dl.
Trst, v soboto II. oktobra 1818»
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
eb ticaeij**! i a praznikih ik 5., eb ponedeljkih eb 9. ijutra).
^f^mlčn« šte?. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t mnogih -^ifcaiiArnah v Tretu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolmina. Ajdov-T44ni, Dornbergu itd. Zastarel« IteT. po 5 nvč. (10 stot.) MLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 aelene. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. Hautnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov m st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka vadaljaa vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najdenj pa 45 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« -— Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In totfjive v Trstu.
CPINOST
Glasilo palititnaga
„M4iaost" za MmtrtlM.

NAROČNINA ZNAŠA
sa 3«lo lato a« K, pol leta 12 X, 3 mesfc« O K ; aa a*-
vočbe br«m do poslane naročnine, se nprava ne «Tfera. lanfcln m a«4«tjsk* ts«aaj« „KĐ2KOSTZ" etaa« i a*.
Mto kto Krta Ht. aa »•! lm Kvas S «0. T«i dopisi aaj srn pošiljajo na uredništvo lista. Nefraaka
▼ama piarna a« ae sprejema je la rokopisi oo ■« vraftaja. Naročnino. oglaM ia reklamacij« je pn&iljati na npraro Hala.
UREDNIŠTVO: »tlo* Giorglo Gaiattl 20 (Narodni Im) bdajaUli ia odgovorni vodnik ŠT EFAN »ODIN A. Laeteir feaasarcij lista „Edino**. - Natisnila Tiskarna „EdiaootV rprfaana zadrug« a om«j«nim poroltvom v Trotu, uliec Oiorgi« Galatti Atev. 20.
•hraallnllnl rsčun fiev. 841-652. TELEFON 11 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Nove vojaške zahteve.
DUNAJ 10. (Izv.) Vojni minister Kro batin, ki ]e koofcrirai včeraj v Pešti z gro fom Tiszo, le konferiral danes dal|e časa z grofom S u-gkhom in domobranskim mini strom Georgljem. Razpravljalo se |e o vprašanjih, ki so v zvezi z novimi vojaškimi zahtevami. Volna uprava zahteva:
1)	Naknadni kredit 350 mili{ooov kron kot stroške za mobilizacijo.
2)	Zvišanje rekrutnega kontingenta za 35.000 mož, kar stane 50 milijonov. Od te svote pride 11 milijonov kot prvi obrok v proračun za 1. polletje 1914.
3)	Gradnjo 4 novih dreadnoughtov in nekaj krlžark in drugih ladij za skupno svoto 426 milijonov. Ta svota naj se razdeli na 5 letne obroke, katerih prvi se stavi v proraču za i. 1914-1915.
Hfttzendorf v avdijencl.
DUNAJ 10. (Izv.) Cesar |e sprejel da ■es štfa generalnega štaba, Conrada pl. Hčtzendorfa, v nenavadno dolgi avdijencf.
Majorescu na Dunaju.
DUNAJ 10. (Izv.) Danes je prispel semkaj rumunski ministrski predsednik Majorescu, ki je na potu v neko nemiko zdravilišče. Njegov prihod je čisto privaten In se Majorescu ne sestane z nobenim poli tikom.
Dementi o sestanku generala Hfttzen dorfa z generalom Polilo.
RIM 10. (Izv.) Dunajski Usti so pred kratkim poročali, da je poslal še! italijanskega generalnega štaba, general Polilo, šefu avstrijskega generalnega itaba, generalu Hdžtzendorfu, razglednico, na kateri je bilo napisano: Na sviden|e v Rimu j „Mes-saggero" poroča sedaj iz najzanesljivejšega vira, da general Poliio kaj takega HiKzea-doifu nikdar nI pisal.
Južna železnica in država.
DUNAJ 10. (Izv.) V pozni nočni uri Je bila v glavnih potezah perfektna ureditev med južno železnico In njenimi prioritetnimi upniki. Ta ureditev, ki daje novo podlago južni železnici, je velikega pomena tudi za državne finance. Južna železnica bo svoje Italijanske anuitete uredila tako, da dobi 620 milijonov frankov, od teh porabi 250 milijonov za svoje potrebščine in investicije itd., ostane še 350 do 400 milijonov. Vlada namerava to kot posolilo vzeti od |užie železnice In do leta 1968. obrestovati in vrniti.
Seja Poljskega kluba.
DUNAJ 10. (Kor.) Poljski klub je xa 21. t. m. sklican k plenarni seji.
Štajerski deželni zbor.
GRADEC 10. (Kor.) Danes se je štajerski deželni zbor, ki je bil že od 4. fčbru arja 1912 odgoden, zopet sestal h kratki sezi ji. Deželni g a var grcf A 11 e m s se je spominjal v toplih besedah štirih umrlih poslancev, kar je zborjlca stoje poslušala.
Po rešitvi formalnosti je izjavil poslanec Korošec v imenu članov Slovenskega kluba, da klub odteguje vse vložene pred loge In resolucije. (Živahno odobravanje)
Poslanec dr. S c h a c h e r 1 je zahteval besedo k poslovniku. Smatra za potrebno, da se d) deželnemu zboru nemudoma prilika, da si vstvarl jamo sliko o finančnem
položaju dežele In da se v to svrho postavijo proračunski zaključki I. 1911 in 1912 in dežtlna proračuna za I. 1913 in 1914 že na dnevni red prihodnle seje. Posebno |e treba natančno preštudirati, če ne bi bilo morda svoto 1,200000 K, katero le določil deželni odbor za enkratno pomoč učiteljem, mogcče pokriti s kakimi drugimi dohodki, kakor z zvišanjem naklade na pivo od 2 K na 4 K. Govornik je očital nemško-nad Jo a ilni večini, da je z narodnimi koncesijami Slovencem omogočila kratko zasedanje deželnega zbora in predlaga zato sklep sije.
Deželni glavar grof A 11 e m s je zagovarjal sestavo današnjega dnevnega reda s kratkim časom, ki |e deželnemu zboru na razpolago.
Dr. K a a n je na izvajan|a dr. Scha-cherla odgovoril, da pri sporazumni sestavi delovnega programa nikakor ni šlo za narodne koncesije Slovencem, katerih Slovenci tudi niso dobili, pač pa odgovarla delavni program zgol| nevtralnim, gospodarskim in kulturnim zahtevam dežele. O stvareh, ki ne stoje v okviru tega delovnega programa, se sploh nI razpravljalo.
Poslanec 011 e r je opoiar(al zbornico na veliko bedo učlteljstva, ki |e nujno potrebno takojšnje pomoči. Svari pa pred tem. da bi se s zabranit vi jo zvišanja naklade na pivo pustilo učlteljstvo še nadalje v seda-njem neznosnem položaju.
Predlog dr. Schacherla, naj se seja zaključi, fe bil odklonjen. Po izročitvi nekaterih predlogov tozadevnim odsekom In po pre čitanju došlih vlog, je bil sestavl|en dnevni red za |utršn|o se|o. Na dnevnem redu ju ttšnje seje se nahaja tudi prvo čitanje pred loge glede zvišanja naklade na pivo.
Proračun za 1. 1914 izkazuje skupno zahtevo 42 014.079 K, pokritja pa je le 22,696 439 K. _
GRŠKO - TURŠKI SPOR.
Demobilizacija turške armade.
ATENE 10. (Kor.) Turški delegat Galib be| je posetil danes ministrskega predsed nika Venizelosa In mu predložil ukaz velikega vezirja, ki odreja demobilizacijo turške armade. Obenem ga je prosil, naj izda na grško mornarico vsa potrebna povel|a, da se prepreči vsak konflikt med transpor tom turških rezervistov iz Traclje v Malo Azijo.
CARIGRAD 10. (Kor.) Demobilizacija turške armade se prične dne 13. t- m. Ca-rlgrajski pristaniški kapitana t |e že dobil ukaz, naj za ta dan pripravi vse turške ladje za prevoz.
DUNAJ 10. (Izv.) Carigrajski in atenski listi poroči jda je odre|ena demobilizacija turške armade in Iz Carigrada se poroča celo datum, kedaj se demobilizacija prične. Kakor smo izvedeli, se te vesti ne zde povsem točne, ker |e skoro neverjetno, da M Turčija demobilizirala sredi pogajanj z Grško in to v trenotku, ko |e grška armada popolnoma pripravljena. Vesti je treba spreleti z veliko rezervo.
Knez Wied ne sprejme albanskega prestola.
BUKAREŠT 10. (Izv.) Knez Wied, ki (e izbran za vladarja Albanije, je prispel v Sinajo, da obišče svojo teto rumunsko kraljico. V romunskih političnih krogih se za-trjuje, da se je knez Wied odločil, da ne sprojme ponudenega mu albanskega pre »tola.
PODLISTEK.
Norec vojVodinje,
Florentinska novela Ernsta Remina.
Hkratu pa se je vsulo ljudstvo iz ozkih ulic preko trga proti oglu stolne cerkve, kjer stoji campanile; mesto odgovora, ki ga je ostal dolžan gospodu Raffaello, je Ippo lito NasI dvignil desnico, ki jo je ovijala rdeča svila, in je kazal na oni ogel.
.Vprašuješ me," je rekel zamolklo, ko Raffaello ni razumel njegove kretnje, »s kom se vojvoda danes poroči? No, pa poglej tlaka), Raffaello I"
Raffaello se je zasukal, pogledal tjakaj in odskcčil brez besede.
Okolo ogla, iz sence, je zavil voz, ki so ga vlekli štirje snežnobeli konji, obdan od vitezev v blesteči srebrni vojaški opremi pod vodstvom zbora trobentačev. Voz je sličil staremu praporskemu vozu republike, caroccio, samo da ni bil pobarvan krvavo-rdeče, kakor oni, ampak prepet s snežao-belo eviio, da ni nosil plapolajočih prapo rov, ampak naguban bel baldahin; In pod baldahinom sta sedela na dvojnem prestolu
Srbija in Avstrija.
BELGRAD 10. (Izv.) Staroradikafci so meli danes klubovo sejo, na kateii je Paš ć obširno referiral o svojem potovanju po Evropi. Zlasti Je razložil vse podrobnosti o Dogajanjih z grofom Berchtoldom in poudar-al, da |e v interesu Srbije, da se zboljšajo njeni odnoŠaji z Avstrijo.
Srbska skupščina. BELGRAD 10. (Ki r.) Na današnji seji skupščine je vložil poslanec Novakovfć na vlado Interpelacijo glede cdredb vlade preti upornim Albancem in za zavarovanje albanske meje proti novim vpadom.
Poslanci IUć. Joksimović in Q]org|evi<5 so zahtevali v interpelacij od ministrskega predsednika Pašlča natančnega po|asnlla o vzroku pridržanja sibskih vojnih vjetnlkov od strani bolgarske vlade in o usodi teh vojnih vjetnlkov.
Po prehodu na dnevni red |e minister za javna dela Jovanovlč odgovarjajoč na interpelacijo poslanca Lomovića izjavil, da posveti vlada vso pozornost reorganizaciji poštne uprave, posebno v novoosvojenem ozemlju. V to svrho |e že zaprosila nemško vlado, naj pošlje v Srbijo enega višjega poštnega uradnika, ki naj natančno preštu dira srbsko poštno upravo in predloži potem srbski vladi primerne predloge.
Podrobna poga|an|a še niso končana.
Srbsko posojilo. BELGRAD 10. (Izv.) Vlada (e predložila državnemu svetu v odobrenje svoj predlog za najetje posojila v znesku 250 milijonov dinarjev.
Isa Boljetinac umrl.
VALONA 10. (Izv.) Semkaj so dospele vesti, da je znani albanski vstaški voditelj, sa Boljetinac, včeraj v vasi Komljen umrl.
DUNAJ 10. (Izv) Belgr;|ska „Stampa" poroča, da Je lsa Bdljetiuac včeraj umrl za ranami, katere |e dobil v boju s Srbi.
Isa B3ljetinac |e bil rojen Srb Iz Bolhtina n se Je šele kasneje pomohamedanll. Bil je plačan zaupnik sedaj turške, sedaj kake zunanje vlade, svoje besede pa nobeni ni držal.'S svojimi četami je plenil, kjer se mu e zdelo in povzročil nešteta krvava klasja Njegova smrt bo nedvomno olajšala vpe-Javo reda v Albaniji.
Ustreljen turški častnik. CARIGRAD 10. (Izv.) Na smrt obsojeni poročnik Rešid, ki je bil na tracijskem bo-išču, |e bil danes pred vo|n)m ministrom ustreljen.
Srbi prekoračili albansko mejo. DUNAJ 10. (Izv.) Tukajšnji listi zaznamujejo danes vest, da so srbske čete za sedle albanski teritorij v širini 15—20 km. Znamenje časa in boljših odnoŠajev s Sibljo |e, da Usti teh vesti ne komentirajo z ono nervoznostjo kakor navadno, ampak srna traja, da gre tu predvsem za vojaške korake, ki nimajo političnega znača|a, ker je Sr blja striktno iz|avlla, da nikakor ne misli okupirati albanskega ozemlja.
Ta komentar Je v bistvu pravilen, vendčr pa je izven vsakega dvoma, da bodo srbske čete ostale na onih točkah, ka tere smatrajo vojaški krogi za strategično najvažnejše.
Zvečer |e prispela iz Belgrada vest, da |e srbska vlada že ukazala, na| čete zapuste albansko ozemlje, nakar so čete takoj usta vile nadaljno prodiranje.
novi dedni vo|voda FJorenški in lepa žen ska, bleda kakor nje svilena obleka, z vencem na težkih rdeče rjavih kodrih, dvojico velikih temnih oči v smrtnobledem licu, ki so z nebrzdljivlm ponosom in triumfom gle dale preko tiste vriskaioče množice.
In ko je sprevod zavil okolo ogla, so zvonovi, viseči navpično nad njim na cam-panllu med vitkimi belimi stebri iz mra morja, začeli zvoniti svojim globokim bob-nečim zvokom. V koničasto zabočenem stranskem portalu so se odprla vrata iz temne hrastovine in na širokih stopnicah pred vratmi se je pojavila duhovščina v polnem slikovitem ornatu, da pozdravi voj-vodsko dvojico.
Truma patricijskih sinov je hitela, da se uvrsti v sprevod. Raffaello fe stal sam In |e Iz daljave gledal na to slavnostno vrvenje, strmim cčesom, kakor da gleda sprevod duhov, ki plavajo v cerkev.
Polagoma |e postajal trg tam bol| in bol) prazen, čim več množice |e spre|emala orjaška zgrada Giotto-a ia Brunelleschi |a slednjič je prenehalo tudi zvonenje tam »ori v počasnih, težkih zamahih. Sedaj Je bilo kakor da se |e Raffaello vzdramll iz svoje otrplosti; potegnil |e z roko preko čela In posegel v oedrije, kakor da |e prijeml|e s pestjo za tam skrito orožje.
Povratek turških vjetnlkov na Bolgsr-skem v domovino, SOFIJA 10. (Kor.) Porta je naročila Mvše.nu poveljniku drinopoljske posadke, Šukri paši, naj sestavi iz vietih turških oficirjev posebne komisije, ki naj prevzamejo v Burgasu In v Varni internirane turške vjetnlke. Bolgarski vojni minister je to odredbo odobril.
Bolgarski mirovni delegati zapuščajo Carigrad.
CARIGRAD 10. (Kor.) Bolgarski mirovni delegat Načevlć je danes odpotoval iz Carigrada. General Savov ostane v mestu i e par dni.
Bolgarsko-grška meja.
SOLUN 10. (Kor.) G.ško-bolgarska vojaška komisija za določitev meje med obema državama je končala svoje delo brez vsakega Incidenta. Vsa sporna vprašanja glede določitve meje so bila sporazumno rešena.
Slabe turške finance.
CARIGRAD 10. (Kor.) Finančno ministrstvo je izplačalo dižavnim uradnikom po-ovlco plače za meiec maj.
Polncare na Španskem. MADRID 10. (Kor.) Povodom peseta predsednika Poincareja v Madridu, so ministri Romanones, Munos in Pichon sestavili sledeči komunike: Posvetovanja ministov 3omanonesa, Munosa in Pichona, ki so se tikala vseh političnih, gospodarskih in trgovinskih vprašanj obeh dežel, so se končala s popolnim sporazumom. Politika obeh drživ v Afriki in v E/ropI zasleduje smer. ki [e začrtana v dogovorih iz I. 1904, 1907 In 1912 In je vedno bolj inspirirana od čustev entente in odkritega prijateljstva, kakor odgovarja to interesom, prizadevanjem in trudu obeh narodov. TI dogovori pridejo do ve-|a»e tako v spIoSni politiki Francije in Spi-nije, kakor tudi v soecllalnih vprašanjih, posebno kar se tiče Maroka.
KARTAGENA 10. (Kor.) Kralj Alfonz n predsednik Poincare sta dospela danes semkaj. Občinstvo je visokima gostoma priredilo navdušen sprejem.
KARTAGENA 10. (Kor.) Španske ia rancoske vojne ladje, kakor tudi angleška križarka „Invlncibile, so pri pr.hodu kralja Alfonza in Poincare|a izstrelile več stre^v. Polncare se fe podal na krov križarke „Dl-derot", kralj pa na krlžarko „Etpana."
Nezgoda japonske torpedovke.
TOKIO 10 (Kor.) Ko je torpedevka „Satroki" prirejala blizu Ominato vejne v?|e, je nenadoma eksplodiral kotel. Ladja Je bl'a razbita na dva dela in se Je tako| potopila. Dva mornarja sta utonila, 16 |lh Je bilo težko ranjenih.
Slovesna inštalacija Juanšikaja. PEKING 10. (Kar.) Danes se |e vršila slovesna inštalacija predsednika Juanšikaja in sicer brez vsakega incidenta.
Knez Katsura umrl. TOKIO 10. (Kor.) Japonski ministrski predsednik, knez Katsura, je danes umrl.
Babica usmrtila nad 1500 otročičev. VRATISLAVA 10. (Izv.) V vratislavski okolici so zaprli babico Schofer, kateri so že dokazali, da Je zločinsko nad 1500 otrok usmrtila. Zaprli so 12 žensk iz takozvane najbo Jfe vratislavske družbe.
.Povabil si me, Alessandro, na svojo svatbo s Clarisso Rucellai," je govoril sam sebi. »Dobro, prihajam. Ali zapomni si, da Je tudi tvojega prednika Glullano usoda za lotila na stopnjfcah oltarja."
Potem je odšel preko trga, po stopnji cah, ter je izginil v portalu.
III.
V	stolni ceikvi je mračno tudi ob svit-lem dnevu. Poševno od gori doli pada skozi okno medla svetloba, posebno pa je temen prostor v osredju pod kupolo; duhovniki, ki prihajajo in odhajajo neslišno, se gibljejo v pestrih oblačilih kakor barvane sence v strmih sivih zvežnjih luči, padaločiii doli kekor iz nekega drugega sveta sluten in bojazni, iz vrtoglave višine oken Brane leschijeve kupole. Mojster jih je tako privzdignil proti nebu, da žarki, ki jih zbira skozi ta okna in pošilja doli v globino božje hiše, ne morejo zadeti poprej nobe nega drugega pozemskega predmeta, marveč pada|o doli naravnost z neba samega.
V	tej neutrinjeni luči |e sedela na le seni balustradf, zgralenl na hitro in po-grnjeni s tapeti — Ciariisa. Sedela Je tu visoko vzravnana in bleda kakor vosek, pač pa zroča predse « svojimi velikim očm>, kakor kialjfca duhov, ki |e v člo-
veškem telesu zadobila moč nad sencami, ki pa se mora čuvati, da ne gleda slabotno In človeški, aH da ne pozabi svoje zaklinjajoče besede, ker bi se s!cer strahovi uprli in zadobili moč nad nlo.
Nje oko ni videlo ničemernosti Škrlatnih rož, ki so bile kakor debel krvav t3pet, razsipno potrošene od njenih nog potja do velikega oltarja, blestečega v lučlh; in i£*elo se je, da ne oppža niti leska trojice vrst ivetih sveč, odsevajočih v plavkastem emailu njenega očesa; brezobzirno je gled i!a tja preko ljudstva, ki se je drenjalo na desno in levo v križni ladij! katedrale v krasno-barvno sliko; a poleg tistega zmagovalnega, ki je neuta|l|lvo blestelo v njenem ccesu, je bilo nekaj smrtno pustega In kamnitega, kakor da (e videla Meduro in Jo — ukrotila : ali en del njenega srca kakor da Je okamenel zapal kakor žrtev pogledu pošasti.
Poleg nje na balustradl je sedel on, ki |e danes zjutra| n|e oče oinač 1 zi novrga Seksta Tarkvina in ki ga bo skoro imenovala svojega moža. Ia za njima je stalo v blesteči slavnostni obleki vitežko plemstvo iz Florence.
Oglasila se je duhovščina in v zat«g e-nlh tresočih se glasovih so donele himne in molitve v prostorje.
(Dalje.)
Stran II.
Danes so se spojila vodovja Atlantskega in Tihega oceana.
NEW YORK 10. (Izv.) Danes |e bil prebit panamski prekop od morja. Danes so se združila vodovja Atlantskega in Tihega oceana.
Novodobni Bileam.
Predvčerajšnjemu „Plccolu" se |e pripetilo kakor že večkrat, ko |e hotel z vso silo udariti po nas tržalkih Slovencih, da se mu (e njegov udarec, s katerim nas {e hotel zadeti, izpremenii v božanje, da se je njegovo nameravano proklinjanje izpremenllo v blagoslavljale.
„Piccolo" je namreč v novoizdanem .Izidu ljudskega Štetja dne 31. decembra leta 1910.", statistični knjigi, ki jo je izdala c. kr. osrednja statistična komisija na Dunaju, zasledil dokaz, da so bili podatki vladne revizi|e ljudskega Štetja v Trstu napačni in da torej v Trstu ni 57.000 Slovencev, kakor jih je bilo naštetih pri vladni reviziji!
„Piccolo* pripoveduje, kako so na podlagi ljudskega itetja 1. 1900., kateregs vlada ni revidirala, tvorili Italijani 77 4% domačega prebivalstva v Trstu, Slovenci 16 3%, Nemci pa 5*9% Izid ljudskega Štetja 1. 1910. pa da je btl tak, da je po-budil splošno presenečenje. Vladna revizija ljudskega itetja I. 1910. je namreč ugotovila naravnost čudežen porastek Slovencev na 29*8% domačega prebivalstva, Nemcev pa na 6 2, dočim so Italijani padli na 62 3% Italijani da so brezuspešno protestirali proti tej pomnožit vi, da, podvojitvi števila Slovencev, doseženega potom vladie revizije ; nasprotniki pa da so uradno razglašeni izid revizije uporabljali v časopisju in zakonodajnih zastopih v to, da so proslavljali čudežni napredek Slovencev in že prerokovali smrt Italijanom.
Izšla pa je sedaj omenjena statistična knjiga, izdana po c. kr. osrednji statistični komisiji in v tej knjigi je čitati o izidu ljudskega štetja v Tritu sledeči od-stavek i
„V zadnjem desetletju (1900—1910) se je potemtakem slovansko prebivalstvo skoraj podvojilo na stroške Italijanov. Moglo bi se torej zaključevati, če bi se predpostavljalo zelo močno priseljevanje, da je glavni vzrok tega izpremenjenega narodnostnega razmer|a Iskati v pomnoženem priseljevanju Slovencev. Iz sledečih razpredelnic pa je nasprotno razvidno, da se je priseljevanje (v Trst) iz vseh jezikovnih ozemelj zmanjšalo, posebno pa priseljevanje iz slovenskih ozemelj, tako da v nobenem sluča[u ni moglo biti pomnožitve priselitve iz teh krajev*.
»Piccolo" dostavlja temu citatu, da je število priseljencev iz Kranjske znašalo 1900. leta 15 000 dul, da pa se je ta šte viika leta 1910. znižala na 11 000, in dostavlja, kako je po vsem tem, ko se je priseljevanje Slovencev v Trst celo zmanj Salo v zadnjem desetletju, vendarle mogoče, da so se Slovenci tako pomnožili v Trstu. In na to vprašanje da tudi odgovarja omenjena statistična knjiga in sicer tako-le:
„Ker naravni porastek Slovencev ni večji od perastka Italijanov, se mora misliti, da v Trstu podatki v številkah o občevalnem jeziku ne odgovarjajo dejanskim razmeram, pač pa da s~o vzrok tako različnim številnim rezultatom pojmu občevalnega fezika nasprotujoče napovedbe in izpremenjeno postopanje pri štetju*.
Pa pravi na to .Piccolo", da je Itali-jansko časopisje in italijansko javno mnenje zastonj skušalo pojasniti pristojnim činiteljem, zakaj so bile napovedbe nasprotujoče pojmu „občevalnega jezika" in zakaj se je izpremenilo postopanje pri štetju in se tako dosegel izid ljudskega štetja, ki ne odgovarja etoičnim razmeram v Trstu. Sedaj pa le c. kr. statistična komisija dognala, da je izključno, da bi moglo b!ti v Trstu 57 000 Slovencev, kakor jih je naštela vladaa revizija.
Kakor je neumljSva „Piccolu" vladna revizija ljudskega Štetja, tako je nam ne-umljiv zaključek, ki ga |e napravil iz zgoraj navednega citata iz one knjige.
Torej priseljevanje Slovencev v Trst se |e celo zmanjšalo v zadnjem desetletju, a število v Trstu bivajoClh Slovencev se |e skoraj podvojilo. Ker naravni porastek Slovencev ni večji od italijanskega, (e potem v resnici popolnoma pravilen zaključek one uradne statistične knj'ge, ki pravi, da se je pri vladni reviziji maglstratoega ljudskega štetja drugače postopalo, kot pri magt-stratnem štetju leta 1900. in tudi leta 1910. in da so vladne itevne komisije drugače umevale pojem „občevalnega jezika" kot pa magistratne in magistratu! »revizorji".
Magistralno ljudsko štet|e je tisočem Slovencev, ki niti italijanski ne znajo, nari-nilo italijanski občevalni jezik, vzllc temu pa potem nikdar ni niti italijansko časopisje niti takozvana italijanska „javnost" govorila o italijanskem občevalnem jeziku, temveč edino le o italijanski narodnosti, o Italijanih. Italijani so bili tore| tisti, ki so porabljali pri ljudskem itetju pojem „obče-
U
,EDIKOST" št. 282.
valaega jezika" drugače, nego ga ie treba uporabljati, mestni magistrat je bil tisti, ki je drugače postopal pri ijudikem štetju v svojih števnlh komisijah ia po števnih „revizorjih", kot predpisuje zakon. Zato pa se tudi rezultati ljudskega štetja I. 1910. po vladni revizij tako zelo razlikujejo od onih I. 1900., kjer je laškoliberalna magistratna kamora pri ljudskem Štetju še lahko uganjala svola sleparstva, ko so magistrata) števnl „revizorji" kar na debelo fabridral; Italijane iz Slovencev, ki nimajo niti pojma o italijanskem jeziku.
Da, vladna revizija ljudskega štetja in po n|ei ona čudežna pomnožite v Slovencev od 16-3% na 29 8% tržaškega prebivalstva e dokazala, kaka razlika |e med pravilnim umevanjem pojma „občevalnega |ezika* in pa ono ne bo vpijočo goljufi|o, ki jo j e vse do leta 1910 pri ljudskem štetju v Trstu uganjala laškoliberalna kamora, in kako se razlikuje pravilno, zakonito postopanje od onega naravnost zločinskega kršenja zakona o ljudskem Štetju, ki so ga ob vsakem ljudskem štetju zakrlvljale magistratne števne komisije in oni famozni mag i stratni „revizorji", ki so vpis o vali po cele družine za Italijane, če je kak n|ihov član znal besedico italijanski, ali pa tudi ne.
Da, oni citat iz one uradne statistične knjige, izdane po c. kr. osredrjl statistični komisij, je naravnost uničujoča obsodba sleparstev, ki so se vse do I. 1910. vršila pri ljudskem štetju v Trstu, in „Piccolo" je udaril s tem citatom le sam sebe po zobeh in to prav pošteno.
SIcer pa naj bi se bil tudi pri vladni reviziji napačno umeval pojem „občevalnega jezika". Še vendar nikdar ne more biti temu posledica ono, kar zaključuje „Piccolo": „che i 57 milla slovena della revisione governativa non e s i s t o no a Triesto" („da 57.700 Slovencev, kakor j h je naštela vladna revizija ni v Trstu"). Če to ni bilo štetje po „občevalnem jeziku", bi bilo kvečjemu mo glo biti štetje po — narodnosti. In kaj je potem tistih 57.000, ki so napovedali za občevalni jezik slovenščino, če niso Slovenci? Ali so morda Italijani, od katerih menda vendar ni kakih 20.000 napovedalo po krivem, da govore slovenski „občevalni |ezik", da so Slovenci?
Ubogi „Piccolo"! — Hotel j s proklinjati, pa mora blagoslavljati, hotel |e dokazati, da nas ni, pa je dokazal ravno na sprotno, da nas je in sicer toliko, da mu zaradi našega števila vstajajo lasle po koncu I Sicer pa naj se le potolaži „Plc co!o" I V kratkem, ko dobimo ono stati stično knjigo, izpregovorimo mi nekoliko o njej in njenih številkah, ter upamo, da bomo tedaj Še z večjim pomilovanjem lahko po novili svoj:
Povero „II Piccolo" 1
Padel (e — hrast. Da-si ga je že težilo težko breme 70 let, je stopal po tržaških ulicah cvetočega, za tako starost nenavadno gladkega in svežega lica, visoko vzravnan in elastično, kakor da gledamo mladeniča 20 do 30 let. Se pred malo meseci je vsa njegova pojava ova|ala samo trdno neporušno zdravje. Soditi si moral, da ta mož mora doseči najskrajneje meje, dolo čene življenju človeka.
Pred par meseci pa nam je došla vest, da je Matevž Andrejevič Ternovec začel bolehati. Toda uverjenl smo bili, da ne na vadno krepka konstitucija Ternovčeva zmore zavratno napadalko. Vera naša |e bila trdna, da mož preboli bolezen. Ta naša nada je sedaj kruto prevarjena. Ta|instvene so sile, ki delujejo v človeškem organizmu In ga kar iznenada začenjajo ruSIti. Tudi v naj krepkejšem telesu začenja često kak organ odpovedovati svoje funkcije, delovanje vsega kompliciranega mehanizma postaja netočno, peša i a slabi, da se končno — ustavlja. Matevž Ternovec |e pcdlegel bolezni ia smrt !e postala zmagovalka — zahtevala je svojo žrtev.
Matevž Andrejevič Ternovec, vitez Leo poldovega reda, c. kr. dvorni svetnik v pokoju c. kr. najvišega sodnega in kasadjskega dvora, imejitelj jubilejne spominske svetin|t, častni občan bužeški itd. — Je preminul v petek ob 2 popolnoči.
Padel je hrast. Ali ne samo hrast po telesu, ampak tudi in še posebno po izrednih vrlinah uma in sicer: odličen kakor človek, odličen kakor sodni uradnik in jurist, odličen kakor — Slovan, odličen po neizmern •jubavi in zveitobi do svojega naroda.
V okvirju tega skromnega članka ne moremo seveda podati podrobne karakterne slike tega odličnega moža ia njegovega na delu, ti udu in vspehlh bogatega življenja Le v kratkih potezah naj podamo tu sliko Ternovca — sodnika, |urista, človeka in Slovenca.
Šteli so ga med najodllčnejše juriste v področju višjega deželnega sodišča tržaškega. A ni ga ditfo samo bogato Juridiško
znanje, ampak tudi brezprimerna vestnost in delavnost v izvrševanju svoje službe. T. vestnost in delavnost |e ohranil pokejti Ternovec tudi v visoki starosti, ko si drug opravičeno žele nekoliko udobnosti. Kakor dvorni svetnik na najvHjem sodišču na Du naju je bil isti neumorni delavec, kak Šeu ia bil kakor nekdanji mladi uradnik na deželi. Ko je trebalo — In trebalo je mnogo krat — Je žrtvoval tudi noči dolžnostih svoje služoe. Najsijajneje pa je pokazal svoje znanje, svojo vestnost in svojo delavnost, ko je bil premeščen Iz Sežane v Trst na c kr. okrajno sodnijo. Sl|ajno je rešil nalogo, ki se je zdela naravnost nerešljiva Poslali so ga, da očisti Avgijev hlev — to e edino primerno oznsčenje stanja, v katerem se |e nahajala ta sodnija — in ... . očistil ga je. Nered je bil skrajen, nikjer niso mogli dobiti akta, ki si ga iskal. Mlin te sodil)e Je le ropotal, ali m'el ni. O rednem funkcioniranju justice sploh ni bilo go <rora. Pravde so se zavlačevale cela leta, trpelo )e vse uradno osobje, trpeli so odvetniki, trpele so stranke. Kaos je bil popoten. Menjavali so se voditelji te sodni|e ali kaos je ostajal. Priti le moral še le — Ternovec. Tržaški odvetniki brez razlike so mu izrekali, ne le najvišje priznanje, ampak tudi iskreno hvaležnost, da-si |e bil na glasu panslavista in slaviiatorja. AH o tem pozneje.
Neizbrisen ostane pa v našem ljudstvu spomin na Ternovca vsled dejstva, da kakor sodnik ni bil samo zveit služabnik pisane |ustice, ampak vslkdar tudi dobrotnik ia prijatelj ljudstva. V vsakem slučaju jt vpotrebil svojo avtoriteto in vp'iv svoj* ascinujoče osebe, da je na lasten «u Iju beznjlv način dovel do poravnave. Tako jt preprečal neštevilno pravd, prlhranjal ljudstvu stroške in — sovraštva. Posebno pa jt kakor član kazenskega senata v Trstu z vse vnemo uveljavljal nazor, da sodnik ne bed sodnik samo po mrtvi črki zakona, arop^k tudi po živem življenju. Vedno je nagli šal, da marslkal, kar je po zakonu kažnjivo, se caže vse drugače v luči trs d c>j, šeg in obi Čajev med l|udstvom. In mn gokrat je njegova obveljala. Piscu teh vrstic |e pekojnik testo pripovedoval, koliko naših ljudi le re lil kazni in Ječe.
Zato pa, in pa vsled ljubeznivost', s katero |e vedno občeval z ljudstvom, je tudi užival popularnost, te kor jo uživa le redek državni uradnik. Trebalo je le videti Ter novca v naši okolici. Poznal je vse in vsi so poznali njega. „Dober dan oče France dober dan mati Ančka" — Je pozdravljat Ijud-in ti so mu odzdravljali vedrih lic in Isto-tako zaupno. Videli so v njem dobrotnika a prijatelja 1 Jasen uzor državnega uradnika Taki naj bi bili vsi, pa bi bilo zaupanje ljudstva do uprave vse drugačno 1
Ljubezei Ternovčeva do svojega naroda in n|egovega jezika je bila velika, neomajna in — odkrita. Ni Je skrival pred nikomur — tudi ne pred visokimi. Ternovec Je bil tako rekoč začetnik boja za pravo našega jezika v sodnih dvoranah. Zato je prišel na glas slavizator|a in — panslavista. Bili so pač tisti časi, ko se je sleherni svobodni dib med Slovenci zva[al na — panslavlzem Tudi na Ternovca je padla ta senca klevete ia ovaduštva. V sramoto za tedanjo avstrijsko upravo bodi zabeleženo, da je bil Ternovec — sodniki — v Sežani pod nad zorstvom orožništva. Ali to ga nI motilo, niti vznemirjalo ga ni nalmanje. Hjdil je s?ojo pot dalje In mnogo dosegel. V n je-govo neminljivo čast bodi priznano, da je po veliki meri delo TernovČevo na tem, dajeprl-šel naš jezik po sodnl|ahPri-morja do t i s te v e I j a v e, ki jo uživa danesl
„Slaviziral" je da1|e. Obrekovali so ga in ovajali, ali do živega mu niso mogli. Niso mog'i, ker je bil mož stroge zakonitosti, neumorne delavnosti, vslkdar izglednega vedenja in najstrožje korektnosti in vestnosti t izvrševanju službe. To Je ravno najjasnejša točka na sliki pokojnega Ternovca: nikdar in pred nikomur ni uklanjal svojega tilnika, nikomur se ni usiljeval In sovražil |e dc dna duše tisto — streberstvo. In vendar |e oostal dvorni svetnik in se povzpel do vi šokih časti sodnega uradnika, češčen in spoštovan od vseh: od višjih faktor|ev, od kolegov in od ljudstva brez razlike narodnosti Obvrllnah njegovega uma in srca se |e sr a m o t n o r a z b I j a 1 a vsaka zlohotnost. Pokojni Ternovec Je podal mlajši generaciji iija|en izgled: kako more biti tudi slovenski uradnik zvest in značajen sin svojega naroda, ne da bi škodovalsvoj) karljeril Treba samo, da je cel mož v vseh položajih!!
Med tolikimi njegovimi zaslugami je ta oajvečla, da Je podal slovenskemu razum-ništvu ta izgled.
Častno in blagoslovljeno življenje je prišlo do zaključka. Matevž Ternovec lega v grob. Spomin na njegova dela narodu na korist pa bo živel I
* * *
Pokojni Ternovec |e ro|en bil v Grgarju I. 1843. Gimnazijo Je študiral na Reki, a vse učniške študije je dovršil v Z'grebu. Službo val Je v Gjrici, v Sežani, v Buzetu, v Vod ojanu, potem zopet v Sežani, v Trstu kot voditelj preture, na deželnem in na višjem
V Trstu, dne 11. oktobra 1913.
deželnem sodllču, naposled na nalvišera so-dšču kot dvorni s/etnlk, od koder je od*>l ored par leti v pokol v Trst kjer »e je sta'no naselil. Iiteresintno je, da je prvikrat videl Dunaj kakor d/ornl svetnik navlSjrga sodišča. Povjodi, k!er je služboval, je bil v največji meri pril.ubljen, visoko č slan in je zapuščal spomine najužunejt g i uradnika. To velja posebno tudi za itali|dnski Vodn|an.
Slavje polstoletnega obstoja „Sokola" v Ljubljani.
1863—1913.
Danes, v soboto, d?e 11. ia Jutri, v nedeljo, die 12. oktobra 1913. se vrši 11 a v J e polstoletnega obstoja Sokola v Ljubljani.
Danes, v soboto, dae 11. oktobra: ob 8 uri zvečer v telovadnici „Narodaega doma":
Javna telovadba naraščaja „Sokola"
v Ljubljani: 1. Vaje na orodju. 2 Proste va|e I. oddelka. 3. Proste vaje 11. oddelka. 4. Igre I. oddelki. 5. Siuplne II. oddelsa.
Po telovadbi v veliki dvorani „Narodnega doma" :
Prijateljski večer. Koncert orkestra bratskega „Sokola* I. v Ljubl.anl. Vstop prost.
Jutri, v nedeljo, dae 12. oktobra: D »poldae ob polu 11. v telovadni dvorani ,Narodnega doma":
Slavnostno zborovanje. Slavnostni zbor zapoje bratsko pevsko društvo „Ljubljacski Z*on'. Pristop ima|o razen članov vsi vabljeni gostje.
Po zborovanju ob 12: Sokolski izpravod po mestu in po-
klonitev mesta Ljubljani. Uvrščanje bratskih sokolskih društev ob polu 12. na vrtu „Narodnega doma".
Popoldne ob 5 v telovadnici „Narodnega doma":
Javna telovadba „Sokola* v Ljubljani :
1. Vaje telovadcev na orodju. 2. Vaje izbranih telovadcev na drogu. 3. Proite vaje telovadcev: a) va|e s I. slovenskega vse-sokolskega zieta L 1893 ; b) vaje z II. slovenskega vsesokolskega zleta leta 1904 ; c) vaje za III. slovenski vsesokolski z'et I. 1914 4 ) Vaje izbranih telovadk na bradlji. 5. Proste *aje telovadk. 6. Telovadni plesi izbranih telovadcev in telovadk : a) eavota (po skladbi Oibulke); b) valček (iz Oounrdove opere .Faust"); c) barkarola (Iz Offinbachove opere „H .ffmannove pripovedke"). 7. Zaključna skup!na.
Ob 8 zvečer: Ljudska veselica v vaeh prostorih „Narodnega doma".
Koncert orkestra bratskega „Sokola" l. v LJubljani. Petje sckoUkega kvarteta. Razne tabavne zanimivosti. S ečclov. Ples v telovadni dvorani. Paviljoni za jestvine ; strežejo narodne gospe in gospodične.
Razstava Sokola v Ljubljani,
od 5. do 19. oktobra v d/orani „S oven-<kega trgovskega društva Merkurja" Oivorjena ob delavnikih dopoldne od 10 do 1, popoldne od 4 do 8l/»» ob nedeljah dopoldne od 9 do 1, popoldne od 2 do 7.
Oomače vesti.
Odborova seja političnega društva .Edinosti" se bo vrS la v ponedeljek, dne 13 t. m. točno ob 3 pop. v „Slovanski čitalnici". — Vabl|eni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže.
Breztaktnost uradnika državne železnice. Neki tukajšnji, le od Škandalov živeči listič je prinesel prošli teden od prve do zadnje besede izraill|eno vest, da so z Dunaja prišedšl dr. Rybaf, dr. S avik in dr. Wiifar/, od j:senic dalje v kupe ju 1. razreda žiliii nekega „visokega" d ža»nega uradnika italijanske narodnosti, govoreč o naraestni-Stvenlh dekretih, češ, da bi se moralo vse Italijane zapoditi iz državne službe. .Pogumni" uradnik — ki da Je bil v unlfjrmi — Je baje nato prisolil ki futo prvemu, ki mu Je bil pri roki, a ostalima dvema da je aameril revolver na prsi, na kar so vsi mirno obsedeli. Kasneje da se |e še izkazalo, da sta dr. Slavik in dr. Wi fai imela le listke III. razreda in da sta zato morala zapustiti ku..e.
Mi smo na ta infarcne, a obenem pie-bedaste laži molčali, ker bi izkazali prev.č časti listu, ki živi le od blata in škandalov; no, ker je ta zlobna bajka našla pot celo v neki beneški Ust, o katerem smatramo za sedaj, da ne stoji na tako nizki stopnji, kakor omen|enl tržaški listič, hočemo povedati vso resnico In razkrinkati onega .visokega" uradnika.
V ponedeljek, dne 8. septembra (praznik), so vstopili na Bledu v osebni vlak, ki vozi ob sedmih zvečer proti Trstu, dr. RyVaf In dva njegova znanca (eden državni uradnik in drugi prokurist) in sicer v II. iazred, kamor |iH je naaotil sam sprevodnik, ker so bili vsi kupeji III. razreda prenapolnjeni. V omenjenem kupeju so se že nahajale tri osebe in sicer d pa moška in ena dama.
V Trstu, dne 11. oktobra 1913.
ki so med seboj italijanski govorili. Obenem Je vstop i še neki slovenski od?etaržki fcon clpljent. Ko so se Sovenci začeli ČJstc mirno pcmenkovcti med stboj v svojem materinem |eziku, je pričel oni, v katerega družbi je bila dama, stkati ia ž ižgati sem ter t je, kakor da bi ga ose pikala, ter delat nasproti dami neumestne in zbadljive opazke in to posebno tedaj, ko se je omenjeni kon cipijent začel pogovarjati z dr. Ry^drem o znanih namestništvenih dekretih, kateri pogovor pa se je bavil le z Juridično stranjo teh dekretov.
Ker se Slovenci za sikanje in neotesano obnašanje laškega nepoznanca niso prav nič brigali, posebno, ko so spoznali, da se ga je ta „gospod" najbrž tam gori na lepem Gorenjskem precej nalezel, je on z vso |eze In brezobzirnostjo vrgel svoje z umazanim črevljl obute noge na sedež nasprotne strani In, zabavljajoč sam s seboj — zaspal.
Pri tem je onesnažil ne le sedež II. razreda, temveč tudi rokav dr. Rytafa. No, tudi to pobalinsko obnašanje ni spravile slaven ke družbe iz ravnotežja ; pač pa jr dr. Rycaf, ko je prišel črez nekaj časa sprevodnik, istega opozoril na neotesanost oneg* laškega pasažlrja ia zahteval, naj dotičmk* opomni, da umazani črevlji ne spadajo m-— sedež To je sprevodnik tudi storil. O.r Jtaiijan je najprej ves osupel potegnil nogt k sebi, a kmalu se je začel v pogovoru i ženo jeziti nad sprevodnikom in mu žugat*, da ga takoj d;ugi dan ovadi, ker nadleguje pasaž'rje in pusti v II. razred potnike zlistfei tretjega razreda. Žena ga je sicer mirila, a vse ni pomagalo nič. Žugal Je Še dalje sprevodniku, da se bo maičeval nad njim Ker le nI hotel fcoačati, se je oglasil dr. Ry-af: ,Znej e, da sem bil faz tisti, ki sem se pritožil, da ste me omazali z nogami 1* Nato Je „visoki" uradnik nekaj zamrmral da se bo prltcžl pri Pallasmannu, nakar je dr. Rybdf pripomnil, da isto stori tudi on To pa je bilo .visokemu" gospodu uradniku vendarle dovolj. Pobral je svoje stvari i odSel v drug kupe Dr. Rybaf je nato opozoril sprevodnika, da naj pride k njemu, ko bi „visoki" gospod v resnici morda na pravil kako „ovadbo". O j tej priliki je dr Ry^af tudi Izvedel, da je oni „visoki" dr žavnl uradnik — adjunkt c. kr. d r ž a v n t železnice Emil Delbaaso!
Na Opčinah je »visoki" uradnik — adjunkt D e I b a s s o izstopil s svojo ženo Izstopila sta pa tudi spremljevalca dr. Ry tara, dočim pa se (e dr. Ry ar peljal dai]e Delbasso je vstopil v opensM tram a), prai tako pa tudi ona dva. Delbasso, misleč, da ga v tramvaju ne sliši nobeno „nepoklicano* uho, je zopfct dobil pogum in začel oripo V' dovati, da bi bil oklofutal dr. Ry Ara, če ne bi bito žene, in to zato, ker je mora* štiri ure neprenehoma poslušati slovenske govorico. Tu pa ga je žena opozorila, d-sta navzoča tudi ona dva Slovenca, in junak Je zopet obmolknil. Tako je bila torej tč stvar končana.
Dr. Rybaf In njegova spremljevalca st niso pritožili p otl neotesanemu vedeoju že lezniškega uradnika Deibassa, ker je bil moz pač pij^n in je storil, kar je storil, v pijanosti. Toda ta, namesto da bi bil hvaležen, je šel, ponosno kakor Cezar, k onemu lističu in se pobahal, kakor bi bil res kaj imenitnega napravil: menda rešil vso Venezio G.ulio „slovanske Invazije".
Konstatiramo torej, da dr. Slavik in dr. Wilfan sploh nista bila tedaj v družbi z dr Ry af ^m. Konstatiramo, da se je adjunkt dižavne Železnice Emil Delbasso, ne da bi ga bil kdo le z eno besedico, ali kretnje Žalil, vedel tako žaljivo napram oni družbi, da je bilo njegovo veden|e naravnost sramotno za uradnika c. kr. dižavne žele tolče Konstatiramo, da gospod adjunkt D^lbassc ni dal nikomur klofute, pač pa da si le san zadal s svojim uradnika nevrednim vedenjem najkrepkejšo moralno zaušnico. Konstatiramo končno, da je bila od njega skrajna pre drznost in nesramnost, da je potem to stvai na tak način spravil v javnost.
Končno si dovoljujemo naprošati slavne c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu da naj opozori gospoda adjunkta Emils Delbasso, da se vzlic temu, da je uradnik c. kr. državne železnice, vendar ce srn« tako neotesano vesti v železniškem vlaku napram potnikom in železniškim uslužbencem, ki niso „visoki državni uradniki" !
Mednarodna fotografična razstava v Zagrebu 1913 Hrvatsko društvo umetnosti priredi v novembru in decembru tega leta mednarodno fjtrgrsf čqo razstavo, na kateri bodo zastopana dela fotogrfcfov-ama-terjev In fotografov po poklicu. Tisti gospodje amaterji In fotografi po poklicu, ki nameravajo sodelovati na tej razstavi, na) se izvole čimprej obrniti na Hrvatsio dru-šlvo umetnosti (Zagreb, Hica 85), da jim po Sije priglasnice, obvestila in natančne po goje.
Jugoslov. dij. poč zveza je za letos dosegla svoj namen. Pripomoglo je k temu mnogo gostoljubnih jugoslovanskih rodbin Odbor si šteje v čast in prijetno dolžnost da se tem potom toplo zahvali vsem dobrotnikom dijaštva.
Jugo Uov. dijaštvo se je prs'uŽevalo v veliki meri tega izobraževalnega sredstva. Oste na^e domovine so bile polne petujo čega dijaška, lepota naših zemlja se je mar sikomu vtisnila globoko v srce. Planine, Ja dransko morje, zeleni griči Š.ajerske, slavon
„EDINOST" št. 282.
Stran III.
ske ravnine, bosantki in hrvatska zemlja je aavdala našega dijaka z domovinsko Iju
bezni|o.
Pri tej priliki se še enkrat zahvaljujemo za prijaznost stanodajalcev in prosimo, da oproste morebitne netaktnosti potujočega di-jištva. Javnost naj uvažuje veliki pomea te zveze, in naj nam ostane naklonjena še za drugo leto.	Odbor
jugoslov. dijaške počitniške zveze.
Tržaška sokolska župa. L!ubljanski Sokol slavi jutri, 12. t. m. petdesetletnic svojega obstoja. — Predsedstvo župe s* udeleži slavnosti in vabi člane svojih dru-ftev, da se mu pridružijo. — Sestanek v LJubljani v Narodnem domu v nedeljo pri slavnostnem zborovanju.
Slovensko gledališče
v Trstu.
Danes, v soboto zvečer, točno ob 8 30 srvlč v ktJŠiji sezoni prekrasna melodična larodna Z a j č e v a onera
»NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI".
V tej operi nastopijo vsi solisti in zbor slovenskega gledališča. Obenem se prvič predstavijo v velikih ulogah primadona go-plca Frtzova in tenor g Dura ter mezzo topranistinja gosMca Maša Plitzova. Inten lanca bo poskušala upel a ti premijere oper j n operet v sobotah in na občinstvu Je, da! lokaže, da mu Je do resnega razvoja gle-j iaiiŠČa. Obenem pa Je naprošeao občinstvo, da pride t~>Čno ob določeni url, kajti 5 minut po 8 30 se vsa vrata zapro in vstop v gledališče ne bo več dovoljen.
Krasna scenerija in kostumi so že v anskl sezoni vzbudili splošno občudovanje teto s pa se je marsikaj spremenilo v sce-neriji. Predstava Je izven abonomenta.
Jutri, v nedeljo, popoldne ob 3 repriza opere
„NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI«. Zvečer ob 8 15 se igra na našem odru znamenita ooljska komedija
„MORALA GOSPE DULSKE".
Ta komedija je polna satire na malo-ueŠčanstvo poljske intelgence. O tej pred
navi spregovorimo več v Jutrišnji Številki. * *
Vstopnice za vse predstave se dobe pri dnevni blagajni Slov. gledališča v Ncr domu
Tržaška mala kronika.
Trst, 10. oktobra.
Ubojstvo. Z Lir ydovim parnlkom „Elektra", ki je prispel včeraj v naše pristanišče, so pripeljali tudi grškega kurjača Mabmeda Satmani, Satman je namreč na parniku „Lakonia", 4 milje od rta Matapana, ' družbi nekega tovariša zaklal z nožem ntkega Jadro Žigovlča iz Dalmacije. Morilca io Izročil sodišču.
Tatvina na poŠti. Včeraj ob 5 popoldne je prišla na glavno pošto Ju!t|a Ros-nac, uslužbena pri tvrdki Tiller & Comp., da bi odposlala 30 K. Ko je čakala na potrdilo, Je položila denar na mizo In sicer 3 oankovce po 20 K, ki pa so nenadoma zg>nili.
Ljudje, ki so stali v bližini, so zapazili nekega sumljivega človeka, ki je izvršil to tatvino, so stekli za n|im in ga vjeli na obrežju Mandmcchio. B I je 261etni Peter Pantanlda iz Kurčole. Denar so našli pri ijem. Tat Je bil izročen policiji in odpeljan zapor.
^ARCON 4 POSGJtLN CA IN HRANILNICA v TnSTU
registrovana zadruga z omejenim Jamstvom.
a a NOVA ULICA ŠT 13, II. NADSTROPJE a c
sprfjema in :: obrestuje
vloge na
po 4
Daje posojila na menj ce in vrednote na mesečna ali tedenska odplačila. Eskomatuje irguvske menjice. Prodaja srečke na mesečne obroke.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Vinko Skerk - trst
fr^
SLOVENCI!
Vaš narodni zlatar In urar
Alojz Pouh
se nahaja na
trga Barriera 3.
J os. Iv o n i g*
nemški zobotehnik
Trst, ulica San Nieolo št. 18./II.
Spretema od 10 do 1 in od 3 do 8 porol.
Trikrat na dan svež kruh.
Prodsga vsakovrstnih biSkotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših ml ne v po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah.
Brezplačna postrežba aa dom. Kruh in slaftčiče se izdelujejo s higijeničnim električnim strojem.
UMETNI ZOBJE
Plombiranj* zobov,
izdiranje zobov brez Z vsake bolečine Z
Dr. J. Germšk V. Tuscher
zobozdravnik
konces. zobu; tthn?'
TRST
jllcs deli® Cakerme *t. iS. SI. nadst
Novi moderni fotografski atelje
ulico S. Antonu it 1, t mul plati .Elunlonc fldrlatlca'
RS" JE ODPRT, fa
Moderni komfort. - Velika zanimivost. Fotografična razstava. Prosimo slav. občinstvo, da obišče naš ateljfc brez vsake obveznosti.
m
Odprto dnevno do 7 zvečer.
VSTOP PROST.	W DVIGALO.
m:
:0
m

Matevž Andrejevič Ternovec
Vitez Leopoldovega Reda, dvorni svetnik v. p. c. kr. najvišjega sodnega in kasadjskega dvora, imejitelj jubilejne spominske svetinje, častni občan buzeški i. t. d.
je v petek, 10. oktobra 1913., previden s svetotajstvi za umirajoče, svojo blago dušo izdihnil.
Pogreb predragega pokojnega bo v soboto dnš 11. oktobra ob 4. uri popoldne od hiše žalosti iz ul ce Romagna št. 12 naravnost na pokopališče.
TRST, dnć 10. oktobra 1913,	ŽALUJOČI OSTALI.
Vence in obiske sožaljenja se hvaležno odklanja. Posebnih obvestil ne bo 1
| Novo pogrebno podjetje, Trst, Corso 47
OuTttH i V*.
„EDUSU6T41 st.
V Trstu, dne 11. oktobra VJi'6
Tatvine. Ko |e ila včeraj popoldne gospa Sara Mustacchi, stanujoča v ulici Do-nota št. 13 po svo|ih opravkih, so tekom njene odsotnosti udrli neznani zlikovci n eno stanovanje, prebrskali vse in odnesli več stvari v vrednosti 450 K.
— V ulici Squero nuovo, kjer se naha|a parna pralnica, last g Bernardi, so preteklo noč vlomili neznani tatovi in odnesli veliko množino raznega perila na škodo omenjene tvrdke in več petz'Jsklh in turških preprog, ki so last družine Mauroner, stanujoče v imenovani hiši. O tatovih ni sledu.
Magistratu! asesor tepen. Ko |e Šel snoči magistrata! asesor dr. O. Manzutto po Piazza P/ccola, priskočil |e k njemu neki 361etni brezposelni Ivan KrlŽman iz Kopra in pričel brez vsakega povoda adrihati po njem. Napadalca so aretirali.
Porotno sodišče.
Rop na Miljski cesti.
Včeraj se je začela porotna razprava proti Nazariju Lenardonu In Mihaelu Silvaniju, radi zločina ropa.
O otežena sta oba, da sta v noči od 6 aprila t. I. na miljski cesti pograbila za prsi mimoidočega Josipa Benčiča, ga vrgla neko gno|nico in oropala denarja, ki ga |e imel pri sebf.
Sllvani je takoj priznal svoj čin In dejal, da ga je Lenardon pregovoril, da izvršita ta čin. On da se je zoper stav Ijal, toda sledu jič da se je pač vdal. To svojo izpovedbo je včeraj na razpravi med neprestanim jokom, ponovil. Razburjenost obtoženčeva, ki |e ves Čas ponavl|al: „Lenardon je kriv moje ne sreče*, je bila taka, da Je sodni dvor moral prekiniti razpravo. Obtoženec napravlja vtis pravega bebca.
Obtoženec Nazarij Lenardon |e odločno zanikal, da bi se bil udeležil tega dejanja. Trdil |e, da on v onem času ni bil niti na vzeč na miljski časti. Obtoženec napravlja vtis nasilnega človeka.
Zaslišanih je bilo 12 prič, med temi deklica Bazilija Memon, ki Je spoznala obtoženca Nazarija Lenardona v trenotku, ko je šel v družbi s soobtožencem po miljski cesti.
Izpovedbe redarstvenih organov Iz Mil) so bile zelo kompromitira joče za Lenar-doaa.
S tem je bila predpoldanska razprava končana. Toda ni bila končana nakonduktu deželne sodni|e. Ko je namreč obtoženec Lenardon, ki |e hodil z uklenjeniml rokami v spremstvu jetnlških čuvajev, zagledal 70 let starega očeta soobtoženega Sllvanija, je skočil k njemu lo ga z železjem začel tolči po g'avi. Nastal je krik.
Ko je predsednik otvoril popoldansko razpravo, je vstal Lenardonov branitelj dr j. M a n d I č In Izjavil, da pričakuje, da bo državni pravdnik raztegnil obtožnico tudi na obžalovanja vredni čin, ki se je odigral zu-naj dvorane. Za to pa |e še poskrbel branitelj soobtoženega Sllvanija, (dr. Robba), ki nt imel nič nujnejšega, kot da |e hitel tako| po dogodku k državnemu pravdniku in mu naznanil, kaj se je zgodilo.
Dr. Mandić je pristavil, da obžaluje ta čin Lenardonov, ki si v svoji veliki razburjenosti ne more več pomagati.
Državni pravdnik dr. Marinaz je pozneje izjavil, da raztegnuje obtožbo tudi na to.
Obtoženi Lenardon se )e glede na novo obtožbo izgovarjal, da ne ve, kako je prišlo do tega, da je ranil starega Sllvanija.
Na to sta bila zaslišana zdravniška iz vedenca dr. Veronese in dr. Pastrovfch. Oba sta prišla do zaključka, da |e obtoženi Sil vani bebec v pravem pomenu, ki pred medicinsko znanostjo ni odgovoren za svoj Čin, a je odgovoren pred zakonom le v znatno zmanjšani meri.
Razprava je bila na to prekinjena In se nadaljuje danes ob 9 predpoldne.
Nar. delavska organizacija
Pripravljalni odbor podružnice NDO v Skednju sklicuje za danes, 11. oktobra ob 7. zvečer občni zbor v prostorih „Gospodarskega društva" v Škednju. Dnevni red: 1) Poročilo o delovanju podružnice, 2) Volitev odbora. Pred občnim zborom, cb 6 zvečer se vrši odborova seja pripravljalnega odbora.
Člane vseh skupin naše organizacije vabimo na društveni shod, ki bo jutri ob 10 dopoldne v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. Ker se bo na tem shodu poleg drugih važnih točk razpravljalo tudi o bodočih občnih zborih vseh skupin in o njih delovanju, |e nujno potrebno, da se ga udeleže vsi člani naše organizacije. Tovariši, agltirafte, kajti Časi so resni.
Odbor podružnice NDO pri Sv. Ja kobu. J j tri, v nedeljo ob 10 dop. odborova seja v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu Seje naj se udeleže po možnosti vsi odborniki in namestniki, ker Je zelo važna.
Izjava. Ker čujemo, da se „K trž. slov. godba" čestokrat izdaja za godbo NDO, konstatiramo, da se omenjena godba nima pravice imenovati godba NDO.
Poudarjamo, da bomo od zanaprej proti vsakomur, ki bi se posluževal naše firme, postopali sodnl|skim potom.
Odbor godbenega odseka NDO.
Vesti iz Goriška.
Laško - socijalno - demokratična ne aramnost. Pišejo nam iz železničarsklb krogov: Glasilo goriških socijalnih demokratov Je začelo v zadnjem času prav vehementno In nesramno napadati prožnega mo|stra na |užni železnfcl v Gorici, Jakoba jerana in pa centralnega mojstra Istotam, Davorina Perineta, ker sta zagrešila ne Čuven zločin, da sta Slovenca In se tudi zavedata, da sta Slovenca. Gospodje sodrugi pač uvidevajo, da se jim seda| tudi že na južnem kolodvoru v Gorici majejo tla pod nogami, zato |e povsem naravno, da se kav peni|o same |eze, če se kdo najde, ki pokaže te „delavske prijatelje" železničarjem v pravi luči. Toda naj se repenčljo, kakor hočejo, zmagonosnega poleta „Zveze jugoslovanskih železničarjev" ne zadtžljo več. Ljudje sod jalnodemokratičnega kalibra, Id so slovenskim železničarjem v Času, ko se bore proti najhujšemu sovražniku slovenskih železničarjev, postajen a-Čelniku W le ser ju, padli v hrbet ter jim mečejo polena pod noga. taki ljndje sploh nimajo ve6 pravice, da govore v imenu železničarjev. Ali ste razumeli, gospodje sodtugi ? Slovenski železničarji vas izpoznavajo, ter vas ne marajo več. Le kričite in denuncirajte p> svojih zakotnih listih, to vam nič ne pomaga 1 Gg. Jeran in Perme bosta kot svobodna državljana hodila svo|o pot in bosta najmanj različne sod|alnodemokratične far-barje za svete Izpraševala ter bosta za vašo laško polentarsko nesramnost imela k več-|emu pomilovalen posmeh. — Da se |e ob imenovana gospoda morala obregniti tudi lažn|iva „Zarja", to se razume. Toda, ko psi lajajo, vemo, da jahamo !...
Izlet v Rihenberk priredi v nedeljo, dne 12. L m., 1. Ttžaška slovanska godba. Odhod iz Trsta je ob 5*30 zjutraj z rocol skega kolodvora. Iz Štanjela bo korakala godba skrzl Gornjo in Sprdnjo Branico, kjer Je 10 minut odmora, v Rhenberk. Med odmorom bo svirala godba. Popoldne ob 3 Je v gostilni Antona Gerželja v Rihenberku javen ples. _
Druge slovenske dežele.
„Gledališko društvo" na Jesenicah
uprizori v nedeljo dne 12. t. m. v dvorani „pri Jelenu* na Savi ob 7 30 zvečer i z-v i r n o Ganglovo noviteto igrano sploh prvič na slovenskem odru: „Dolina solz". »Dolina solz" sestoji iz treh enedejank: .Dva svetova", „Dedščlna" in „Trpin". — Ker nudijo Ganglove drame Izrednega užitka In ker Je delo Izvirno iz peresa enega naših najbolj talentiranih in priljubljenih pisateljev, pričaku|emo obile udeležbe.	_
DAROVI.
— Za svetoivansko podružnico CMD nabrali v gostilni g. Sfmuniča v Bcrštiču 2 K; gospa Mazarol darovala 1 K.
Priporoča se slavnemu občinstvu trgovina jestvin Vekoslav Ples niča r-ja ulica Giulia Štev. 29. Postrežba točna in solidna.
r
B-
b:
MALI OGLASI
MALI OOLASI m
iGLASl m rrtaaajo p« 4 via. MutH tlikiM krnil takrat wwL NalavUia 40 vta. RA M Uk*j '	----
Potovale« in agente J^V"?,:
skoTiIl privatnike. Išče tovarna tkanin. Tuđi one osebe, ki imajo dobro znanatvo, opravljajo lahko to delo kot postransko. — Ponudbe pod poStnl predal 11 t Mnihovo - Hradlšte (MttnchengrStz)
Češko.	2*26»
Radi bolezni ne odda dobroidočo trgovino jestvin v tržaški okclici. - Naslov pove In seiatni cddelek Edinosti pod Bt 2280.__2280
Izredna slučajnost.
Ifitin dobro, beta 'n črno, prib ižno 500 hektoL VIIIU se proda po ugodnih cenah. NabIov: Anton Porger — Gabrovica, poŠta Ćernikal (Istra). 2289
FotOyr&fdi Antona Jerkiča naslov: Trst, ul.
ulica 7.
delle Poste 10; Gorica/Gosposka
4444
flHrlo CO t*koj meblirana soba z dvema po U U U Cl OO steljama in hrano. Ulica Behedere 12, pritličje, levo.	2283
flHHo CO uk°j meblirana soba pri alovenski UUUCS OP drnžini. Vetta Scorcola 789. (2295
Odda
aa soba z dvema posteljama in sobica v« Vicalo delle R ae 7, II., Rojan. (2302
Odda
fna dve prazni sobi. Ul. Alfieri §t. 10, vrata 10.
2303
Odda so 80ba v uUci ^pp®8t*vrata 1L
2304
Odda
a a takoj soba z 2 posteljama. — Ulica OH Commerciale 18, IV.
2305
Odda
QP meblirana soba. Ulica BoBchetto 40 vrata 8.	2310
Valentin Golja
2306
Orkestron
štev. 2.
s plesnimi komadi se proda sa K 250. Izredna prilika. Via Fornace
2307
2307
HJXn s 9 prostori in dvoriščem v lepi legi pri lil Od cesti pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji se ceno proda. Naslov pri Inaer. odd. Edinosti. 2278
JESENSKA SEZONA!
TVRDKA
Vittorio Piscur, Trst
opozarja vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko pošil atev narejenih oblek za moSke in dečke v najnovejših barvah
in da iih bo oddajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih So ni bilo ▼ Trstu. — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali kaj kupiti. NB. Priporoča se. da trgovina ne zamenjate z drugimi, kar bi hilo v važo Škodo
M
S
CloHIsnr havana P° 96 vin- klg., lno
OlaUKIfr olje po 88 vin. liter se dobi v zalogi olja G BIAGGINI, uL Giulia 23.	3JH3
FR. BIAGINI,
drago.
Trst ulica deU'I»tna Štev. 21. — Prodaja olja, k sa, mil* in
3333
Izlet v Rihemberk
v nedeljo, 12. t. m. Odhod: Rocol 5.30 zjutraj, Štanjel, peš in svirajoč skozi Branico v Ribemberk. Oh 3 pop. 'avni ples v grstilni Antona Gerželj. "2*2S3
Advokata dr. Josip Ulitan In dr. Janko Savnlk v Trstu, Nova ulica 11,
sprejmeta takoj v službo
=■ pisarniškega =
ravnatelja.
Ponudbam je priložiti spričevala o šolski izobrazbi in eventualnem dosedanjem službovanju.
Notarska pisarna v Podgradu — sprejme takoj s?
gospico izurjeno
v pisanju na stroj
Plača po dogovoru, Ponudbe pod štev. „230 L" na In-seratni oddelek „Edinosti".
Jfaznanilo.
Naznanjam cenj. občinstvu, da otvorim
danes, o soboto 11. oktobra
moderno, mestno opremljeno
kavarno
v TOLM.NU v lastni hiši štv. 61. Biljard in časopisi na razpolago. — Za obilen obisk se priporoča
IMH MRAK, kaoarnnr.
Lekarna Srelih v Sežani
Ribje olje L vrste I steklenica K 1*20. 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K.
Obliž za kurja očesa 20 vinarjev. - Neoporekfjivo sredstvo. -
Trst -- kopelj Grljan-Miramar
Salonski parnik „Volosca"
(za 400 oseb)
Odhod vsak dan s pomola Sv. Kari«
ob 9.15 predp., 2 45, 6.15* ob nedeljah in praznikih razven tega Se
ob 9.15, 11. predp., 2.30, 4., 5.35, 7.15* CENE:
Vožnja tja in nazaj.....K 1*—
• „ » 8 kopelj o vred » 1*30 » n rt »za otroke 9 1*—
Samo ena vožnja....... —-60
„ „ „ za otroke . . . „ —'30 Z a abonente znižane cene.
*) Eventuelno.
Brivec In frizer za dame
And. Rojic, Trst
Via Acquedctto 20.
Priporoča se g spodom ss dobro in higi je nično postrežbo. Damam se priporoča z * moderno friziranje, ghu o pranje, barvanje Ltd. Vsakovrstna lasna dela se izvršujejo dobro in točno.
POZOR! Ulica Belvedere 22!
Danes, v soboto se je cdprla
nova: čevljarnica
lastnoročnega obarala vsake vrste po nizkih cenah. Naj nobeden ne zamudi te ng-odne prilike t
Z odličnim t poštovanjem se priporoča za obilen obisk uiam	GABRIJEL UEKfeEK.
Podpisani priporočam cenj. GOSTILNO
občinstvu
svojo novo
„/H Gacciatori
44
TRST, — ulica Chiozza štev. 5,
Toči se domače prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste* Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča
Mihael Zobec. lastnik.
NOVI : MODERNI
SHLOIKINE
----v Rojann —
Grajske taluosll aH Kri ciganke.
drama.
-- ZAKLJUČEK —
komična.
Kroiačnica Vek.Terzo
Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n.
Priporoča se C. občinstva ta vsakovrstna dela. Bolidn» postrežba po najnižjih cenah in najnovt-jftem kroju Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev.
SVOJI K SVOJIMI
MESNICA
TOMAŽ ZADNIK TRST
? = TELEfON Stv. 16-08	~
tr^ Sv* Iv&na Stv. 6. - Prodaja meao ia laatne klavnice na debelo in dribno.
Na drobno goveje : sprednji deli
po K 1*44-
in 1 60. Zadnji deli po K 1 76 in 192. Na debelo po dogovoru.	Meanica jo
vedno dobro preikrbljena i teletino prve vrste, fcakor tudi perutnino.
Za mnogobrojen obisk se uljudno priporoča
Tomaž Zadnik.
Gostilna N. D.
na vogalu ul. Carradori-Ghega
je pod novim vodstvom c. JOSIPA ŽIGOM po-polnom» preurej na In preskrbljena a pjačo najrazličnejših vrst ter a Uborco kuhlcjo za tople In mrzle Jedi. Sprefema abonement na hrano la preskrbuje prenočišča. — Tazemnkl In Inozemski časniki na raz^olafo. Za eenjenl obhk se na,topleje priporoča
JOSIP Ž1G0>\ poslovodja.
Kje se dobi
prcol M sladkor 40'. slcdkelil od belega ? ? ?
Pri GODNIGO ulica 8. mm št. 8. j^lo^a trgovina
izgotovljenih oblek
za gospode, dečke in otroke
Enrico Rehak
Trst, ulica Carduc i 39 (nova hiša).
Blago fino in ravadno. Izbera sukna za obleke HlaCe in jopiči za delavce. Velika izbera paletots, ranglana itd. Itd.