okrogel. In menda nam ta prleška korenina, ki sedi zdajle tukaj med nami. ne bo zamerila, če povemo, da se v mislih večkrat preseli k svojim ljudem v rojstnem kraju. Koliko je pristnih običajev, ki so lastni ljudem goric in se že v otroških letih tako močno vsadijo v človeka, da v njem tudi ostanejo! Geč pa menda najbolj pogreša klopotec, tega čarobnega pokrovitelja goric — ne toliko zaradi tega. da bi preganjal nenasitne vrabce, marveč bolj zato, da bi mu pričaral sem — slovenjgoriški svet. Sicer pa nam je ob slovesu zatrdil, da se bo ta njegov prijatelj oglasil že drugo leto. Je od tod še daleč do pričakovanja, da bo klopotec, tega spremljevalca zorenja, žlahtnjcnja in življenja v goricah kdaj sprejelo kot svojega dobrega prijatelja tudi naše lepo Goričko? Slavko Klinar TRGATEV GROZDJA V NAJVEČJEM RAZMAHE OBILEN PRIDELEK V prvi polovici oktobra se je pričela trgatev žlahtnega grozdja v vseli pomurskih vinogradniških okoliših. »Bračev« — to je najpomembnejše delo ljudi naših goric, povezano tudi s praznovanjem in obujanjem številnih domačih običajev. V ljutomerskem vinorodnem Okolišu so začeli vinogradniki brati že 5., na družbenih posestvih pa okrog 15. oktobra, Na jeruzalemskem vinogradniškem posestvu računajo, da se jim bo letošnja trgatev precej zavlekla zaradi obilnejšega pridelka, nenaklonjenega vremena in sortiranja grozdja. Na 82 ha goric različne starosti bodo predvidoma pridelali okrog 40 vagonov prvovrstne kapljice. letošnji pridelek bo, kot kaže trgatev, za 15 do 20 odst. obilnejši od lanskega in tudi kakovostno boljši. Za planirani pridelek imajo dovolj posode, težje pa bo, če bodo večja presenečenja. Precejšnje težave so imeli tudi pri skladiščenju obilnega pri- delka jabolčnika. Da so se jim izognili so ustrezno uredili dve vodni cisterni, ki držita okrog 10 vagonov, in ju napolnili s to pijačo. Trgatev se je že začela tudi v radgonskih goricah. Zasebniki bodo pridelali povprečno 40 hl vilna na ha, precej boljši pa bodlo hektarski donosi na družbenem posestvu, kjer dajejo pet ali šestletni žični nasadi tudi nad 100 hi vina na ha. Na eni taki parceli so ga pridelali celo 123 hl, kar je zagotovo rekorden pridelek. Precejšnje težave imajo tudi z embalažo, predvsem za sadje, ki ga še imajo okrog 20 odst. zunaj. V lendavskih goricah je trgatev pri kraju. Vinogradniki so zadovoljni s pridelkom in njegovo kakovostjo, le posode iimajo občutno premalo. Hektarski donosi se bodo gibali med 30 in 35 hl na ha. V goricah KG Lendava so pridelali ranino, ki ima povprečno 13,5 maligana po litru. Letošnja trgatev je torej postregla družbenim posestvom In tudi' zasebnim vinogradnikom s pravšnim presenečenjem, saj že sedaj napoveduje nadpovprečno letino — tako v litrih kot v maliganih. Dober pridelek jih je našel takorekoč premalo pripravljene; marsikje bo namreč zmanjkalo sodov, ker niso računali na takšno radodarnost goric. Posode pa naenkrat ni moč dobiti, kar je pokazala tudi sezona spravljanja jabolčnika, saj so ljudje ponekod napolnili sode do zadnjega kotička, pa jim je kjub temu še ostalo mnogo dobre pijače. V tistih dneh pa je bila »samopostrežba« med sosedi in vaščani marsikje v modi! S. K. „In segel sem po sladkih grudih trte..." Še en uspeh radgonskega vinogradniškega gospodarstva Jesen še ni dolgo v deželi in pred nedavnim smo imeli še pravo poletje. Na vinogradniškem gospodarstvu v Radgoni so ob pravem času začeli s prvo trgatvijo ali bolje bratvijo, ker Prleki raje berejo kot trgajo. Seveda imajo pri tem tudi klopotci pomembno besedo, ko tako vztrajno in zvesto kratkočasijo gorice s svojim klop, klop... Pričeli so radgonski z ranino, s presladkim grozdjem, ki nosi tako bogato in daje tako opojno vino. Sicer jo je malce napadla plesen, kar pa ji ne bo v škodo. Tako mi je vsaj dejal tov. Kovač. delovodja goric v Hercegovščaku. Ko me je zanesla pot v ta lep predel radgonskih goric, sem opazil v grabici dežnik. Pod njim je sedela neka tovarišica. Padal je dež in ko sem pogledal bliže, sem uvidel napisanih celo morje majhnih kolon drob nih, a natančnih številk. Tovarišica je najbrž uganila moje nemo vprašanje, kaj naj bi to bilo. Brž je dejala: »To so pa püte« Tovarišica s svinčnikom v roki se je izdala, da ni iz naših krajev. Tovariš Kovač, ki je stal blizu, je takoj nadaljeval: »Tovarišica pravzazprav tehta grozdje, ki ga nosijo na prešo plitarji. Gre namreč za to, da bomo zvedeli, kako rodijo naše gorice. To preizkušnjo nadzoruje Zvezna kmetijska zbornica. Nekako tako kot pri nas, tehtajo tudi tam nekje na SLAVKO KLINAR: V KRALJEVIH VINOGRADIH (Prosimo naše bralce, naj nam oprostijo, ker je v zadnji števulki izostal pričujoči sestavek zaradi obilice gradiva. Op. ur.) V Topoli, na položnem griču, podobnim našim v Prlekiji, se razprostirajo bivši kraljevi vinogradi: nad njimi je Oplenac, pojem predvojne Jugoslavije — kapelica z značilnimi kupolami, v kateri je grobnica dinastije Karadžordževičcv, S stena v notranjosti te kapelice sije blišč dragocenosti in zlata ter sc s svetlobo, ki prodira skozi okna, preliva v čudovite barve. V tem prostoru jc osredotočena umetnost iz srbskih pravoslavnih cerkva, zato je Oplenac tudi kulturni spomenik, ne glede na to, da so tisti, ki so ga postavili in so pokopani v njegovih podzemnih hodnikh, že preživeli list naše zgodovine. Mimo pietete do pokopanih je nekdo zapisal v spominsko knjigo: »Čudovito, toda dokaz, kam naj bi sicer kralji z denarjem, ki ga je plačevalo naše delovno ljudstvo v njihove blagajne!« Na Vinogradniškem posestvu Topola so nam posredovali zanimiv podatek, češ da so »dobili od kralja« okrog 100 ha vinogradov, med njimi 50 odst. že povsem izčrpanih. Izvedeli smo tudi za anekdoto, ki pravi, da so sc lastniki parcel, ki mejijo na nekdanje kraljeve vinograde, nekoč tožarili s samim monarhom zastran — arondacije zemljišč. In eden med njimi je celo tožbo dobili Torej korenita sprememba: bivše kraljeve vinograde upravlja sedaj delovni kolektiv VG Topola. Na svetu preteklosti je zrasel nov svet; razlika med njima je očitna tudi v vinogradih: bivši kraljevi so še urejevani po starem kot nekakšen znak zgodovine, v podnožju pa si je kolektiv uredil nov več desethektarski nasad vinske trte na žičnih oporah, kjer je možna intenzivnejša obdelava z ustreznimi stroji. V vinogradih tega posestva pridelujejo 70 odst. zelo kakovostnih vin. Sorte so kaj različne: od najžlahtnejših, ki so zastopane tudi v naših vinogradih, do domačih, ki so pravzaprav svojevrstna specialiteta. Temnordeči gamin je vzbudil pravšno pozornost radgonskih vinogradniških strokovnjakov; na pokušnji v »spodnjem nadstropju« prostorne kleti, kjer hranijo tudi z narodnimi motivi ozaljšane sode. ki jih je dobival kralj kot darila, so si pridno zapisovali podatke o tej kapljici. Morda pa se bo ta sorta, ki daje v tamkajšnjih pridelovalnih razmerah 7800 kg grozdja na hektar, kdaj pojavita tudi v slikovitih radgonskih goricah? Izvedeli pa smo tudi. da imajo slovenski vinski trgovci kar pristne odnose z upravo posestva, čeprav se je nekomu celo zareklo, da ponujajo za njihova vina izredno ugodne cene — v trgovskem jeziku bi bilo moč govoriti celo o preplačevanju — kar pa našim strokovnjakom ni bilo posebno všeč. Toda to zares samo mimogrede! Na posestvu, ki meri čez 500 ha zemlje in je pravzaprav skupek dveh posestev, ki sta se združili pred nedavnim. intenzivno obnavljajo vinograde in urejajo nove. Bodejo se tudi za arondacijo zemljišč, čeprav ta posel niti danes ni posebno lahek. Mimo vinogradništva se ukvarjajo še s sadjarstvom, poljedelstvom in živinorejo. Pridelujejo predvsem kakovostna semena pšenice, koruze, deteljo itd. Pri nekaterih kulturah se ponašajo tudi z obilnimi hektarskimi donosi. Drevesnica v Mladenovcu je bila ustanovljena leta 1946 in meri okrog 800 hektarov. Letno lahko pridobjo iz nje okrog milijon drevesc, vendar pa jih sedaj gojijo za nadaljnjo saditev okrog 400.000. »Pri nas ni proizvodnega problema, marveč problem vnovčevanja pridelka!« so nam pojasnili strokovnjaki. Seveda niso zamolčali niti tega, da je Slovenija najbolj zanesljiv in tudi največji od jemalec njihovih sadik najrazličnej- ših plemen in sort — našteli so celo nekatere zadruge — potem so nam še zaupali, da so se letos odločili za tako imenovane »krepke« pogodbe, kar pomeni, da pridelujejo pač samo toliko, za kolikor pridelka imujo zagotovljene zanesljive odjemalce. Drevesnica zalaga s svojim sadnim materialom tudi vso Srbijo, in sicer tesno sodeluje z inštitutom v Čačku. To je strokovno-znanstve-no sodelovanje, brez katerega si ni moč zamisliti doslednega uveljavljanja sadnega izbora ali tudi njegovega spreminjanja, če se v katerem sadjarskem okolišu izkaže, da se ta ali druga sorta ne obnese posebno dobro. Tako je no primer hribovita Šumadija okrog Mladenovca domala brez vode, kar so zlasti letos močno občutili v drevesnici, saj je pridelek po kakovosti močno zaostal za sicer ob čajno ravnjo. Tako so nam povedali, da se jabolka sorte Jonatan ne obnese dobro v njihovem okolišu. Mimo zares obsežne drevesničarske proizvodnje, ki se bo v Mladenovcu prav gotovo še stopnjevala skladno s potrebami, pa je drevesnica s svojimi pridelovalnimi in poskusnimi dosežki tudi v vrsti čini-teljev, ki določajo pravilno smer rajonizaciji naših sadjarskih okolišev. PRIHODNJIČ: PRVIČ V MAKEDONIJI Primorskem. In ni nas sram tega nadzorstva. Na površini 1,30 ha je Zvezna kmetijska zbornica, mislim tu pri nas, planirala 164 stotov grozdja, mi pa smo ga nabrali kar 225, torej smo visoko presegli predvideno normo. Seveda je bilo pri tem nič koliko truda. Goricam smo stregli kot kakšni razvajen gospodčni: pravočasno smo obrezali vinsko trto z vso skrbjo, pošteno smo ji dali gnoja, skrbno pazili, da se je ni lotila peronospora. No, in zdaj imamo. Le poglejte, kako težko nosi. Pri vsem tem pa je še mlada in kaj še bo! Lani, ko je bila slaba letina, smo zvozil; v naše kleti 1,8 vagona mošta. Letos računam, da bo dala ranina v tem koščku goric 4 vagone.« Pogledal sem po goricah in ugotovil, da je ranina res dobro obrodila. In segel sem po sladkih grudih trte in poskušal jagode. kot bi zobal bonbone... Tak li kontrolnih merjenj bo na radgonskem gospodarstvu na površini 15 ha. Večkrat na leto pride v Radgono kdo od Vinarskega inštituta iz Maribora, svetuje to in ono, vendar opravi glavno delo prizadevni kolektiv vinogradniških delavcev iz Hercegovščaka s tov. Kovačem, vodjem tega delovišča. Seveda imajo pr: tem besedo tudi vinogradniški strokovnjaki z gospodarstva in tudi izkušenost star h možakarjev, bivših vininičarjev, ki živijo s trto že desetletja. Na teh 15 ha bodo opravili poskuse še s tramincem — za katerega pravijo, da ga je letos toliko, kot da bi znorel — z renskim rizlingom in neuburgovcem. Ko sem tako ogledoval zdaj tovarišico, zdaj tov. Kovača, so stopali k tehtnici pütarji in si oddihovali. ko so odlagali brente. Nositi püto ni mala reč! Neki bentar jo prinesel na tehtnico püto, ki je tehtala z grozdjem 52 kg, drugi je prsopihal na hrbtu s 47 kg grozdja. Ko sem preračunal »na hitro roko«, sem dognal, da prinese en pu-tar dnevno nad 1800 kg grozdja. Velka reč, kaj? Ko je zapisala tovarišica težo zadnje brente, sem segel še enkrat v trs in domov grede zobal z vso slastjo ta sladek sad naš h goric, to žlahtno in bogato ranino. -ar POMURSKI VESTNIK. 23. okt. 1958 Delovodja tov. Geč v razgovoru z našim sodelavcem 6