MARIBORSKI
Cena 'I Din
VECERNIK
Uradni&tvo in uprava: Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Talafon uredništva 2440, uprava 2466 Izhaja razen nadalja In praznikov vsak dan ob IB. uri / Valja meaaSno prajaman v upravi ali po poStl 10 Din, doslavljan na dom 12 Din / Oglasi pa eanlku > Oglaaa •prejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani t Poštni čekovni račun It 11.40$
99
JUTRA'
99
Vstajenje Evrope?
Veliki češkoslovaški državnik in zuna-I1Ji minister g. dr. B e n e š je v nekem ■svojem lanskem govoru napovedal, da bo ,! leto izredno važnih svetovno-po-uicnih dogodkov. Dasi v politiki abso-en realist, ki gleda na vse stvari z jasnim pogledom, je vendarle ebenem
Netoglatja med Francijo in Rusijo
Francosko-sovjetski pakt ni bil parafiran — V Moskvi so razočarani in ozlovoS^eni — V resni nevarnosti Je tudi podonavski pakt
tudi
mož neodjenljivega optimizma. In
Ž°-Jak je obenem napovedal, da bo leta 935. tvorilo pričetek spametovanja evropskih narodov, pričetek izboljšanja sP!ošnih mednarodnih političnih in tudi gospodarskih prilik.
Dogodke zadnjih tednov bi skoro ino-r;'li smatrati kot dobra znamenja na s ve fovnem političnem obzorju. Napetost, ki Je zlasti lansko leto skoro neprestano cvropske narode držala v šahu in jim jemala skoroda vsakršno možnost večjega razmaha, je z asti po Stresi in Ženevi f>čno popustila in vsi čutimo neko olajšanje situacije. Zlasti še po Ženevi, kjer Je obramba evropskega in svetovnega m;rii združila v mogočno celoto ne samo tfi odločilne zapadne velesile, Francijo, Anglijo in Italijo, ampak vse v svetu Društva narodov zastopane države, ki so z doslej skoro nepoznano solidarnostjo obsodile — z obsodbo Nemčije in njene enostranske kršitve tudi od nje podpisanih mirovnih pogodb ter njenega ostali svet ogražajočega oboroževanja! — vse one, ki bi hoteli morda iti za zgledom Nemčije in ogražati svetovni mir. IJpa-Ul°, da bo solidarnost, ki se je pokazala %sti v Ženevi, ostala trajen atribut na Ssjuli Zveze narodov, ker bo eno najetjih jamstev za vzdržanje najdrago-^ejšega zaklada vsega sveta:	miru.
,’eč kakor morebitne sankcije in grožnje Prav ta solidarnost tudi učinkovala na ^emčijo samo, ki bo morala uvideti, daje !>biti samemu sebi dovolj« pač nekaj ča-Sa niogoče. da pa je celo finančno goto-VP močnejša Anglija opustila svoje stance »veličastne osamljenosti« in se da-lles — četudi zelo previdno in premišlje-^ol- — uveljavlja v evropskem političnem koncertu. Sporočilo, ki ga je sprejela pevska konferenca v zadnjem hipu iz ^rlina, da je Nemčija pripravljena so-^vfovati pri varnostnih paktih, ki imajo "amen in nalogo, Evropi zagarantirati ^'r, pomeni važen korak naprej’ v pojavljanju granitnih temeljev za vzdrža-"*e miru.
-o idamost Male antante in Balkanske-sporazuma, ki se je doslej jasno in j^ločno pokazala v vseh vprašanjih ce-°kupne evropske politike, je nadaljnji pnieljni kamen evropskega miru. Ta soparnost je prisilila tudi zapadne velesi-ki so tudi še po 1. 1918. nekajkrati mi-. 'e. da imajo pravico same odločati o 'jatievah, k; se prvenstveno tičejo držav d’;de antante in balkanskega sporazuma, f so to svoje neupravičeno stališče režirale. In tako se bo pakt o ureditvi ^rašanj srednje Evrope, takozvani posavski pakt. sklepal ob sodelovanju j Seh zainteresiranih držav, s čimur se izbegnilo nevarnostim, ki bi jih mogli 'sebovati dogovori, sklenjeni samo od elikih« za zeleno diplomatsko mizo. p ‘n končno: kaj pomeni definitivni vstop l'u s i j e v evropski politični koncert, jar se bo predvsem zgodilo s sklenitvo rancosko-ruskega pakta, si lahko napr-' e izračuna vsakdo, kdor dogodke iu r vari gleda trezno in realno. Francosko-jUs'ca zveza, kateri bodo nujno sledile druge. pomeni — zdi se — najmočnej-steber v evropski mirovni zgradbi.
PARIZ, 23. aprila. Pričakovanega pa-rafiniranja francosko-sovjetskega pakta
o	medsebojni pomoči ni bilo. Diference, ki so nastale med Francijo in Rusijo so bile tako velike, da sporazum ni bil mogoč in so bila nadaljnja pogajanja sploh prekinjena za nedoločen čas, s tem Je pa bilo odgodeno tudi Lavalovo potovanje v Moskvo. Ruski zunanji komisar Litvinov je bil na zahtevo svoje vlade j>oklican takoj v Moskvo, kjer sedaj proučujejo na stali položaj. Zdi se, da je nad Lavalom zmagala skupina, ki se odločno upira, da bi se Francija na življenje in smrt vezala s sovjetsko Rusijo, kateri po mnenju teh faktorjev ni mogoče zaupati, ker zasleduje na koncem koncev le bolševiške revolucionarne namene. Mimo tega je pri tisniia na Francijo z vso silo tudi Anglija, da prepreči sklenitev francosko-sov-jetskega pakta. Pod tem dvojnim priti-
skom je bilo nazadnje sestavljeno besedilo pakta tako, da ga je Rusija gladko odklonila. Stavljeni pa so bili tudi še drugi nesprejemljivi pogoji.
Kakšna bo sedaj usoda nadaljnjih prizadevanj za sklenitev nameravanega pakta, še ni mogoče reči, iz pisanja sovjetskih listov pa izhaja, da so v Rusiji silno razočarani in ozlovoljeni. Ta razkol, ki je nastal med Parizom in Moskvo, u-tegne imeti tudi zelo še dalekosežne posledice za vso evropsko mednarodno politiko. Znano je, da sta mala antanta in balkanska zveza odločno vztrajali pri tem, da se mora skleniti najprej pakt med Francijo in sovjetsko Rusijo ter Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo, preden bi bile te države pripravljene sodelovati pri podonavskem paktu. Baje je Titulescu po prekinitvi pogajanj med Parizom in Moskvo že uradno sporočil Lavalu, da vztra
jata mala antanta in balkanska zveza pri tem svojem sklepu in ga ne mislita pod nobenim j»ogo}em spremeniti. Mimo tega so pa stavile države male antante in bal kanske zveze za sklenitev podonavskega pakta take pogoje, ki jih v Rimu odločno odklanjajo in izjavljajo, da pod takimi pogoji sploh ne reflektirajo na podonavski pakt.
Mnenja pariških listov, ki komentirajo te dogodke, so zelo različna, dočim nagla šajo nekateri, da bi pomenilo vezati se s sovjetsko Rusijo »vezati se s hudičem«, menijo drugi, da bo Lavalova politika nazadnje odtujila od Francije vse njene zaveznike, zlasti one v Podonavju in na Balkanu. To mnenje zastopa zlasti Perti-nax v »Echo de Pariš«, ki je, kakor zti(' no, glasilo francoske vojske.
Bolgarska vlada šibkih nog
KABINET TOŠEVA. INTERNIRANCI IZPUŠČENI. ZLATEV UPOKOJEN. VARNOSTNI UKREPI. POLOŽAJ JE ZELO NAPET.
SOFIJA. 23. aprila. Po dolgih poga- upokojen tudi kot general, njegov na-janjih se je mandatarju krone Andriji j mestnik polkovnik Kolev pa aretiran. jToševu, naposled le posrečilo sestaviti j Položaj je zaradi tega še vedno zelo ne-inovo bolgarsko vlado, katero je kralj Bo- jasen in ni niogoče prerokovati kam boriš tudi potrdil. Vlada je sestavljena ta- do te čudne razmere privedle bolgarsko
ikole: ministrski predsednik Andrija To šev, zunanji minister dr. Kjuseivanov, vojni minister general Canev, prosvetni minister general Radev, notranji minister general Raško Atanasev, finančni minister dr. Marko Rjaskov, pravosodni minister Andjel Karadjozov, kmetijski minister Stojčo Mošanov, prometni minister Todor Kožuharev in minister za javna dela Nikola Jotov. Nova vlada bo nadaljevala politiko načel lanskega 19. maia. Kralj Boris je ob tej priliki izdal j tudi manifest, v katerem pravi, da se mo j ra nadaljevati politika 19. maja. Država | bo preosnovana tako, da bo ustrezala sodobnim zapletenim pogojem življenja in duhu časa glede na potrebe narodnega gospodarstva in za ozdravljenje notranje ga reda in pomiritve. Pripravila se bo nova ustava, ki jo bo narod odobril. Vrnitev v prejšnje razmere se ne bo dovolila pod nobenim pogojem. Položaj pa je bil zadnje dni tako napet, da je morala nova vlada odrediti obsežne varnostne
notranjo politiko, zlasti še, ker je tudi bolgarska vojska sama razdeljena na tri medsebojno sprte skupine. Nihče ne ve, kaj se lahko zgodi v 48 urah. Ni izključen nov državni udar s te ali one strani. Splošno se smatra, da je nova vlada le izhod iz stiske in zelo kratkega obstanka. Edina svetla točka je zunanji minister Kjuseivanov, ki daje garancijo, da ostane razmerje Bolgarije do Jugoslavije nespremenjeno.
Veliki volčini shodi
BEOGRAD, 23. aprila. Za Veliko noč je priredila skupina kandidatne liste ministrskega predsednika Jevtiča po vsej državi vrsto velikih volilnih shodov, katerih se je udeležilo več gtotisoč ljudi. Na shodih v Skoplju, Tuzli, Šidu, Vukovarju in na Sušaku so govorili tudi aktivni ministri.
Katastrofalen potres na Formoss
ukrepe in z vojaškimi četami zastražiti vse javne ustanove, zlasti tudi pošto in TOKIO, 23. aprila. V nedeljo in pon-železnico. Pričakovalo se je, da bodo pri! deljek je bil na otoku Formosi strahovit staši interniranih politikov Cankova, Ge- potres, ki je nekatere pokrajine otoka
orgijeva in tovarišev poizkusili po vsej Bolgariji velike nemire, zaradi tega je nova vlada odredila v pomiritev javnosti, izpustitev interniranih. Nasprotno pa je bil prejšnji ministrski predsednik general Zlatev, takoj po sestavi nove vlade
docela opustošil. Na ta način podatki o škodi in žrtvah potresa še vedno niso znani, ker se je potres ponovil in razdejal še tisto, kar je ostalo. Gotovo je, da znaša število mrtvih več tisoč in je porušenih tudi na tisoče hiš. Ker so po-
vCveda ne bo ta zgradba stala pred nami ,e iutrj in morda v popolni obliki Še niti e tekom letošnjega'leta, a pridružujemo e velikemu češkoslovaškemu optimistu
dr. Bene šu v trdni veri, da bo 1. 1935 pač še za Evropo leto težkih preizkušenj, da bo pa tudi pomenilo začetek vstajenja Evrope v dobo večjega medsebojnega zaupanja, ki je osnovni pogoj za mir in napredek.
Zanimivo je pri tem, da se bodo v 1. 1935. skoro vse evropske države prenovile tudi na znotraj. V Švici so se že
i	izvršile volitve v narodni svet, na Mad ž a r s k e m istotako volitve v parlament. Če š k o s 1 o v a š k a bo 19. maja volila skupščino in senat. Poljska bo skoro gotovo imela že letos volitve po
novi ustavi. Tudi na Grškem se bo najbrže letos, po ponesrečeni Venizelo-sovi revolti, obnovil parlament. Jugoslavija ima 5. maja normalne pari amen tarne volitve. Francija bo letos obnovila občinske zastope. Verjetno je, da bo tudi v Angliji že letos prišlo do novih parlamentarnih volitev.
Tako vidimo na vseh koncih in krajih, da bo 1. 1935. pomenilo velik pre-okret v življenju evropskih držav na znotraj in na zunaj. Naj bi bilo leto vstajenja Evrope k večnim Idealom ljubezni, miru, svobode!	V—S—
! -ušena vsa prometna sredstva, vodo-ivodi itd., je nastala tudi lakota in žeja. (Prebivalstvo beži v paničnem strahu iz opustošenih pokrajin v one dele otoka, |ki so manj opustošeni. Vlada je odredil^ takoj velike ukrepe za pomoč nesrc nerau prebivalstvu.
AVSTRIJSKO OBOROŽEVANJE.
DUNAJ. 23. aprila. Od 34 milijonov šilingov, ki so po izjavi kancelarja dr. Schuschnigga določeni za državno obram bo, bo 13 milijonov šilingov porabljenih za javna vojaška dela in vojaško administracijo. Ta vsota 34 milijonov šilingov tvori del vsote 400 milijonov šilingov, ki jih je avstrijska vlada določili’ za pobijanje brezposelnosti.
NEMŠKI PROTEST.
BERLIN, 23. aprila. Nemška vlada je jjoslala vsem državam, ki so v Ženevi glasovale za obsodbo Nemčije, protestno noto, v kateri izjavlja, da niso imele pra vice postaviti se za sodnike nad Nemčijo.
BECK IN SUVICH V BENETKAH.
BENETKE, 23. aprila. Državni podtajnik Suvich se je včeraj sešel v Benetkah s poljskim zunanjim ministrom Bek-kom in razpravljal o vprašanjih, tičočih se Poljske in Italije.
KRALJ JURIJ HITLERJU.
BERLIN, 23. aprila. Angleški kralj Jurij V. je poslal Hitlerju k rojstnemu dnevu brzojavne čestitke, za katere se mu je Hitler prav tako brzojavno zelo iskreno in toplo zahvalil.
LETOS ŠE NE BO VOJNE.
LONDON, 23. aprila. Abesinski poročevalec »Daily Expressa« Temberton, je bil ob vrnitvi iz Adis Abebe povabljen v Rim k Mussoliniju. Vprašan po položaju v Evropi, je izjavil Mussolini, da je težko odgovoriti, prepričan pa je, da le-tos ne bo nobene vojne v Evropi.
LETALSKA NESREČA.
PARIZ, 23. aprila. Na poletu iz Ta-nanarive na Madaskarju v Pariz, se je ponesrečilo francosko letalo, ki je hotelo doseči nov rekord. Letalo se je ponesrečilo v Afriki in je pilot Finat, znan še iz svetovne vojne, mrtev, njegov sprem* ljevalec pa nevarno ranjen.
POTRES TUDI V PERZIJI.
TEHERAN, 23. aprila. Pretekli tede.i je bilo v severni Perziji več močnih po-> tresov. ki so napravili veliko škodo in j<3 bilo ubitih več ljudi.
Dnevne vesti
Potrjene kandidatne liste
KANDIDATI MAČKOVE, MAKSIMOVI ČEVE IN LJOTIČEVE LISTE V MARIBORSKEM VOLILNEM OKROŽJU.
sestnik Pavle Horvat od Male Nedelje in Vekoslav Štampar iz Ljutomera.
Na Maksimovičevi listi kandidirajo v mariborskem volilnem okrožju: v okraju Maribor evi breg odvetnik dr. Crnoba-rič i>z Zemuna in notar Niko Dediol iz Perleza, v okraju Maribor desni breg novinar Mihajlo Bratvarevič iz Pančeva, v celjskem okraju odvetnik Mihajlo Stefanovič iz Beograda, v dolnjelendavskem ekonom Božidar Petrovič iz Beograda, v gornjegrajskem čevljar Djordje Vesko-vič iz Beograda, v konjiškem odvetnik dr. Branko Kijurina iz Stare Pazove, v ljutomerskem upokojenec Jovan Petrovič iz Beograda, v mursko-soboškem Jovan Petrovič u Beograda, v dravograjskem odvetnik dr. Crnobarič iz Zemuna, v ptujskem trgovec Lazar Petrovič iz Beograda, v slovenjgrajskem ekonom Mi-lorad Markovič iz Zemuna, v šmarskem pa odvetnik dr. Branko Kijurina iz Stare Pazove.
Na listi Dimitrija Ljotiča bodo kandidirali v mariborskem volilnem okrožju: v okraju Maribor levi in desni breg faktor Ivan Matičič iz Ljubljane; v celjskem zadružni revizor Andrej Šifrer iz Ljubljane, v dolnjelendavskem trgovec Ferdo Šaner iz Ljubljane, v konjiškem Juloe Hmeljak iz Oplotnice, v gornjegrajskem trgovec Ivo Brinovec iz Celja, v ljutomerskem trgovec Franjo Škrbec iz Ljubljane, v murskosoboškem zdravnik dr. Josip Muster iz Ljubljane, v prevaljskem odvetnik dr. Fran Kandare iz Ljubljane, v ptujskem Vladislav Fabjančič iz Ljubljane, v slovenjgrajskem posestnik Fran Marčič iz Slovenjgradca, v šmarskem pa Rudolf Šimnovec iz Ljubljane.
Beograjskemu kasacijskemu sodišču je bilo predloženih 6 kandidatnih list, in sicer ministrskega predsednika Bogoljuba Jevtiča, Jugoslovanske narodne stranke, dr. Vladimira Mačka, Dimitrija Ljotiča, so cialista dr. Topalovica in bivšega ministra Bož« Maksimoviča. Mimo državne iste, ki je bila potrjena že pretekli petek, je kasacijsko sooišče potrdilo tudi liste dr. Mačka, Božidarja Maksimoviča in Ljotiča, dočim je listi Jugoslovanske narodne stranke z nosilcem Hodjero ter socialistično listo dr. Živka Topaloviča odklonilo, ker nista izpolnili pogojev, ki jih določa zakon o voltvi narodnih poslancev. ,
Pri državnozborskih volitvah 5. maja ijomo imeli torej 4 liste. V mariborskem volilnem okrožju kandidirajo na listi dr. Vladamirja Mačka: v okraju Maribor levi breg grof Stnislav Lubjenski, posestnik iz Jarenine, ki je obenem tudi kandidat za okraj Maribor desni breg; v murskosoboškem okraju književnik Ivo Šarenič iz Zagreba, bivši narodni poslanec Al. Pavlič iz Celja, posestnik Franc Talanji iz Dolnje Lendave in posesnik Juraj Žnidarič iz Strahominca; v ptujskem o-kraju upokojeni minister dr. Vekoslav Kukovec; v prevaljskem okraju posestnik Franc Bar iz Dravograda, v slovenje graškem okraju trafikant Albert Puncer iz SJovenjgradca; v celjskem trgovec Vinko Vabič iz Žalca; v dolnjelendavskem advokat dr. Slaviček iz Preloga;
v	gornjegraškem trgovec Rudolf Pevec iz Ormoža, v konjiškem posestnik Ivan Vivod in posestnik Pavle Horvat od Male'Nedelje ter ekonom Vekoslav Štampar iz Ljutomera; v ljutomerskem po-
Letošnji velikonočni prazniki
Pozno je bila letošnja Velika noč. Zato -ta pomlajena narava in lepo pomladansko vreme dala letošnjim velikonočnim praznikom svojevrstno razpoloženje. Že dolgo nismo imeli tako lepe Velike noči, šo modrovali ljudje, in s takimi občutki smo se poglobili tudi v misterij prazničnih obredov. Ko je na veliko soboto pre-nehaio delo, je oživelo mesto. Vse je hitelo na ulice, po katerih so se ves popoldne prelivale množice meščanov, pomešane z okoliškim ljudstvom, ki je prišlo k vstajenju. Ob 3. uri popoldne je bila najprej velikonočna procesija pri šolskih sestrah, ob 4. uri pri Magdaleni, ob 5. uri pri frančiškanih, ob po! 7. ur; pa v stolnici. Procesijo v stolnici je vodil sam lavan tinskj vladika in so se je udeležili tudi predstavniki vseh državnih, političnih in samovoljnih oblastev, med njimi mestni župan g. dr. Lipoid, mestni poveljnik general Hadžič, okrajna glavarja gg. dr. Senekovič in Makar, šef mestne policije tfadoševič in drugi. Po ulicah, kjer so se oomikale procesije, je delalo ljudstvo vse aovsod gost špalir.
Ko je v soboto zvečer iegel na zemljo •mak in ko je pričelo goreti nebo v zve-xdah, so zagoreli po slovenski domovini velikonočni kresovi. Velikonočno zvo-uenje, ki je odmevalo v tiho noč, se je harmonično zlivalo z grmenjem možnar-tev in oznanjalo največji praznik človeštva. Kapelica na Piramidi je žarela v stotero lučkah in pozno v noč so se-raz-'ivali zvoki pesmi in godbe nad mestom ter prijetno dvigali vzkipevajoče življenje.
Še v lepšem sohicu pa se je porodila velika nedelja. Po končanih ranih cerkvenih opravilih je dobilo mesto ponovno praznično podobo. Vzvalovilo je življenje, ki so mu topli žarki prilivali živahno Tatzgibanost. Dopoldne je bila v veliki cazinski dvorani otvorjena razstava slik znanega splitskega slikarja Stjepana Bakoviča, ki je vzbudila zlasti med mariborskimi ljubitelji umetnosti veliko po-rornost. Dopoldanska promenada je bila 'ivahna. Popoldne pa se je zaradi tople-:a vremena preselilo življenje v okolico. Procesije meščanov so romale oroti Kamnici, Meljskemu hribu, proti Razva-Jju, Radvanju in v druge kraje. Zvečer
je bila v Narodnem gledališču krstna predstava Rasbergerjeve operete »Prebrisani amor«. Obisk je bil dober in je bilo občinstvo nadvse zadovoljno z uprizoritvijo. Podoben nedelji je bil tudi včerajšnji velikonočni ponedeljek. Mnogi so jo mahnili na Pohorje in na daljše izlete, j
V	Mestnem parku je bil dopoldne prvi letošnji promenadni koncert, na katerem je igrala vojaška godba.
Krvopolitje na Dravskem polju
V	ponedeljek ponoči okrog polene ure je bilo Dravsko polje zopet torišče žalo- i igre, ki je vznemirila ondotno prebiva'-! stvo, in katere žrtev je mlado življenje.! Ob navedeni uri je nastal pri zažiganju kresa v Tibolcih, občina Oslušovci, med nekaterimi vaškimi fanti prepir in pretep. Pri tej priliki je dobil lSIetni Martin Roškar, posestnika sin iz Tibolcev, tako I nevarno poškodbo, da je obležal nezavesten v mlaki krvi. Ptujski reševalci, ki so bili poklicani na kraj dejanja, so ga smrt- , nonevarno ranjenega prepeljali z rešilnim ! avtom v ptujsko bolnišnico. Mladenič pa je eno uro pozneje, ne da bi se zavedel, za poškodbami umri. Dobil je z nožem v desno prsno stran smrtnonosen vbodljaj in je umrl zaradi izkrvavitve. Sodna o-blast je odredila obdukcijo trupla ubitega Martina Roškarja, ki bo izvršena danes 23. t. m. popoldne v mrtvašnici ptujske bolnišnice. Po izvršeni obdukciji prepeljejo truplo na Polenšak, kjer ga pokopljejo na domačem pokopališču. Orožniki iz Vel. Nedelje so uvedli obširno preiskavo za izsleditev zverinskega ubijalca.
Velikonočni dar kraljice matere. Siromašna Kavčičeva rodbina, ki stanuje v Danjkovih barakah, je bila za Veliko noč deležu nepričakovanega darila od strani Nj. Veličanstva kraljice matere. Terezija Kavčič, žena brezposelnega delavca in mati štirih otročičev, je prejela dva velika zaboja raznih živil kot velikonočni dar Nj. Veličanstva kraljice matere Marije. Obenem je prejela v bedi živeča rodbina tudi sliko kraljice Matere Marije s kraljem Petrom II. in kraljevičema Tomislavom in Andrejem.
Razstava akad. slikarja prol. Bakoviča.
V	nedeljo ob 11. uri dopoldne je bila v
veliki kazinski dvorani na Slomškovem trgu otvorjena razstava slik dalmatinskega slikarja prof. Stjepana Bakoviča, ki vsebuje okoli 100 del, večinoma portretov. Razstava, katero so obiskale tudi mnoge naše odlične osebnosti, je vzbudila v Mariboru po svoji svojevrstnosti precejšnje zanimanje. Razstavo je otvo-ril predsednik Umetniškega kluba, pisatelj dr. Ivo Šorli.
Ob odprtem Kelnaričevem grobu. Poročali smo že, da so na velikonočno soboto dopoldne na magdalenskem pokopališču pokopali žrtev pobreške tragedije. Ob odprtem grobu se je poslovil od Kelnariča pobreški šolski upravitelj g. Klemenčič z naslednjimi besedami: Neštetim, ki počivajo na tem pokopališču, so bile govorjene poslovilne besede, nekaterim zas’užno, drugim manj zaslužno. Zakaj bi tebi, preprosti ubogi delavec, ki si tri dni in tri noči junaško prenašal nečloveške muke, tebi znanec iz Slovenskih goric, ne spregovoril nekaj besedi v slovo? Slava delu, slava vsem trpinom delavcem, ki počivajo na tem pokopališču, slava tebi ubogi Kelnarič, ki si daroval svoje mlado življenje za delo!« Govornikove besede so presunile srca vseh navzočih, ki so spremljali mučeni-ške smrti umrlega Kelnariča na njegovi poslednji poti.
Nočna lekarniška služba. Jutri v sredo bosta imeli nočno lekarniško službo Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Frankopane^ cesti :n dvorna Vidmar jeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu.
Mojstrska izpitna predavanja se nadaljujejo danes v torek ob 'A8. uri zvečer, in ne, kakor je bilo prvotno napačno napovedano, šele v četrtek.
»Nanos«. Jutri predavanje »Masarik in omladina«, predava Janko Furlan.
Napad. Ko se je na velikonočno nedeljo vračal domov v Zimico 231etni hlapec Ivan Miložič, so navalili nanj trije neznani fantje. Obklali so ga z noži in pretepli s palicami tako nevarno, da so ga morali takoj prepeljati v mariborsko bolnišnico. Za sirovimi napadalci poizvedujejo orožniki.
Krvav pretep. V Achtikovi gostilni na Teznem so se sinoči stepli mladi fantje.
V pretepu pa je nekdo udaril 23'etnega brivskega pomočnika Franca Filipca tako močno s stolom po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Poklicani reševalci so ga spravili v bolnišnico.
Avto v železniške zapornice. Ko je davi zapiral železniški čuvaj na Tržaški cesti zapornice je v trenutku privozil neki avtomobilist in se z vso silo zaletel v zapornice. Sunek je bil tako silen, da se je močna in okovana zapornica zlomila. Na srečo se avtomob:listu, ki je zdirjal proti mestu, ni zgodilo nič hudega. Železniški čuvaj pa si je zapomnil števi ko avtomobila, ki ga doslej še niso izsledili.
Žrtvi velikonočnega streljanja sta postala 33 letni posestnik Jurij Lešnik iz hoškega Pohorja 20 in 201etni delavec Martin Svenšek iz Zg. Radvanja 38. Oba imata poškodbe na levi roki in se zdravita v tukajšnji splošni bolnišnici.
S samokresom se je obstrelil po nesrečnem naključju 171etni kmečki delavec Kare: Kolar iz Ščavnice 39 in si ranil levo roko. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
Kolesarka je povozila petletno Marico Ve narjevo, hčerko delavca drž. žel., sta nujočo v Sokolski ulici 93 v Studencih. Dekletce, ki je zadobilo poškodbe na gla-
vi	in nogah, so poslali v splošno bolnišnico.
Razne nezgode. Neka brezvestna kolesarka je včeraj povozila v Studencih 4-letno železničarjevo hčerko Marico Velnarjevo. Dekletce se je pri padcu nevarno poškodovalo na glavi in na nogah.
V Vrbanovi ulici stanujoča perica, 65Jet-na Ivana Perkova je na veliko soboto tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko. V Črešnjevcu pa si je bivši šolski sluga, 82-letni Josip Šturec zlomil dve rebri. Pri delu si je danes dopo dne nevarno poškodoval hrbtenico tudi 711etni čevljar Franc Koren, zaposlen v Freun-dovi tovarni. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
18.000 Din škode trpi žena upok. prof. Hilda Kovačeva zaradi vloma, ki so ga izvršili neznani storilci v njeno stanova-
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Torek, 23. aprila: Zaprto.
Sreda, 24. apri.a ob 20. uri: »Kdo le kriv?«. Premiera. Red C.
Četrtek, 25. aprila ob 20. uri: »Prebrisani Amor«. Red B.
Angelo Cerkvenik: »Kdo je kriv?«.l° je najnovejše delo mariborskemu občinstvu po njegovih dramah »V vrtincu«' »Greh« in »Očiščenje« znanega pisatelja Angela Cerkvenika, čigar četrto dramsko delo »Roka pravice« je svojčas ob uprizoritvi v ljubljanski drami vzbudil0 splošno pozornost. »Kdo je kriv?« je voi na zgodba v štirih dejanjih, godi se skor« na istem prizorišču nepretrgano od devetih zvečer do po noči. Pisano je spretno odrsko, z močnimi sentencami. ne gre za kako ceneno propagando 2'i mir, za prvinski protest proti vsem grozotam gre, za protest, ki se je nujno p0' rodil iz trpljenja, porojenega iz vojne i|! njegovih strahot. V slovenski vojni dra:n ski literaturi, ki je zelo borna, je ta drama svetla točka, ki se je moramo veseliti. Mariborsko uprizoritev je naštudiral Milan Košič, sodelujejo pa Starčeva, Furijan, Gorinšek, Medven, Verdonik Krstni predstavi, ki bo v sredo, 24. trt. zvečer — dero še ni bilo nikjer uprizorjeno — prisostvuje tudi avtor. Red C.
Prva ponovitev Rasbergerjeve operete »Prebrisani Amor« bo v četrtek 25. trt-za red B. Delo je ob krstni predstavi doseglo velik uspeli ter so ga sprejeli s toplimi simpatijami.
KINO
GRAJSKI KINO
Samo še danes dunajska opereta
wRože z fuga"
Paul Horbiger, Greti Theimer.
Pride: „BELA SESTRA" nov film, nova režija, novi igralcu
Kino Union. Od danes dalje zelo napeti film »Na straži velemesta« z Gustavom . rohlichom.
nje v Gregorčičevi 22. Prišli so v stanovanje skozi okno v veži ter zlezii po odstranitvi okna skozi odprtino v stanovanje in odnesli zlatnino, prstane in uhane
v označeni vredno. . Na mesto vloma se je podal daktiloskop Grobin, ki je it' vršil posnetje prstnih odtisov. Za storil" se vršijo poizvedbe.
Vlomilci po deželi. Udrli so v hišo posestnika Ernesta Holcerja v Klopcih pri Slov. Bistrici ter odnesli raznega b’aga in gotovine v znesku 722 dinarjev. Orožniki so zaradi suma aretirali nekega Ign? ca J., ki se je klatil tam okoli.
Med molitvijo okradena. Ko je v sobo to popo dne molila posestnica Ivanka Jakličeva pri božjem grobu, ji je drzen žepar izmaknil iz ročne torbice 300 Din ter izginil v gnječi. Poizvedovanje v? storilcem je ostalo brezuspešno.
Tatvino. Zasebnemu uradniku Josipu Ajdu je neznan tat ukradel iz zaklenjenega stanovanja v Loški ulici zimsK' plašč in hlače v skupni vrednosti 700 Din. Oškodovanec ne more nikogar osumiti, ker je našel stanovanje odklenjeno-Prijavil pa je tatvino policiji in zahtev? kazensko postopanje proti storilcu.
Požarna nevarnost. Za jahalnico v Fo-chevi ulici so fantje v soboto zvečer sežigal dračje. Plameni so prešli na leseno ograjo in je bila nevarnost večjega P°' žara, da niso vojaki iz bližine s takojšnjo intervencijo preprečili vsakršno ne-varnost.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 24-tm. Ob 12: p'ošče; 12.45: poročila, 13: čas, plošče; 18: plošče; 18.30: pogovor s poslušalci; 19: predavanje; 19.20: čas, jedilni list, program za četrtek; 19.30: nacionalna ura; 20: komorni trio; 21: slo venski vokalni kvintet; 22: čas, poroč' la; 22.20: plošče.
Vremensko poročilo mariborske meteo-rološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 14 stopinj C nad ničlo; min1' inalna temperatura je znašala 8.4 stopinJ C nad ničlo; barometer je kazal pri 1' stopinjah 736, reduciran na ničlo 734; relativna vlaga 79; vreme je jasno in tiho. vremenska napoved napoveduje stalnos vremena.
Tendenca kvišku
pOLOŽAJ HRANILNIH VLOG NAŠIH IN TUJIH DENARNIH ZAVODOV.
R^na so znamenja in različne okol-jiostj, po katerih je mogoče presojati po-zlasti v gospodarskem pogledu in s epati o tem, ali je opažati tendenco »a boljše ali na slabše, kvišku ali navzdol. Če v kaki državi pada število rezposelnih, če se torej — z drugimi esedami! — delo v industrijah in dru-S‘h Podjetjih množi; če sporedno s tem raste množina konsuma kmetskih pridelkov in se v zvezi s tem dvigajo cene e>n pridelkom vsaj prilično do višine Pridelovalnih stroškov; če je mogoč izvoz naše produkcije v oni meri, da nam omogoča aktivnost trgovske bilance — m če se k temu pridružijo še razne dru-Se okolnosti, ki omogočajo vsaj majhen razmah gospodarskega življenja — so «> gotovo znamenja, k; kažejo tendenco kvišku.
Med takšna znamenja je treba nedvomno računati tudi pojav, kj ga opažamo deloma pri nas, pa tudi v drugih državah: porast štednje. porast hranilnih vlog. Ne le dejstvo samo na sebi, da •majo ljudje kljub še vedno težkim razmeram, ki jih povzroča svetovna gospodarska kriza, vendarle že vsaj nekaj možnosti, da nosijo svoje, četudi še mate Prihranke v denarne zavode, je razveseljivo in nam vliva vero, da smo na Poti k izboljšanju splošnih gospodarskih razmer. V zvezi s tem je prav tako ali se bolj razveseljivo in zadovoljivo dejstvo, da ponehava oni veliki in uničujoči val nezaupanja, ki je pred dobrimi tremi teti zagrabil mase naroda in povzročil de samo strašni padec hranilnih vlog v vseh naših denarnih zavodih, temveč tudi za dolgo dobo skoro popolnoma zavrl priliv novih prihrankov v nje.
Rekel sem, da ponovnega dviganja štednje ne opažamo samo pri nas, ampak tudi v 'raznih drugih državah, ki so istotako kakor naša trpele zaradi tezav-riranja. Tako se je n. pr. na Poljskem v letu 1934 dvignila vsota hranilnih vlog v hranilnicah od 506 na 624 milijonov zlotov. V Nemčiji so tekom januarja t.
'• narasle hranilne vloge za 189 milijonov mark in je bilo stanje celokupnih hranilnih vlog z 31. januarjem t. 1. 14.4 milijarde mark (253 milijard dinarjev!), pa Češkoslovaškem je bilo lani še vse ®to opažati odliv hranilnih vlog iz zavodov, letos pa je tekom prvih dveh
mesecev ugotovljen priliv 223 milijonov denca nakvišku!
Kč. in znašajo danes vse hranilne vloge v ČSR 21 milijard Kč. (39 milijard dinarjev). Podoben proces vidimo tudi v nekaterih drugih državah.
In pri nas? Glasom izkaza Narodne banke smo imeli dne 1. februarja t. 1. v vsej državi hranilnih vlog 10.035,000.000’ Din. Ta vsota se je tekom februarja povišala za 90 milijonov dinarjev. Seveda pomeni to število še vedno velik padec napram stanju izza časa pred izbruhom krize zaupanja, ko je bilo — če se prav spominjam! — v vsej državi okrog 14 milijard hranilnih vlog. Da tega padca ni povzročilo samo nezaupanje, ampak tudi dejanska potreba, da so hranilci dvigali svoje prihranke, ker novih dohodkov niso imeli, je čisto gotovo.
Seveda so bili ponovnega porasta hra nilnih vlog v prvi vrsti deležni državni in od države privilegirani denarni zavodi. Tako vidimo, da je v 1. 1934 število vlagateljev pri Poštni hranilnici naraslo od 264.515 na 312.852, stanje vlog pa se je od 564.103.125 Din povspelo na Din 718.492.383. Povprečna vloga na eno knjižico je bila v 1. 1933. 2132 Din, v 1. 1934 pa 2296 Din.
V največjih težavah so bili ves čas, in so deloma še danes denarni zavodi v Sloveniji. To nam jasno izpričujejo številke, ki jih je objavila Zveza jugoslovanskih hranilnic o stanju vlog pri regu-lativnih hranilnicah. Ta statistika kaže, da je bilo v teh zavodih koncem 1. 1934 hranilnih vlog 1,105,750.000 Din. Kaže dalje, da so pri vseh regulafivnih hranilnicah v Sloveniji hranilne vloge v letu 1934 padle napram 1. 1933 za 34 milijonov Din. In to vse dokazuje tudi nujno potrebo za ukrepe, ki so jih zastopniki teh denarnih zavodov, zastopniki zadružništva in zastopnik; gospodarstva v Dravski banovini sploh že ponovno zahtevali v raznih spomenicah in resolucijah. Vlada g. Jevtiča, ki je po izjavah skoro vseh ministrov predvsem gospodarska, bo morala čimprej storiti potrebne ukrepe, da se omogoči likvidnost tudi naših hra nilnic in zadrug v Sloveniji, da se tako povrne zaupanje naroda tud: pri nas in da bodo tudi naši denarni zavodi, ki tvorijo žile našega gospodarskega organizma, mogli zopet kot nekoč v polni meri vršiti svoje naloge, in se bo tako končno tudi pri nas začela uveljavljati ten-
-slovanske in sokolske ideje na skrajnem severu naše države in kot vzor naprednosti, reda in higiene vsem mnogoštevilnim sokolskim edinicam, združenim v največji župi v jugoslovanskem Sokolstvu, lahko terjalo od vse naše napredne
javnosti, da ji čim preje pomore in postavi moderno, higienično urejeno telovadnico. Koristi od takega prostora bomo imeli vsi, zlasti naša mladina kot nravni in telesni temelj jugoslovanstva.
Spomini na velikega carja
ALI JE NAPOLEON UMRL NARAVNE SMRTI? ŠE VEDNO VELIKO NEPOJASNJENEGA.
V- S-
Potrebujemo moderno telovadnico!
PEREČE VPRAŠANJE SOKOLA MAT ICE OB REALIZACIJI ZAKONA O OBVEZNI TELESNI VZGOJI NARODA.
Iz izjav gospoda ministra za telesno vzgojo naroda smo slišali, da se bo v
kratkem pričel izvajati zakon o telesni vzgoji, odnosno da se bo uveljavil vsaj v onih mestih, za katera velja zakon o 'nestnih občinah. S tem bo prevzelo naše Sokolstvo v Mariboru težko in odgovorno nalogo, ki jo bo moralo za vsako ceno rešiti. Da bo to uspešno in mogoče, bo treba pripraviti poleg ostalega tudi dovolj telovadnih prostorov. K temu tedaj nekaj besed!
Omejiti se hočemo samo na naše matično društvo Sokola Matico. Kakor vemo, Sokol Matica nima lastne telovad-uice. Članstvo telovadi deljeno, deloma v telovadnici klasične, deloma v telovadnici realne gimnazije. Poleti se vrši telovadba na lastnem letnem telovadišču v Ljudskem vrtu. Vendar je mogoče telovaditi na prostem komaj 4—5 mese-cev, ves ostali čas v letu pa v telovadnici, Pretežno se tedaj vrši telesna vzgoja članstva v zaprtem prostoru.
O teh prostorih se ne moremo pohval-no izraziti, če smo odkritosrčni. Predvsem ležita obe omenjeni telovadnici °brnjeni proti severu in vzhodu, tako da Rto in dan ne posije dovolj sonce v nju. Pomisliti je treba, da telovadi v teh prodorih po več sto ljudi na dan, da so Prostori večinoma zaprti, zaradi pomanjkanja vsake uspešne ventilacijske Opravo nezadostno prezračeni in zaradi celodnevne nepretrgane uporabe tja Pozno v noč tudi premalo čiščeni. Kako m kdaj se naj telovadnici očistita, če v niima po dnevi telovadi šolska mladina,
zvečer pa do 23. ure sokolsko članstvo! Ker telovadi sokolsko članstvo vedno šele po uporabi telovadnic šolske mladine, je primoramo gibati se v najslabšem zraku. Da to ni v interesu telesnega zdravja naše mladine,' si lahko mislimo.
K pojmu telesne vzgoje spada tudi telesna snaga kot nujna psihološka posledica telesne moči in lepote. Zato je neobhodno potrebno, da ima vsaka telovadnica primerno oblačilni«) in primerne prostore za umivanje in kopanje. Samo ob teh pogojih je mogoče članstvo vzgajati k higieni in ga tudi higienično vzgojiti. Vse to pa nam v teh prostorih manjka, ali je vsaj tako pri-prosto, da na noben način ne zadostuje in ustreza resničnim potrebam. Prosimo, da si merodajni činitelji, na katerih je naloga, da rešijo našemu Sokolstvu tu ob meji in v srcu Štajerske sloves prave naprednosti in nujne potrebe, ogledajo navedene prostore in se osebno prepričajo, da je tako res! Pri tem naj upoštevajo, da oblačilnice in umivalne priprave uporablja ob vsaki telovadni uri do 60 ali še celo več oseb!
če se bodo telovadeče vrste našega Sokolstva z izvajanjem zakona o telesni vzgoji podesetorile in postoterile, nastane vprašanje, kako bo vobče mogoče dve tretjini leta ob teh pogojih izpolniti važno in delikatno nalogo telesne vzgoje naše mladine? Ostalim sokolskim društvom se sicer ne godi dosti ali celo nič bolje, vendar smo mnenja, da bi vsaj Maribor Matica, kot žarišče jugo-
Mnogo je bilo popisanega papirja o Napoleonovem življenju na otoku Sveta Helena. Ni in nikdar ne bo podrobno pojasnjeno. kako je veliki cesar končal svojo kariero v pregnanstvu, pa čeprav je o tem napisanih na tisoče knjig, čeprav so se Napoleonovi biografi in kritiki bavili obširno z vsako najmanjšo podrobnostjo iz njegovega življenja. Je pa še mnogo podatkov, po katerih se da sklepati, da zadnji dnevi nekdanjega velikega vojskovodje niso tako podrobno popisani. Nekje so našli spomine generala Bertranda in zopet spomine njegovega vernega sluge Marchanda, v katerih je še marsikaj zanimivega za raziskovalce Napoleonovega življenja ir. smrti.
»Ti si edini, ki si menil, da se ne boš vrnil več v domovino in boš tisti, ki mi boš zatisnil oči,« je dejal nekega dne Napoleon svojemu vernemu slugi. Njegov sluga je dobro vedel, da je Napoleon, ko je bil na Sveti Heleni, odločno odklanjal vse denarne ponudbe od strani pngleških mogotcev, čeprav so ga stražili sami angleški agenti, ki so hoteli za vsako ceno priti do njegovih načrtov. Čeprav je bil Napoleon daleč od domovine v pregnanstvu, kakor meteor ki je ugasnil, vendar so se mnogi bali zelo
Električni svetilnik na morju
Eden najnevarnejših krajev za vožnjo po morju je obala Bretonske, kjer so med skalnato obalo ter mnogimi pečinami in otočki močni morski toki in vrtinci. Posebno spomladi in v jeseni, ko divjajo tu strašni viharji, je včasih nemogoče priti z otoka na obalo ali z obale na otok. S tem trpi varnostna služba, skrbeča za svarilne ognje in morske svetilnike. Zadnje čase so uvedli posebne svetlobne signale, ki ponoči avtomatično razsvetle, podnevi pa ugasnejo luč oljnatega ali kakega drugega plina, ki se dobavlja na mesto stlačen v jeklenil cevah. Zdaj pa gradi francoska vlada na otoku Quessan-tu morski svetilnik, ki bo razsvetljen z električnim tokom in ne bo rabil čuvarja, da bi luč prižigal in ugašal. Svetilnik bo stal na kraju, ki je skoraj vse leto nedostopen. O otoku Ouessantu pravi pregovor: »Kdor vidi Ouessant, vidi svojo kri«, čuvaj v svetilniku zaradi tega ne bo potreben, ker bo imel svetilnik električen tok iz središča otoka, iz majhne elektrarne. Njegova svetlobnost bo znašala le 100.000 sveč, kar je v primeru z drugimi morskimi svetilniki po 20 do 25 milijonov sveč zelo malo.
Otvoritev razstave cvetic
Več tisoč posetnikov je prišlo te dni v starodavno holandsko mestece Heem-sted, južno od Harlema. Tu je bila o tvorjena svetovna razstava cvetja in iz vseh krajev sveta so se zbrali ljubitelji redkih cvetic. Heemsted je posebno znan po svojih tulipanih in hiacintah, ki so bile razstavljene v ogromnih množinah, v vseh odtenkih barv in v najrazličnejših oblikah. Močan vonj je napolnil razstavne prostore, kjer so bile razstavljene vse zanimivosti vrtnarske umetnosti. Na razstavi so bile redke cvetice, ki so jih plačevali ljubitelji po več tisoč holandskih goldinarjev. Čeprav tulipanove čebulice ne gredo več po rekordnih cenah, kakor prejšnje čase, se vendar še najdejo ljubitelji, ki plačajo za novo vrsto tulipana 5000 cekinov, ali pa še več. Novost razstave vHeemstedu šobile letos polne hiacinte, katerih cvet požene do četrt metra visoko in katerih krasna barva ne pozna doslej primere.
Ameriške senzacije.
Ameriški tisk je v lovu za senzacijami posvečal veliko pažnjo svoječasnemu li-tavsko-nemškemu sporu. Nekateri listi v postelji nekaj noči.
resno njegovih načrtov. Takrat Francozom sovražni Angleži so se celo zanimali za njegove misli, ko je umiral. Napoleon je nagradil svojega zvestega slugo s tem, da ga je imenoval skupno z Bertrandom za izvršilca svoje oporoke. Nobeden izmed tistih, ki so bili Napoleonu na Sveti Heleni najbližji, ni napisal svojih spominov, in tako jih tudi ni napisal njegov zvesti sluga.
Po njegovi smrti so našli pri zvestem služabniku le neke majhne beležke, napisane z okorno roko, ki pa pričajo, da ni bilo vse tako, kakor so poročali in pisali o Napoleonovi smrti. Še bolj miste-riozni pa so spomini, ki jih je napisal general Bertrand in prav redki so biografi, ki bi te spomine v svojih spisih omenjali. General Bertrar.d je zapustil celo zbirko rokopisov o strategiji, celo zbirko načrtov in beležk o Napoleonu in marsikaj zanimivega tudi o njegovi smrti. Vse te dragocene spomine je general Bertrand zapustil s posebnim testamentom svoji hčerki in zahteval, da se ne smejo nikdar objaviti. Storil je pa to zato, da ne bi njih objava morebiti Škodovala iluziji, ki jo ima zgodovina o velikem Korzičanu. Tudi ni še točno ugotovljeno, ali je Napoleon umrl naravi’'’ smrti ali pa je bil zastrupljen
so poročali že o izbruhu vojne in o vojnih operacijah. Pri tej priliki je neko filmsko podjetje poslalo iz Amerike nekemu filmskemu operaterju v Kaunas naslednjo brzojavko: »Filmajte takoj vse boje in vse vojaške operacije ter nam posnetke nemudoma pošljite!« Ko so v Kaunasu izvedeli za vsebino omenjene brzojavke, so se pričeli nekateri razburjati, drug' pa smejati.
Katoliški kongres v Pragi.
V zvezi s prvim katoliškim kongresom, ki bo letos v juniju v, Pragi, so škofi Češkoslovaške objavili poslanico, v kateri omenjajo religijsko krizo, ki je zajela ves svet in naglašajo, da je postal človek žrtev, nizkega zadovoljstva in je nujno potrebno, da se napravi konec tej moralni dekadenci in se ljudstvo vrne na pravo Kristusovo pot. Tudi naglašajo škofje v svojem pismu, da mora vsak katolik jasno izpovedovati svojo vero. Zato so vabljeni na kongres katoliki iz vsega sveta, brez razlike narodnosti.
Psi na razstavi
V času od 22. do 28. t. m. bo v Frankfurtu ob Meni svetovni kinološki kongres, katerega se bodo udeležili delegati iz vsega sveta. S kongresom pa je zvezana tudi razstava psov, na kateri bo razstavljenih nad 2500 najrazličnejših kosmatincev. Razstavljeni bodo psi, ki jih ljudje v Evropi še niso videli in jih niti ne poznajo. Kavkaški psi in turkmenski kužki bodo baje prava senzacija 'n ljubitelje psov.
Flhnske zvezde med seboj.
V filmskem centru v Los Angelesu imajo zopet novo senzacijo. Znani filmski zvezdnik Francklin je vložil tožbo za ločitev zakona od svoje žene, filmske zvezdnice Mary Astorijeve. V tožbi je navedel, da ne more živeti dalje z ženo, ki hoče tudi doma Živeti po filmskih metodah.
Rim milijonsko mesto.
V mesecu marcu so v Rimu izved i popis prebivalstva in našteli 1 milijon 150.000 prebivalcev. Rim se je zadnja leta naglo razvil in se še nadalje naglo raz vija.
Narobe.
Bolnik: Kaj menite, gospod zdravnik, bi ne pomagate, če bi ostal nekaj dni v postelji?
Zdravnik: Bolje bi bilo, če bi ostali
Stran 4.
Mariborski »V e S e r n! k« Jutra,
/ Mariboru, dne 23. IV. 193.
Atetoonse Datidet
«»EH Z£JV£
61
Kakor da jfa je nekaj izpodbodlo, tako je poskočil in se privil materi na srce.	'•*'
»O, kakšno dobroto si mi storila! Ko bi samo vedela, kaj je ta otrok'... Meni, ki sem toliko hrepenel po njem. S tem otro*kom se nikoli ne bi mogla približati drug drugemu, čutil sem tako dobro, da kljub vsej svoji vroči želji, da jo spet vidim, ne bi mogel nii en sam trenutek poizkusiti izvedeti, kje je... O, ta otrok, mislil sem nanj več kakor na njo.«
In pričel ji je čisto tiho pripovedovati, kako ga .je nekega jutra, ko je bila z doma, ob svitu zore prebudil neki strašni krik, kakor da davijo neko žival. To ga je prebudilo in pohitel je iz postelje k oknu. Prihajalo je iz sosednega zakupa, katerega tišino -so kakor navadno budUi kikiriki petelina, ščebetanje vrabcev iz kokošnjaka in zamolklo mukanje volov iz globin njihovih toplih hlevov. Kmalu je spet zaslišal ono zamolklo, bolestno stokanje, ki mu je rezalo v srce, v katero so se kdaj pa kdaj mešali tako strašni, donebesni kriki in tiho, sladko vekatije. Razločil je glas ženske in razumel. da je njihova soseda zakupnica
rodila. Veličasten j« bil ta prihod novega bitja v rožnatem zraku porajajočega se dneva: »Mogočni stok žene, ki rodi,« pomešan s prebujanjem dvorišča in jutrnjim hrupom narave, ta stok, ki se je spreminjal v živalski krik ali v škripanje enega izmed koles v silnem in skrivnostnem delovanju celotnega človeškega stroja. Nenadoma je pomislil tudi na svojo ubogo Lydijo, ki je morda v istem času trpela enake muke, in obšel ga je nepopisen strah: »O. ko bi me bila samo videla, kako sem se jokal pri oknu ... Biti sem moral zelo smešen ...
V	tem so nehale tudi solze... In tebi, oboževana mati, se moram zahvaliti, da se mi vrača žena, da jo bom spet videl. Čudim se samo, zakaj je nisi takoj pripeljala s seboj. Zakaj?«
»Bila je preslabotna.«
Gospa Feniganova je v zadregi povesila oči, ker ni znala prepričevalno lagati. Sin pa je nadaljeval: »Kako žalostno mora biti v tem Portu Haliguenu sedaj, ko se bliža zima. In če jo ->pet prevzamejo njene črne misli?«
»Toda ti hudobni sinko, morala sem vendar prit; naglo, ker so mi pisali, da
trdovratno zahtevaš dvoboj in oni na Grosbourgu nič drugega ne delajo, kakor zasledujejo in love tvoja pisma.«
In mati, ki se je zdaj že čutila zmagovalko, ga je z vso svojo nežnostjo privila k sebi ter ga pričela prositi:
»Kako je to mogoče, moj Richard, da nimaš ti, ki si tako dober, tako pošten, nobenega usmiljenja do onega očeta, vojaka, zlomljenega sredi svoje slave, ki sprejema v svojem naslanjaču paralitika vse žalitve in vse psovke, ki si jih namenil njegovemu sinu? Si moreš zamisliti večje ponižanje? Prisiljen odreči se svoje vloge poglavarja in branilca družine, je padel tako globoko, da mora molče trpeti drobne in zlobne spletke svoje žene, ki zasleduje sle in podkupuje pismonoše. Ta nesrečnež bo umrl. ker se ne more boriti za svojega sina in umreti zanj. In ti se kljub vsemu temu ne daš omehčati.«
Richard se je iztrgal iz materinega naročja in pričel korakati po sobi: »Da, vem, naslišal sem se vsega tega, kar mi pripoveduješ, do sitega že od našega starega prijatelja, zato ti bom odgovoril isto, kar sem njemu: ,T1 ljudje so mi povzročili preveč zla, da bi se mi še mogli smiliti. In to vsi: sin, oče in mati ... ah! česa vsega nisem trpel’...«
»Ti si pretrpel največ v svojem užaljenem ponosu. Toda mati, ki se boji, da ji ubijejo sina ...«
Vse to so pravljice starega Meriveta, kar mi ti tu sedaj pripoveduješ,« je dejal Richard mirno. »A kaj misliš, od koga sem dobil ta ponos, ki mi ga očitaš?«
»Od svoje matere, kaj ne? ... Nil, Pa dobro, stori kakor jaz, otresi se tega P°" nosa.«
»Kako?«
»O, to je zelo priprosto ... Stopila sem v cerkev .male župnije’. Ne smej se. ker učinek je bil resničen čudež... Ko setu se vrnila, sem bila čisto druga, čutila sem in gledala vse nekako drugače kakor prej, na neki docela nov način. Zakaj? Tega sama ne vem.«
Richard je bil ginjen, dasi tega ni hotel pokazati. Zato je odgovori čisto ne-brižno: »Nesreča je, da .mala župnija že mesec dni počiva.« A ona mu je, gle" dajoč ga nenehoma, odgovorila: »Zares, tudi jaz	sem izvedela	za to	žalostno
zgodbo. Kako so	samo	mogli	biti tako
krivični napram tako častitemu duhovnu? Ti si se torej zavzel zani in šel zaradi njega k škofu? Ko sem to slišal sem bila zelo srečna.«
»Zares?«
Bil je vesel in se obenem čudil. Vedel je da je	njegova	mati	prijateljica dra-
veilskega	župnika	in se	je bal.	da ji
bo ljubo, ker je posredoval pri škofu-Toda kleveta je bila preveč podla, da se ne bi bil zavzel.
(Se bo nadalieval^1
Športne prireditve za Velikonočne
praznike
DVODNEVNO GOSTOVANJE ZAGREBŠKIH ŽELEZNIČARJEV V MARIBORU. SK RAPID JE PREBIL PRAZNIKE V MURSKI SOBOTI. ISSK MARIBOR JE GOSTOVAL V ČAKOVCU. V NEDELJO SO SE VRŠILE TUDI TEKME ZA DRŽAVNO NOGOMETNO PRVENSTVO.
zadovoljno, toda svojo nalogo je opravil v splošnem dobro.
Za velikonočne praznike bi se bil moral pravzaprav odigrati v Mariboru nogometni turnir. Ker pa do tega ni prišio so si mariborski klubi v zadnjem hipu poskrbeli nasprotnike, in sicer sta SK Železničar in SK Svoboda igrala proti zagrebškim Železničarjem, SK Rapid je gostoval dva. dni v Murski Soboti, ISSK Maribor pa je šel včeraj v Čakovec. Vsi mariborski klubi so za praznike nastopili v oslabljenih postavah, ter nadomestili igralce prvih moštev z rezervisti. Od vseh petero tekem, ki so jih mariborski kkibi odigrali za praznike so zaradi tdga le v eni zmagali in je bil zmagovalec Rapid, ki je včeraj premagal SK Muro s 5:2: Občuten poraz je doživel ISSK Maribor v Čakovcu, dočim sta SK Železničar in SiK Svoboda izsilila neodločen rezultat.
SK^Železničar (Zagreb) :SK Železničar (Maribor) 2:2 (1:0).
Tekma ni bila tako obiskana, kot so prireditelji pričakovali. Na igrišču ob Tržaški cesti se je zbralo le okrog 300 gledalcev, dasi bi tekma zaslužila večji obisk. Igra je bila v splošnem zanimiva in živahna in je skoraj sličila prvenstveni tekmi. Le škoda, da so domačini na-stopiji s petimi rezervami in tako moštvo ni predvajalo one efektne igre, ki smo jih videli zadnje čase v prvenstvenih srečanjih.
Domače moštvo je imelo slabo točko v vratarju- Mahajncu, ki pač ni polnovredno zastopal svojega tovariša iz prvega moštva. Vrzeli je imelo nadalje moštvo v krilski in napadalni vrsti, kjer so se rezervisti borili manj uspešno kot dobro. Edina izjema je bil morda Turk v krilski vrsti, ki je kakor je bilo videti, po vzorcu svojega tovariša Frangeša »garal« v obeh smereh. Napadalna vrsta je imela še to napako, da je v kazenskem prostoru nasprotnika kombinirala in kombinirala tako dolgo, da je žogo zgubila ali zastrdila. Dobra sta bila edina branilca, ki sta čistila v sigurnem stilu.
Zagrebčani so predvajali za oko lepo igro. Forsirali so krili ter tako ustvarili nevarne situacije pred nasprotnikovim golom. Strelci pa niso. Posamezni deli mo štva so lepo povezani, dodavanje je bilo točno, le start je bi! malce preoster. Sodil je g. Nemec. Igralci in občinstvo
Varaždin: Slavija:FC Graz 2:1. Zagreb: Gradjanski :FC Graz 3:0.
Dunaj: Austria: Slavi ja (Praga) 4:2; Rapid:Sparta (Praga) 2:1; Rapid:Slavija 4:2; Sparta:Austria 3:0.
Huda vročina.
— Kako je bilo včeraj na plesu?
— Silno vroče.
— Res?
— Da. vsi srebrni kovanci so se raz talili v mojem žepu.
Razno
sicer z njegovim sojenjem ni bilo vedno SK 4:3 (4:2).
SK Svoboda:SK Železničar (Zagreb)
3:3 (2:1).
Tej tekmi so prisostvovali le najožji prijatelji Svobode, ki je prav tako kot v nedeljo mariborski Železničar nastopila s 5 rezervami. Finančna stran včerajšnje prireditve je bila sicer bolj šibka, zato pa je moralna tembolj aktivna. Neodločen rezultat proti renomiranemu nasprotniku je vsekakor za mlad klub velik uspeh.
Zagrebčani so tudi včeraj predvajali lepe nizke kombinacijske poteze ter so bili ves čas tekme tudi v polju močnejši nasprotnik. Domačini so nadomestili nad močno igro nasprotnika z elanom in požrtvovalnostjo in uspeh ni izostal. Lahko pa bi tudi zmagali — saj so že vodili s 3:1 — če bi bil vratar malce,bolj oprezen.
Sodil je g. Vesnaver v splošno zadovoljstvo.
Čakovečkl SKrlSSK Maribor 7:1 (4:0).
ISSK Maribor je včeraj gostoval v Čakovcu ter odigral prijateljsko tekmo proti čSK. In zopet je ISSK Maribor izgubil ... Bila je to repriza ljubljanskega rezultata proti Hermesu. Pa ni čuda. Moštvo je bilo pestro sestavljeno, polovico rezervistov, polovico juniorjev. Gotovo pa je bila včerajšnja tekma koristen trening za težki nastop proti Iliriji, ki bo prihodnjo nedeljo v Mariboru.
SK Rapid v Murski Soboti.
Mariborski Rapid je za praznike gostoval v Murski Soboti ter odigral dve prijateljski tekmi proti SK Muri. Prvi dan se je končala tekma neodločeno 3:3, dočim je včeraj zmagal Rapid v razmerju 5:2 (1:0). Rapid je odigral obe tekmi v kombinirani postavi.,
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo.
Ljubljana:	Primorje-.Concordia	1:1
(0:0).
Zagreb: Hašk:Hajduk 1:1 (0:0).
Sarajevo: BA9K:Slavija 1:0 (0:0).
Osijek: Slavija:Gradjanski 2:1 (2:0).
Beograd: Jugoslavija:BSK 3:2 (3:1)-
Ostale nogometne tekme.
Celje; Jugoslavija (Zagreb) :SK Celje 3:2 (2:2); Jugoslavija (Zagreb): Atletik
TAKOJ DOBITE DENAR.
če prodate obnošeno obleko, čevlje itd. v Grajski starinarni. Plača najboljše! 1669
LJUBITELJI DOLENJSKE KAPLJICE!
Pristno dolenjsko črnino in najboljši Prošek dobite v Automatskem butetu. 1430
Prodam
ŠIVALNI STROJ
za pogrezniti, malo rabljen, ugodno na prodaj. Orožnova ul. 6, kleparstvo.	1753
Posest
MESARJI, POZOR!
Šeststanovanjska hiša z mesarijo ugodno naprodaj. Pobrežje. Gosposvetska c. 26. 1725
Sobo odda
SOBO
s posteljo oddam s 1. majem. Vprašati Oset. Jugoslovanska hranilnica. Kralja Petra trg 6.	1750
SOBICO
s hrano oddam s 1. maje«1 gospodu. Vprašati pri Iii.-nito* Aleksandrova c. 64.
Službo dobi
• 747
HIŠNIKA
sprejme Križnič, Sanikova ul. 10.	J
751
SOBO
s hrano oddam gospodu. Vr-banova 28, pritličje, desno. 1749
Kupujte svoje po* rebščine pri nasiti inserentih l
Zahvala.
Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so nam v težki bolezni in smrti našega nepozabnega sina
Tomislava ienšaca
stali ob strani, lajšali našo bol in tugo ter nam izrazili svoje sožalje. Najiskreneje se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev m cvetja, Sokolskemu društvu Maribor I., športnemu klubu ..Železničar*, glasbenemu društvu „Drava“ za ginliive ža|ostinke, gospodu dr. Pivku za njegove poslovilne hesede. Končno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem tisočera hvala.
MARIBOR, dne 22. aprila 1935.	...
Žalujoči starši m brat.
Zahvala.
/sem, ki ste našo dobro in nepozabno ženo in mamico, gospe
Ano Nemec
spremili na njeni zadnji poti prisrčna hvala. Posebej se še zahvaljujemo Združenju prevozniških obrtov v Mariboru in občinskim voznikom za poklonjena venca, vsem sosedom, prijateljem in znancem in vsem, ki so nam v teh težkih dneh storili kakjšno ljuba,v.
Vsem, prav vsem Bog plačaj.
/ Mariboru, dne 23. aprila 1935.	1754
Franc Nemec in otroci.
toda*a toamaovoii	v	Iijabljam;	predstavnik	izdajatelja	in	urednik:	RAD1VOJ	REHAR
STANKO DETELA v Maribora
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., pn