Štev. 90.
Poštnina plačana v gotovini«
M Ljubljani, dne 15. decembra 1920.
Leto XXXIII.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
i Izhaji
MMMOkari
Izhaja viako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 15 K na leto. — Za inozemstvo 25 K Posamezne številke se prodajajo po 1 K.
Spisi ln dopisi se poiiljajo: Uredniitvu »Domoljuba", LJubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije ia inserati pai Upravniitvu ,.Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulico.
Boj za samouprana Staoenije.
Načelstvo S. L. S. je v seji dne 9. decembra pod predsedstvom tir. Korošča sklenilo sledeCo resolucijo: Načelstvo S. L. S. je vzelo z odobravanjem na znanje, da je dr. Korošec ob posvetovanju ministrskega sreta dosledno vztrajal na strankinem avtonomistiCnem načrtu. Načelstvo S. L. S. odklanja ustavni načrt ministra dr. Maikoviča in nalaga svojim poslancem, da vztrajajo, zvesti vsem načelnim točkam volilnega programa S. L S., v ustavotvorni skupščini brezpogojno na avtonomističnem programu, ki ga jc v imenu stranke predložil nje zastopnik v vladi ministrskemu svetu. Klub strankinih poslancev naj ne vstopa v nobeno kombinacijo, ki ne bi zastopala avtononnstičnega programa, kakor ga je S. L. S. zamislila.
Odstop dr. Korošca in slovenske dež. vlade.
Dne 11. decembra ol> 4. uri popoldne .0 te sešli poslanci Slovenske in Hrvatske 'jndske stranke k seji. Za predsednika jc bil soglasno izvoljen dr. Anton K o r o -H c- c , za podpredsednika Stjepan B a -r i č in dr. Nikola M a n d i č , za tajnika dr. Marko R e b a c in dr. Andrej G o s a r. V klub so vstopili poleg vseh poslancev Slovenske ljudske stranke tudi poslanci Hrvatske pučke stranke dr. Dulibič, Mila-novič, dr. Mazzi, dr. Rebac, dr. Nikola iM&ndič, Barič, dr. Deželič in dr. Šimrak.
Pri seji poslancev Slovenske in Hrvatske ljudske stranke se je sklenilo da železniški minister dr. Korošec poda svoj odstop. Radi tega je dr. Korošec že isti dan zvečer podal ministrskemu predsedniku dr. Vesniču naslednje pismo; »Parlamentarni klub, sestavljen iz poslanccv Slo-vMiške in Hrvatske ljudske stranke, ne priznava zakonite veljavnosti začasnega poslovnika za ustavotvorno skupščino, katerega je vlada objavila v »Službenih No-vircah« št. 275, od 10. decembra 1920, ker ni bil preložen v smislu člena 121 volivnc-ga zakona za ustavotvorno skupščino, ki predpisuje, da se mora poslovnik preložiti Bporazumno s parlamentarnim odbo-
rom za volivni zakon. Ker omenjeni parlamentarni klub v obče ne more odobriti predpisov zadevnega poslovnika in ker misli, da je potreben odstop celokupne vlade, da se razjasni sedanji položaj, Vas prosim, gosp. predsednik, da sprejmete inoj odstop kot minister saobračaja. — Dr. Korošec.«
Odstop dr. Korošca je vzbudil v Belgradu v političnih krogih velik vtis. Odstop znači, da se je Hrvatska in Slovenska ljudska stranka odločila z borbo proti centralistični politiki z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Ljubljana, 13. decembra. Z ozirom na demisijo ministra za promet dr. Korošca je javil predsednik deželne vlade dr. Brejc ministrskemu predsedniku, da daje kot predsednik deželne vlade za Slovenijo svoj mandat na razpolago. Ravno tako so dali na razpolago svoje mandate ludi poverjenik za uk in bogočastje dr, Karol Verstov-žek, poverjenik za javna dela Inž. Dušan Sernec in poverjenik za kmetijstvo Jakob Jan. Do daljne odredbe od strani centralne vlade bodo imenovani še nadalje vodili posle.
Poslovnik.
Belgrajska vlada je izdelala poslovnik za ustavotvorno skupščino, to se pr&< vi, nekakšen hišni red, ki se ga morajfl poslanci držati, če se hočejo udeleževati kot poslanci dela v skupščini.
Veliko razburjenje v tem poslovniku jc povzročila zahteva, da morajo poslanci, če hočejo sploh ostati poslanci, najprvo priseči in sicer kralju, narodu in cdinstvtj države.
Kaj je nameravala vlada s to določbo?, Zdi se, da je hotela s tem vreči iz zbornice neljube ji poslance — zlasti one republikanskega mišljenja, češ ker ne bodo prisegli, bodo s tem izgubili svoje mandate. Ta Iim pa seveda ne drži. Zakaj prisega kralju ne pomenja nič drugega, kakor postavno pokorščino in zvestobo se-i danji oblasti — kar se pri vsakem pošteno mislečem državljanu samoobsebi razume, toda pri vsem tem se pa recimo republik kanec ne odreče svojemu prepričanju, da se mu zdi republikanska državna oblika boljša in primernejša in S? ne odreče voljL da bo z vsemi postavnimi sredstvi deloval za to, da se postavnim potom uvede republika.
Toda kar je razburljivo pri tem poslovniku, je to, da j« vlada s tem hotela poslancem izreči 2e vnaprej neKo nezaupnico in da zahteva prisego, kakor ni ni-, kjer drugod po svetu uvedena.
Dmgo pa da je vlada ta poslovnilj čisto nepravilno usilila poslancem. Pot slanci sc izvoljeni od ljudstva in edino le-tf imajo pravico določiti ustavo in 8 tem tudi določiti r®d —1 poslovnik, katerega sa bodo pri tem držaili.
.Vlada hoče s tem poslovnikom že naprej zamašiti usta ljudskim poslancem, da ne bi smeli govoriti tega, kar ljudstvo od njih pričakuje in zahteva. In kje naj ljudi-sivo izrazi vse svoje želje, če ne v ustavotvorni skupščini, ki je ravno zato sklicana?, Zato je samoobsebi umevno, da Ljudska stranka ne more pritrditi takemu poslov/ niku in se mu ukloni le, če bo v to narav;*! nost prisiljena.	i'
lfsaka hiša nij naroči »D
Dvoboj.
Znano je, da se je ministrski svet posvetoval o ustavnem načrtu, ki naj sc predloži ustavotvorni zbornici v razpravo. Vsak minister jc povedal svoje mnenje. Pri tem je prišlo posebno do ostrih na-jprotstev med dr. Korošcem in dr. Ku-kovceni, ki je zagovarjal skrajno centralistični načrt, medtem ko je dr. Koroiec k posameznim točkam vladnega ustavnega načrta vedno zahteval, da se spremene v smislu programa Slovenske ljudske stranke in v kolikor tega ni dosegel, da se njegove zahteve stavijo na zapisnik in pred-k>žc ustavotvorni skupščini.
Zanimivo je, kakšne predpotopne go-rostasnosti jc zahteval dr. Kukovec. Ko se Je govorilo o volitvah v pokrajinske zbore, tedaj je predlagal napredni dr. Kukovec volitve po — volivnih možeh, kot so bile nekdaj, ko so prišli v zbornico sami liberalni uradniki, advokati in kapitalisti.
Hud dvoboj med dr. Kukovcem in dr. Korošcem sc je vnel radi ljudskega šolstva. Centralistični ustavni načrt predlaga, da prevzame ljudsko šolo edinole država v svoje roke. Zlasti pri nastavljanju učiteljev nc bi imeli stariši nobene besedo. Ko je dr. Korošec odločno ugovarjal proti temu, je bil dr. Kukovec mnenja, da v tem ni mogoče nič popustiti, kvečjem toliko. da država prepusti občinam stroške za šolska poslopja — za zidavo in vzdrža-vanje.
To so ljudski zastopniki. In ta dr. Ku-lovcc na vse strani oznanja, da med pro-i'ran"om liberalne in samostojne kmetske rtranke ci bistvenih razlik.
Zanimivo ie tudi, da Kmetijski list ne c_ e nobene besedice obsodbe za ustavni načrt, kakor ga predlagajo liberalci v Bel-fradu.
Nasprotno se zdi, da bodo samostojni-i podpirali centralistični	'liberalne stranke, ker sq 'i^oplTi v klub zemljc-radoikov.Wiitferi so se izjavili, da bodo vla-podpirali.
Radič.
V Belgradu so v vladnih krogih globoke potrti. Tako lep načrt so že imeli, kake bo celo Jugoslavijo vladala izvestna belgrajska gospoda kako bo pokrajine to-stran Save izžemala po dosedanjem nači-■n. Zakaj iz proračuna je znano, da izka-SUie.o pokrajine tostran Save dve milijardi prebitka, pokrajina onkraj Save pa »no milijardo primanjkljaja. To se pravi z drugimi besedami: Dizava plačuje svoje Itojne dolgove samo s slovenskim in hrvatskim denarjem. In sedaj so v ministrskem svetu že sklenili novo ustavo — najbolj sta bila navdušena zanjo Pribičevič in Slovenski liberalec dr. Kukovec _ s katero bi Hrvatsko m Slovenijo do nagega »lekli in jo vrgli pod kap, kjer naj pogineta, zakaj v Ameriko izseljevati sc je sedai tudi zabranjeno ali vsaj silno otežko-teno. Pred volitvami so se bali zlasti Slovenije, če bi ta po večini izvolila poslance Ljudske stranke, ki so neizprosni sovražnik: centralizma, toda liberalcem se je po-
m
srcčilo za enkrat s pomočjo liberalne kmetske stranke Ljudski stranki v Sloveniji vzeti večino in žc je bilo veselje liberalnih ministrov in izkoriščevalcev na višku, ko sc pojavi — Radič, voditelj Hrvatske seljačke stranke.
Prav do zadnjega časa jc bil zaprt, ker so rekli, da je vclcizdajalec — zakaj pri libcralcih jc veleizelajalec vsakdo, kj ne trobi v Pribičevičevo centralistično trobento — toda tik pred volitvami so ga izpustili, ker so vedeli, da ima veliko Hrvatov za sabo. In res, pri volitvah je dobila njegova stranka 100.000 glasov več kot vse druge stranke.
Belgrajskc ccntralistc jc obšel strah Zakaj Radič zahteva mnogo; zahteva hrvatsko republiko, zahteva združitev z Bolgarijo, zahteva, naj bo Jugoslavija zvezna država, to sc pravi: vsak narod naj tvori zase svojo državo: Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari — vsi skupaj pa naj bodo samo na zunaj zvezani v enoto.
Kakor vidimo, jc la načrt zelo da-lekosežcn in jc v marsičem podoben pro-ramu Slovenske Ljud?kc Stranke. Lc da očemo mi namesto zveznih držav čim širšo samoupravo posameznih pokrajin s skupnim parlamentom v BeJgrachi, ker bi sc r,a ta način šc mlada in ncustaljenu država bolj utrdila, nasprotno pa bi zvezni značaj naše države Jugoslavijo zelo razrahljal in bi Slovenci — ker smo tako majhni — i a dolgo časa finančno ne prenesli te državne oblike.
Demokrati (liberalci) so že računali kako bodo ukanili slovensko in hrvatsko ljudstvo njenih pravic. Takole so računali: Da sc sprejme centralistična ustava (kar pomenja smit Slovencev in Hrvatov), jc treba v ustavotvorni zbornici večine. In ta bi sc sestavila takole: Demokrati 95, radikali tudi krog 95, zeniljcradniki (liberalne kmetske stranke) kakšnih 40, skupaj 230. Ker je vseh poslancev blizu 420 je to.-ei večina zagotovljena, ustava bo sprejeti!,
Da, čc bi sc smelo računali samo s številkami. Toda sedaj so taki časi, da vetje številke šc ne pomenijo pravice. Večina jc res tu. toda s to večino znajo celo državo razbiti. V Sloveniji najmočnejša stranka, to je naša, je odločno proti centralizmu, Hrvatska ccla neče nič vedeti o Belgradu, Macedonija je ccla volila komuniste — in veste zakaj? Zato, ker so dobili Macedonci tak ukaz iz Bulgarije, kar se zdi, da znači toliko, da Macedonci o bel-grajski centralistični komandi nečejo nič vedeti, v Črni gori so izvoljeni sami komunisti. Ali veste, zakaj? Kaj Črnogorec ve o komunizmu, toda volil ga je, ker so komunisti sami pristaši — bivšega kralja Nikolaja, vsaj s tem to agitirali.
Tako stoje stvari! Sedaj liberalci vedo, kam so pripeljali državo s svojim nasiljem, z militarizmom, davčnimi in carinskimi oderuštvi, s svojimi batinaini, ki so ;;h rridno delili, kdor ni bil priden tako kot jc hotel g, Pribičevič.
Kaj pomenja številkarska večina v takem položaju, vsak ve, tudi gospodje v Belgradu in zato jih skrbi, močno skrbi, kljub večini.
Naša stranka se jc dovolj žrtvovaila za državo, dolgo časa je i< ljubezni do držav-
nega obstoja nosila soodgovornost z« veli, kanske grehe, ki so jih delali Pribičevcf nad državo, čeprav je skušala po svojem zastopniku, v ministrskem svetu zavirati in res marsikaj slabega preprečila, se-dni pa jc prišel trenotek, ki odločno pokaže svojo voljo, da jc treba narediti enkrat konec tem liberalnim poizkusom, ki bodo našo državo razrušili, čc jih nc bo kmalu konec. Zato sc jc začela sedaj odločna borba za pravice narodov v državi. V tem boju nam bo tudi Radič, v kolikor ima dobrega na sebi, dobrodošel.
Vprašanje jc lc, čc bo Radič znul ugodno priliko izrabiti. Čc ostane s svojimi poslanci doma in nc gre v Belgrad, dn bi sc udeleževal razprave o ustavi, potem sc zdi, da nc bo dosegel nič. Pač p;i 7ia vladna večina v svoji slepoti lo ir.rabiti, da uveljavi centralistično ustavo in tem položi pod državo dinnmit, ki bo ob svoj m času eksplodiral.
Radič ima usodo države v svojih ,-a-kah. Čc sc prav obrne, lahko reši drzaen, čc pa jo zavije n;i opolzko pot, zna pc-s1,' on in država.
Prvi dnevi ustavotvorne skupščine.
V nedeljo, dno .12. decembru so sc i-.-SIi poslanci u*tnvotvorue skupščine k prvi RndiČevccv ni l»ilo v Belgrad ter izjaviioj<>. da toliko časa nc pridejo, dokler nc bo zagotovljena popolna svoboda ustavotvorne skupščine, pri femer mislijo na prisego, kater « morajo pobv.iti poslanci in katera nr.j <•:'-prnvi.
Zn zaiasuega predsednika je bil izvoljen Nil-.ula Pasič, ki jo imel kratek nagovor, imenoval štiri tajnike, med temi tudi Vladimirju 1'u-enja.kn, poslane« SLS. Nato je bila j?;u zaključen«.
Sedaj so mora uvt/liti vcrilikacijfcki o.l-bor, ki inm nalogo, poslance potrditi. Prisegali poslanci te niso.
Jugoslovanski klub štej« 28 poslane«* m mu predseduje dr. Korošec, Barič in dr, Mladič. Jugoslovanski klub smatra za svojo nalj-go, d« ustvari veliko protieentralističuo črtijo, ki se lio z vsemi mofuii borila proti rcu-tralizniu. kakor ga hočejo uvesti liberalci. V tem oziru so pripravljeni sodelovati Hrvatski narodni klub, hrvatska težačka stranka in pa muslimanska organizacija. Kadar pride lbulif v Belgrad, se bo treba tudi nanj oziiati-
Boj prot liberalnemu nasilju se je takoj začel. Poslanec Ljudske stranke dr. MandM je v drugi seji — v ponedeljek — podal izjavo proti nasilnemu načinn, s katerim se ho-čo uveljaviti poulovnik. Zahteva, dn se postopa po zakonu in si poslanci sami določijo poslovnik.
Nato se jc vršilo glasovanje. Na eni sliani so skupno glasovali liberalei, samostojneži la socialisti, na drugi strani radikalei, muslniaoi. Ljudska stranka in Narodni klub. Zadnji a> zmagali z 20 glasov večine. Prvi pot so samostojneži odkrito pot šli i liberalci ter s jnvno nastopili protiljudsko pot.
papežev dar ofročičem.
Od daru sv. Očeta Benedikta XV. o t rožičem (barubini) kraljestva SHS, je apostolska nuneialura v Belgradu odločila iu poslala za ljubljansko škofijo Škofijskemu ordinariatu znesek 30.000 dinarjev (120.000 K), da ne ta % ,ota razdeli po namenu svetega očeta.
Kadi tega se razpisuje s tem za revne tilročiče v starosti do o so m let 1500 darov j>o 400 K in 3000 darov po 200 K.
Pri razdelitvi bo nierodajen sledeči red:
1.	popolne sirote, ki so oskrbujejo od do-l'i'ii» ljudi ali v sirotišnicah in zavetiščih.
2.	na pol sirote;
S. olročici revnih krščanskih starišev;
4. nezakonski otroci, nko so matere revno ia nadalje nesvarjenoga življenja.
Prošnje za te podatke naj obsegajo sledove podatke:
a) rojstne podatke otrok, b) podatke o Marših, ter, ako So žive, o ujih zaslužku, c) si lovilo nepreskrbljenih otrok v rodbini in njih starost; d; bivališče (stanovanje) rodbine.
Resničnost podatkov v prošnji kakor tudi potrebnost in vrednost podpore naj potrdijo '.ajmi uradi. Za Ljubljano je dodati prošnji tndi potrdilo zgl ase val nega urada pri policij--.'kiu ravnateljstvu glede stanovanja.
O otrocih, ki so oskrbujejo v zavodih, nuj poaijo potrebno podatke vodstvo dotičnega -zavoda U;r nuj hkrati tudi navede, katere prejemke zavod že dobiva za dotičue otroci če,
Prošnji* je vložiti pri ordinariatu do BI. decembru 1020. Pro.-nje z dežele naj se pošljejo škofijska potom župnih uradov.
Škofijski ordinnrlat v f.juhljani, dne S. dceeiubra 1020.
Autoa lluiiavcnlura, škof.

VSAK cLAN KMETSKE ZVEZE NAJ IMA KMETSKI ŽEPNI KOLEDARČEK, KI GA JE IZDALA JUGOSLOVANSKA KMETSKA ZVEZA. NAROČA SE PRI TAJNIŠTVU JUGOSLOVANSKE KMETSKE ZVEZE, JUGOSLOVANSKA TISKARNA, LJUBLJANA. STANE 10 K
Orlom in mladenkam! Vssm
s •
Ti članki so namenjeni predvsem kot tvarina za fantovske večere in dekliške sestanke,
L ZNAMENJE ČASA.
Zdi se mi, kakor bi vse ure klicale in .vse budilke ropotale. Pogledamo na Ica-feake, Danes hočemo vendar vedeti, koliko je ura. Čas je, da vstanemo. Ni mogoče več spati. Svobodomiselni svetovni nazor je s svojim naukom o svobodi mišljenja vsakega plitveža postavil za lastnega nezmotljivega postavodajalca in sodnika in e tem v najglobljih temeljih omajal slehrno avtoriteto (oblast).
Gotovo časopisje je na najboljšem po-itiy da se izpremeni v veleobrat literarne Jsiovstvene) svinjereje. Sovraštvo do vere je v znamenju vere razlilo svoje petrolejke posode čez naše svetinje. S svojim
proliklerikalnim hujskanjem pa je priložilo vžigalno vrvico z natančnim navodilom.	" "	,
Sedaj pride anarhizem) vžigalna vrvica gori — danes ob tovarniških vratih, jutri ob cerkvenem porlalu. Dovolj dolgo so nas učili, da je človek samo izobražena in irizirana beatija. Slišimo jo, kako rjove za železnim omrežjem naših policijskih in militarističnih držav, ta beštija-človek. Zapahi sc odpahnejo. In mi bomo stopili v areno (prostor, kjer so se v rimskih časih bili rokoborci) kakor prvi kristjani v silen odločilni boj — ali kot žrtve ali kot zmagovalci. Moderni biti se pravi vedeli, koliko je ura v svetovni zgodovini.
Naj se poživi katoliško delo. Moderni človek je delal. Naj bo vrsta njegovih grehov še tako dolga, toda bil je podjeten in delaven. Tu se lahko učimo. Svet namreč potrebuje stvari, ki so tisočkrat bolj potrebne kot ure, stroji, para in elektrika. In lo je vera v pravičnost, ljubezen, nravnost — temelji vsakega ljudskega blagra. Tudi tu naj veljajo besede: moderni človek dela. Katoliška agitacija naj stoji na višku tako v svoji življenski zmožnosti kakor tudi svoji obšimosti.
Tu mislim predvsem na društva in časopisje, na priložnostno propagando v krogu znancev — tudi neka vrsta domačega dela — in na postavodajalno iznajdljivost in delavnost. Sedaj je pač doba velikega obratovanja ludi na duševnem polju. Pravljica iz devete dežele o pečenih golobih, kl gratis in fr?.nko letijo človeku v kl',un, mera iz javnega življenja izginiti. Tudi katoliška Cerkev v tej ali or.i deželi nc more živeti samo iz obresti, mislim iz dediščine slavne prcieklcsti. Čc ne tlela sedanjemu času primerno, podleže.
Če govorimo o delu, še vedno najdemo katoličane, ki spravljajo na dan vprašanje oporluuosti (obzirnost na vse strani). Kal kor pravijo, so načelno istih misli kot mi, toda lc ne prenaglo! Ti dobri ljudje imajo v svojem grbu zapisane besede nekega starega ccsarja: Nonduin; Še ne! Menijo, da ura mladine močno prehiteva in da se sme zavoljo tega še kakšne pol ure spati. Dolgo vrsto let že neprestano, brez vsake pavze stojimo na fronti modernega duševnega boja. Vzeli so nam že ne-številno postojank, tisoči naših somišljenikov so izgubljeni.
In šc imajo nekateri srčnost, da se prerekajo, kdaj naj vstopimo v boj. Predlagajo, naj se to še odloži v korist katoliški stvari. Hočejo nas zadržati z geslom opor-tunosti: Nondum! Še ne! Še ne! Ne, ne, gospoda moja! S tem uspavalnim praškom nas ue bodete več omamili. Budilke ropotajo! Edino oportuno je sedaj vstati in iti na delo. Rsquiescat in pace velja šele na pokopališču. Ni pa to geslo katoličanov dela/	" W
Nemški mislec Sebastran Brunner je 1. 1851. napisal besede: Cerkev je na potu velikega preporoda, zmagoslavnega povišanja? toda pot je strma in težavna in tudi ne vemo, kako daleč je in če se ne bodo na tcai potu egiptovski lonci mesa vsi do zadnjega razbili. Ozir na tc že itak precej preluknjane lonce je v naših krogih še vedno mnogo prevelik. Večkrat smo mnenja, da bi izrecno katoliško gibanje moglo
škodovati našim privatnim interesom ia zlasti materielnim interesom katoliške. Cerkve. Nato odgovarjamo sledeče:
Prvič: V javnem življenju 6e ne smemo nikdar in v nobenih okolnostih zanašati na dobrodelnost in dobrosrčnost drugih, temveč samo na svojo lastno moč. Kdor ima moč, ga vedno spoštujejo in vljudno z njimi ravnajo. Gorje pa slabotnemu, ki mora najponižneje prositi, da se upoštevajo nje-, gove pravične želje.« Mi bomo tudi na* pram svojemu nasprotniku pravični. Nik* dar pa ne bomo v upanju na kakšno milo-« ščino katerekoli vrste položili pred njego* ve noge svojih načel. Nočemo miloščine^ hočemo pravic, človeških, slovenskih, kp* ščanskih.
Drugič: Če tudi še to malo, kar ima-, mo, izgubimo, Cerkev postane svobodna in močna. Ljubše so mi siromakove pesmi o svobodi, kot pa srebrne verige ujetnikom ve.
Novi časi! Novi časi se ne ustal6 nilci dar brez krvi in žrtev. Razloček obstaja samo v tem, da nekateri, komunisti in ao« solutisti," prelivajo kri drugih, povzročitelji duševnih revolucij pa s Kristusom na čelu svojo lastno. Prvo kri preliva sovraštvo, drugo ljubezen. Tega zakona svetov* ne zgodovine tudi v današnjem času ne smemo pozabiti.
Naš uspeh je bistveno odvisen od dejstva, če bomo imeli požrtvovalnih mol Krščanska požrtvovalnost je mnogokrat! razveseljiva. Toda biti mora še veliko sil-nejša. Postati mora v resnici moderna —* skoro bi rekel, vzeti mora nase obliko velikih obratov; postati mora nekakšna strast, kakor v prvih krščanskih stoletjih, Postali smo kristjani zato, da vlada Kristus. Denar mora stopiti s prestola in 8d zopet navaditi svoje služabniške vloge —« služabnik r snice, pravičnosti in krščanske ljubezni.
Časi so resni. Barometer kaže vihar« Bliska sc. Velik strah je vstal med ljudstvi radi nenavadnega šumenja morja* Versko politična vremenska poročila naznanjajo vesoljni potop. Pojdimo v barkol Katoliška mladina, barka je naša sv. Cer-. kcv.
In potem zaupanje na Bogal Naj tulijo vihal ji preganjanja, naj se lomijo jezovi, naj nastopajo vode! Z valovi se dviga tudi barka, Cerkev. Bogu hvala! Zmagali bomo! Zunaj pa na vodeni puščavi plavajo prazni knežp prestoli, vladni stolci, profesorski klobuki, delniške akcije in 8« nuiogo dragega.
Razgled po svetu.
KATOLIŠKI SVET.
Papež Benedikt XV. je tisti, ki je od vsega začetka najuspešneje lečil rane, ki lih je zadala vojska narodom in družinam. Med vojsko je s svojo besedo dosegel oprostitev tisočem in tisočem bolnih vojnih ujetnikov, zdaj
Eo vojski se trudi, da lajša pomanjkanje in edo v družinah, tako da moramo reči, da je največji in resnični dobrotnik človeštva sv. Oče medtem ko svobodomisleci in komunisti samo vpijejo o bedi, a store ničesar. Sv. Oče je izdal sedaj okrožnico, v kateri izraža^ svoje veselje, da je po njegovem naročilu Evropa toliko nabrala za stradajoče otroke, dasi <3o-sedaj zbrani zneski ne zadostujejo. Zato do-
toča praznik nedolžnih otrofcičev kot dan nove zbirke, ko naj premožnejši starši kaj darujejo za revne evropske otroke. Otrokom ljubljanske škofije je daroval sv. Oče 120.000 kron. — i'ri nas smo šc vedno toliko nazadnjaški, da se svobodmiselci navdušujejo za brezver-gko šolo. Na Francoskem so je že do grla siti radi njenih skrajno slabih vzgojnih uspehov. V okraju Lonr je sedaj 782 državnih brezver-«kih šol in 508 privatnih katoliških. Uasi )e katoliških znalno manj, imajo do 5000 učen-cev več kol brezverske. Nekatere brezverske sploh nimajo učencev. temveč samo učitelje, katere pa drsava kljub njihovemu neprostovoljnemu dopustu dobro plačuje, medtem ko za katoliške ne daje niti solda. — Katoliška svetovna zveza se bo v kratkem ustanovila. Prvo posvetovanje bo 2. februarja v Parizu. Povabljeni bodo "si narodi.
ZVEZA NARODOV. \ ■ liku upanje, siuo nekoč stavili v zvezo narodov. V, il-un sam je hotel, naj li (a »voza preprečila vsako nadaljnjo vojno in padla ua mir med narodi. Mislili smo, da bo ščitila šibko pred nasiljem močnih, pa srno ee varali. Upali smo, da bo pr« pretila nadaljnje oboroževanje držav ia s tem zmanjšala nepotrebne »treske u godi so ravno nasprotno. Prav fe dni je izjavila Japonska, da so mora l<> -e naprej ohuroževati. Zahtev manjših ln šibkejših držav ivera spluh ne upošteva. Hodi tega j« ie i-na driava, namreč Argentlnija izsto-pila i* zveze. Amerika sploh noče pristopiti. V zvezi jc do-edaj nekaj nad !t> drtav. ki svojevoljno določni«, kdo ko i« v sprejet in kdo ne. Ljeniu Je imenoval lo zvezo skrpucalo in če še nikdar ni prave pošalil, jo j« topol.
ITALIJA.
Po podpisu rapalske pogodbe dt la Italiji velike preglavicc naduti I)'Anuuiizio. Noče se unif<k-■iii r Reke, pa se uore, najsi ga Kalija še tako rili. LVlanovil jo t-k zvano kvarnersko vlado, ki »i pole j: nuil Reko lasti oblast šc nad nekaterimi otoki T jedranskem morju. Italija pa kaie frdno voljo, da po»odl>o izpolni in hote, da mora biti Reka samostojna, dočini D'Anuunzio zahteva, da «e rela Kvaincrska dilavini priklopi Italiji. Izid bo najbrže tak, da bo D' Anuuncijeva država ostala sa-mo-tojna In da bo prvi njen predsednik D'Annuu-»io. N tem bosta laliko zadovoljna mati Italija in pa sin D' Amiunrio, ki je tako neumno dospel tako visoko. V ostalem Italijnui to zapuščajo ozemlje. ki po pogodbi pripade ./iigeslav ijf.
AVSTRIJA.
V Avstriji so dobili novega predsednika dr. Ilaiui-cha, ki no pripada nobeni stranki, llainisch je vrli posestnik iu njegova žena prava kapitali-U-njt, iideleiena pri večjih tovarniških podjetjih. — Gmotni položaj driave so tli nič izboljšal. Da je ■e b: podpirale druge itrfave, ki so boje, da bi sc ne rdruiila z Nemčijo, hi te davno prišla na boben. To s« dobro vidi zlasti na Koroškem, kjer t avstrijski denar Slovenci tako malo zaupajo, da skoro nočejo zanj prodajati, ampak zahtevajo jugoslovanskega in za eno našo krono zahtevajo 3 do 4 avstrijske. Slovenci, ki imajo kaj jugoslovanskih kron, »o v teia oziru pač srečni, a drugače sc jim godi slabo, ker jili Nemci le vedno preganjajo, (lasti, ker Jugoslavija nc stori nobenega koraka »aiije.
GRČIJA.
Grški narod je pokazal, da drugače pojmuje ,v obodu narodov, kot pa jo pojmujejo velesile. Ni se zmenit za njihove grožnjo tei jo v ljudskem gla.-ov&nju izvolil zopet Konstantina u kralju. Konstantinu so izvolitev brzojavno naznanili iu ga ta tedeu pričakujejo v Atenah. Velesile llasti svobodoljubna Anglija jo zalo Grški naznnnila, da ji odpovedujejo v »ako denarno pomoč. Vrvneoski mi-aistzski predsednik pravi, da bo U korak Grčijo prestrašil, da »e bo premislila. Ne kaie preveč, da bi «c njegove >pobožnc« željo izpolnile.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
Ob razmerah, ki vladajo na Češkem, bi člo. vek skoro mislil, da ta driava ni sposobna /a iiv-IJenje. »eni nemiri, vedno demonstracije, nemška in madiar»ka ircdenla, nemiri in pretepi v ibor-•lei, zatiranje katoliških .Slovakov, kulturni boj proti katoliški cerkvi * č'eški sami, vse (o prič«, da driava nima preveč trdnih temeljev, ker jo cgraieua na moči sile in nc praviee. — Zadnje dni
so pri&eli stavkali komunisti, ker jim je vlada vzela nekatera poslopja, ki so jih po krivici vzeli socialistom in jih J« le tem vrnila. Sfitvka se hitro širi in zato drl« zastajajo.
POLJSKA.
Poljska je v bled vojne izmučena, /ato si resno želi mira. Pogajanja t Rusi hitro napredujejo. Kmalu menda obe dr/avi skleneta končni mir in pričneta tudi s medsebojno trgovino. Poljski se mudi tudi rudi tega, ker ji manjka denarja, za vojsko, ko jo itak bližnji plebiscit v (Jornji Sle-siji iu v okraju \VMno mnogo stane. Tudi se širijo v deželi razne bolezni. Zlasti tifus močno razsaja.
RUSIJA.
Roljseviki so pe zadnjih zmagali kakor oživljeni. Zdi se, kabui da so pričeti resno delati. Na Krimu, kjer ho pregnali gctuT"la AViangln. so so pričeli utrjevali, da »e pripravijo n» bodočo vojne. Začeli so graditi večjo število zrakoplovov. Naročili so jili tudi na Nemškem. Z raznimi državami so utopili v trgovske zveze. S Finlandijo so »klenih mir. Decembra se »uidejo zastopniki vseh 15 boliševiskih nemili držav n.-ki!i. da sc pomenijo radi skupnega nastopa v politiki. — Cerkev in vero sedaj boljševiki pri miru puste, ker vidijo, da nasproti njej ne opravijo nič.
VMKHIKA, ANM.IJA, FRANCIJA.
Življenje teh troti mogočnih driav sc zrcali predvsem it njihovega razmerja do deugili manjših, ker povsod viikajo vmes svojo roke V ostalem Amerika hifi z. gradnjo mornarice, ker sc hoji, da bi jo kdaj nc premagala zvita Japonska »li močna Anglija. Vnglija pn sc peča s tem, kako bi pomirita irsko revolucionarno »franko sinfajmov-cev. Zdi se, da »e ji ho posrečilo, ker sc jc le tndi irski narod naveličal večnih nemirov, grozodejstev, umorov in poboji r.
Po naši domovini.
i
IZ TK21SCA NA DOLF.NJSKKM.
Volitve v knu-itituanto -o za nami. SIX jc ostala v nasi občini za sumn»tojniiiii hirti za 12 gh.sov v manjšini (sl»N .VI. VKs TI), za komunisti pa za 13 gla.ov (KS 72) torij so pri nas komunisti najmočnejši i\ enkrat. Ila 1'lajsovu klika /. vso fanatično agitacija ni priboril« večine, jc doku., da imamo so mož, ki samostojno mislijo, pa uiso .»muostojucji*. Kako bo gosp. Majcen v Det-gradu zastopal kmete, du ne tio zamere pri :nohcl kmetih', nu vemo: najbrže tako, da bo za vnobel kmete« prav, pravim kmetom sc lio pa iz Belgradu smejal. Komunist Repov?, vulgo Vrliank pa naj si zapomni, da so bilo komunistične češnje pri nas samo enkiat zrele; ko bodo kmetje in dcluvci »poznali, kdo da so komunisti, vam bodo obrnili hrbet. Možje katoliškega prepričanja, »vdaj vemo, koliko uas jc v naši občini; krepko na delu ra naša neminljiva katoliška načela ter za prospcli našega zatiranega kmetskega -tonu. Vec življenja v našo kmetsko zvezo; vsi v naše kmetijsko društvu, ki je ne.kunrini trn v peti, ker skrbi, da kmet ceneje prido do tega, kar potrebuje. Vsi na ilelo, iu če/daljo ved uas bo, ker — tudi slepci bodo spregledali. — iZuinudiaii'.
IZ KAHNlšlKK OKOLIC K.
Po hudi volivni borbi nestopil jo zopet za-ezljcni mir. SLS jc v Kamniku in v Kamniški okolici vkljub silni agitaciji vseh nasprotnih strank proti S1X dobila častno število glasov. Da je pa SLS nekoliko nazadovala, temu jc največ kriva nezadovoljnost iu razburjenje, ki vlada med ljudstvom vsled ucurejcuih razmer in silne draginje. Nič čudnega ni, če sc jo komunizem tako razpasel tudi v Kamniku io okolici, iu da jc Zlasti delav»ty> v tolikem številu oddalo svoje gla eve za kandidatno listono komunistov. Vidi si, da delavstvo ne pozna programa, ki ga ima komunizem. Ker so komunistični voditelji po svojem glasilu iHdeči prapor« in na komunističnih shodih delali obljube, kak« se bo takoj vse izboljšalo, če bodo izvoljeni komunistični kandidati, jo lahkoverno delavetvo nasedlo na a Iim iu oddala glasove ta komuniste. Pa delavstvo bo kmalu spoznalo, da tudi komoniiem ne more in nc zna čudižnv delati, in da so komunistična nebesa še velo daleč. — Glavai sedet komunizma tu v Kamniški okolici je v eilrzni tovarni na 1'eroveui pri Kamniku. Za-
nimivo je, kako so delavstvo tc tovarne pridobi,« za komunizem. Vrši so za dealv»tvo shod <a t-h^. dom, da so nino;;i delavci že do grla siti teli medij.. Marsikateri delavce bi po končaucm del« rad takoj šel domov, ker ima šu doma delo. T„<|t glejepaka) Vsi izhodi so zastraženi od rato .,3. stavljenih odlav cev, da bi ja nihče ne B»el. IVo. stost ln svoboda prepričanja., kje si? Delavci, Hai vendar nisto brezumna živina, du bi so vam wu. ralo gnditil AH ni sramotno za nas, dn s« pustilo tako terorizirati! Da je komunizem veri siovrairn tega Komunistični delavski voditelji delavcem r,» povedo, ker j« delavstvo po veliki večini do verno. Ko bi delavci vedeli tu, gotovo bi se ne dali ni»ti v komunistične mreže Vendar pa komunizem i invorui že tudi kaže svoje protlverske rožirke. uc komunistični voditelji zvedo za kakega luita' r,li zn kako dekle, ki dela v tovarni, da jo član Mori. jine družbe, mu ne dajo ve« mirti. Odločno tahle-vnjo od iijegn, du mon. izstopili i/, Marijine družbe. Kako lepo se ravnajo komunisti po geslu: >\'er» jo privatua stvur!«. Vidi se, da jc to le giepilo delavstvo, da bi ga lažje pridobili za komunizem. — Delavci, vi slišite, kako komuuistieiii vuditilji v svojih govorih na shodih sekajo čez kapitali^fc nc veste pa, da oni sami napeljujejo vodo n.i mlij zidov»kega kapitalizma (saj s>> zato plačani), vi 'im pa pomagate, ker sto orgaaizirani v komunislicni urgaulzaelji. Saj menda vcsfo, da m» ravno židoiski kapitalisti voditelji komunistov! Tudi vet ali iuidj ve»ie, kain protiver-ki komunizem pripelje. T» pričajo žalostne razmere v nesrečni Itiislii. kjer imajo komunisti (boljševiki) v rokah vlado, šnj slišite od ujetnikov, ki sc vračajo iz Rusije, kak-šna tnebesar so tam Nered, silno pomanjkanje, lakota in sinit, ta -o dobrote koinuuis(ičr.ili iicIk* na Ruskem. Židovski kapitalisti pa polnijo »mj* /epe na rneuu ubogega ljudstva, zlasti <i(l:n»tMu Delavci, čc vam vr'u to ne odjire oči. |»*iti iu luni pač ni puiiingati. Organizirajte sc raje v ugn.l«. vanski vtrokovni iveti, ki je z.i ui krsc.iii.-ke dr-lavcc bolj primeruu. .!ugo^lov;,n»ka »irokovnu «>«■ za ima svojo zastop-tvo v Kamniku, vam gotov o znano.
IZ TUHINJSKE DOLINE.
Kukor drugod, tako je tndi v Tuhinjski dolini zavladal mir no volitvah, katereisc-. ic pred volitvami nuiboli kniita vsiljiva, naravnost nadležna agitacija sarao3toinežev, Ceprnv se »-Kmetijski list« hvali, kako doi.tc.ino te SKS vodila volivci boj, ie pa nasprotno res.
2uljavi kmet Enuelman iz Šmartna s: jc vzel to pot za vsiljevanje svojega prepričanla na muho bolj oddaljene župnije, kakor Zlaio-polie, Vraniopeč in Gozd. To pa zato, ker £a v niečovi okolici vsak predobro pozna in se lia držijo za suknjo samo tisti še, katere veže »pui« na nieua. /a raznašalca liberalnih brošur in letakov se ie vdinial pri niem njegov Hribar. Ta mož zasltizi, da ga SKS pri prihul-njih volitvah, čc bo še obstojala, napiše oa kandidatno listo, čeprav na 7r.dnje mesto, da mu s tem poplača vsaf nekoliko brezuspešen trud. Pomislite, koliko pikrih besed in psovk lc bilo treba požreti pri razprodajenju brošur po hišah. Da, še pri marsikateri hiši so bili tako neuljudni. da so mu pokazali vrata, ako* ravno fe sam dobro vedel zanič.
Najboljša m najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerlcvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3 "/o brez kakega odbitka.
l\m Gre o3 s. M Hi U^ss.
Glej inserat!

Tedenske novice.
Domače novice.
/ a Požurite se » plačevanjem iiarofalne, bo ob nastopu novega leta mogoče dolo-Ajtj, koliko UsoČ izvodov »Domoljuba« naj ia prihodnje leto naročimo v naši tiskarni! Zaradi velike draginje papirja bomo namreč iakoj v prvih tednih prihodnjega meseca ustalili .Domoljuba* vsem onim dosedanjim naročnikom, kl bi pravočasno ne obnovili naročnine. Vsak naj lorej nemudoma stori svojo dolžnost.
d Cene časopisom so se dvignile. »Domoljub« je dvignil naročnino na 30 K. S tem seveda ne bodo pokriti vsi stroški. Dokaz je že to, da bo n. pr. liberalna »Domovina«, ki je še enkrat manjša kot -Domoljub« in bo izhajala tudi enkrat na teden. stala 36 K. Vsi na delo za »Domoljuba-. Delo za krščansko časopisje je pravo apostolsko delo.
d Škot Mahnič umrL Ravnokar se nam poroča, da je dne 14. t. m. umrl v Zagrebu <kot Mahnič, prvi veliki voditelj katoliškega pokreta v Sloveniji. O njem hočemo v prihodnji številki več izpregovorili.
d Umrla je od lakote profesorjeva vdova Scheinig v Celovcu.
d V katol. Cerkev jc bila sprejeta 8. decembra Lucija Strojin, Dobrava - Sv. Križ pri Kostanjevici, Bila je luteranske vere. Semkaj jc prišla s svojim možem Francetom, bivšim ujetnikom v Rusiji.
p Svoj Čas so srbski listi poročali o raznih nečednih dejanjih, ki jih je baje v prejšnjem življenju storil minister Pribičevič. Ti lisli sedaj objavljajo poročilo, da dotična očitanja niso resnična.
d Klic obupanih. Mogoče nam le pripomorete do pravice. Nas, najbednejše se je prezrlo v tem groznem času. Jaz imam 3 otroke od 6 c!o 9 let, a niti lastnega stanovanja. Obup se je naselil v naših srcih. Vsemu je krivo, da so mi vjeli moža, ki bi lahko imeli mesečno plačo 1500 K. Meni pa niti vinarja nc dajo že 3 mesece, človek ne ve prav, ali bedi ali sanja — nc vem se kam obrniti, — Pavla Sterletova, vdova vodic bol. urada. — Št. Vid pri Stični, 6. dec, 1920,
d K vestem o tatvini amerikanskih pisem ua ljubljanski glavni pošti. Iz časopisnih poročil v ravnokar preteklih dneh ie občinstvu znano, da je na ljubljanski glavni poŠti nekaj mlajših uradniških moči, ki so podlegli vplivu vojne in življenja v večjem mestu, spozabilo in si prisvojilo <z pisem, ki prihajajo iz Amerike v Jugoslavijo, denarno vsebino in pa deloma pisma sama. Stvar preiskuje sodnija in poštna uprava. O uspehu preiskovanj bo javnost svoj čas seznala. Da se ne ponovijo lake in slične stvari z atnerikanskimi pismi, sc ustanovi pri ljubljanski špediciji poseben oddelek, kjer se bo sprejemala in odpravljala amerikanska pošta oddeljeno od druge tuzemske pošte. Poživljamo istočasno vsakogar, ki bi imel v rokah kakšno pismo i z Amerike, pa ne bi bil prejel v pis-niu naznačenega zneska, da v svrho dalj-njega preiskovanja tako pismo pošlje poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu. Vendar moramo občinstvo v izogib nepotreb-
nim reklamacijam že sedaj na to opozoriti, da poštna uprava po poštnem redu ne jamči za vsebino pisem, temveč so prizadeti uradniki sami za vso škodo odgovorni. — Direktor pošte in brzojava za Slovenijo: Dr. Debelak.
d Se je Jas, da si preskrbi vsaka naša hiKa po vaakoletui navadi našo »Družinsko pratikot, za prihodnje leto 3.021. Pratika sta-no letos brez poštnine 5 K in se dobiva skoro po vseh trgovinah. Kjer bi je ne bilo mogoče dobiti, naj se naroča naravnost pri založništvu v Ljubljani. Zahtevajte povsod našo pratiko s podobo sv. Družine. Pri večjem naročilu se dobi na vsakih 10 izjvodov en izvod za nameček. Naslovi za večja naročila: Založništvo Družinske Pratike v Ljubljani. Znesek uaj se odpošlje naprej.
d d Prazni ameriški zavoji. V Ljubljano »o dospeli nedavno ameriški darovi v zavojih, med njimi mnogo skoro popolnoma prazni. Potovali so skozi Italijo. Kakor se vidi, piaklicirajo tudi v Italiji na podoben način, kot pri ljubljanski glavni pošti.
d Važno za one, ki prosijo obrtna dovoljenja. V smislu predpisov začasnega finančnega zakona sinejo obrtna oblastva izdajati obrtne liste, koncesije ali kakršnakoli druga taka dovolila, ki so v zvezi za onega, komur se podele, le takim osebam, ki se izkažejo z uradnim potrdilom, da v plačilu davkov niso na zaostanku. Stranke, ki prosijo pri obrtnih oblasteh za obrtne liste ali podobna druga dovolila, opozarjamo, da v lastnem interesu prilo-ie prošnji potrdilo pristojne davčne oblasti, da so poravnale vse davke za pretekla leta in za minulo polovico tekočega leta, ker bi se siccr prošnja ne mogla upoštevati.
d »Moderno« zidanje. V Belgradu ao
tekom zadnjih mesecev zgradili veliko moderno zgradbo za bioskop, v kateri bi bilo prostora za 1300 duš. Poslopje je bilo zgrajeno iz žclezob';tona v največji naglici. Te dni so začeli pobirati lesene podpore in obloge. Kakor hitro so te odstranili, je začelo pokati ogrodje strehe in par minut na to se je zrušila vase celokupna zgradba. Ob času nesreče je bilo zaposlenih v poslopju okoli štirideset delavcev, ki so pa razen štirih pravočasno utekli. Štirje de-lavi so bili smrtnenevarno poškodovani. Kol vzrok te nesreče navajajo slab cement, pa tudi nepravilno konstrukcijo. Inžener-ja, ki je vodil delo, na dan nesreče ni bilo blizu. Zgradba je stala več milijonov dinarjev.
d Perila v vrednosti 2700 kron ukra-
deao je bilo Mariji Šenk v Predosljah.
d Ukradeni oves in fižol. Trgovcu in
gostilničarju Lovro Rebolju v Kranju je bilo ukradeno 25 kg ovsa in 50 kg fižola,
d Očeta ustrelil. Na Miklavževo popoldne sta se sprla posestnik Speiidal v Velikih Kompoljah pri Muljavi in njegov sin Jožef. Sin je zgrabil za revolver ter uslielil svojega očeta v trebuh tako nesrečno, da je šc isti večer umrl. Posestnik Spendal je šele pred kratkim prišel iz Amerike in se je kot vdovec nameraval zopet oženiti, sin, ki se je vrnil od vojakov, bi pa rad prevzel posestvo. V pijanosti je vsled' tega prišlo do prepira, ki je zahteval smrtno žrtev. Jožefa Spendala so zaprli-.
d Nov listek jo začel dano.s izhajati v »Domoljubu«. Opozarjamo vse titatelje.
d Grozen čin na vlaku. Na vlaku, ki je vozil v soboto ponoči med Subotico in Bajo, je izginil strojevodja. Policijska pre«. iskava je aognaila, da so strojevodjo vrgB v ogenj kotla železniškega stroja. Trijtl kurjači so bili takoj aretirani. Vzrok grox« nega čina je baje maščevanje,	"
d Požar v Črnučah. Požar je uničil slamnato streho na hiši Jakoba Bedenkal v Črnučah, Ognjegasci iz Črnuč in iz oko« lice so zabranili, da se ni požar razširit Škode je imel Bedenk 60.000 kron, zavai rovan pa je bil le za 11.000 kron,
d Žejni cigani V noči 26. m. m. so t Ljubenski gori pri Toplicah najbrž cigani vlomili v vinske hrame I, G,, I, M, in F. S« ter odnesli do 100 litrov vina, 3 trtne škarje, 1 obrabljeno posteljno opravo, 1 kari«, ran namizni prt, več stare kuhinjske oprai-. ve, 2 vejaka, 1 sekiro, 3 steklenice, 1 za^ vitek žebljev in 1 škaf jabolk. Skupna škoda znaša 3700 K. Da so bili žejni ponočal postje cigani, se domneva po tem, ker jO isti dan v Koroški vasi ponujal neki ciga«| trtne škarje, ki so po opisu euake pri G,
d Kdo kai ve o Antonu Groznik z Bližjega 1 vrha pri Polici, ki je bil pred Veliko nočjo i ; 1915 ujet na Ruskem. Služil je pri lovske* i bataljonu. Sporoči nai se na Franceta Groz-| njk, posestnika na Bličjem vrhu 5t. 11, p. V«-j nja gora,	'"' ■ ■ ^ ■1»
I
Gospodarstvo.
Gospodarski in tržni pregled.
g Ljubljanski trg. Splošno stanje jO fledeče: Goveje me es o I. vrste 22 K, II. vr. 20 K. T e l e č j e m e s o 20 in 22 K, Drobnica 18 K. Prašičje mesoi I. vrste 32 K. II. 30 K. S1 a n i n a trebušna 48 K, riba in sai 52 K, mešana 50 K. M a s | 55 K. Šunka 58 K kg. Kl ob a s e : krat kovske 58 K, hrenovke, safalade, posebn« 38 do 40 K, kranjske sveže 46 K, pol pre« kajene 54 K, suhe 64, tlačenke 30 K. P i* r u t n i n a : piščanec majhen 20 K, več« 30 do 34 K, kokoš 40 do 45 K, petelin 4ft do 45 K, raca 60 do 65 K, domači zajeo, manjši 8 do 10 K, večji 20 do 30 K. Pomanjkanje mleka obstoji nadalje; tr#-. na cena 6 K, Surovo maslo 80 K, čajno 96 do 116 K, maslo 80 K, bohinjskega s i r a 90 K, sirček 14 K. J a j e c na trgu nt navzlic cenam 4 K za kos. — S a a j e t razkošna jabolka 8 do 10 K, jabolk* I. vrste 6 K, II. 5 K, III. 3 do 4 K, orani« 3 do 4 K kos. M o k a št, 0 17 K 50 vin. d« 18 K, moka za kuho 16.50 K, lepa krušn« moka 14.50 K, Bel kruh 15 K kg, navad« ne žemlje 18 K, mlečne zemlje 24 K, mas« lene 28 K, črn kruh 8 K, Pšenica 11» k«, rž 9.50 K, ječmen 6.50 K, oves 4 K, koruza nova, sušena, 4.80 K, fižol rib niča« 6 K prepeličar 9 K, koruzni zdrob 8 Ki pšenični 18 K, ješprenj 10 do 12 K, kaša 9,50. Testenine I. vrste 26 K, II. 20 K, Zelenjava: solata endivija 8 K, kg, zeljnate glave 1.20 K kg, koleraba 1.20 TC; ohrovt 2.40 IC kg, čebula 4 K kg, česen 26 K kg, rdeča pesa 3 K kg, sladka repa 80 vin. kg, krompir 2.30 K kg, kislo zelj«
3 K kg, kisla repa 2 K kg. — Špecerij«
fp
iko blago kaže za posamezne predmete počasno padanje. Kava portohko 94 K, Santos 97 K, rio 64 K, žgana I. vrste 116 K, II. 100, III. 80 K, sladkor kristalni 58 K, eladkorja v kockah man/ka, ccna 62 K, liž I, vrste 36 K, II. 32 K, olje namizno liter 68, jedilno 56 K, sol 8 K, poper cel 72 K, mlet 80 K, paprika III. vrste 45 K, sladka paprika po 80 do 120 kron, petrolej liter 24 kron, rižev škrob 76 kron, pšenični 48 kron, koruzni 36 kron. Pojavljajo •e posamezne nižje konkurenčne cene v prodaji, kot riž II. vrste 28 K, namizno olje 58 K, sladkor — sipa 54 K, med 56 K, pc-itrolej 18 K, pšenični škrob 40 K. Te konkurenčne cenc se bodo prihodnji teden zopet znižale, tako za sladkor v sipi na 48 K, v kockah 58 K. Pijače: čaša pive 2.80 K, vrček 4.30 K, steklcnica 6 K, vino: staro 16, 18 in 20 K, novo 24 do 26 K. — Drva 230 K kubični meter, premog 63 K met. stot.
g Proč z oderuštvom. Na svetovnem trgu padajo zelo hitro cenc in marsikje bodo kmalu na taki višini, kot so bile pred vojsko. Ljudstvo blaga ne mara kupovati, ampak čaka, da bodo ccnc šc niš je. Blaga je veiilto, kvari sc, zato so pričeli kapitalisti vpiti, da bodo prišli na boben, čc gre stvar t^ko naprej. V naši državi tega padanja c t n šc nismo deležni, upamo pa, da smo •jdi pri nas pred podceni ccn v vsakem o/.rri:. Tn sprememba na svetovnem tr;{u mora biti za nas le razveseljiva, na-sp;i no pa lo nc da spati jugoslovanskim kapitalistom in raznim verižnikom. »Slo-vener« ■/. dne 11. dec. piše: Niso nas šc do\o)j odrli; že to jim je preveč, da sploh šc dihamo. Zato kličejo ob ugotovitvi svetovne verižniške krize v liberalnem r.Ju-trv z dne 5. dcccmbra (št. 91) vsa obla-itva od hiriča pa gori do konstituante, da na v: ak način preprečijo kapitalistom neverjetno in nepojmljivo gorostasnost, da bi moiii'! iti s svojimi cenami enkrat tudi r.av,.dol. Člankar psujc konsumentn, ki je ■ s svojo pasivnostjo povzročil padanje ccn, i 7. r ne trezno maso«. Po tem zagovorniku v listu za gospodarstvo, prosvelo in politiko morajo cenc stati vsaj tam, kjer so bile dozdaj, .'ker konsolidacija (ureditev) državnih razmer zahteva ... da ta prehod nc sme biti bliskovit, nenaravno izsiljen od konsumentov. — Bodoči naš parlament te mora z vso resnostjo lotiti vprašanja naših cen, da ne bo preobčutljivih potresnih sunkov.« — Tako torej! Naša ljudska zakonodaja naj si umaže svoje prste in ščiti razno verižniško, takozvano trgovsko in bankirsko družbo, da nc izgubi tudi Ic sol-da od milijonov in milijard, ki so jih izse-■ali iz bednega in do kosti izmozganega ljudstva. Upajmo, da jim v sedanjem parlamentu ne bo šla pšenica tako v klasje kot v narodnem predstavništvu nesrečnega tpomina. — Ta obogatela družba bi se na-tadnjc vsled prisiljenega znižanja cen nič Be pomišljala prositi za državno podporo. Ne dvomimo, če bi bil urednik »Jutra« dr. Kramar šc trgovinski minister, da bi jo v resnici tudi dobili. — Kako negospodarsko postopa naša jugoslovanska trgovina, raz-,vidimo iz suhega poročila včerajšnjega * Jutra o, da hočejo n. pr. naši sladkorni tovarnarji pri blagu, ki jih stane 50 milijonov, laslužiti nič manj kot 75 milijonov kroni V
Seveda potem ni čudno, da plačujemo sladkor po 68 kron, v Trstu pa stane ameri-kanski le 17 kron. In to vkljub neverjetno visokemu kurzu (vrednosti) dolarja! Našo domačo moko plačujemo po 17 kron, in obetajo nam Še višje ccne, v Trstu pa dobiš lepo moko iz daljnje Amerike za 12 K 50 vin. kilogram! V Gorici kupiš n. pr. obleko ali rokavice ravno za polovico cencje nego v Ljubljani. Tudi čevlji so tam za dobrih 200 kron pri paru ccncji kot pa pri nas. In to dobra roba, ne pa, kakor hoče v včerajšnji »Jugoslaviji« nekdo konsu-menta pregovoriti, da je to blago manjvredno ali sploh zanič. To prepustite le kupcu; če bo goljufan, bo Šel drugič k vam in sc za to ni treba razburjati, — ker pa imate slabo vest, odtod tc bridke solze in nenadna skrb za konsumenta. — Zato pa vztrajnosti, vzdržite sc tudi sedaj za praznike vsakega nepotrebnega kupovanja in doživeli bomo i mi uspeh, ki so ga izvoje-vali organizirani Amerikanci. Ljudje, ki prihajajo iz Primorja, pripovedujejo, da računajo trgovci v Italiji da bodo tam ccnc v najkrajšem času zopet šc znatno padle. Tudi naše pijavke bodo morale slediti, — saj vendar nismo obdani s kitajskim zidom! — Proč z bojaznijo, da tega ali onega blaga nc bo! r Jutro-/ v omenjenem članku izreč-no poudarja svetovno nadprodukcijo, to ic nastopajočo konkurcnco »s svojimi slabimi posledicami«, — namreč za žepe trgovskih in bančnih magnatov.
H NaAu trgovina * te*om. O priliki skorajšnjih pogajanj za ureditev naših trgovskih odnosu jev z Italijo, ki jo največja odjema!ka tin-šega lesu, k: bavi »Jugoslovanska suma r z prnšanjem, koliko lesa moremo izvoziti letno in koliko denarja bi dohili zanj, računajoč po današnjih cenah. Naj navedemo v glavueru le podatke. Iz cele Jugoslavije bi mogli letno izvoziti 700 tisoč kohienih metrov smrekovega rezanega lesa po 1200 K, kar bi dalo 8-10 milijonov kron; tesunega smrekovega lesa 300 tisoč kubičnih metrov po 800 K, v vrednosti '2-10 milijonov kron. Semkaj so prištete tudi vse druge vrste mehkega tesanegu lesa. Od hraslovintj se računa z izvozom 50 tisoč lira-slovih debel po 2000 K v vreduosli 100 milijonov kron. Hrastovega rezanega lc«;n sc izvaža povprečno 30 tisoč kubičnih metrov po 5000 K v vrednosti 1500 milijonov kron, tesn-nega hrastovega lesa 150 tisoč kubičnih metrov po 4000 K v vrednosti 000 milijonov krosi. Bukovega in drugega trdega lesa se izvaža deloma žaganega, deloma v deblih 160 tisoč kubičnih metrov po 1500 K v vrednosti 270 milijonov krou. Izvoz oglja je prceej neznaten ter se računa na celo Jugoslavijo 1000 vagonov po 15.000 K v vrednosti 00 milijonov kron. Ker se mora računati z dovoljenjem izvoza' kurjave in železniških pragov iz hrastovega in bukovega lesu, vzeti se mora v poštev 115.000 vagonov kurjavo po 1000 K, kar da MO milijonov kron, potem -1 milijone hrastovih pragov po 200 K in 10 milijonov bukovih po 100 K, knr da 1000 milijonov kron. Glede izvoza tkanine (hrastovega izvlečku), ki ga proizvajajo v peterih velikih tovarnah, se mora vzeti množina 3000 vagonov po 100 tisoč kron v vrednosti 300 milijonov kron. Množina taniiia bi so mogla računati tudi nu 4000 vagonov, če se odstranijo gotove sedaj obstoječe ovire, Letošnjo leto so izvozili 2000 vngouov tanina, vendar ga je fie precej v zalogi. Ka/.
nega drobnega blaga in ročnih izdelkov (miht robo itd.) se izvaža .150 tisoč kubičnih metu* po 100 K v vrednosti 150 milijonov kron, X ozirom na to znana naš skupni izvoz, če pr«. računamo oglje, tanin in les za kurjavo v ku-bične metre, 4 milijone 130 tisoč kubič^fc metrov lesa v vrednosti 5800 milijonov krwt g Trgovina z zeljem v Bački. Okolice Novega Sada je velikanski vrt, ker je tn-mošnje zemljišče zelo pripravno za vrtnarstvo. Kakor poročajo, ni bil letošnji ptf. delek zelja najboljši, in sicer zaradi sufic. ter je zaostal za lanjskim. Ljudje so po vseeno zadovoljni, ker mu jc bila ce«i primerna. Te dni so odposlali še zadaj«, vagone letošnjega zelja, ki so ga prodali po 2 K 40 v za glavo. Preje so tamkaj z*. Ijc tudi zelo kisali in ga takega izvažali, toda letos so to opustili vsled pomanjkanja oziroma predrage soli.
g Dohodki carine meseca novembra totpu leta so znašali 316 milijonov. 742 tisoč dinarjev.
g Nov« poštne znamke, ki so izdt-lali v Ameriki, pridejo z novim letom ► promet.
g Povišanje ccn na državnih avstrij sivih železnicah. Avstrijska vlada je povišala počenši s 15. deccmbroni tarife rt tovorni promet za 50 odstotkov.
g Izvoz živeža iz Jugoslavije v Ma-žarsko. Iz Budimpešte poročajo, da jc jugoslovanska vlada dovolila izvoz živez-n;h potrebščin v Mažarsko, in siccr: pše-niče, rži, koruze, konj, ovac in volev i r. Mažarske pa bomo dobili ovčjo volno, blago in preproge.
g Padanje cen sladkorju nn svctavnori trgu. Vsled izvrstne sladkorne žetve nc. ccicm svetu so pričele ccne sladkorju znatno padati. Najbolj so ccne padle nu Kubi, isto se dogaja na Nizozemskem, Francoskem, Nemškem, Cehoslovaškera in v Avstriji., Z ozirom na to moremo sklepati, da sc bo tudi pri nas sladkor pe-cenil.
g Spoznavanje nepravih dvo- in ene-kronskih bankovcev od pravih. Na vprašanje, kako sc morejo spoznati ponarejeni dvo- in enokronski bankovci, izdani oi Avslroogrske banke v Budimpešti, od pravih, se poroča sledeče: Ponarejen cne-kronski in dvokroneki papirnati denar je najlažje spoznati po tem, da nosi ponarejeni številke serij nad 7000, dočim ima pravi obeh vrst denarja številke serij izpod 2000. Številke serij so natisnjene na desni strani, na levi je pa označena n. pr No. 80.520, številka bankovca dotične serije. Pri serijah ni oznake No.
g Koliko je vreden denar drugih dr' žav? Dolar 143 K; čehoslovaška krons^ 1 K 60 v; carski rubclj 85 v; francoski, frank 8 K 50 v; nemška marka 1 K 92 v;, italijanska lira 5 K 11 v; romunski lej 2 Kj turška lira 5 K 15 v; avstrijska krona 26 vinarjev.
g NaSe žito v Belgiji. Iz Belgrada poročajo, da so sklenili med našo in belgrfl-sko vlado pogodbo o prodaji našega žit« Belgiji. Žita bodo prodali toliko, v koliktr bo privolila naša vlada.
g Odprava sekvestrov. Pravosodni nni*-etor Trifkovič zahteva od minstrškega sveto odpravo sekvestrov, ker so ti predmet večje koruprijc in -o povzročili našemu nt'.-
/odiiemu gospodarstvu neprecenljivo Škodo. Naša vlada zahteva od avstrijske vlade, da odpravi sekvestre in izroči hranilno vloge, vrednostne papirje, tuj denar, drago kamneje itd. — naših državljanov, od česar je odvisna jdprava.
g Iivoz jagnjet jo iz naše države prepovedan.
g Stanje setve v Bažki. Nenavadno suho jesensko vremo je povzročilo setvi precej škode, ker na mnogih k-a jih žito vsled pomanjkanja mokrote ni vzkalilo. Deževno vreme, ki je nastopilo zadnje dni, bi moglo to popraviti, ako ne prične zmrzovati.
g Za zvezo Slovenije z Reko se sedaj potegujejo, merodajni krogi, odkar smo izgubili železnico Logatec—št. Peter—Reka. V ta namen naj bi se podaljšala kočevska železnica, in siccr naj bi se zvezalo Kočevje s postajo Brod—Moravicc. Ta nova proga, ki bi jo bilo zgraditi, bi merila 35 kilometrov,
g Slovenski denarni zavodi in invalidski davek. Denarni zavodi v Sloveniji so vložili na finančno ministrstvo protest zaradi načina izvedbe invalidskega davka na obresti, s pripombo, da jc predpisani način neizvedljiv. Tako n. pr. bi morala ljubljanska Mestna hranilnica, ki ima čez 45 tisoč vlagateljev napraviti 185 tisoč kron obračuna, za kar bi potrebovala tri mcsecc in bi zato nastavljeno osebje stalo trikrat več kakor davek sam. Slovenski denarni zavodi se zaradi tega skupno z hrvatskimi in srbskimi pridružujejo protestu ter zahtevajo enostavnejši način pobiranja invalidskega davka.
g Cena štajerskim jabolkom, ki jih je okrog 200 vagonov kupila Nemčija, se za Junl med 1.30 in 1.40 K.
g Kredit za invalide. Ministrski svet je dovolil izreden kredit v znesku 2 milijona dinarjev za invalide.
g Kmetijski in izobraževalni tečaj priredi kmetijska podružnica v Novem mestu ob nedeljah v času od 2. januarja do srede marca 1920. Tečaj jc namenjen zlasti kmetijskemu naraščaju, to jc mladim gospodarjem in kmečkim mladeničem. Pouk jc brezplačen, le za kurjavo in sna-ženjc prostorov plača vsak ude!ežencc majhen prispevek. Pouk sc vrši vsako nedeljo od pol desetih do poldvanaj-stih dopoldne. Kdor se želi pouka udeležiti, zglasi naj se najpozneje do 25. decembra ustno ali pismeno pri načelništvu kmetijske podružnice v Novem mestu. Pozneje došla zglasila se ne upošteva.
g Kolckovanje. »Narodni Gospodar«, glasilo »Zadružne zveze« v Ljubljani, je prinesel v svoji zadnji številki (7, 8, 9) od fine 10, septembra zvišanje pristojbin na podlagi naredbe z dne 6, aprila 1920 za 100 odstotkov in z dne 29. septembra 1920 zopet za 100 odstotkov. To povišanje velja sedaj samo za stalne pristojbine (to se pravi: za razne vloge in prošnje), dočim je z zakonom 7. dne 26. oktobra 1920 lUradni list« z dne 25, novembra št, 136) fca odstotne in lestvične pristojbine zvišanje ukinjeno ter veljajo od 1. decembra za lestvične in odstgtne pristojbine določbe cesarske .laredbc z dne 28. avgusta 1916, drž, zak. št. 281, kakor so navedene v tabelah in koledarjih za 1, 1920, Ker pa letošnji koledarji skoro pridejo iz rabe, pri-
t_______
naSamo spodaj sedaj vedjavne pristojbine po lestvicah I„ II. in III,
Lestvica L				K	v
Do	100 K				10
nad	100 „ IBO	do 160	K		20
n		„ 800	n	_	40
n	300 ,,	„ 100	rt	_	80
t	600 „	„ 900	n	i	20
n	»	, 12C0	n ff	i	60
n	1200 „	„ 1600		2	_.
n	1600 „	„ 1800	n	2	40
n	1800 „	, 2400	»t D	3	20
n	24(0 „	„ 30C0		4	
P	8000 .	„ 4 )00 „ 6000	ff	8	_ ,
n	4600 „		M	8	—
Pri zneskih nad 6000 H Je od vsakega nadaljnega zneska po 8COO K doplačati nanaljno pristojbino po 4 K, pri čemer se ostanki pod 3000 K vzamejo za polne.
Lestvica II.
Do
nad
B
a N
s
»
•
n
u
40 K «0 .
80 „ 120 . 200 „ 400 „ 600 „ 800 ,, 1600 ' 2400 „ 3200 „ 4C00 „
do 80 K
" -
: B: : 88:
» i!22 » •• »
n S200 „ . <000 „ „ 4800 ;,
1 2 8 4 8 12 18 20 24
10
60
Pri zneskih nad 4ii00 K jc od vsakega nadaljnega zneska po 16C0 K doplačati nadnljno pristojbino po 8 K, pri čemer so ostanki pod 1600 K vzamejo za polne.
Lestvica III.
Do
nad »
•
n
n ,
n
■■i '» S. "
20 K 20 „ 40 „ 60 „ 100 „ 200 „ 800 „ 400 „ 800 „ 1200 „ 1600 „ 2000 .,
do
40	K
60	_
ioo	:
200	„
H0d	.,
400	„
8(0	„
1200	„
1600	„
2000	„
2100	„
3
4 8
12 16 20 24
40
60
Pri zneskih nad 2400 K je od vsakega nadaljnjega zneska po 800 K doplačati nadaljno pristojbino po 8 K, pri čemer se ostanki pod 800 K vzamejo za polne.
g Kletarski tečaji, V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, ie naše kletarstvo še na iako nizki stopinji. Zaradi tega je zlasti tedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da sc naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjema ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kai pomaga gospodarju-vinogradniku šc tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakoršno se dandanes po svetu zahteva? Ravnotako je tudi za kletane, vinske trgovce in gostilničarje, ki posreduieio prodajo vina med pridelovalcem tn občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pra: vilnega ravnanja s posodo in z vinom neob-
hodno potrebno, kajti i z najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača) Da imajo ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi višji vinarski nadzornik B. Skalickv pri državni vzorni kleti v Novem mestu tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskili tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev, udeležiti, zglasi nai se takoi pri državnem vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker io število udeležencev za vsak tečai omejeno, treba se je, komur ie na stvari ležeče, čim prei zglasiti. Vsak, kdor bo v tečai sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj ne tede« pred pričetkom tečaja obveščen. — Državno vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Novem mestu.
g Nemška vojna odškodnina Jugoslaviji, Iz Pariza je prejela naša vlada obvestilo, da dobi naša država 10 tisoč konf, 15 tisoč krav in 65 tisoč ovac kot odškodnino, ki jo ima Nemčija plačati zaveznikom. Ministrski svet bo imel nalogo organizirati prevoz in razdelitev te živine v naši državi.
g »Trgovsko banko« v Ljubljani ustanove ljubljanski trgovci. V Ljubljani bo že kmalu v vsaki drugi hiši kaka banka, ki pač gleda, da odira reveže in polni žepe raznim upravnim svetnikom.
g Italijansko - jugoslovansko trgovsko zbornico nameravajo ustanoviti v Rimu.
g Vrnitev naših parnikov. Italijani nam v kratkem izroče prvih 18 trgovskih ladij, last raznih jugoslovanskih parobrod-nih društev. Tako naredbo je izdal italijanski minister za trgovino in obrt. Rok za izročitev drugih ladij se določi, ko prejmemo teh prvih 18 ladij.
g Izvoz amerikanske trte je iz naše države prepovedan. Vse trte sc namreč imajo uporabiti za obnovitev domačih vinogradov.
Književnost
Skladatelj Hocbreiter z Dunaja je izdal zbirko Marijinih pesmi pod naslovom >Iinma-eulafac (Brezmadežna). Pesmi so za mešani zbor z zelo globoko vsebino, lepimi, izvirnim) melodijami ter zelo moderno prirejene. Boljši in izurjenejši mešani zbori bodo radi segli po njih, dasi zahtevajo za dobro prednaSanjo precej učenja in izšolanih glasov. Partitura stane 21 K 60 v, kar je zelo poceni, glasovi so: soprani in alti skupaj po 8 K, tenor in bas vsak po 8 K 60 v. Naročajo sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Podkovstvo. Pouk kovačem in konjerejcem, sestavil živinozdravnik Lovro Tepina, vodja drž. podkovsko šole v Ljubljani.
Prvi del knjige opisuje na kratico živalsko telo, kopito pa zelo obširno, razlaga hojo hi stojo ter daje nasvete, kako ravnajmo s konjem, ko ga podkujemo.
V drugem delu pisatelj našteva iu opisuje različne podkve in njih lastnosti, podkovne žeblje in kovalno orodje; uči, kako presojajmo oknja, predno ga podkujemo, kako snemajmo podkev, porezujmo kopito, kako podkev izbi-rajmo, umerjajmo, prlpravljajmo in pribijmo; nadalje , kako podkujmo spremenjena kopita in konje, ki napačno hodijo in sučejo noge; nega žrebeSjih in nepodkovanlh kopit ter port-kovanje spačeuili kopit.
Tretji del obravnava kopitne bolc-zni, preiskavo šepastih konj, zakovanje in razne poškodbe.

Besedilo dopolnjujejo 104 zelo dobro uspe-
■e slike.
Kako zelo nujuo smo te kujige potrebovali. sledi že iz tegn, da je izšla v tem za knji-gotržtvo tako slabem času. Izvrstno bode služila kot učui pripomoček ua civilnih in vojaških podkovskih tečajih. Kovač, ld izvršuje podkov-sko obrt, bode z njeno pomočjo svoje znanje osvežil iu spopolniL Konjerejec pa bode hvaležen za navodila, kako naj neguje zdravo iu bolno kopito itd.
Piscu to kujige, kateri že več nego deset let deluje na podkovski šoli, izrekamo svoje priznanje; knjigo pa kovačem in konjerejcem uajtopleje priporočamo. Cena K 45. — Naroča se \ Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
AVAVAVAVAV/*7AVA\{
Junakinja iz Štajra.
Poved. Prevaja'" (Dalje.)
licndel je zagrabil za uieč in ga je tako bilno zadri v tla. da se je stresel itrop. po dvorani pa se j« strupenozeleno zabliskal prstan, ko jc zaklical:
'Albert, že sedem tednov vem natanko, kar jc videl moj uboji sin, imamo pa ie tri druge priče. Tukaj vpričo svojih prijateljev in vpričo tvojega sovražnika, papežnika I.uca. povem v obraz tebi in tvoji mrtvi tovarišici, da ti, kia ti s« na videz delal svetnika, ki si mene krivoverca, smrtno sovražil, U ki si na illavo postavljal ves red v mestu Štajer in si • svojim dejanjem in nehanjem rušil temelje vsakega reda, ki si z nogami teptal postave, 4ci sem jih dal v težki sili; — da ti, katoliški "*postol, ki mu ic stala ob strani enakovredna apostolka, da ti nisi nič drugega kakor hlapec pregrehe, ki je skoraj gotovo večkrat, prav gotovo pa enkrat, uganjal ponoči grde reči z ono ncrranmico. — To ie resnica, vržem ti io tvoj izdolben obraz, Štefani pa nai se vdol-b» v nagrobni kamen.i
Tedai jo zavpil z moi-nim glasom, kakor težko kladivo so padale njegove besede:
-Hendel, nedolžnost leži na mrtvaškem ftdru, tvoj fant jo ie umoril, fn ti se šc drzneš, t nogo jo biti v obraz?«
»Ako že hočeš lagati, laži zoper mene, oa nc /.oper Stefano, z lažjo si nakopava} na *rat svojo pogubo in božjo sodbo.«
V hipu je Henrik dvignd roke nad seboi iu io .v.rtvaSkobled zajeclial: »Nedolžnosti —<i •Tudi s "dnik je izpremenil barvo, kakor razjarjene kače so rru poskočile žile na sencih, ko je govoril s svojim najtrdejšim zapovedu-iočim glasom: /Tri priče imam. Toda kaj nam e treba prič, saj vendar priznavaš sam, da e bila ponoči pri tebi? — Da se je izvršilo nesramno dejanje, sloji tako trdno, kakor stoji na teh tleh moja noga. -Naj li inorda,« se je divje iti žolčno zakronotal. »s svojim patricij-♦k
i m piaSčcm, s svojim imenom in s krvjo jvojega otroka pokrijem Štefanin greh, ker ti Je pomagala delati spletke in homatije zoper mene, zoper mojo postavo in zoper moje varnostne naredbe? — Nikdar, kakor gotovo mi "Bog pomagaj! Kdo ie bolj kriv, ti ali ona ienska, se ne ve, iu me tudi nič nc briga! Ona ie mrtva, hotel sem jo zaradi njenega vlačugarstva i/.tirati iz mesta; sedaj sc je umaknila moji Toki. Tebe kaznovati, nesram-oež, pa nisem poklican, naj te sodijo in kaznujejo tvoji bratje — ali naj ti pogledajo skozi prste, saj tako skoraj vsi počenjajo prav take stvari kakor ti. Joda vas, prijatelji moji, vpra-Jaiu vpričo vsega Štaira, li naj teče pod meče
:n nedolžna kri mojega sina zato, aer je v hitrici inoške jeze prelil vlačugino kri? Ako vi porečete da in ako Štajer poreče da, dul ila bom umoriti.«
i
e
Tem sodnikovim besedam le sledilo zmešano mrmranje, nekateri so mrmrali da, drugi ne. Prestraieni so zrli drug v drugega katoliški strelci, kaj, kako, kaj iakega? Cujte, kaj slabega da js počela z menihom, pobožna in ljubezniva Štefka? Je-li kaj takega mogoče? Menih pa se je vzravnal, rustel je in rastel, sedaj je bil tudi on orjaško vslik, pravi velikan, božja moč mu je plamtela f« vdrtih, spo-kornih oči, ko je zavpil:
*Ti hinavec, krivičnik! Vsak kamen v Štajru bo pričal in kričal zoper tebe in tvojega fanta, in celo nedolžni otroci bodo zahtevali sodbo, ki jo hočeS zavleči. Laž je, satanska laž, kar si govoril zoper Stefano. Seveda, njen največji čin, v katerem ti, zaslepljeni sovražnik božji, sumil nesramno dejanje, je do danes moral ostati prikrit. Bog hoče, da ga odkri-iein.n
Za trenutek je obmolknil in se ju zbraL Ako ti grešniki trgajo njegovo dobro ime kakor staro cunjo, kaj za to? 7.e davno gori na oltarju žgavni dar njegove časti in njegovega dobrega imena, dim sc dviga proti nebu, toda Štefamno deviško, s krvjo napojeno mučeni-iko oblačilo naj nikakor ne nosi madežu, ki ga je napravila nesramna roka. Njeno življenj« je bilo skrito in njena čistost je dehtela pred Gospodom. Toda, sedaj naj pred vseh očmi kakor Mozesov plameneni steber zažari njena častita smrt in njeno dragoceno junaštvo. To je ura, ki jo je naprej napovedal »veti opat, ona velika ura, ko bo Bog po oni sveti deklici zatii hudobijo — in zopet postavil Kri-stovo kraljestvo. Govori, Albert, ura ie prišla.
Kes leži kuga zapečatena v grobu, in ti [a odpiraš. Toda, le odpri ga! Bog hoče, Bog :liče, ker noče, da bi njegova nevesta oneča-Sčena počivala v svojem revnem grobu, nc, marveč — venčuna z vtncem devištva naj »e pred očmi vseh častito dvigne v nebo.
Albert je položil suho roko na srce, ki je odmrlo pred posvetnim čustvom in je sedaj hitreje bilo, uprl je tvoj« globoko oko na moža hudobije, kakor takrat, ko ie vzkliknil: - Mene obesi, toda prizanesi nedolžnosti! in je jel govoriti:
• Vaš sin, Hendel, jc umoril ubogo deklico, ker jo je videl, da je bila pri meni v stolpu, fn niso ga varale njegove oči: res je bila v pozni uri ponoči pri meni v stolpu. Toda nisem bil takrat sam v stolpu, imel sem pri sebi v ječi tovariša, in ta je bil neki — kužni molki.*
To ni res! f.ažei! Kuge ni bilo nikdar ne v Štajru, ne v njega okoliei, jaz sem jo pregnal.
S steklenimi očmi, z. drhtečimi rokami jc poslušal morilec. Ojme, že se začenja majati nesramni temelj, na katerem slonita njegov srd in umor. ... Kužni bolnik — in ona mu je šla... streč? Je-li bilo to res, kur mu je neprestano govoril notranji -Jlcis: Cista je!,., o Bog! Bog! Bog: ...
»Nc, Hendel,- je trjikodostojanst/eno nadaljeval Albert, -kuge nisi pregnal ti, nikdo je ne more pregnati, kakor le sam Bog. O veliki noči so prišji pasuvski roparji v Garston, eden izmed n;ih je bil bolan, pa je hotel s svojimi bulami vred v Stajer, tega sem jaz sprejel k sebi v svojo ječo.«
»Je-li to res? — Bahaš ne; sedaj šele ll je to prji!o 113 misel, zakaj tega nisi preje povedali' jc s srditim glasom mrmral Hendel Pasavski roparji — za Boga, so li bili ti ljud- . je kdaj v Štajru?
Morilec Hendel je zaliropel: : Da, bili so ■ j Ves se je tresel od mrzlične razburjenosti, da ! jc komaj govoril: Bil sem...'« in glas mu je • pojemal — -fantje ... ŠtiHcger ... saj smo V>i1i tisti popoldan v gozdih ?a Štajrom in smo .,. ( pregnali pasavske roparje, ue-li?
»Da, gospod, tako je!: je prišel odgovor iz Jiripavih moških grl.
Henrik jc s slabotnim glasom dalje sopi-l.al: Preje sem bil v samostanu... iu sem videl... Stefano... ko je šivala. . Šivala... iiiašno obleko.,, o menih, kaj je bilo u. >!ni-kom ... kaj je bilo s Stefano!
> Bolnika sem imel dva dni pri selii.r je •sklepajoč roke iia prsih ir. neprestano motreč morilca nadaljeval menih, nato je umrl. Toda jiihče lil vedel, da jt- pri meni ':užui bolnik, kakor pater Erteiij, !:i je pred kratkim umrl.
ln Štefana, ki j« zvedela od njega. Štefana ms je v košarici, ki je visela na vrvi« prijeli j« za vrat. kakor bi ga nskaj dulilo, »prlnalda ledi in zdravila ter vsega, kar sva potrebo« vala. po dva- in trikrat na dan. Kakor j« ngfc, daj krokar hranil Elijo, »va bila hranjena, i«, mo da ie nama mesto krokarja golobček' do« naial okrepčilo.«
Mrtvaška tihota ie zavladala po dvorani, čuti je bilo samo votlo, srdito dihanje in hro« penje sodnikovo in pa stokanje runjeneg« mo« rilca. — Golobček,, mali, ubogi, sladki... ll( to ... zato ... ie letal okoli stolpa. In on, iko« bec, je zasadil svoj« kremplje v njene nežat — uboge prsi. Nad njim in okoli njega s« po« dira nebo in zemlja. Rabljem, ki so Jezusa aa krit pribili, je pač podobna inuka pretresala srce, mozeg in kosti, ko so mrliči vstajali is grobov in sa je pregrinjalo v templju pretrgala od vrha do taL
»Zakaj si povedal šele sedaj?« Kakor ubl. to železo jc donel sodnikov glas Sedaj vidi, kako se maje njegovo kraljestvo, njegova moč, kako se rušijo njegove nedotakljive postava, In ubogo glavo svojega lattnoga otroka vidi v prahu . .. menih je junak ... Štefana pa ni vla« čuga. Toda. naj bo proklet on in ona, dnvolj nesramnih činov imata na vesti, on laže, vit je laž. laž, laž. —
»Zakaj nisi hotel, da bi te bih i dekletu« \red občudovali kot dobrotnika in vama zažigali k idilo, predeu so te odpeljali v Pasavo.,, Nič ne verujem ..k ja je priča, ki mi pove, da govorit resnico?«
Albert je krepko »klini! koščene roke m j je rekel
Priča leži pod stolpom v grobu, ki sem | ga izkopal sam. — Mesto j« luiiko spoznnti — : bohotno — tam nad mrličem, ki v zemlji tro-lini, v podobi krste raste trava, kakor sest prav dobro videl danes, ko sem ivl iz samostana.«
Po dvorani so zavalovali prestrašeni klici, ki so zopet potihnili ko ie Albert nudalieval: In ie nekaj leži pri mrliču, in ako ne verujete mojim besedam, Hendel, in ako boste pustili izkopati mrliča, kljub temu, da leži v grobu pokopana kuga, boste našli tudi to, nanueč meniftko kuto in burzo |to je torbica, v katero se spravlja Najsvetejše).
Ko jc namreč kužni bolnik v noči na veli-konočni ponedeljek ležal na smrti in je zaželel »vete popotnice. 3e je pater Frtelij bal prinesti mu jo, Štefana pa se ni bala. In ker naSa sveta Cerkev v takih slučajih dovoljuje izred-nosti, je Štefana vzela Najsvetejše...' zopet ga je nekaj dušilo v vratu, odkušljal se je ia ju hrip.ivo jn ze'o glasno nadaljeval v »vni« roke in jc jc prinesla v stolp . .., in da bi bila zaradi matere in znradi bratcev in sestric obvarovana kuge, si je čez svojo obleko odela moniško kuto, ki jo je poiem spodaj slekla, in ki sem je potem / bur/.o vred položil k bolniku in sem nato vse skupaj zakopal
To je resnica, tak čin jc izvršilu ona. ki si jo kot vlačugo postavil na sramotni oder, ki si jo sramotil še na mrtvaikem odru, in ki j« je umoril tvoj sin. Kakor gotovo mi Boj{ pomagaj v moji smrtni uri, toko gotovo ie to resnica.
Nepremično, s čelom, na koiem so se napenjale žile, uprtim v roke, je Hendel srepo uulil predse.
(Dalje.)
Irfev prepira.
Povest, Spisal Limbarski.
Laze in Vrtača sta na zemljevidu zazna« movana z drugačnim imenom, kakor iti imenujemo v tej povesti. Vasici sta raztreseni po dveh prijaznih gričkih, med katerima se odpira ozka dolinica z Jelšco, bistrim potokom, čigar desnem bregu čepi staro, deloma že popravljeno poslopje, Repčcv mlin z žago in * majhno kovačnlco. — Posestniki teh dven gričkov so zvečine imoviii gospodarji: bogate njive in zaraščeni vrtovi so Vrlačanom največ* ji ponos, Lazovčani pa se ponašajo z rodovitnimi travniki in s krasnimi gozdi, kakrsnlU Vrtačani nimajo.
t
Posebni prijatelji si tamošnji prebivalci ni-io, pa tut" ne sovražniio sc ravno preveč. Glasen prepir in prevelika ljubezen jim je redka prikazen; tujca cenijo in mu zaupajo, medlem ko domačinu r,e verjamejo, V tožbe in pjavde pa se neradi zapletajo; posebnih krivic namreč ne delajo drug drugemu, za malenkostne žalitve pa so premalo občutljivi, da ti iskati zadoščenja. Kadar si na potu iz cerkve pripovedujejo t>amo o vremenu izdaja to hladnost in medsebojno nezaupanje, čc se ob srečanju ne pozdravijo, pomeni že večjo nape-lost. ako pa se izognejo drug drugemu, znači največje sovraštvo, ki traja navadno toliko iasa, dokler jih kak poseben dogodek počasi tli nenadoma nc zbliža.
Pri podružnici sv. Janeza Nepomuka na Vrtači je pritrkavalo večernico. bantje- ki so pravkar ob cerkvi in po vasi postavili mlaje, <o tudi v zvoniku pokazali svojo umetnost. Dekleta so prihajale z venci in s cvetlicami zaljšat vaško cerkvico, ki sc jim je na novo pobeljena smehljala nasproti Od Smrekarja, iik pota, pa so sc glasile mične ccrkvene pesmice; domače pevke so imele skušnjo za sv. opravilo, ki sc bo vršilo na Vrtači drugi dan. 'L \ kapi !ico zunaj vasi pa sc ie med slovesnim jvoncniem razlegalo pokanje možnarjev v slovo sv. Janezu, vaškemu na fronti, učeniku prave molčečnosti. Majcvo solnce se jc ta večer polagoma bližalo zatonu, kakor da so se njc-(ovi pomladni ^arki neradi ločili od kraia to-Ske radosti; ko pa je ugasnila na zahodu večerna zarja, je obe vasici objela skrivnostna večerna tišina.
Dolgčas in praznota sta vladala tiste sobote večer pri Gozdarju na Vrtači. Oče je sedel tih in zamišljen za veliko gabrovo mizo; poznalo se mu je, da ga tare neka nenavadna skrb. I i,:u, niegova starejša hči ie dremala na klopi ob peči, mlajša Lenča pa je v kuhinji ropotala z lonci in godrnlnla. Njeno jezno lo-i> u tanje z vrati jc zh.idilo v sobi dreinajočo Lizo, da se ie stresla po vsem telesu ter je nlanih: po koncu. Oče je opazil hčerin nemir, bridko je vzdihnil ter se fe naslonil na mizo.
Ali ga št ni?< — je vprašala zaspano očeta, nakar se ji je globoko zazdehalo.
Sc nef< — je kratko odvrnil oče ler se ie zopet /aini:.li!
»Ne bo st izgubil,- — je pripomnila Lcn-<a, ki ie medtem prilomantila v sobo.
Zame je izgubljen i — je vzdilmila Liza.
• Ujel se v mre'o, ki so mu jo nastavili llregaricvi in tiste. Mica mu ie zmešala možgane. Nesrečne Luže, da jih ima človek vedno pred nosom.'«
'Oče,' — sc je razkoračila Lenča pred očetom, ki jo je r.ekako plaho pogledoval, bri-soča s predpasnikom svoie debele roke, — Vi sami ste tei;a krivi. Vedeli ste, da ga imajo v rokah Brega rje vi in vendar sle mu izročili posestvo. Zeniti se mu še prav nič ne mudi, komaj trideset let ima, dolgovi nas ne tare;o in gospodinjo tudi lahko pogrešamo.«
»Rekel je. da vzame Polonico,^ — ii je pretrgal besedo oče, — -in te bi sc ne branili. S Klinarjem sva si dobra od mladih nog, Irden kmet je in dober gospodar, njegova Po-lonica pa je angelček v človeški podobi.«
Zdaj pa imate Polonico.« — ga je vščip-iiila Lenča in oči so se ii zasvetile od jeze. — »Bregareva ošabniea, ki nas zaničuje in prezira, pride v našo hišo. Jutri bosta oklicana enkrat, za trikrat in v sredo bo poroka ...«
••Tine, Tint. kaj si naredil!« — je zdiho-vala Liza ter si je pulila dolge črne lase. — •'Od hiše moram, iz rodne vasi, med tuje ljudi.,.«
»Skupaj pojdeve,* — jo je tolažila Lenča, — ^a iz domače vasi se ne ganeve. Njivo ima-ve zaoisano, brez skrbi bove živeli. Stanovanje za prvo silo že imam, Gabrova bajta za vasjo le prazna, tam sc bove naselili.«
■>Ne maraml« — je zavpita Liza ter jc z nogo udarila ob tla. — -.Gabrovka je Kriva, da je naš Tine zašel k Bregarju na Laze; njen strupeni jezik mu je odsvetoval Polonico, katero sem izbrala za gosoodinio naši hiši. Sama »eni jo slišala hvaliti Bregarjevo Mico in od takrat je ne morem videtf.«	, ,
. »Dobro, pa pojdive h Kovaču,« — jo je "»rila sestra, Z gospodinjo se razumeve, pod-
•trešno sobico bi nama gotovo prepustila za neka) časa.«
. »Ne, pa ne,« — se fe trdovratno upirala Liza. — Kovačeva stara Meta je Micina desna roka. Po niej je pošiljala Tinetu ljubavna pisma,katera mu je ona skrivaj dostavljala. Pomisli, nama se je prikrivalo, kar je bila drugod že obrabljena govorica. Gabi se mi, stara hinavka, rajši v zemljo kakor h Kovaču.«
»Slevi, doma ostanital« — se ie karajoče oglasil oče, ki je dozdaj molče poslušal dolgovezno besedičenje. — »Kdt in njivico sem vama izgovoril in še živež imata po vrhu. Ni »e vama treba potikati po svetu.«
»Fejl« — je pljunila Liza in zaškripala z zobmi. — »Da bi mi Mica rezala kruh in oponašala vsako kapljico vode? Dokler bo ta-le migal — je pokazala z mazincem — ne sprejmem nikakih dobrot iz njene roke. Pa tudi onat naj jih nc pričakuje od mene. Ali naj se truoim, da bo uživala Mica? Vrt sem uredila pred hišo in z najlepšimi cvetlicami sem ga obsejala. Mar za Mico? Nikakor! Razkopala bom vse gredice .niti ena roža ne sme prikliti na dan. Vrtnice vzpenjajoče se po belem hišnem zidu je vzgojila moja roka. S koreninami jih hočem poruvati, ovene naj slednji list in žaluje z nama .,.«
•Prav imaš. — ji je pritrdila I.enča, stri-njajoča se z njenimi nazori. — »Toda čas beži, pripraviti se morave na selitev. Tudi VI greste lahko z nama,« — ie pripomnila očetu, — »denar imate, pomanjkanja nc bomo »-peli.«
»Kjer sem rastel, tam naj tiuirjem.« — ie odvrnil oče, nevoljen. ker mu ic hči omenila denar, ki ga ie vedno tajil, tcv se je delal ubogega. — Sedemdeset let imam,« — je povzel otožno, — in kmalu pojdem. pa ne z vama, ampalt tja, odkoder ni vrnitve ...«
Trdni ste šc,- — ga je zavrnila Liza, —
najmanj deset let še lahko živite in ta ieta bodo dolga pod vlado Bregareve Mite.«
Debela sol/a ie spolzela očetu po licu ob zadnjih besedah. Pridno ie delal in skrbno je gospodaril: da bi se mu na večer življenja slabo gouilo. ni zaslužil, zato ga jc hčerina domišljija bridko zadela.
-•Jutri pojdem k prvi maši, • — je obrnila Liza pogovor, zapazivši potrtoijt užaljenega očeta. — »Pcva pojdem v cerkev in zadnia domov, da ne pridem s kom v dotiko. Za nobeno družbo nisem, vse me iezi in nevolja me obide ob pogledu na Laze«.
■ Ne pustim radi Mice domačega shoda,-
—	ie poudarila Lenča. — »Tiste oklice bom težko poslušala, pa bom že prenesla tudi to neprijetnost. Skupil jo bo, kdor se mi drzne ponagajuli /. ženitovoniem. Sicer bom pa hodila sama. Razen s Klinarjcvo Polonico se nc bom menila z nikomur.«
»f:e te bo marala .,,« — je opomnila Liza,
—	-Radi Tinela ie nevoljna tudi na naju.«
Lenča je umolknila. Verjetna »c ji je zdela sestrina opazka in milo se ii je storilo ob misli, da ji bo Polonica zamerila bratovo nezvestobo. /.e ji ie hotela pričeti razlagati, kako se bo opravičila potrti prijateljici, ko so se nenadoma odprle duri in Tine je stopil v tobo. Bil jc na Lazih na obisku pri svoji nevesti, kjer sa sc dogovorili o zadevah tičočih se ženitve. Bregar, nevestin oče, je pretehtal in preudaril vsako besedo ler premislil vsak korak, da se kolikor mogoče izogne praznih potov in nepotrebnih stroškov. Rad se je po-bahal, če je šlo za čast njegove hiše, nasprotno pa je obrnil vsak kratcar, preden ga je izdal. Kadar so se hvalili drugi, (e najrajši molčal, pobahal pa se je, kadar se ni nihče pohvalil. Kar so drugi trdili, ie navadno zanika-val, trdil pa je, če so drugi neverjetno odki-mavali. Splošno je presedalo sosedom njegovo preziranje siromakov, čtslanfe bogatinov m ponujanje gosposki, vsled česar so ga večltrat dolžili vohunstva. — Sorodna po besedi m dejanju mu je bila njegova žena, ki si je hčerino možitev štela v veliko srečo, i>a) ie bila pa tudi njena zasluga, da se ie Tine namesto Klinarjeve Polonice oklenil njene štiriindvai-setletne Mice, ki je bila polna nepnktipliivih lastnosti, podedovanih od očeta in matere, privlačevala pa je njena bogata dota, radi katere se ji ie približal že marsikali snubec; ona pa je odklonila vsakega ženina, ker se je s celim srcem navezala na Tineta, ne toliko
radi njega samega, marveč radi njegovega dobro urejenega posestva, ki ji ie obetalo brezskrbno prihodnjost.
Del), kakor je mislil, se je Tine vsled važnih, pred ženitvijo običajnih pogovorov zamudil na Lazih. Utrujen radi nagle noje se je vsedel za mizo ter je odložil klobuk. Liza ie ob bratovem prihodu zamrmrala nekai nerazločnih besedi ter jc smuknila v spalnico skozi vrata, ki jih je jezno zaloputnila. Lenča pa jc hitela v kuhinjo po večerjo; molče je postavila pred brata skledico mlečne kaše m krožnik z mrzlim krompirjem zaprla je srdito duri ter je odšla počivat. Tine se večerje ni dotaknil, po kratkem pogovoru z očetom se je tudi on podal k počitku.
V sobi, katero je razsvetljevala motno goreča svctiljka, je ostal stari Gozdar. — »Iludimana,- — se je pogovarjal sam s seboj, — »čedalje hujše mi je pri srcu. V ehem tednu pa taka izprememba Uboge hčerke, še zbolele bodo od žalosti! Seveda, tudi zame ni, da se je Tine Bregarju prodal, Polonico naj bi vzel in vsem bi bilo ustreženo. Pa kar je, to je, Bog mu odpustil« _(Dalje-!_
Vsaka hiša, v kateri fe kak član Kmetske zveze, mora imeti „Domoljuba", kmetsko glasilo.
Opozarjamo na oglas Menjalnice Slo-venske banke v Ljubljani.
Ste prehlaienl? Imate, bolečine v prsih? V grlu? Ali hašljate? Imato nahod? — Dobri prijatelj v takih dneh Vara je Fellerjev Elza-Fluldl t! dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 kron. Državna trošarina posebej. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 stokleniea 9 kron.
Slaba Urana Vam fe pokvarila želode«? Felterje.ve prave F.lza-krogljice na spravijo v redi 0 Skatljle. IS kron. Omot m poštnina posebej, a najoeuojc. E u g e n V. Feller, S t u « b 1 c a donja, F. 1 s a t r g št. 10, Hrvatska, b 1 c n donja, Elsatrg 31. 10, Hrv. B.
Sprejmeta se v Ljnbljanf : ZBSOSl if h'.308C, onegakoi^akln^°w:na
gospodarska deia u& polju in vrtu ter
pridna služenja, S&rSftfft
veselje do vrta. Znati morn tudi molzil.
Nastop službe z novim letom. Ponudbe a
navedbo dosedame službe naj se pošljefo
na uprnvništvo „l)oraoljuba" pod naslovom
»Hlapec in slažklnjaa.
Sprejme se ?nnc|/;i ninč kl bi pomagala tako) piiprosta LoIIjHII Ilillb, iiospodinjl, eventualno da zna sama gospodinjiti. Znati mora kuhati za srednje sloje, ddje prati, likati in sobe pospravi atl. StorejSc moči priprostega značaja imajo prednost. Hrana in stanovanje in čevlji prosto; plača dobra po dogovoru; nastop takoj Maks Pečnik, tov. Čevljev, Gmnellne nadLjubbano.
S[™ soiDosloioo pisariiiSM moč, ver
dobro Izvežbann v vseli trgovsk h iti pisarniških delih kakor tudi v korespondenci v jugoslovanskih jezikih; želi se tudi znanje stro episja. Hrana in stnnovr iije preskr ljcno, Plača po doqovoru. Jttakso Pečnik, tov. čevljev, Gamelme nad Ljubheno.
Naznanijo I Naznanjam p. n. občinstvu
otvoritev nove brivnice
In se priporočam v ohilni obisk. Kupujem lase in izdelujem kite Cene zmerne. — N kola} Koman, brivec, Gorenja vas Sicv. 49 pri R bnicl.
STROJE: -wb
Gepeljtie, slamoreznice. triierie, f no stromo obe, cement-port and za naoravo štreno opoito in bo'o sol nudi najc ncie tvrdka ANION A-SMAN, Skofja Lo>ia, Gorenjsko.
4*
Preklic.
Spodaj podpisana Matija Vavpotič, poscstnlca v Preserjali pri tlotncii, s tem prckl.cujem in ob-čalujem \ -e. har setn i^ljivcgn govorila o pri meni stanujoče ni o. Pepko KosmaC-u In njegovi ženi; obenem se imi zalKtiIJu;eiii, da je ua ta način od-nfop'1 od sodnijsltcgn znsledo.mijB.
V Presorjnh, 10. dccc;nbra 1920.
Marija Vavpotič.
prestavlja iri oskrbujete angleščine
in v njo edino podpisani zapriseženi sodni tolmač s i Mglcšfci Jezik. Xo hodite drugam, ker n-ora Piti vsnkn tflkn listina samo po podpisanem prestavljen«, da jc veljavna pred sodnljo itd. I S tcia se obvarujete dvojnih stroškov]
Iv. Aln'aček, učitelj angl. in zapriseženi sodni tolmač za angleški jezik. I.ju! I.nna, llradcckcga vas 64, (Stcpansks mitnica, konccni Poljanske ccste).
-Kmetske zadruge m kmetovalci pozor!
? i vin "ko sol (rudečo) se oddajn na vagone in manjše množine po najnižji dnevni rcni.
Naročila sprejema AH T ON TONEJO in tlrng, MARIBOR.
UnnrarnHa nitožna kni!js i n!o!o vsebino.
Krstko navodilo zh pravo pobožnost do Matere br>?|e. Priredil dr. /.df Aar. — Dobi se v Jugoslovanski Knjigarni v I.iubljanl in v vseh knjigerunb. — Cona snnio u K 00 v.
Izjava!
Podpisani preltllcujcm vse Šaljive besede, ki sem jih govoril pri občinski seji, JO. XI. o Francetu Pogačnik, posest, v Volčjem potoku 10. in se mu zahvalim, da le od to.?he odstopil, pod pogojem, da obelodanim to izjavo, v .Domoljubu, (jliisllu jug. Kmetske Zveze.'
Volčji potok, 26. XI. 1920.
Val. Semeja.
V aluibo ie
hlapec za kmetsko delo
IMsmcna v p m Sanj a j« posuti poj it. 4(« \ Oii* Sp. llrniica pri l.jnbl.-ar.Ij
= VODOVODNE CEVI
In plinske ccvi v premeru po V« in »/, cole, oddaja mnoao pod dnevno ceno, uvozna tvrdka J. RAZBOUŠKK, Snmrtuo prt Litiji.
R .187/19 6
Bražbeai oklic.
N.i predlog dedičev AVarije Mnbi roi. Bcne-dičič iz 2cj št. (> se dovoli prostovoljna družbe zemljišč vi. St. 7 d. o. 2ejc In vi. St 98 k o. Naklo.
Izklicna cena pod katero se draiba ne vrSl se določa za prvo zemljišče na 13.510 K, za drugo na 700 K.
Za to dražbo sc določa narok na 14, decembra 1920. ob 9 uri na licu me^tn v Zejah St. 6.
Okrajno sodišče SHS v Kranju odd. I. dne 7 decembra 1920.
Modr.a in iranufaktuma trjjovina
iSPri žvanki4
Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 29
priporoča svojo veliko zalogo raznega blaga, kakor: »ukro in iiimet /a tno5l;e, »vilo in volneno za ženske obleke, lilnčevino, modro kotenino, ccliric, oxforde, ruiavo in belo kotenino, kotenino rs rjuhe, i\i'!i za poitelje, raznovrstne odeje, različne bar-hento, volnene in svilene robce, nogavice in sukanec, ter drugo, po najnižji ceni.
Najlepše božična in novoletno tlačilo!
Kupite srečke Državne razr. loterije!
Izmed 100.000 srečk jih bo v petih razredih polovico izžrebenth! Vsaka druga srečkn zadene!
Kajuečji dobitek v najbolj srečnem slučaju je 4,QQ0.0Q0 Hran!
Cela srečka stane 192 kron, polovica srečke 56 kron, četrtina W kron, osmina 24 kron.
Ne zamudite prilike!
Žre' anje v prvem razredu se vrši le dne 3. januarja in 4. januarja 1921,
Srečke prodaja In razpošilja po pošli, če se vpoSlje znesek za naročene srečke ln poštnina:
Zadružna Gospodarska banka d. d.
v Ljubliani, Dunajska cesta štev. 38, L nadstr.
mmmi irst-
New-York—Baenos-Ayres—Rio dl Jnnoiro—Santos-Montcvldeo.
Brezplačna pojasni!« In prodaja voznih listov za potnike r. Slovenije odinole pri-
SIMON KMETEC, Llilfflan, Kolodvorska ulica n
B——■
MučMIVasglavobol? Trganje po udih? Gihtlnrev.mtizom? Prehlajcnje?N3»pa-vanje? Nervcznost?
I'olz\us:tnl.i :i V| IV.llfii-liv pravi Mia >'Jula. Cii-'tili «. L-o i' lc in hvalili IVll.riev 11 'i Kini a kot riol.rf>^ftpriji.toliav 1 u<tlh inlhI <t drojnillh alt t
\.'li kp.flulni FtCklf-n;oi K. tl.vrr.a ) rtJ.-k in tableto »op« r«wj.i\ 11 • K Aspirin prnik I• K
Al! kašljeto?
Muz n.. .'r.m .io iii kaiolj tola/-. /Anoraki prsni *ok * - K ii • gn-ploit ife 'prsno pni«;l|0 r.op< r kopiji 7-40 K. MouLoni U \>in in ♦ rpo" • r\ ot* l • K naprej. Itmh <ai proti knslju b - K. imkertki j ral; 8 - K k,\\s a.o! a -rnp /.a rdravr ifi .j |,rM* )i. s 40 • K Lipov aj f" -K.
Glavobol?
l'a\no tako pr^r»raT«n. i.ii.f.r ;:anos lil r v uporabi • Fel! .rji>» p-.c n*. Iri <*rt-l ik „l l*a-U • K Prr^ek stope r glavobol ii« K Klnlu j m -»k, prniek lapor ii.rr.liro Jo - K.
Zoboboi?
Žolno kapljico 5 - K. '/,*• Uno oljp 30•• K 06fcj»T.a vo<la 0 - K.
Srbečica, narjs.
MnEilo zoper gario IS - K Nnpblolr.o marilo 16 - in 2t>-- K. Zveplj«no marito 13 - K. V^a ostala inarila kal.or /inkovo raamlo, bolo svinčeno mazilo, aromati« i.o ma:"lo, lavo-rovo mamilo v skailjah po 37 - in 12-* K. Marilo rane li*- K. Otro6ie uia-r.ilo in kairni evot r. - in C0- K Manilo por o/.ob-l.no li • K. Piahilon obli*, repni obJič 2 - in 4 - K. Cvet in nmaiio Eoper Kolio 15 - K.
Ali Vam želodec ni v redu? Težka prebava? Nimate teka?
(> <, kai;o • r. ' ■ . »•• :,Tlj;
t i, C t j <At.\: m. . FelleJ. ievc pravi« KUa-k rokice! 1 e • o r»-in:<; o doLro' « f kfttljlc 1 < - K. -;»;TR.!a 1'a.ker ir- K ^.»lodoo o k ropanja/-a i v o ;« k r tinktura zO - K Ualutm m Zivijcnski • r.-. K. 1'ras! Sc- < ' :;.v» altfcm ii C
Za prebavo!
Probarni pr?i«-k 4 • K, Soila bir-artonica ;< • K i itrarjajt.^a <.oloc< nn sol C - K. Karlubfi-iftku HO) r - K Hagen.-rol snamkt <n>.iolo|ifc<; -oh ; o pro.	I >.:itl<*
U « K. Najfln« la rloU i ot olje r - in 50 • k T* uri n d ■ pa.til o
K Oai r!\ krvi »-IC >«'posovo Jut)« x . t r o i 3 ' K t.flj r.'i
Slabokrvnost?
Tol.o« ' ".ulorr! IO • Iv '/.. ZUi J OUMlll.it 40- l\. Na e<lravni.'ki nre-if Arj. •'••rfir.tekto* littte«»/. I i.nrn-j h HV.Dabu na Im:.: ja .."»- K fitj^a-<«rrin •- K Arhcni />■• le/r.1 • . ip TO - K. Mlaud-toktoUt' * iS - K. i'rr.vp r.ajflnojil* ribj»» oij</ .Fina1 bi- K
Sredstvo 2cpcr {Usta!
r.l.a sil-^to* ..i ■-1^'lliorjl i tto':1i r T K, slft.lknl.o ali <l»to gliilnTUO «i"n« na toLtnlco od 4 - K ii»-
prnj.
Zdravila za živino.
2lvil»M i rnl' 1 šhatlj* 7 50 K. Alftz.ilo za koujs it- K ArnikuO -in SO - K. OrcnkH sol 3'- K. Kreolin 15 - K. Terponlino. o ol|o e - in so - K. Gosti ter-pontin 6 - in 10 - K Mašilo zoper nii S - in It - K.
Proljev, diareja?
na.tloriovi.' t:ii'.»rn kivp-
Nno is- K. KrJn« kap-111 c c 10'- K CimetOT« harljiOB, Moli 3I.V rvut, Kamilc1!.!- kn-ljlrf. Klu.-lovo kaplj co, ivcmin-'t>vo hapl icf, BaMnan
kapljico. UoilraaEOTO l.npljico mal« i,:oltl(»nioa . K. velika 30 - K. Bo-brovc karlii('e(Hib»rg"iI-tropi"n> ro icna 3 - K.
Pri vpraSsnju
naj«« n r 11 o i p poitoe rnamko aa oJnovor.
Državna tro$arina
so ra^nna pri »lkotolitih preparatih posebno, »i"-pak varno po Imtnem
»trc.kn^_
(Not in poštnin«
a« računa posebno. tod» naioenaie. Priporoia »• na onkrat naroči«, kaiti itroiki na vof rob« razdeljani, n anj zr.nWQ'
II. NaroČila se sdresirajo na;
EVGEN V. FELLER, lekarna.
Stnbica donja, Elsalrg 16. Hrvatska.
SI
kupuje vedno po najvišji ceni Fran Pogačnik, figovlna z žitom, moko, semeni in deželnimi pridelki v Ljubljani, Dunajska ccsta 36.
1SCL čctreze^ požten
vajen ravnanja s konji, ter vcSč kmetijskega dela. Plaiu in hrana dobra, služba trajna. Nastop službe 27. dec. ali 1. jan. 1921. Naslov pri upravi „Domo-moljuba" pod it. 4838.
f ajstarejša hranilnic* na Slovenskem.
Kranjska hranilnica
v Ljubljani — ustanovljena 1.1820
obrestuje hranilne vlogo s
3%.
Kranjska hranilnica ie pupilarno varen invod lu jo nadzoruje deželna vlada.
/a plačilu z »vodu se dajo na razpolago jioštue položnic«.
tisti dohodek Kraiimke liranilnico je — ne glele nu to, knr »e odkafo rezervnim xu-kliidoui — po pravilih določen v pospeševanje oličeiioristnih nn|.rnv iu podjetij na Kranjskem. — --kupna sveta doslej v tc svrho odmenjeuili »ueakov znaša K 8,761.118-87.
Priporoča
se tvrdka
Jos. Peteline, mm«*«
Sv. Petra naalp štev. 7.
Tovarniška ftiialnih c|rnjou v vseh opremah ra zaloga dlVUIUIll OllUjCl domačo rabo, za krojače, original Cylinder, Singcrjeve velike In male za čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo.

Črno defelio
plačujemo po najvišji ceni. SEVER & KGMP,, hjubliana, Wolfova ulica 12
ERJAVEC k TURI f trgovina z želcznino !
pri „ZLAYI LGPA7B" preje Hammersehmidt (K^hleisen|
Ljubljani, Valvaicrje« trg St. 7, — nasproti Križnike cerkac. —
S^T ZaEega cementa, m
S ♦
Agitirajte za
,Domoljuba'
Rnton Kunstek
priporoča svojo veliko zalogo
usnja in čevlj. potrebščin
na drobno in debelo.
Oboritet) frgot>ine.
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvoiili svojo dobro znano manufakturna detajlno trgovino z manufakturnim blagom, v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezljo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osoblto razno volneno ln sukneno blago za moSkc in ženske, dalje parilne barliente, flanele cefirjc, Sifone, potrebščine za krojače, Šivilje i. t. d.
Zagotavljajoč prijazno in solidno postreJbo se priporočamo
R. Si E. Skaberne,
veletrgovina z iiianufakturnim blagom _Ljubljana, Mestni trg 10.
Kmetovalci pozor I
Vzamem v delo vsako množino
lUff" prediva
ter izdelam Iz njega vsako vrsto vrvarskega blaga kakor: Slrauge, vrvi, uzd" itd.
R. Šinkovec, starejši, Kranj 12.
□C3C=3C3C3l=lC3l=3C3C3E=lC3C=3C3CaCaD
D 0 o
D D
D
n
D □
D
v Ljnbljani, Dunajska cesta št. 17.
Sprejema v zavarovanje:
1.	Proti požara.
2.	Zvonove piot! raz.iok' in prelomu.
3.	Sprejema v novoustanovljenem življenjskem oddelku zavarovnuja.
D SUpoManM^til Sinil l mM
DC3aC3l=IC3C3E=3aC3C3C3C3C3C3C3l
S
HSH
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!
SUTTNER
V
©

Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!
1K0
H. Suttner, Ljubljana št. 1
Mestni trg št. 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.

Primešal krmi Mastin!
V smislu odlok« dožolne vlndo e« Kranjsko v LJubljani t dno 18. ju'lja 18!«),, it. 10.(495. ki ml Ha jo mestni nuiglstnit ljubljanski izporočil dne 5» itilija 18011, st. t'5.2f>6. Bmojo dietotično sredstvo ft-astln, i cd 11 u i praSok za prufliče iu za vsako Ki vino lokoniarii, trgovci. drogistl in kramarji piosto prodajati. Mnstin j« kot prosti obrtni predmetogluSen. VLiubljnni, ilno«.BVgusta 1IKH). ning. opr. St. i8.561. Ako MaMion v lekarnah in trgovinah nc dobite, ga naročilo po po&tl. — 0 zavojov Mastina stane K rit!— i" so Jih poiljo poštnino prosto na tlom.
Hffa: i!o 70per tjarje (ur.ftol-mazilo) uuiCi pri ljudeh garje, tiSaj, srbečico, kožne bolezni iu izouSčnie; pri živini uniči garje. Lonček togu mazila velju po poŠti t\ 1!J—.
Leliariiar Trnfcocl v Ljubljani
(S.:ovon jn) zrnvon rotovža,
g@!bev fižol, sem®
kopito tvrdka z deželnimi iu go?dniml pridelki
KbbI i Homp. LlDlilIflflo. L-risoflsvelsdfl testo S!. 8.
:;« Šivilje, ktojoie iu čevlaijc z večletno garancijo tir pi-samezne dele, Igle, olje itd. za vsakovrstne Shrnlne stroje priporoča Igu. Vok, Ljubljana, Sodna ull<a St 7.
ims silil i;
o z.' o znižanih cenah nudi LOLIfvHH, S vetje posta
Medvode.
prrobrodra dru.ba
OJNAKD ftJNE.
-topstvo za Jugoslavijo: Jogoslnver.ska
banka d. d., 7AT.ni B. dpravn potnikov L 11. in 111. razi*, ur-ko Trsta in Oierbourg-a v Nc\v York. Sprejema naročila r.a prostore na parnikih 7.a Grčijo, Anglijo in Ameriko, ter obratno r.a Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje:
CUNJURD LINE. ZAGRLB,
Yihovteva nI. IS.
L"JD5Kd POSOJILNICA]
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji ped neposrednim državnim nadzorstvom.
nfi^i-pdgsKe sMe-šturbi
in vs« golazen mora poginiti »ko porabi tU moja natbolje preizkui. in fplolno hvaljena (reditva k« t: proti poljskim mišim 10 K, r.a podgane in miši 10 K, ■ a ičurke, posebne motne vi sle 20 K, po:<.l>oo močna tinktura 7.0 stenice 12 K, uničevalci moljev 10 K, praiek proti mrčesom 10 in it) K, mnzilo proti ušem pri ijudeli 5 in 10 K, mazilo ra uii pri iivini 6 in 10 K, praiek za uii v obleki in perilu j 10 in 20 K, tinktura proti mri mu na sadju in na zc-Icnjatli (unlč. raitl.l IU K, praiek proti mravljam 10 K. mazilo proti garjam 12 K.
Puiilja po povzetju Zavod t a el.aport:
M. JCNKER, Polrinjaka ul. 3. ZAOKKJI t.
VKRZ
ni. ampak ogromen dobiček naredite, sko *e danes naroČite illtttro* vrnil cenik ali greste v veletrgovino H. Ster-ineckl, Ceije St. 3i)S Kolera je dobil« ogromne množine sukna, p. riicnta, volne, ccbr-jo, dri.kfl, platna in mzneg.i munufaMur-nega blaga iz inozemstvu, ter prodaja po čudovito nizkih cenah
Pred nakupom
vsakovrstnih irdolsnlli cblcV jalnlnlh 11' a i", povriti kcv, ranglanov 1.1, d. si oglsjto rnlo-:o
Vetja naroiiia po mer).
V*
^CMSKA WUsr/f
S>mo na riebalo.

I.JUHI.JANA, Emonska cesta št. 8. — Hrzojavi: DKRKNDA. — Telefon interurb. St.SIS
KUNO — PROSTEJOV (CoSkonlovniika) ter boste prepričani, dn ja vsestransko v kakovosti in izdelavi prva v Jugoslaviji, tor n'm» nikake konkurcnce v svojih solidnih nizkih cenah.
Lastna izdelovalnka perila in Čevljev.
Siovenske eskomptne banke Llllbi
Kolodvorska uJfs?. - Molel prj južnem kolodvoru.
Kupuje in prodaja tuj denar po najugodnejšem dnevnem kurzu. Z dežele se pošilja dolarje in drugi tuji denar lahko tudi v denarnem pismu.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun in jih obrestuje najugodnejše. Izvršuje nakazila v tuje države in se peča z vsemi bančnimi posli. Točna in kulantna postrežba.
Itdaja konzorcij •Domoljuba«.
r
Odgovorni tuednik Aalon Sušnik v Ljubljani"
Tiska Jugoslovanska tiskarn«-