110- št. — 5. !e& Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 130 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust Poštnina pavšalirana. Posamezne števSIke 1 Din. V LjafeSlan!, v soboto 13. maja 1922. m mčeliški knjižnici v Ljubljani. Uredništvo: >va ulica 1/1. Telefon 360. Uprava: n trg & Telefon 44. >kopisi 9e ne vračajo, anjem je priložiti znamke za odgovor. giiaas5ZEMiaB Ps=ed rešite!!® iadrasisitesa spora. POGAJANJA MED JUGOSLOVANSKO IN ITALIJANSKO DELEGACIJO. — ANGLEŠKO POSREDOVANJE. — NOVE PUSTOLOVŠČINE FAŠISTOV IN D’ ANNUNZIA. Genova, 12. maja. (Izv.) Včeraj so Ss nadaljevala pogajanja med jugoslovansko in italijansko delegacijo o reditvi jadranskega spora. Proti večeru je bi a seja v Palazzo Reale, na kateri so sklenili, naj naši in italijanski dele-fj? okušajo danes odstraniti zadnje •tezkoče. Jutri bo skupna seja jugoslovanskih in italijanskih delegatov ter ftngleških posredovalcev. Genova, 12. maja. (Izv.) Zunanji Ciinister dr. Ninčič je izjavil, da upa, oa bo imelo posredovanje angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea popoln uspeh. Vendar pa ne more biti govora o kakem pogajanju zaradi Popolne izvedbe rapallske pogodbe. Reka, 12. maja. (Izv.) Fašisti so Ustanovili posebno ekspedicijsko četo 30 oseb, ki se je zarotila umoriti predsednika reške vlade Zanello. Reka, 12. maja. (Izv.) Zloglasnemu kapetanu Ilost - Venturiju je poslal C)’Annunzio pismo, pod naslovom ‘•Mojim zvestim«. V tem pismu vzpodbuja svoje čete, naj ostanejo v tem odločilnem trenotku skupaj, ko gre za 'isodo italijanske Reke. Vzpodbuja jih k vztrajnosti in nepopustljivosti in jih Opominja na prisego, ki so mu jo dali kot poveljniku. D’ Annunzio ne odvezu- je svojih čet od te prisege, ampak zahteva od njih, naj nadaljujejo delo v zmislu dane prisege, da Reka ne izgubi italijanskega značaja. Narodna zahteva od 30. oktobra 1918, da se mora Reka združiti z Italijo, mora še nadalje ostati njihova zvezda-vodnica. Reka, 12. maja. (Izv.) Inž. Oskar Battestini, tajnik avtonomistične demokratske stranke na Reki, ki začasno vodi strankine posle, je poslal uredništvu tržaškega »Piccola« pismo, v katerem se sklicuje na članek, ki ga je »Piccolo della Sera« od 8. t. m. prinesel pod naslovom »Reška skupščina«, in izjavlja, da g. Ruggero Gottardi ni več predsednik in tudi ne pristaš te stranke, ker je javno v »Vedetti d’ Ita-lia« izjavil svoj izstop, kar je načel-ništvo stranke vzelo na znanje. Zaradi tega ne more govoriti v imenu stranke, ampak le kot privatna oseba. London, 12. maja. (Izv.) »Daily Telegraph« poroča, da Lloyd George izvrstno posreduje v pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo glede rešitve jadranskega spora. Spor se je zmanjšal na malenkost. Sedaj obstoja le še vprašanje, kdo bo lastnik baroške luke in Bankina. Posledice ruskega odgovora na antantno rdOSe. IZJAVA RUSKEGA DELEGATA RAKOVSK1JA. — RUSKI ODGOVOR OGROŽA NADALJEVANJE GENOVSKE KONFERENCE. Genova, 12. maja. (Izv.) Ko je bila Objavljena ruska nota, je imel Rakov-Skij obširen govor, v katerem je noto pojasnjeval in med drugim izjavil: Hoteli so sovjetsko Rusijo privesti do tega, da bi zavrgla svoja načela, zlasti da bi odstopila od zakona nacijo-ftalizacije, kar le Rusija seveda odločbo zavrnila. Sovjetska Rusija je stalila razne predloge, ki pa se niso mo-fcli uveljaviti radi odpora zavezniških ^lržav. Sovjetska Rusija se tudi več ne *»matra vezane na svoje obljube. Obljuba, katere pa se bo na vsak način Hrzala, je zaščita malih rentnikov, ki Se morajo posebno čuvati. Sovjetska Rusija je protikapitalistična, a ne nečloveška. — Tudi posestnikom malih Zemljišč se morajo dati posebne ugodnosti. Pravtako bodo uživali ugodnosti v-eliki upniki, katerih kapital bi mogel biti Rusiji kakorkoli v prid. Konferenca ni hotela rešititi ruskega problema, temveč je uveljavila doktrine. Stavila Je alternativo: da ali ne. Rusija pa ni Dremagana država, s katero bi se inoglo tako trdo govoriti. Zapad se Tnore Rusiji zahvaliti, da je privolila v Časovni sistem reparacij, ki morejo ,Vsak mesec povzročiti sankcije. Pariz, 12. maja. (Izv.) Vsi listi me-Stflo, da je ruski odgovor absolutno nesprejemljiv, in izjavljajo, daš se iz tega ne razvidi nič drugega, kakor ko- rak boljševizma v svojo obrambo. Nadaljevanje dosedanjih pogajanj ne bi moglo privesti do kakršnegakoli uspeha. London, 12. maja. (Izv.) Ruske spomenice oni del angleškega časopisja, ki je o njej že poročal, ne omenja v preveč prijaznem zmislu. Vendar poudarjajo listi, izvzemši »Daily Mail«, da bi se mogla pogajanja na genovski konferenci nadaljevati. Pariz, 12. maja. (Izv.) Oficiozna nota, ki je bila izdana ponoči, ugotavlja, da se je v razgovoru, ki so ga imeli včeraj Lloyd George, Bar-thou in Schanzer, dosegel sporazum o tem, da intrasigentnost ruske boljševiške delegacije pač otežko-ča nadaljevanje razpravljanj, da pa bo podkomisija, ki se sestane danes, sklenila, poslati ruski delegaciji energično spomenico, ki bo odločno obsojala rusko noto. Spomenico sestavi angleški ministrski predsednik Lloyd George. Genova, 12. maja. (Izv.) Italijansko časopisje presoja položaj, ki ga je povzročila izročitev ruske note, z veliko rezervo. Genova, 12. maja. (Izv.) Barthou bo baje stavil v podkomisiji predlog, da se konferenca na negotov čas odgodi. fejatra Italijan. zunanjega ministra. SCHANZER JE MNENJA, DA BI NAJ RUSI NADALJEVALI RAZPRAVO NA PODLAGI SPOMENICE. Genova, 12. maja. (Izv.) Danes popoldne je podal italijanski zunanji minister Schanzer nastopno izjavo o trenu tem položaju, ki je važna za pogajanja med državami, ki se udeležijo genovske konference: Po mojem mnenju bi Rusi v svojem interesu bolje storili, ako bi razpravo nadaljevali na podlagi spomenice. Danes stojimo pred veliko oviro v rešitvi vprašanj, ki so največjega pomena za Rusijo samo. Mi smo si ruski odgovor drugače predstavljati. Hoteli smo, da postane finančni konsorcij organ hitre obnove Rusije. -Rusi pa niso hoteli o tem ničesar vedeti, ampak so zahtevali kredite od vlade do vlade. Sedaj se mora vendar uvideti, da to ni prav mogoče, dokler se ne vzpostavi zaupanje v Rušijo. Mogoče bi se ta zahteva kasneje dala staviti z večjim uspehom. Kar sa tiče vprašanja imovine inozemcev, je treba skušati najti formulo, da se odškodnina lastnikom in ruska zakonodaja o nacijonalizaciji spravita v sklad. 'Ako bi se bili Rusi postavili na to Praktično bazo, bi bil danes položaj Popolnoma drugačen. Tako pa so Rusi začeli s splošno razpravo. Ako bi hotela sedaj kakšna komisija zunaj Genove razpravljati o njihovih zadevah, io vendar nikakor ne more biti v in- teresu nagle obnove Rusije. Ako Čiče^ rin v pomičnem delu svojega odgovora pravi, da se hoče od Rusov vse zahtevati, ničesar pa jim ne dodeliti, moram na to opozoriti, da je Italija bila pripravljena kljub svojim finančnim težkočam dati Rusiji na razpolago 400 milijonov, kar gotovo ni neznatna vsota. Tudi ni res, da hočemo ščititi le interese velekapitalistov in pri tem zapostavljati interese malih lastnikov, predlog ruske delegacije o ustanovitvi strokovne komisije je treba šele proučiti. Toda v svojem in v imenu De Facte izjavljam, da tega predloga ne moremo odkloniti, ne da bi ga proučili. Jako razveseljiva je opazka Rusov, da hočejo sodelovati pri konsolidaciji miru v Evropi. To je pa odgovor onim, ki že sedaj propagirajo neuspeh konference. Genovska konferenca ima mnogo velikih moraličnih in političnih uspehov in mora še nadalje delovati, da se zagotovi mir v Evropi. Gre za to, da se izločijo vsi spori. Italijanska vlada je pripravljena pri tem sodelovati in upa, da bo jamstvena mirovna pogodba zaključena pred koncem konference. Mislim, da bodo pri tem sodelovali vsi. Geslo za to manifestacijo miru mora biti: človečanstvo. . w Bs©gradu Beograd, 12. maja. (Izv.) Danes zjutraj je prispel z jutranjim vlakom pevski zbor »Glasbene Matice«. Na kolodvoru so sprejli »Matičarje« zastopniki beograjskih pevskih in kulturnih društev. Na prisrčen pozdravni govor upravnika beogradske opere, je odgovoril predsednik »Matice« g. dr. Ravnihar. Prvi »Matični« koncert se vrši danes zvečer ob 20. v narodnem gledališču. Beograd, 12. maja. (Izv.) Ko se je pomikal sprevod z ljubljansko »Glasbeno Matico« po ulicah in je zbrana množica navdušeno pozdravljala, se je mimo povorke peljal avtomobil za škropljenje ulic. Naenkrat pa je eksplodiral bencin v avtomobilu, kar je povzročilo zmedo v sprevodu. Nesreče ni bilo. Beograd, 12. maja. (Izv.) Danes zvečer ob 20. uri se je pričel koncert »Glasbene Matice« v starem narodnem gledališču. Gledališče je bilo razprodano. Koncert je posetilo najodličnejše beogradsko prebivalstvo. Navdušenje je bilo za slovensko in jugoslovansko pesem veliko. »Glasbena Matica« je dosegla popoln uspeh. NOVI VOLILNI RED. Beograd, 12. maja. (Izv.) Včeraj je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o načrtu volilnega zskona. Sprejet je bil predlog notranjega ministra dr. Marinkoviča o iz-premembah dosedanjega volilnega zakona. V zmisiu teh izprememb se mora med dr. kandidatna lista predložiti najmanj 25 dni pred volitvariiL V poštev prihajajo le one liste, ki imajo količnik. Mandati se dodeljujejo po D’ Hontovem sistemu. TRIFKOVIČ NAMESTN5K PAŠIČEV. Beograd, 12. maja. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je danes prvič po svoji avtomobilski nezgodi zapustil sobo in posetil kralja, kateremu je poročal o notranjem in zunanjem političnem položaju. Dalje je predložil kralju v podpis dekret, s katerim se določa minister Trifkovič za njegovega namestnika še za čas, dokler se ne vrne Pašič iz zdravilišča, kamor mora iti po nasvetu zdravnikov. Beograd, 12. maja. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič, ki je že popolnoma okreval, je prišel danes na ministrsko predsedništvo, kjer je imel kratek pogovor s svojim namestnikom ministrom Trifkovičem. Nocoj odpotuje v kopališče Ilidže pri Sarajevom na kratek oddih . V političnih krogih se to potovanje ministrskega predsednika različno komentira. Poročila listov, da odpotuje g. Pašič v nedeljo na Bled, ne odgovarjajo resnici. SEJA ZAKONODAJNEGA PODODBORA. Beograd, 12. maja. (Izv.) Dopoldne je imel zakonodajni pododbor sejo, na kateri je razpravljal o zakonskem načrtu glede odgovornosti ministrov. Z malimi izpremembaini so bili sprejeti členi 1 do 29. DAVIDOVIČ V SARAJEVU. Beograd, 12. maja. (Izv.) Nocoj odpotuje načelnik demokrat, stranke Ljuba Davidovič v Sarajevo, kjer bo prisostvoval nedeljskemu zborovanju demokratske stranke. Spremljajo ga štirje poslanci. ZAGREB GLADUJOČI RUSIJI. Zagreb, 12. maja. (Izv.) Včeraj je bila seja odbora za pomoč gladu-jočim v Rusiji, kateri so prisostvovali zastopniki ženskih društev in ravnateljstev dekliških šol. Pri tej priliki se je ugotovilo, da so na veliki petek v Zagrebu nabrali za stradajoče v Rusiji nad 500.000 kron. Ta vsota pa aaleko zaostaja za Beogradom, kjer so nabrali okrog 2 milijona dinarjev. OMEJITEV PRISELJEVANJA V AMERIKO. Washington, 12. maja. (Izv.) Predsednik Zedinjenih držav je za dve leti podaljšal zakon o omejitvi priseljevanja v Zedinjene države, ki stopi v veljavo dne 30. junija. Kakor je znano, določa ta zakon, da se smejo vsako leto priseliti v Zedinjene države od vsakega evropskega naroda le trije odstotkov rojakov, ki se že nahajajo tamkaj. Setiiaiisi pomen 6«to*e. Ko se je pripravljala genovska konferenca, so dalekovidril politiki pr o* rokovali, da bo ta konferenca pomenila novo razvojno postajo evroske politike. Svetovna vojna je namreč z neodložljivo nujnostjo zahtevala nove teri-torijalne meje in nove politične zveze. Te politične zveze šele omogočajo redno medsebojno gospodarsko in civilizatorično življenje, ker so v svojem bistvu izraz miru in začasne sprave med narodi. Z versajskimi in ostalimi po-, godbami pa taka stalnost evropske politike in evropskega mednarodnega miru ni bila dosežena. Iz mirovnih računov je bila izločena Rusija upajoč, da bo vsekakor v najkrajšem času zrušila sovjetsko vladavino in sprejela zapadnt demokratizem. Nujne gospodarske potrebe zapadnega kapitala pa so končno, dovedle zapadno Evropo, da išče stikov z ruskimi ozemlji in torej z vladnimi; predstavniki ruske države same. Cilj, ki si ga je torej prvotno stavila genovska konferenca, je meril na toK da se ruska država uvede v politično skupnost evropskih držav. To mednarodno priznanje ruske države pa je naravno samo oblika, samo pot, ki na! omogoči uresničevanje velikih zapadno-kapitalističnih interesov in torej nove gospodarske in finančne zveze z ruskim prirodnim bogastvom, z ruskimi gospodarskimi možnostmi, z eno besedo kolonijalno izrabo ruskih prirodnih zakladov in ruske delovne sile. To je bistvo genovske konference, o tem so že davno pred njo i azpravljali finančni in gospodarski strokovnjaki zapadnifi držav, politiki in državniki pa so jih zaodeli v svečane besede o vseevropski obnovi in spravi. Ta dva smotra genovske konference, politični in ekonomski, bosta p(k imela za posledico popolnoma novo socijalno stanje evropskega človeštva,. Nesporno je, da bo evropska politika — v tem oziru samo del svetovne polir. tike — iudi v bodoče zavzela imperialistični pravec. To se pravi, da bo tudi V, bodoče njena glavna naloga ščititi resnične ali namišljene teritorijalne, nacijo*, nalne, ekonomske ali socijalne interese. Tej politiki se ne bo mogla izogniti tudi bodoča sovjetska vlada če bo sploh v Rusiji pri sovjetski vladavini ostalo1. Vojaške operacije sovjetske države, ki so se izvršile v poslednjem času v ruskih obmejnih pokrajinah, so tudi pokazale, da sovjetska vlada kaj dobro ceni pokrajine z važnimi prirodrdmi zakladi n. pr. petrolejske vrelce v Kavkaza. Toda tudi njena nova gospodarska politika jo bo prisilila, da bo v bo* doče prisojeda gospodarskim interesom večjo važnost, kakor pa duševnim raz* položenjem pacifističnih duhov. Ta interesna, imperialistična zunanja politika, ki jo prisvajajo vse države in tudi sovjetska Rusija bo nujno povzročila v notranjščini držav strnitev in pojačenje vojaške državne uprave. Tako pojačenje militarizma v notranjščini države pa je rado zvezano s socijalnimi učinki. Socijalni pokret delavskih slojev dobi s tem veliko zagvozdo, štrajki in nasilni nastopi, celo v tistih ob* segih, kakor so se vršili pred vojno, bodo za dol?,a desetletja izključeni. Sod* jalno gibanje bo moralo na trnjevo pot mirnih pridobitev. Gospodarske, stro*. kovne in politične organizacije bodo izgubile revclucijonarni značaj, ki jim ga je hotela dati komunistična taktika, daljni cilji bodo izginili izpred oči, vsakdanje pehanje in nehanje se bo oklepalo podrobnega dela in uspešnega gfr spodarskega boja. Novi in po genovski konferenci tudi v Rusijo oficijelno upelja.nl kapitall* stični gospodarski red bo tudi s te strani vplival na socijalni razvoj sila ne* ugodno. Vsaj uporaba velikega kapitala je z ruskim primerom dokazala, da ne premore kolektivistične in zadružne oblike ter da je kolektivizem uporabljiv, samo pri malem kapitalu in na malih gospodarskih področjih. Realnost hodi druga pota kakor pa teorija. Tudi svetovni politični in go* spodarski razvoj gre vse drugače, kakor pa so ga predvidevali socijalni teoretiki XIX. stoletja. industrije! psi finančnemu mirsistro. Beograd, 12. maja. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je danes sprejel deputacijo industrijskih zvez iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Indu-strijci so ministru razložili težkoče svojih podjetij zaradi prepovedi uvoza raznih predmetov. Dr. Kumanudi je delj časa konferiral z deputacijo in je obljubil, da se bo zavzel za njihove težnje. Obenem jim jč sporočil, da bo znižal izvozno carino na meso in zvišal ono, za živo živino. Zastopnik zveze mlinarjev dr. Vošnjak je obrazložil ministru položaj, v katerem se nahajajo mlini in je poudaril škodo, ki utegne nastati, ako se vnamejo meki-nje v prenapolnjenih zalogah. Sela narodov. Beograd, 12. maja. (Izv.) Tajništvo zveze narodov je povabilo jugoslovansko vlado, naj odpošlje svoje delgate k tretji seji zveze narodov, ki je sklicana za 4. september. Dnevni red je zelo obširen. Eno najvažnejših vprašanj je sprejem Mažarske v zvezo narodov. Na dnevnem redu bo tudi vprašanje ruskih beguncev in intervencije zveze narodov za preprečenje bodočih vojn. O teh zadevah bodo našo državo povprašali za njeno posebno mnenje. KRALJ ALEKSANDER KANDIDAT ZA ALBANSKI PRESTOL? Pariz, 12. maja. (Izv.) Kakor poroča »Matin« iz Beograda, se tam razširjajo vesti, da kandidira kralj Aleksander na albanski prestol. Jugoslovanska vlada podpira kandidaturo in je naklonjena personalni uniji med Jugoslavijo in Albanijo, Pre$ zakSfuikom amis* riškega pesojjiOa. Beograd, 12. maja. (Izv.) Danes dopoldne so dospeli v Beograd za« stopniki bančnega sindikata, ki je pripravljen dati naši državi posojilo. Prišli so semkaj, da zaključijo poga^ janja o posojilu. Takoj po svojemi prihodu so posetili finančnega mini* stra dr. Kumanudija in so imeli a njim daljšo konferenco. Upati je, da se bo že jutri vedelo, ali se zastop-i niki 'sindikata strinjajo s protipred* logi naše vlade. Beograd, 12. maja. (Izv.) Vsi listi razen »Pravde« napadajo ponudbo Blerove finančne skupine o posojiiu. ZA POPOLNO RAZOROŽITEV. Rim. 12. maja. (Izvir.) Iz New Yorka poročajo: Republika Čile je predlagala vsem Srednjim in Južnim ameriškim državam, da se skliče skupna konferenca, ki bi se posveta* vala o popolni razorožitvi. Zagreb, 12. maja. (Izv.) Devize: Berlin 23-75—24.25, Bukarešta 50—51, Milan 359 —302, London 292—305. Newyork (ček), |S-75—67, Pariz Coo—612, Praga 129—i3jt Švica 1250—1310. Dunaj 0.75—0.78, Budim* Pfcšta 8.50—9. Valute: ameriški dolarji 6)1.50—66, češkoslovaške krone 126—128, napoleondori 220—o, nemške marke 25— 26. romunski leji 0—50.50, italijanske lik-* 350—^57.50. Curih, 12. maja. (Izv.) Berlin lM$t Newyork 519, London 23.06, Pariz 47.37JL Milan 27-475, Praga 9-975. Budimpešta o.fifj Zagreb 1.90, Varšava 0.13, Dunaj 0.06, avstrijske krone 0.0625. Berlin, 12. maja. (Izv.) Dunaj 3.208, Budimpešta 37.20, Milan 1523.05, Prag* 553-50, Pariz 2631.60, London 1277.40, New< york 286.89,, '-urih 5558. ,PragaV, 12- TP?aja- Dunaj 0.4887$, Berlin 17.05, Rim 273, Budimpešta 6.55. I ariz 472, London 329.25, Newyork 51.57JL v-unh 993, avstrijske krone 0.54, Ure Stari in novi svet. V razvoju človeštva se skoraj pe-irflodično obnavljajo razdobja, ko se podira vse staro, da prične na razvalinah kliti in se probujati novo življenje. iV takih dobah se takorekoč pretrese Vse človeštvo, kipi, vre, sili na dan, nekega dne pa prodere kakor lava iz ognjenika ter preplavi, uduši in uniči vse naokoli, a že obenem pripravlja ugodnejša in rodovitnejša tla za mlado rast, za sveže bilje, za nežne poganjke. To je nekaka zakonitost v progresu zemeljskega rodu. Zgodovinska evolucija je kakoT nepretrgani kalejdoskop te prevažne resnice: propad mogočne oriientalske kulture, grške, rimske, silovita borba poganstva in krščanstva, dvoboj srednjega in novega veka. Kako orjaške borbe je moralo preživljati človeštvo v oni temni in skoraj nepoznani otroški dobi svojega razvoja, o kateri govorijo samo neme priče kamenega, bakrenega in koščenega orodja. Nedvomno je, da živimo danes na meii dveh velikih dob, kakor jih le malo pozna človeški rod. Naša generacija, sama udeležena na tem razkrajanju, presnavljanju in prerajanju, se tega komaj zaveda, ker je pač samo kamenček, kapljica v brezkončnem toku. In vendar je vsak posameznik aktivno delujoč pri tem velikem umiranju in istočasnem prerajanju. Stari svet umira in novi vstaja. Kam pojdemo, na levo ali desno, v življenje ali smrt? Te misli so se nam razvrščale, ko *mo brali četrtkov uvodnik glasila slovenskih odmetnikov »Jutra«. Kakor Aškerčeva Anka milo toži in bridko 'loče nad slovensko žumalistiko In nrav v žanru pouličnega fantalina kaže. na »Jugoslavijo«. Potem ko je mesece in mesece najbrutalnejše vihtel svoj politični handžar, da neusmiljeno pobije vsakogar, ki bi se upal samo prhniti po svoji lastni volji, potem ko je tedne in tedne polnil svoje predale s seksualnimi vprašanji ter brezsrčno zastrupljal na-3So mladino, o čemur pričajo razne disciplinarne kazni po srednjih šolah, potem, ko ni več nikjer in pri nikomer poznal svetosti zasebnega in družinskega življenja, ko je brezmejno one-'Caščal, obrizgaval in omadeževal vse naše javno življenje, potem pride takle zelot ln piše članke — o dostoinosti v žumallstiki. Ne gospodje, to Je morala onemogle zvodnice! Ml vemo, vidimo in smo spoznali, da se vam majejo tla pod nogami, da samevate, da ste reprezentanti starega, umirajočega sveta. Političnega liliputanstva in du-Sevne ohromelosti tudi najsrditejši izbruhi ne morejo rešiti in ne samo »Jugoslavija«, ampak novi duh, novi čas in nov rod vam piše smrtno obsodbo. Za državo in državnost skrivajo svojo duševno impotenco. Država je narod, ljudstvo, kdor greši nad njim, je proti državi, je protidržaven. In oni so grešili nad narodom veliko, grešijo vsak dan in kdor je kriv, da narod dnevno trpi, umira v pomanjkanju, ne more biti prijatelj domovine, ampak je I« svoj lastni prijatelj, prijatelj svoje moči. O duševni disciplini sanjajo, kakor predvojni Viljem, da je lažje vodil narod v propast. Ne, to ni demagogija, to je le pekoča resnica: ljudstvo, narod ni lestva, po kateri bi okorenda inteligenca stopicala po svoji dragi volji. Da so Ribnikarji, Žerjavi in Pribičeviči identični z našo domovino! Kdo bi to verjel? Kdo bi se ne prijel za glavo? Naj stopijo pred svoj narod in si izposlujejo njegovo legitimacijo, takrat snamemo klobuk! Stari svet umira, še zadnje sile zastavlja, da se obdrži na površju in ner- vozni ton umirajočega »Jutra« je kakor zadnje vibriranje počenega zvona. Novi svet vstaja, da tudi pri nas pohodi zadnje ostanke ljudi, ki se dušijo v okostenelosti lastnih duševnih tvorb ter že davno stojijo izven vrst svojega naroda. Njihov glasnik je »Jutro«. Protestni shod nižjih nameščencev in železničarjev. (Konec.) Nato je govoril poslanec g. Brandner. Uvodoma je navajal med vzroki maksimiranja doklad dejstvo, da smatrajo nižje uslužbence v Beogradu za analfabete, ki več ne zaslužijo. In zakaj? Državni sluge v Beogradu imajo popolnoma druge posle kot pri nas. Naši izvršujejo vsa pisarniška dela in opravljajo res službo podurad-nika, Drugače pa je doli, kjer snažijo višjemu čevlje in kuhajo v pisarnah kavo. Toda mi priznamo, da so tudi oni reveži in mi smo le za to, da se zviša vsem enako. — Zakaj pa smo prišli v ta mučni položaj? Finančni minister je že uvidel, da se bo dalo na podlagi člena Si položaj poslabševati. In imeli smo hudo borbo z njim, da je pristal na izplačevanje. Kljub temu pa se je nam očitalo, da znamo le govoriti in ne delati. Poudarjam, da je skrajno sredstvo, če se mora napasti ministra v plenumu parlamenta, ker se to zgodi še le če so bila vsa druga pota in prizadevanja zaman. Upiranje finančnega ministra dokazuje, da je iskal le še ena vratca, da razigrava lahko tudi potem, ko se ga prisili. In to se je zgodilo z maksimiranjem doklad. Najprej so poskusili pri slugah, ki so danes na slabšem kot so bili decembra 1. 1. Rekli so nam reprezentanti vladnih strank, kaj še hočete, saj dobivajo, kaj pa pravijo danes, ko so jim reducirali? Pri rodbinskih dokladah ne sme biti nobene razlike. med malimi in velikimi. Višja izobrazba nap se pokaže v razliki pri plačah ne pa pri draginjskih dokladah. (Se bi se maksimirale te vsem, bi bili vsi proti, danes pa se maksimira le nižjim* S tem se javno nameščenstvo razdvaja namenoma v dve skupini, da bi se te sprle in bi se lažje po njih udrihalo, kot če bi nastopali enotno. Zato imamo le dva izhoda. Ali naj se omeji draginja vsaj za najvažnejše potrebščine, naj se napravi red in ne podpira veleagrarna politika, ali pa naj se uvede avtomatično zvišanje draginj-skih doklad v primeri 7 zvišanjem cen. Kakor raste draginja, naj se zvišajo doklade. Zato se borimo z vso silo proti maksimiranju in prisiliti je treba ministra Kumanudija in ga postaviti pred alternativo, da ali to maks. ukine, ali pa naj se odreče lastnim prejemkom demisijonirala. Govornik tov. Rupnik je povdarjal pred vsem, da imamo za ministra saobra-čaja demokrata in za finančnega ministra radikalca. Ta dva bi morala delati skupno. Toda ti ljudje se le prepirajo in posledice teh prepirov so take socijalne hibe. Značilni so pogovori kapitalistov in njih sodba o nezadovoljnih ljudeh v državi. Ti pravijo, da je treba vsem delavcem in nameščencem znižati prejemke za 50% in če nočejo delati, naj se postrele. Je pa tudi dejstvo, da če se zvišajo plače, se podraže živila. Finančni minister tudi pravi, da nima klitja. Zasebni podjetnik, tovarnar jsl tega ne upa reči, država ga podpira in ščiti kapitilistični sistem. Če ima vlada denar za Vranglovce, sredstva za ^vladno kapitalistično propagando naj plača tudi javne nameščence. Poučen je slučaj z delavci liubljanke kurilnice, ki so bili odpuščeni. Pri kurilnici so dobivali okrog dva tisoč in dvesto kron mesečno. Stopili so v privatne slušbe, kjer zaslužijo po en tisoč dvesto kron na teden. Privatniki cenijo delo, država pa ga ne ceni. Treba je, da pridejo na merodajna mest ljudje, ki umejo posel, cenijo delo in upoštevajo voljo naroda in ljudstva. Ce pa imamo protidržav-ne elemente, jih imamo, toda ti pa so današnja vlada. Govcrila sta še tovariša Cerar in pa Šušteršič. — Prvi je povdarjal, da smo reveži vsi višji in nižii, vendar je treba imeti pri zvišanju dohodkov srce in smisel za vse. Tega pa današnja vlada nima. Pred tremi tedni je bila pri gosp. Pašiču depu-tacija, da mu potoži svoje težave. Mož pa je odvrnil: »Hajdi nema vremena i nema pare.« Na tak način se začno res stebri v državi majati. Šušteršič pa je poudarjal osobito to, da pobirajo pri nas osebne davke s temi pa se podpirajo drugi in ne naši domači reveži. Omenil je tudi še neizpolnjene naloge naše uprave napram ne-nastavljenemu oobju. — Shod je zaključil g. Juvan, z zagotovilom, da predložimo upravičene zahteve merodajnim mestom in z željo, da dosežemo poštene uspehe. Droga pomladanska razstava Itffl mladih. Non ridere, non lugere, ne- que detestari, sed intelligere. (Spinoza)) Klub mladih je otvoril svojo druso pomladansko razstavo. V družbi Zupana, Mušica in T. Kosa kot Statistov sta razstavila — sledeč Kraljema — brata Vidmar, ki sta okupirala glavne prostore paviljona. Kataloga ni! Se vedno bolje, kot kak neokusno počečkan kos papirja, ki bi nam rad sugeriral kako genijalnost »avtorjev«. V prvem prostoru razstavlja mlajši od bratov Drago Vidmar. Osebnost ni nikaka. Razstavil je slik dovelj, da si ustvarimo nekak pojem o njegovem ustvarjanju. Maniro poznamo. Poživela se je po zakotnih razstavah Nemčije In Francije, v Avstriji tudi že izdihuje. Torej obračun je bil pošten Seveda pridejo vse »moderne« struje k nam pol stoletja pozneje. Nemčija in Francija sta daleč. Isto je bilo z impresionizmom. Ko so mu peli v domovini Franciji zadnjo žalostinko, nas je šele Jakopič seznanil s tem revolucl-jonarnim pokretom, ki Je toliko časa držal v pesteh razvoj slikarstva. Pa k stvari: Slika »Mladenič v pokrajini« je napravila name tale utls: Iz ekscentričnih sanj se zbudeči mladenič leti v spalni halji v »pokrajino« in se ujame med žične ovire. Razpraska si roke in kri mu jih oblije. Ne pozna se ali je pokrajina strelski jarek, izsušena struga Ljubljanice ali lava na Vezuvu. Čeravno sem sliko od vseh koncev ogle-daval. nisem našel niti malenkost kakega Žviljenja ali zanimivosti na njej. Z ostalimi (ki bi lahko napolnil muzej) je ista. »Umetnikov portret« je bolj podoben izstradanemu Rusu iz pokrajine Volge, kakor pa »zadovoljnemu Kranjcu«. Zdi se mi, da se je »Suzana« med slikanjem premaknila. Nekateri telesni deli so na prav dvomljivem prostoru. Kot model za poželjivega opazovalca je pa najbrž rabil kako poljsko strašilo. Celjski grad bi gotovo pridobil na učinku, če bi ga zamenjal z plakatom, ki visi ob uhodu. Z risbami me je užalil. »Mati« in druge enake so javno pohujšanje in žaljenje slovenskega rodu. Razstavo posečajo tudi dijaki. Kaj pravi policija, ki je bila v teh ozirih vedno vestna. Ostalo nam je pokazal že Kokoschka. Kar se tiče slik brata Nandeta: Slike ne bi na vrednosti prav nič trpele, četudi bi bilo pod njimi napisano: slikal Drago Vidmar ali »videl v Jucend« etc. Deklico z rožo smo videli na razglednicah pri Tičarju. Za »zimsko pokrajino« se pa nisem mogel ogreti, akoravno je slikana s smetano in bik-som. »Sejalec« je lep in zanimiv, če Sj slika Grohar. Vidmarjev pa tudi v jerhasti obleki re zapusti nikakega prijetnega dojma. S portretom »T. S.« ji pokazal, da se bo mogoče z zadostnim študijem narave povspel do povprečnega diletanta, če bo opustil brezplodno špckulantstvo. S svojimi deli sta nam oba Vidmarja dokumentirala brezprimerno risarsko impotentnost. Brez tega elementarnega znanja ne bosta prodrla. Samo koketiranje z genijalnostjo še ni umetnost. In: razum sive in rumene barve imajo naši trgovci tudi kako drugo »lepo« barvo Še v zalogi. Že vsa teorija je v resnici siva, pravi pregovor, naš Štajer pa ne! Marjan Mušič ima same paštete. Le-ta pa ni nič kaj hvaležen materijah Posebno pa roka začetnika ni mogla z njim nič kaj razveseljivega ustvariti. Njegove slike so podobne na kup zme- tani pisani volni. Vavpotiča, Gasparija in Jakopiča brezdvomno do možnosti spoštuje. Kljub temu pa o kakih barvnih vrednotah ni govora, čeravno slike precej sladko izgledajo. Okoli Novela mesta pa tudi ne stoje same kulise. Kar je važno: V raznovrstnih »— Blattcr« se ne bo našel! Po vsem paviljonu je raztresel svoje plastike kipar Tine Kos. Plastika je nivo, je življenje, strast in monumentalnost (kipar Zajec). Malenkost vsega tega pa najdemo v »Plevici«. Ostalo je za šest let akademije veliko, veliko premalo. In po mlajših mladih naj se ne ozira. Pri nas je moda, da vsak šarlatan in kritikaster nad Zupanom kriči. Kdo se Je prvi spozabil, ne vem. Vsekakor se ni zavedal, da pošten diletant ljudstvu veliko pomaga do spoznanja umetnosti. In za to naj bi se te pijo-nirje manj strogo sodilo kot slikarje po poklicu. Ali nimajo akvareli kot Dubrovnik, Split, Beograd, Bos. krajina in še nekateri drugi nekaj Sle-vogtove vehemence! Zakaj se r.e bi pri nas poznalo, kar je dobrega! Breskev je ohranila svojo svežost, čeravno smo jo že videli. Zakaj Zupan barve včasih tako debelo nanaša ne vem, vsekakor pa bi slike na vrednosti pridobile, če bi bile slikane v čisti akva-relni maniri. Ime dobrega diletanta bi si Zupan ohranil, ako bi se zadovoljil z omejenimi stvarmi Razstavil pa je stvari, ki mu res ne pristojajo. Pomešal je povprečno dobre stvari z vsemogočnimi vizijami etc. tako, da nas mine ves prvotni zadovoljiv utis. Ne razumem, kako je porabil študijo oblečenega Boštjana za nazega na sliki. Ta mi vsiljuje neke dvome. Vrhu tega ima Boštjan precej risarskih hib. V Kalvariji pa govori špekulant Zupan. Kar se kompozicije tiče in event. tehnike, je precej pomanjkljiva. Apostoli in vojak', so uniformirani za prihodnje stoletje. - ihodnjič naj bi Zupan razstavil mani, in to dobro. Naj ne misli, da nam servira čisto umetnost, ako razstavi toliko in takih kičov, da nas domov grede glava boli. Glavno je kako in ne kaj in koliko slika! Vse s pripombo, da mu ne mislim dajati kakih lekcij! Sipina in Križ sta zanimiva motiva, katerih sta se poslužila tudi Grohar in Jakopič. Ce je imel neki fantastično navdahnjeni mladenič kake predsodke o njih, je s tem sebe po glavi udaril. Naj se razstava kmalu zatvori, da se zdrav okus ljudstva no pokvari, ki dosedaj še ni bil okužen s tako škro-fulozno umetnostjo! Paviljon ni v tako slabem stanju, kakor se je pisalo po dnevnikih. Moj strah pred obiskom razstave je bil popolnoma odveč, ker sem pozneje dognal, da bo dve ali tri razstave še preživel! Fr. Škodlar. = Za gladujoče v Rusiji. V nedeljo 14. t. m. se bode zbiralo po ljubljanskih ulicah prispevke za gladujoče v Rusiji. Prosimo občinstvo, da daruje vsak po svojih razmerah v ta namen. ioo Din zadostuje, da se reši eno človeško življenje. Kdor se ne čuti prisiljenega, da daruje že iz dolžnosti, ki nam jo narekuje ljubezen do bližnjega, naj pomisli, da so milijoni in milijoni očetov, sinov in bratov teh stradajočih ruskih mužikov morali umreti na galiških planjavah, da so tako osvobodili na* iz avstrijskega suženjstva. = O priliki »Ruskega dne« predava v nedeljo dne 14. t. m. lektor tukajšnjega vseučilišča Preobraženskij ob 10. uri do' poldne v veliki dvorani »Uniona* o gladu v Rusiji. Vabimo občinstvo, da se naj v največjem številu udeleži tega predavanja. UL redni ©btnS sbof , tzavoda se je vršil v četrtek ob 4. uri popoldan ter je bil zelo številno obiskan, v svojem poročilu je predsednik g- PescK podal splošno sliko o stanju zavoda, ki se je tekom še ne treh let razvil v m0'i«rn0 zadrugo, ki uživa vsestransko zaupanje. V kljub znanim dogo kom pred dobrim letom Je zavod lepo napredoval, kar izpričujejo številne hranilne vloge, ki so v preteklem letu narastle za skoro 8 milijonov kron. preteklem letu se je priglasilo 761 novih deležev, denarni promet pa je znašal čez 160 milijonov kron. Čistega dobička je napravila zadruga v lanskem letu čez 100.000 kron, kar tudi znaša skoro podvojeno vsoto iz predlanske-1 ga upravnega leta. Občni zbor je odo-bruje vzel predsednikova izvajanja na znanje. Iz poročila upravnega sveta posnemamo, da Je prirastlo v lanskem upravnem letu 113 članov in je bilo stanje deležev koncem leta. 1921 K 287.900.—. Hranilnih vlog se Je vložilo 26,628.797.59 K, izplačalo se Je 18 milijonov 839.131.58 K ter daje stanje z 31. dec. 1921 vštevši stanje začetkom leta 6,172.076 K vsoto 13,691.742.87 K-Posojil se je Izplačalo 35,577.207.54 K, vrnilo pa 28,115.319.14 K ter znaša stanje koncem leta 13,855.112.83 K. Celokupni denarni promet je znašali prejemki: 80,353.461.82 K, izdatki: 80 mil. 198.056.48, skupaj torej 160 mil. 551.518.30 K. Čistega dobička izkazuje bilanca za III. upravno leto 108.694.90 kron. — Poročilo upravnega sveta in temu sledeče poročilo nadzorstva Jo občni zbor soglasno odobril in potrdil računski zaključek za 1. 1921. Predla* gan absolutorij se je soglasno odobril ter izreklo načelstvu zahvalo za požrtvovalno in vestno delovanje. Iz čistega dobička se je odkazalo 14.000 K! v humanitarne, kulturne, ozir. naro* dnoobrambne svrhe, 10 odstotkov s» je določilo nagrade upravnemu svetu, odn. 5 odstotkov nadzorstvu, ostanek pa se je določil za rezervni zaklad. <-»* Določilo se je: »Jugoslovanska Matica« K lOOi? Gosposvetski Zvon » 1.000 Izobr. društvo »Bratstvo« » 2.000 Klub trg. akad. v Ljubljani * 2.000 Š. K. »Šparta« v Ljubllani » 1.000 Športni klub »Primorje« » 1.000 Dijaška kuhinja v Ljubljani * 1.000 Dečji dom • 1.000 ZJ2. godbeni fond » 1.000 Dijaška kuhinja v M. Soboti » 1.000 Za učila gimnaziji » 1.006 Za učila meščanski šoli » l.OOCj, ---------------4 Skupaj K 14.000 Soglasno je bil sprejet predlog, da 9e obrestujejo deleži za 1. 1921 po 6 odstotkov. — Ker je potekla 31etna funkcijska doba dosedanjega upravnega sveta ln nadzorstva, so se vršile tozadevne volitve. Dosedanji upravni svet in nadzorstvo sta se po predhodnih’ razgovorih deloma spremenila in razširila. — Za predsednika Je bil izvoljen g. Karel Urbančič; za odbornike gg.: A. Pesek, Fr. Zaler, O. Ilešič, dr. L. Tomago, Dom. Čebin in Iv. Rojc. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: dr. Ceme iz Murske Sobote, Dav. Topolovec, inž. Tomago in Ant Malgaj. — Ob sklepu občnega zbora predlagana zahvala in zaupnica dosedanjemu predsedniku g. A. Pesku in upravnemu svetu je bila z velikim odobravanjem soglasno sprejeta. DR. M. ROSTOHAR: Vodilna načela narodnega socializma. (Nadaljevanje.) In v tem ravno se loči od Marzizma narodni socijalizem, katerega vodilo je morala splošna kulturna povzdiga delavnega ljudstva. Marxizem gradi na egoizmu in premalo upošteva altruistične motive pri presnavljanju človeške družbe. Na golem egoizmu delavske mase se ne da graditi morala, brez katere ni mogoč niti razvoj produkcije, kaj še-le dobra razdelitev. Ne zadostuje, da se poedinec (ego) zaveda svojega interesa v skupnosti in da iz pojmovanja lastnega interesa postane solidaren s temi, ki zasledujejo enake egoistične interese. Taka solidarnost je egoizem, preračunjen na socijalno formo, t. j. egoizem, ki išče v vseh asocijacijah in solidarnih akcijah le svoj osebni interes. Na principu svobode egoizma in interesnega solidarizma t©-tnelji kapitalistični družabni red. Ta ideologija kapitalistične mentalitete se je neopazno prikrala v Mancizem, ki tudi hoče graditi bodočo sorijallstično družbo na tem načelu. Solidarizem je sicer velevažna socijalna sila, ki združuje po-adince k skupnim akcijam je šola mase v elementarnih socijalnih funkcijah, ki jih vsposablja in pripravlja višje družabno življenje. Toda Manc računa pri svoji konštrukciji bodoče družbe s predpostavkom, da proletarijat predstavlja celoto popolnoma homogenih in enakih delavnih sil, izmed katerih je, oziroma je lahko vsaka v enaki meri udeležena pri proizvajanju, s čimer ji dosledno pripade tudi temu enak delež na vseh vrednotah. Ako bi bil ta predpostavek resničen, potem seveda bi se dalo skoraj matematično preračunati tudi vsa ostala razmerja med poedinci Izračunati Ta račun pa je napačen. Delavne sile niso niti v enaki meri udeležene pri produkciji, in tudi biti ne morejo, ker poedinci ne predstavljajo povsem enakih sil. Te sile so v resnici precej različne. tako po svoji fizični kakor po duševni potenci. In s tem je iračun mnogo kompliciranejši, da, sploh nemogoč. Od tod tudi neogibna razlika med produkcijo in potrebamx družbe Pomanj-jčloveške nature j« vntkako veliko zlo, toda je dejstvo, * katerim je treba računati posebno v socijalnem življenju. Ako bo delavec egoistično mislil in gledal na to, da bo le v toliko proizvajal, kolikor je to neobhodno potrebno za pospeševanje lastnega blagostanja, privede ga ta račun nujno v nasprotje s splošnimi potrebami družbe. Od kod namreč naj potem raste blagostanje teh, katerih pomankljivost njih proizvajalne energije ne zmore toliko, da se vzdrže ali celo povspnejo do blagostanja? Od česa naj žive slabotni, nadložni, otroci, starci, bolniki? Ali naj tem blagostanje odrečemo, ker se z egoističnim razumom proizvajajočih ne ujema? In kako bodete dopovedali delavnemu človeku, da je v njegovem lastnem interesu, da jih s svojim naddelom živi, in da naj taki ljudje žive, čeravno ne proizvajajo? To je težkoča, katere mancizem ne zmore. Socijalna vprašanja človeške družbe so torej mnogo bolj zamotana, kakor misli Mara, zamotana so tako, da jih ni mogoče razrešiti z enostavnim egoističnim računom, temveč je treba k temu pritegniti še druge činitelje, med katere prištevam kot najvažnejšega plodno nesebičnost v delu ali delovno požrtvovalnost. Ta pa se ne da priučiti, ampak treba jo je človeku privzgojiti Noben filozofski sistem, nobena še tako lepa moralna načela, še tako jasen dokaz, da je treba plodnega nesebičnega dela, da treba delavne požrtvovalnosti, pa ne pripravi človeka do tega, da bi v resnici tudi požrtvovalno delal, ako mu manjka zato duševne sile. Moralne sile, ki moralna načela oživotvarja, pa ni mogoče nikogar priučiti, mogoče jo je samo privzgojiti. Ta sila je namreč sočuvstvo, ljubezen do sočloveka, bratstvo. Ali pa eksistira v človeški družbi v kakšni obilici ta moralna sila, ki bi uspo-sobljala k nesebičnemu požrtvovalnemu delu? Eksistira. Najele-mentarnejša oblika te sile je rodbinska ljubezen. Rodbinsko življenje nam predstavlja v celoti množino nesebičnih žrtev: žrtve moža Svoji ženi in žene možu, žrtve starišev svojim otrokom in otrok svojim starišem. Tu se ne vpraša, kakšen hasek bomo imeli od tega ali onega dela, tu ni egoističnega računa temveč zgolj žrtve. V njih je shranjena množina nesebičnega dela, ki nam predstavlja prvovrsten socijalni kapital. Druga splošnejša oblika moralne sile pa je narodno čustvo, ki je čudovita psihična integracija rodbinske ljubezni. X ljubezni i« iskati prvotne korenin* it katere so pognala vsa poznejša družabna (socijalna) čustva (krvnega sorod** stva), kakor plemensko in narodno čustvo. Rodbinska zveza v svojem bistvu ni delo interesnega dogovora ali pogodbe, ampak to so srčne vezi, združujoča človeška bitja v življensko skupnost, ki jo ogreva ogenj vzajemne ljubezni in vzdržuje jo človeška požrtvovalnost. Tu je rodišče socijalnega življenja, vir sočutnih nagonov, žarišče nesebične ljubezni. Tu sem segajo tudi korenine morale. Moralna zavest se začne porajati, ko začne človek svojo srečo in nesrečo spojevati s srečo in nesrečo drugih. To pa zamore šele tedaj, ko se mu poraja sočustvovanje z drugimi. Osnova družinskega čustva pa je duševnega izvora, izhaja namreč iz zavesti krvnega edinstva. To čustvo objema vse, kar se nam pojavlja v zavesti kot krvna enota. Družinsko čustvo se neopazno razvija in poglablja v poedincih, čim bolj mnogostransko, čim jačje in trajnejše je njihovo življenje, in se polagoma presnavlja v nagon ali inštinkt. Prehajajoč na vedno višje kroge sorodstva: rodu, plemena in naroda, zadobiva nove splošnejše oblike sorodstvenega čustvovanja, ki se pojavlja v narodnem čustvu. Od tu pa se vzpenja k najabstraktnejši obliki družabnega čustva t. j. k človečan-stvenemu čustvovanju. Tako se Človeška narava potom naravnih družabnih oblik presnavlja korak za korakom iz egoističnega razpoloženja v družabno, ali altruistično razpoloženje. Vsak utrip altruističnega čustvovanja, vsak akt nesebičnosti, plemenitosti in človekoljubnosti pomeni gotov korak k človeški popolnosti in je temeljni kamen za zgradbo popolnejše človeške družbe, za katero stremi tudi socializem. V družini pa se porajajo še druga čustva, ki se pridružujejo družabnemu čustvu kot činitelji morale. Cim bolj se namreč človek zaveda, tim bolj mu mora biti jasno, da ima njegova eksistenca ne le svoj izvor v rodbini, ampak, da mu je bila ta mehka in topla zibelka, kjer se je negovalo slabotno bitje, ki se ni znalo ne kretatl, ne čuvati pretečih nevarnosti, katerih ni niti razumevalo, in ni si moglo še iskati potrebne hrane. Iz te zavesti se otroku že zgodaj rodi čustvo vdanega spoštovanja ali pietete do roditeljev, kot svojin nesebičnih zaščitnikov, katerih varstvu se z zaupanjem izroča. (Konec prlhodnU& flfev. Yta JUGOSLAVIJA" 13, maj« 1926. Stran «. ¥«SfiS, Kot zastopnik Angleške pri kraiie- 2JPu° ‘t pr^c v Be°Sra Tatvin* v trgovini Zalta & Žillč. V trgovini Zalta & 2illč na Dunajski cesti »o neznani tatovi ukradli zvaljanega že-J**a za so.ooo kron. Policija je našla ukradeno blago skrito pri »Kozlerju y Šiški, Vrli se preiskava, = Neipostavno ravnanje ravnateljstva tobačne^ tovarne. Leta 1918. in 1919. aas je bilo več delavcev in delavk tobačne tovarne osumljenih tatvine tobačnih izdelkov in se je proti nam uvedla sodnijska preiskava, kjer se je izkazala naša nedolžnost. ^ Bili smo pravomočno sodnijsko oproščeni in se nam je izdalo tozadevno potrdilo. Toda ravnateljstvo nas iz nerazumljivega razloga ni hotelo več sprejeti nazaj v službo in nas je nepostavno vpo-kojilo. Dve leti smo prizadeti prejemali redno pokojnino z dokladami. Z 1. januarjem 1922 pa so nekaterim pokojnino ustavili z motivacijo, da so kradli tobak in s temi zgubili vse pravice do dela in pokoj'-nine v tobačni tovarni; dočim ostali prizadeti še nadalje redno prejemajo pokojnino. Vprašamo sedaj gosp. ravnatelja tobačne tovarne, kako si upa gaziti pravo-močne oprostilne sklepe deželnega sodišča in nam očitati krajo tobaka, ko bi vendar moral vedeti, da je to protipostav-no, kakor je tudi protipostavni njegov ukrep, da je bila pokojnina nekaterim ustavljena, dočim jo ostali še redno dobivajo, vkljub temu, da so vsi sodnijsko oproščeni! Torej za vse enaka pravica: delo ali zasluženo pokojnino! — Vsi prizadeti. = Pometajte pred svojim pragom. »Slov. Narod« komaj čaka, da se na mestnem magistratu uveljavi nova službena pragmatika. Da se pri tem spodtika nad obč. večino je samoobsebi umljivo. Samo eno je prezrl »Slov. Narod«. Zadnjih pragmatičnih sej se JDS sploh ni udeleževala. Torej gospodje od JDS niti vedeti ne morejo, kako daleč so že ugotovljena nova pragmatična določila. Gospodom bi bilo zato nujno svetovati, da se za pragmatiko pobrigajo tam, kjer je mesto zato. Samo hinavsko jamranje po cajtengah, ne bo stvorilo nove službene pragmatike. »Slov. Narod« skrbe tudi oni mestni uradniki, ki so godni za pokoj. Priporočamo mu, da naj jim kar nasvetuje, da brez odloga prosijo za upokojitev. Vsem se bo zagotovilo z upokojitvijo ves dobrobit nove službene pragmatike. In to tudi eventuelnim prosilcem, ki so več v »Narodovem« uredili štvu, kot pa $a mestnem magistratu. Ta-kozvana koalicija je kavalirska! != Policijske vesti. Monterju Josipu Snajderju je bilo ukradeno 6 m verige in par čevjjev% — Pes »Črt« dobermanske pasme je bil ukraden gostilničarju Rudolfu Škulju v Florijanski ulici. — Desno nogo si je zlomila Marija Novak, ko je padla v Zg. Šiški z voza, ko so se splašili konji. — Mesarski pomočnik Franc Dobnikar je na Kongresnem trgu podrl s kolesom Marijo Železnikar in jo poškodoval na de9ni nogi. Celje. Maribor. Ljudsko vseučilišče v Celju. Prihodnji poedeljek, dne 15. maja bo predaval ob 20. uri zvečer zdravnik g. dr. Anton Schwab »o pasji steklini«. Razlagal bo v svojem predavanju štiri točke: I. Iz zgodovine te bolezni in praznovernost glede stekline v prejšnjih časih in še sedaj; 2. Pravi vzroki in pojavi stekline; 3. Opas-nost za človeka in varstveni pripomočki; 4. Principi in zdravljenje potom Pasteurjevega načina na podlagi bakterijologije. Predavanje je zanimivo in je želeti, da se ga občinstvo, ki je povečini o tej bolezni še zelo malo poučeno, udeleži v obilnem številu. Popravek. Prejeli smo in objavljamo; »V številki 100. je naš list prinesel iz Celja notico pod naslovom »Čela 9traža zapustila svoje mesto«, v kateri se opisuje, da je v celjski okolici pri nekem vojaškem objektu cela straža opustila objekt in odšla nevesekam, itd. Celjski državni policijski urad in puk. komanda sta slučaj najnatančneje preiskala in ugotovila, da je bila notica popolnoma izmišljena in neresnična, ter je mogla v list priti samo vsled neprevidnosti dotičnega dopisnika, ki je poročilo listu poslal, najbrže na podlagi kakih govoric, ki so tistikrat res krožile o tej zadevi po mestu in se o stvari gotovo ni natančneje informiral. Po ugotovitvi merodajnih krogov se tak slučaj torej ni ugodil nikjer v celjski okolici in je tudi naravno, da se v našem dobro discipliniranem vojaštvu kaj takega sploh zgoditi ne more. K#r torej nočemo, da bi se našemu vojaštvu s takimi noticami delala krivica, zadevno vest lojalno popravljamo. naše dopisnike pa prosimo opeto-vano, da se v bodoče natančno informirajo o resničnosti takih vesti, ki povzročajo dostikrat nepotrebno razburjenje. — Mariborsko okrožje SKS ima letni, občni zbor dne 19. t. m. v Celju v Narodnem domu. Za poletno porotno zasedanje v Mariboru, ki se začne dne 12. junija, je že prijavljenih 20 slučajev, med njimi 9 umorov. »Bratstvo« v Mariboru priredi v soboto, dne 13. maja v restavraciji Maribor svoj prvi zabavni družinski večer z zelo bogatim vzporedom. Tako se bodo deklamirale in recitirale pesmi naših najbolj znanih pesnikov. Tudi za zdrav humor je dobro_ preskrbljeno. Komur je pri srcu procvit mladega kulturnega društva, naj ne manjka na tem večeru. Pripravljalni odbor. Pobegli morilec kaznjenec Kampi je mlad, krepak okrog 19 let stari surovež in nasilnež. Zbežal je v Pohorje. Ako ga kdo zapazi, naj to naznani orožništvu. da se nasilneža spravi na varno. _ Nesreča. 25 let staremu Alojziju Koblerju je kolesje stroja v pivovarni Čeligo na Koroški cesti zmečkalo tri prste leve roke. Mesne cene so strašno narasle, I. vrste 60 K, II. vrste 56 K, telečje meso po ravno isti ceni. Svinjsko sveže meso po 80 od 88 K. Jajca so na trgu po S K komad. Maribor v objektivni luči. »Slov. Narod« je priobčil dopis iz Maribora pod gornjim naslovom. To Je hud poper našim demokratom — nikakor pa ne onim, katere je dopisnik hotel udariti. Naši de-mokratje delajo razne Šikane 'nar, socija-listom, ki bi radi vse naše delavstvo spravili pod svojo zastavo, obenem pa delajo poklone socijalnim demokratom. V kakšni zvezi so z nemčurji to pa vedo vsi: poznajo se iz mladih let- sorodnike imajo Nemce, — radi tega so proti njim sladki in prijateljsko jih puste pri miru še celo protežirajo jih. Vidi se to povsod. — Zakaj tako jadikovanje naenkrat in predba-civanje nar. socijalistom, ko ste v največji meri sami krivi? Pustili bi, ako ne podpirali, narodno socijalno gibanje pri miru in zadovoljevali delavstvo s plačo in pametnimi uredbami, potem bi ne bilo treba jadikovati. — Sicer nar. socijalna stvar ne stoji slabo, akoravno tudi niso šli narodni socijalci na cesto kakor socijalni de-mokratje. — Demokratom bi pa svetovali naj bodo res dosledno narodni tudi v dejanjih, ne samo v besedah. Pred glavnim kolodvorom so začeli popravljati ograjo, čeravno le za silo. Stena bi morala biti zazidana, potem bi šele spadala zraven betonirana ograja. Tudi odtok stranišča pri reklamnih tablah bi moral biti urejen. 60-letnica mariborske »Čitalnice« obeta biti lepa narodna slavnost. Zjutraj ob 10. uri v »Narodnem domu« ustanovni občni zbor »Zveze kulturnih društev«. Popoldne ob 14. uri 30 minut v Narodnem gledališču opera »Prodana nevesta«. Prava slavnost začne ob 19, uri 30 minut v vseh dvoranah Narodnega doma z lepim izbranim sporedom. Ambulatorij PT1. se svečano otvori v nedeljo 14. maja. Ambulatorij je opremljen najmodernejše in odgovarja vsem zahtevam higijene in zdravilstva. Čaat takemu učiteljstvu! Učiteljsko društvo za mesto Maribor in bližnjo okolico je korporativno pristopilo kot član k »Jugoslov. Matici«. Mul. Rodbinska drama. V Pecinjah pri Ptuju je žena Zelenko ubila s sekiro svojega moža, ki je prihajal vedno pijan do mov ter jo pretepaval. Povozil je dne 11, t. m. neki voznik starega moža na Florjanskem trgu. Mož je dobil preccj velike pioškodbe na glavi. in odpusti nam naše grehe, kakor mi odpuščamo....« Ni opravil te dolžnosti duhovnik v cerkveni obleki, molil je sokolski Starosta kroju sokolske družine s prisrčno pobožnostjo. »Sram in špot naj bo naše duhovne,« je glasno izrekel narod svojo sodbo. Od nesrečnega brata Martina so poslavlja v imenu Sokolov br. dr. Zdolšek. »Zločinec je obžaloval svoj zločin, tudi njegovo zakrknjeno srce je na koncu premagal grob s svojo svetostjo; toda Tvo-.ega dušnega pastirja svoraštvo, brat Martin, se tudi ob odprtem grobu ni ustavilo; on, ki ima oznanjati vero ljubezni, on, ki naj bo namestnik usmiljenega Boga, on je ostal tudi ob grobu neusmiljen in brezsrčen. Brat Martin, naj Ti ljubezen, s katero smo Te mi spremili k zadnjemu počitku, nadomešča ljubezen, ki Ti jo je odrekel Tvoj župnik. Naj Ti molitve iz čisega srca nadomestijo molitve, ki Ti jih je zabranil župnik. Naj Ti rosa, s katero Te je nebo samo kropilo, nadomesti dušnega pastirja, ki Te ni hotel pokropiti. Ljudstvo je na g!as zaihtelo. Pevski zbor je zapel žalostinko in žalni obred, civilni pogreb po volji vsegamogočnega g. Jake Zusta, je bil izpolnjen. Narod je pa začel dvomiti v svojega župnika. Narod se vprašuje: »Ali je to res Kristusov nauk, da se še mrtvega preganja.« Narod dvomi o frazah o »brezvernih Sokolih,« s katerimi ga je dosedaj pital župnik. Narod spoznava, da je vera, globoka vera srca,na eni strani — daleč na drugi strani onkraj jarka pa župnik in politična klerikalna zagrizenost. Toda niso še vsi spregledali. Mnogo vrstnikov ubogega Martina Jurečiča, fantov iz bližine, je gedalo pogreb, toda niso se ga tideležili, niso spremili svojega nesrečnega druga k počitku. Na odgovor pozvani, so rekli; »Mi smo zdaj pri Orlih 1« Ali je to orlovska vzgoja? Sovraštvo čez grob? Ali ne bi bilo, fantje, bolj kr ščansko, da pred mrtvim svojim _ tovarišem pozabite vse drugo in mu zadnjo čast? Spori in turisti!*®. Prvenstvene tekme. V nedeljo dne 14, t. m. nastopijo sledeči klubi: ignšče Ilitije ob 15. uri Hermes—Ilirija II. g. Hus. Ob 15. uri na igrišču Sparta—^ri-morie L. A. S. K.-Jadran. Sodi g. maršič. Igrišče Svobode Moste ob 14-Jadran rez.—Svoboda Moste rez. Ob Svoboda Ljubljana—Slovan. Prvo t o sodi g. Boltavzar, drugo g. Kepec. rrven*' stveno tekmo S. K. Celje-Athletiksport-klub dne 14. t. m. v Celju sodi g. Hrast. in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broširani knjigi 7-50 « vezani 9 Din. XXIII. umetnostna razstava v J®*1®* pičevem paviljonu. Ker bo več razsta v ljenih del odposlanih na V. jugoslovansko umetn. ra*stavo v Belgrad ostane nja razstava odprta le še crez aedeuq dne 14. t, m. izkažete Brat MartSn Jurečič. Odpuščajte, da vam bo odpuščeno.. mlad kmečki fant iz Cešence pri Cerkljah na Dolenjskem. Tih, miren, priden; ogre van od tople ljubezni sivih starišev, priljubljen pri sorodnikih in vsej okolici svoji; nikdar ni nikomur storil nič žalega. Dne 30. m. m., v nedeljo, ga je zahrbtno napadel zločinec in izvršil nad njim čin krvne osvete; starejšega brata Jurečiča, s katerim je imel že staro sovraštvo, ni mogel — zato ;je v svojem svo-raštvu zabodel nož v mlado žrtev. Zgodilo se je to v kraju, ki je od nekdaj nepristopna trdnjava župnikove politične stranke. Surovost in podivjanost, ki dihata iz tega umora in vsega, kar je po tem sledilo, kažeta najlepŠe sadove Žup nikove vzgoje. »Martinu Jurečiču se ne bo zvonilo, član Sokola ne bo imel cerkvenega pogreba,« j— tako je izjavil župnik nesrečnemu očetu, k je prišel prosit za mrtvega sina. »Dekan je v Leskovcu, v Cerkljah sem župnik jaz,« — tako se je izjavil, ko se je tudi dekan zavzel za umorjeno žrtev. Zivinozdravnik J. V« vodi na željo starišev še enkrat odposlanstvo k župniku in ga vpraša, zakaj pravzaprav odreka nesrečnemu Martinu Jurečiča cerkveni pogreb in zvonenje. »Vi ste živivnozdravnik v Brežicah, jaz sem župnik v Cerkljah; odgovor sem dal očetu; Vas to nič ne briga.« Gospod župnik, nisem prišel k Vam kot živinozdravnik, ampak kot odposlanec ubogih starišev in sorodnikov; Vi ste mu odrekli zvonenje in pogreb, kjer je bil član Sokola!« »To ni res!« Bratranec umorjenega: »Gospod župnik, Vi ste to rekli včeraj, ko smo bili pri Vas!« »To je laž!« Bratranec: »Gospod Župnlltf,, oče Martinov, stric in jaz sm<3 vedno pripravljeni, pod prisego izjaviti, da ste Vi to rekli!« Župnik vidi, da mu je laž dokazana in priznava: »Pa tudi, če sem rekel, nič zato; on ni bil pri Velikonočni izpovedi, on je izobčen iz cerkve, on ne dobi cerkvenega pogreba!« J. V. s povzdignjenim glasoms »Gospod župnik, zapisano je: Ne sodite, da n« boste sojeni!« Besede sv. pisma so tako razvnele božjega namestnika, da je odposlancem pokazal vrata. Toda še par besed je padlo: »Gospod župnik. Vi ravno berete »Slovenca«, Štefe, ki je toliko ljudi storil nesrečnih in se z velikimi grehi na vesti sam obesil, je bil pokopan z vsemi cerkvenimi častmi; bil je pač glavni urednik »Slovenca« in ne — član Sokola. — Se enkrat: Ne sodite, da ne boste sojeni!« Nič ni pomagalo, izzvalo je samo še besno jezo župnika. »Tam so vrata, spravite se odtod!« Sokoli so spremili svojega brata Martina k večnemu počitku. V nevihti pa je šel čez polje za časa pogreba kokor Judež Iškarijot, župnik Jakob 2ust, s pogledom v tla obrnjenim; izdal je svojega Gospoda, nauk o večni ljubezni še v grob je sledil žrtvi s sovraštvom. Pred hišo žalosti so se zbrali Sokoli iz Rajhenburga, Krškega, Leskovca, Cerkelj, Krškevasi, Brežic in Globokega; z njimi mnogo naroda, ki je videl, da ni to nauk ljubezni, ki ga seje župnik, ampak nauk strupenega političnega sovraštva. Bratje v kroju dvignejo krsto na ramo. Mati obupno zaplaka. »Vaš je bil. Vi ga nesite!« reče Sokolom stric pokojnikov. Fanfara iz Krškega svira žalobne koračnice, dolgi sprevod dospe do groba. Starosta rajhenburškega Sokola br. Jamšek moli s tresočim se glasom molitve. Sokolstvo. Priprave za slovesno . razvitje prapora sokolskega društva Koroška Bela — Javornik dne 28. t. m. uspešno napredujejo. Prapor sam je umetniško delo »Probude«, v narodnih motivih na beli svili. Simbolična slika predstavlja čilega telovadca z jasnim, odločnim pogledom polnim zaupanja — jeklene volje, ki je neomajna kot Triglav, ki kaže v ozadju ponosno svoje veličastvo. Nad obema razprostira ptica — sokol — svoja krila. Prapor bo vsakemu na vpogled v izložbi br, Kosija, kjer bo več dni razstavljen. Sokol II. priredi v nedeljo, 14. t. m. zjutraj ob 7. tekmo naraščaja in zvečer ob pol 19. naraščajsko akademijo na realki. Vstop prost, vabljeni so predvsem starši in svojci naraščajnikov, pa tudi Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Gledališče in glasba. Gostovanje Marije Vere v Ljubljani. Znamenita tragedinja kr. Narodnega po-zorišta v Beogradu, Marija Vera, gostuje v četrtek, 18. maja t. 1., in v nedeljo, 21, maja v naši drami. Umetnica si je izbrala za gostovanji dve glavni vlogi v žaloigri »Marija Stuart« in bo nastopila v četrtek v vlogi Marije, v nedeljo pa v vlogi Elizabete. Marija Vera, ki je rodom Slovenka, doma iz Kamnika, si je »tekla že pred vojno na inozemskih odrih mnogo hvale in priznanja in bo to pot nastopila prvič v Ljubljani. Obe predstavi bosta izven abonementa in pri običajnih cenah. Gostovanje Josipa Križaja v ljubljanski operi. Betetto, Križaj, Rijavec in Lov-šetova, slovenski najboljši operni pevci in pevka so bili vsi učenci Glasbene Matice v solopevski šoli ravnatelja Hubada. Raz-ven Lovšetove so vsi Ljubljano zapustili, ker jim naše gledališčne razmere niso obetale razmaha. Betetto je pel na Dunaju, Križaj in Rijavec v Zagrebu, zadnji sedaj v Beogradu. Vračali o se sem in tam v Ljubljano in so sodelovali na koncertih, pa tudi kot gostje so nastopali v operi. — Edino Križaja, ljubljenca ljubljanske publike dolgo vrsto let nismo mogli pozdraviti v operi. Skoro vemo vzroke in kar zdi se nam, da je nov upravnik omogočil Križajevo gostovanje, kakor se tudi narahlo pozna, da v gledališču zadnje čase veje drug veter, ki bo zavel še silneje in blagodejneje, čim g. Hubad uredi zavoženo finančno gospodarstvo našega hrama modric. Zelo umestno je bilo pa Križajevo gostovanje zategadelj, da smo lahko primerjali njegovega Mefista v Faustu z Zečevim. Mefisto je menda Križajeva najsijajnejša kreacija v petju in igri, kar smo takoj spoznali, vkljub temu da gost ni bil posebno dobro' razpoložen. Nasprotno pa smo pri »Borisu« občudovali vse njegove pevske in igralske vrline. Močan in prožen glas, vzorno moduliranje, izvrstna, naravnost vzgledna vokalizacija ter rutinirana igra propomorejo k popolnemu uspehu, kakršnega [e Križaj dosegel z vlogo »Borisa«. In nlc se ne čudimo, če ga imajo v Zagrebu radi ter si ga želimo v Ljubljano nazaj. Čudimo se pa zelo temu, da je bilo gledališče pri drugem gostovanju v »Boris Godunovu« napol prazno in Se bolj, da naše občinstvo za prelestno glasbo Musorgskega skozi vso sezono ni kazalo opravičenega zanimanja, ker je uprizoritev tega svetovnoslavnega dela stalo upravo ogromno stroškov in ker je ves ensemble z dirigentom posvetil dostojni izvedbi vso potrebno pažnjo in pozornost. Pravkar je izšla priredba »Rdečih rož« Z. Prelovca za dvospev s spremljevanjem klavirja. Naslovno stran naslikar akade-mični slikar Maksim Gaspari. Cena partituri 4 dinarje. Dobi se v Zvezni tiskarni na Marijinem trgu v Ljubljani. Anton Lajovic: Pesmi samote. Pesnitve Pavla Verleinca. Samospevi za en glas s spremljevanjem klavirja. Izdalo in založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Dobe se pri društvu in v knjigarnah. Te krasne pesmi našim solistom in solistinjam toplo priporočamo. Društvene vesti. Slovensko zidarsko in tesarsko dni* Stvo vabi vse svoje člane, da se udeležijo društvenega izleta v nedeljo 14. Bizovik polnoštevilno. Zbirališče v streli« ški ulici 24 (društveni lokal) točno 00 « uri popoldne V lučaju slabega vremen*' se izlet odloži na poznejši čas. — Odbor* Podružnica »Družbe sv. Cirila in M«, toda« za Rajhenburg, Videm in okolico, priredi dne 14. t. m. veseli«) na vrtu stilne Podjed na Vidmu. Pri veselici so** deluje tamburaški zbor iz Rajhenburgaj Vstopnina 2 Din za osebo; začetek ob po* 4. uri popoldne. V slučaju slabega vrem<«i na se VTŠi veselica v notranjh goituius ških prostorih. Ker je čisti dobiček naj menjen velevažni obrambeni družbi #▼» Cirila in Metoda upamo, da se udelez« tf veselice vsi narodno zavedni Slovenci, DruStvo »Soča« bo imelo v sobota dne 13. t. m. po 8. zvečer navadni dn» žabni sestanek v hotelu Llojrd. »Koroški večer«! Spored na tem T#* čeru, ki se vrši 13. maja ob pol 9. uri « Narodnem domu je sledeč: t. Godba: »U pečini«. 2. Petje a) »Slovenec, Srb, Hrvat«, b) »Jadranska morje«, 3. Oton 2upan«C| »Duma«, recitira g. B. Markič. 4. Godba« »Ideali sanj«. S- Petje: a) »Ilirija oživljen na«, b) »Koroške narodne«. 6. Godba: *N« valovih Jadranskega morja«, 7. B“rk« »Napoleonov samovar«. 8. Godba: »Zvucl iz domovine«. 10. Petje: a) »Čolničku«, o| »Oj planine«, c) »Slovenske narodne pes* mi«. Nato prosta zabava. Godbene točk# izvaja tamburaški zbor »Bratstva«. Pevsk« točke Št. Jakobski pevski zbor in »Napo« leonov samovar« podajo člani Šentjakob« skega odra. Društvo slulateljev fil. fakultete Javlja cenj, občinstvu, da se predavanje dr. Ba* saja: »O zadružništvu etc.« radi popolno« ma nepredvidenih ovir ne vrši 14. t. m, na univerzi. Gremij trgovcev Ljubljana—okolic* tl Ljubljani. Podpisani gremij trgovcev na« znanja, da se bo vršil III. redni letni ob&« ni zbor dne 18. t. m. ob pol 9. uri pred« poldne v veliki dvorani »Mestnega doma« s sledečim dnevnim redom: I. Pozdrav načelnikov. 2. Citanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 3. Računski sklep: pa leto 1921. 4. Proračun za leto 1922. S« Prememba pravil. 6. Volitve. 7. Raznots« rosti. Prosimo, da pošljete k temu zboro« vanju svojega poročevalca. Načelniki Fr, Zebal 1. r. »Slovensko Planinsko Društvo« sklh cuje svoj izredni občni zbor dne 26. maja ob 8. uri zvečer v Ljubljani v dvorani Mestnega doma. Dnevni red: Poročila gle« de posečanja obmejnega gorovja, sedaj oviranega po pogranlčnih četah. a. Poro« čilo in sklepanje glede pravil za Zvezo Ja« goslov. planinskih društev. 3. Poročilo) glede doma v Kamniški Bistrici. 4« Raz« noterosti.« Občni zbor društva fotografskih' po« močnikov se je vršil včeraj v vrtnem sa* Ionu Lozarjeve gostilne na št. Jakobskem trgu. Po običajnih točkah strokovnih o t* ganizacij so izvolili nov odbor nakar Sf je vnela precej živahna debata o raznih »o« jalnih vprašanjih, ki se tičejo strogo Start novskih interesov pomočnikov. Med dro« gim so zahtevali pomočniki osobito B ob« žirom na veliko brezposelnost pomočnikov, da se omeji sporazumno z mojstri1 število vajencev, ki tvorijo naralčaj pomočnikov. Določili so, da sms imeti vsak' fotograf enega vajenca, v večjih obratih' pa na vsaka a pomočnika zopet po ene« ga vajenca. V Ljubljani imamo 13 foto« grafov in je v tem oziru zadostno poskrb« ljeno za naraščaj. — Obenem igra seveda pri tem tudi vprašanje konkurence. Za va-. jcnca se zahteva gotova pfedizobrazba in sicer z ozirom na dejstvo, da je to boljša — umetniška — obrt najmanj 3 meščanske ali 2 srednji šoli. — S tem ukrepom bi se odpomoglo brezposelnosti fotograf* skih pomočnikov. — Tudi so zahtevali po« močniki, da se ustali minimalna plača po starosti pri čemer moramo opomniti, da so bile njihove zahteve z ozirom na današnjo draginjo živil in obleke skromne, Zastopnika fotografskih mojstrov sta bre* ugovora in jako lojalno pristala na te poviške, kar je jasno osobito že z obzirom na današnje Življenske predpogoje. Pou* darjala pa sta upravičeno, da vračajo po« močniki to lojalnost s svojim delom. —* Določilo se je tudi, da se plača čezurno in nedeljsko delo — ki *rlde pri fotografih osobito v poštev — po 25 kron na uro. Obenem se dovoli pomočnikom letni plačani dopust. Clanarma *e je določila na 5 din. mesečno in so pomočniki, ki bi radi ustanovili svojo knjižnico — pred« vsem strokovno' — tudi prosili, da se jiU pri tej ustanovitvi, ki je strokovnega pomena, podpira. £- N. In A. M. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) »Spite lehko, kolikor hočete. Sa-fiio ne plašite se, ako bi slišali ponoči koga prihajati. Onega gospoda 2daj ni doma, a lehko bi se vrnil In hotel govoriti z vašima sosedoma.« Klo je plačala svojih sedem dolarjev in pokazala pri tem nalašč, da ima dosti denarja. Prosila je tudi, naj ji proda ali posodi svežo nočno obleko, ter pripomnila, da bi irada kupila novo zobno krtačico, ako je katera v hiši. Gospa Mac-Mahonova se je zasmejala, češ, notno haljo ji pač lehko posodi, toda zobne krtačice ne bo dobiti drugje nego v bližnji drogeriji. Gospodična Ryanova (tako se je bila predstavila) naj potrpi do jutri. »Nu dobro,« se je udala nova stanovalka. »A prosim vas, dajte tni jesti, vsaj grižljaj, karkoli je! Tako sem lačna, da bi glodala kljuko na vratih! Razume se, da plačam posebej — ob tej nenavadni uri. In tudi vaša črna služkinja — iViolet ji pravite, kaj ne? — dobi napitnino, ko mi prinese.« Gospa MacMachonova se je da-to omečiti in je vprašala, česa hoče. Klo si je najbolj želela noža; zato Je prosila jesti, da bi ga dobila zraven. »Morda premorete košček meta, Čeprav starega, in kapljico mleka skruhom. Rada vam plačam pol dolarja — ne, dolar!« je popravila, videč, da je gospodinja nezadovoljno trenila z očmi. Ko je gospa MacMahonova odšla, je Klo pridržala sapo ter prisluhnila. Da, stena je bila res tenka! Slišala je Churma in Kit, dasi sta govorila s povsem navadnim glasom; toda besed je ujela le malo, tutji potem, ko je pritisnila uho na pralno tapeto. In ko je postal razgovor tišji, je čula samo še nerazločno mrmranje. Sklepala je, da je »stena« zgolj pavadna pregrada iz mavca in de-skd, prelepljena s slabo tapeto. Čutila in slišala je dobro, kako hodi po sosednji sobi nekdo semintja! Gotovo je bil Cliurm. Časih se je ustavil; a kakor hitro je prasnilo kje v pohištvu, je spet poskočil in nadaljeval svoj izprehod. Kmalu se je pojavila Violet z grobo nočno haljo preko lehti in s koščkom kruha, narezano gnatjo in kozarcem mleka na nepogrnjenem podnosu. Dala je babnici dvajset centov in obljubila istotoliko, ako ji prinese tudi zajtrk v sobo. Violet je bila s tem zadovoljna, in Klo še bolj. Rajšabi bila stradala nego zapuščala svojo sobo radi obedov, do-čim bi Kit in Churm ostajala gori. Bila je prepričana, da se ne bosta upala daleč izmed svojih štirih sten! Ko je tožila gospodinji, da je lačna, je govorila resnico; kakor hitro pa je ostala sama in je mogla zakleniti vrata, je vzela s pladnja samo vilice in nož. Odrinila je železno posteljo od zidu ter sedla po turško na tla. Izbrala si je kraj, ki se ni videl, ako je bila postelja na. svojem mestu, in čakala tako dolgo, da je začel Churm spet hoditi po sobi. Tedaj se je spravila s svojim nenavadnim orodjem na delo. Koli-korkrat je Churm obstal, je prenehala tudi ona, boječ se, da ne bi slišal njenega praskanja. Trudila se je dolgo, previdno in počasi, pre-strezaje izpraskani mavec v podstavljeno roko. Naloga je bila pusta, dasi ne baš težavna. V pičli uri je izdolbla brez slišnega šuma luknjico, ne večjo od srebrnega dolarja, ki je segala do deska; nož je bil s tem doslužil. Trebalo je najti nekaj dolgega in koničastega, da prevrta les. Se tako majhna luknjica je zadoščala. Toda čepica, katero ji je bila posodila Beverley, se je prilegala tesno in ni imela igle; njeno lastno klobučnico pa si je bil vzel O’Reilly za spomin! Poizkušala je z lasnicami, a zvile so se druga za drugo. Nato je jela iskati žeblja. Edina stvar, ki je visela na zidu, je bilo majhno zrcalce. Snela ga je prav previdno, da se ji ne bi ubilo, položila ga na posteljo, izdrla žebelj ter se vrnila na delo. Čez dobre pol ure je ponehal odpor; naglo je potegnila svoje vrtalo iz luknje, legla na tla in nastavila uho k odprtini, XXXI. Poglavje. Devet dni. »Da bi vsaj prišel Cliuff in bi bilo brž odpravljeno!« je vzdihnil Churm baš takrat s svojim mehkim, tujim izgovoro. »Čudno se mi zdi, kod hodi?« je rekla Kit. »Ves večer bi bil moral sedeti doma in čakati Peteja — saj veš zakaj.« »Ali morda že ve, da je bil Pete .zadržan’?« je vprašal Churm z odurnim posmehom. »Ne, ne,« je odgovorila Kit. »Več nego desetkrat sem ti že rekla, da ne! On sploh ni mogel biti v ,West-morelandu«. Rečeno je bilo, da pride Pete k njemu. Vsekako pa je moralo zadržati Chufia nekaj važnega.« »Kakšen je bil načrt?« »Oh, kaj vprašuješ! Nocoj se je izpremenilo zame vse, in zate tudi. Kaj ne, Chujrm, da ostaneš z mano, karkoli bi se zgodilo?« »To se ve, moja zlata muca! Ves, kolikor aehtam, sem tvoj.« Kitin glas se je izpremenil. Jela se je hahljati. »Nu, tehtaš pa ne baš malo. Tvoja ženka je bogata de-dična — kaj?« »kšš, punica! Pazi, da Chuif ne sliši besede ,ženka’. On bi se samo smejal — ali pa še kaj hujšega.« »To je res! A Chuff zdaj ni več najin gospodar. Lehko bova živela brež njega,« »Morda pa on ne more živeti brez naju dveh.« »Moral se bo navaditi, ako se nama posreči spraviti bisere dobro v denar. Veš, Churm, nikoli nisem mislila, da bi mi bilo tako malo žal, če bi ubila človeka. Da bi bil ti tamkaj, bi bil Peteju že davno polomil kosti. Kaj vse mi je pravil — meni, ki sem tvoja žena! Slabo mi prihaja, če se le zmislim na tiste besede — in nanj. Uh, takšna podla živina!« (Dalje prih.) PRODAJA s ' LEFO POSESTVO obstoječe iz njiv, lesa in sado-nosnika v Novi vasi 13, obč. Ragoznica pri Ptuju. Vpraša naj se p-i gosp. Jakob Horvat.____________ 851 SE MALO RABLJEN voz (Landauer) po jako ugodni ceni. Naslov v upravi lista. 823 ŽELEZNA blagajna, velikost št. 3, fabrik&t Wiex &; Co. in nova kopirna stiskalnica. Kje, pove uprava lista. 831 KIJPB STAVBNO PARCELO, e- ventuelno odkupim nekaj sveta na kakšnem dvorišču ali ga vzamem v najem za napravo ene delavnice. Ponudbe pod »Parcela za delavnico«. na upr. lista. 849 SLUŽBE s ELEKTRGMONTER —— (montažni vodja) z daljšo prakso išče službe. Nastopi lahko takoj. Gre najraje na Hrvatsko ali v Bosno. Naslov v upravi lista. 854 GOSPODIČNA išče meblo* vano sobo. eventualno ^ 9 hrano. Ponudbe pod »boba« poštno ležeče Ljubljana^ STAREJŠI, soliden gospod išče meblovano souo P° možnosti z električno razsvetljavo in posebmm vbodom. Ponudbe pod »NJ3}' no«, na upravo lista. "V SPREJMEM takoj kleparskega pomočnika. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ivan Sadnik, klepar, Žalec 31. 852 Ženitne ponudbe MLAD AKADEMIK želi korespondirati v svrho ZIP' nja z mlado gospodično 1 pe zunanjosti. — Brejdno imajo zlasti Zagrebčan • Slike dobrodošle. Ponudbo na upravo lista pod IŠČEM mesta šteparice. — Naslov v upravi lista. 846 I1INO s PRISTNO dalmatinsko vino se zopet toči v bivši kamini v Cukrarni liter po 32 kron. 850 IŠČEM Slovenko, veseU mlado, dobrodušno, za sr čno bodočnost _P.r1,mcrn®’ izkušno, katera ni jako P nosna, ne jako bogata, bila z veseljem za tfajno ljubezen spoznata. DOBRO NAGRADO dam onemu, ki mi odda prazno sobo. Naslov v upravi lista. 848 nranaa ZoUa Jamu tiskane* je iztiaia lične razglednice Nj. Vel, kralja Aleksandra 1. z zaročenko Nj. Vis, o. bodočo kraljico Mariolo. Cena komadu 1*— Din v nadrobni prodaji. Preprodajalci imajo 25°/, popusta. Naročajo se pri „Zvezni knjigarni", Ljubljana, Marijin trg 8, proti povzetju ali pa če se pošlje denar v naprej. Raj ju Elsailuid — to se zna! Lekarnar Feler — Stnbica! JMPEX“ Importna In exportna družba v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen družabnik, gospod komercjjalni svetnik Bernhard Wetzler predsednik Anglo-Osterrelchlsche-Bank, velelndustrSJalec itd. preminul dne 10. t. m. na Dunaju, Velezaslužnemu družabniku ohranimo trajen spomin. Ljubljana, dne 11. majnlka 1922. Razno perilo za dame, gospode In deco priporoča tvrdka a. 8 E. SRHE Ljubljana. Mestni trs St-10- Iščem potnika za mi Tipi na Štajerskem, le prvovrstno moč. Nastop takoj! Ponudbe pod Št. 556 na upravništvo lista. Zahvala. Ob priliki smrti in pogreba našega ljubega očeta, soproga, brata itd., gospoda Viktorja jjjajt trgovca in cvetličarja nam je došlo od vseh strani toliko izrazov sočutja, da smatramo kot tolažilno dolžnost, zahvaliti se iskreno za vse dokaze ljubezni in prijateljstva do pokojnika. Osobito gre naša zalivala »Ljubljanskemu Zvonu« za ginljive žalostinke, gg. zdravnikom, in gg. oo. frančiškanom za njih trud in tolažilo, kakor njegovim stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so se na katerikoli način spomnili mojega blagega soproga in zlatega tateka. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev, in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. Iskrena hvala! V Ljubljani, dne 13. maja 1922. ŽALUJOČA TONČKA BAJT v imenu svojih malčkov in sorodnikov. : MHttnMmM silite in fliiigi mrla is v« »MORANA** temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. Naroča se pri Mar. Skrtniar, Trst,,la p- <”•*" * Pri večjih naročilih, popust trgovcem rabat. išče se m$TQpm& se mmsimuo. Ponudbe direktno na zgornji naslov. Ekspert, Ek&port/^ Veletrgovina haloških vin Vinko Stoklas Sv. Andraž v Halozah, železniška postaja Ptuj priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnega haloškega vina. V sredini vinogradov. Cene brezkonkurenčne I PARKETNI deščice. dobavlja in polaga v m* stu in na deželi Anton Bokal, Ljubljafl* Slomškova ulica štev. t? Telefon 572. •••••• • «#©©•* /Zabava slame. Stanovanjski odsek I. jugoslovenskega vsesokolskega zleta v Ljub-IJant potrebuje za nastanitev udeležencev letošnjega zleta v dneh 12., 13., 14. in 15. avgusta 1922 približno tOO.OOO kff slame- Slamo dobaviti bode najkasneje do 1. avgusta 1 9 22 na prostore v Ljubljani, ki se kasneje določijo. Ponudbe za dobavo te slame nasloviti jev zapečatenih in priporočenih kuvertah do 1. junija 1922 na stanovanjski odsek I. jugoslovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani (načelnik Dragotin Šebenik, mag. pis. ravnatelj v Ljubljani, Mestni trg 27IIII). V ponudbah je navesti, ali dotični ponudnik slamo le proda in za katero ceno, ali pa je tudi pripravljen proti odškodnini, ki jo je navesti, po uporabi slamo prevzeti zopet nazaj, V ponudbah je tudi navesti, da je ponudnik pripravljen položiti kavcijo 10 % dogovorjene kupnine, oziroma odškodnine, katera kavcija zapade v slučaju, da slame v določenem času ne dobavi na določene prostore. Na kuverti naj bode tudi pripomba: PONUDBA ZA SLAMO; Stanovanjski t. jugoslov. vsesokolskega zleta v Ljubljani, dne U. majnika 1922. P. n, gospodinje, šivilje, kroječe, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji ,Gr3tzn@r“ rr v vseh opremah materijal predvojni, cene nalnlžle edino le pri Josip Petelincu Ljubljana, Su. Petra nasip št. 7. _________________________ Pouk v vezenju brezplačen! Istotem igle, olje, vse nadomestne dele za vse sisteme šivalnih Strojev in koles. — Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate, ščetke, palice. Galanterija, gumbi, na veliko In malo! Najnižje cenel Točna postrežba I Preselitev! Trgovina s klobuki FHBHfi ŠM9LG V LJUBLJANI se Je preselila s Mestnega trga v lastno hišo na Marijinem trgu št. 1. Zahvaljujem se p. n. občinstvu za do sedaj izkazano zaupanje in naklonjenost ter se priporočam istemu za nadalje z velespoštovanjem franc Šmalc. Podpirajte aladuloče v Kusfjj Smrekove in jelove hlode kupim takoj v vsaki množini in debelini, v dolžini od 4» 16 m; Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster, parna žaga Ljubljana, Dunajska c. 46- rnmmmm S TRAKTOR (tovorni avto) m s priklopnimi vozmi, z železnimi obroči 8 IT se ceno proda. *1il Vprašanja na poštni predal 74 v Ljubljani pod „TSAKTO-5 HH1HS Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. ,4, Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija« I'iska »Zvezna tiskarna« v IJubli^