w 'IWALlöürtAr I ITiWlöunö am .1 ■1915 mit ^ Beilagen \ $ - • r Ust ljudstvu v pouk in ze.bavo. ««I In v Maribora * mS; ssjesa na dom u celo J«to 4 K, po! »eU 2 K in m fcetrt leta 1 K. MKeiašaa t* Nemiijo 6 K, za diuge izvcnavstrijske dežele S K. ..........*© hm 3 k. — nsre&fe' m poiilja na: Uredoiitvo «SJoveittktia Gospodarja" v Maribora. — Ust se dopošiijs do odpove«. — Udie "* ..... tteuJtva" dobivajo list brez posebne tiaročniac. — PotuMad Ua! staaejo 10 vin. — Uredalttvo: Korclka centa štev. 5. ishaja vsak öetriek in vsrfj« * Ksfcsr hodi sam po nie«», ' aa teto sam» 3 K. — Narofek» se poiilja na : Uredieditve »Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — Ust se dopoŠUjs do odpovedi. — Udje „Katoltfkeg* tiskovnega lati staaejo 10 vin. — Uretinlttvo: Korcsfc». centa štev. 5. — Rokopisi ne vračajo. — Upravniitvo: Koroška cesta štev. 5, sprejesa naročnino, šnserate in reklamacije. Za iaaerate a* plačuje od &*estopiK petitvrate a «tknrt IS vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora ttane 12 vin. Za v ¿krstne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila-»tane beseda 5 vin. Parte bi cafavak vaaba petftmta 14 vin., Izjave in Poslano 36 vin — Inserati se spvejemaio do torka o -okbie. — Ner.aprte reidamadjc so poštnine proste. Nekatere misli glede kožnih bole Piše drž. in dež. posianec Ivan Roškar. Razprava v podlistku „Slov.. Gospodarja" z dne 15. aprila tek. leta zasluži ne le posebno pohvalo, ampak tudi upoštevanja, da se o tej snovi, kako se varovati kužnih bolezni, ob naraščujoči potrebi večkrat temeljito razpravlja, in sicer zato, da se ljudstvo pouči in usposobi, kako se naj kužne bolezni in njih razširitev zabrani. To tembolj, ker bode že zaradi pomanjkanja zdravnikov uspešno zdravljenje skoraj nemogoče. Nič manj pa radi tega, da se varuje strogih kazni, katere bi sledile tozadevno storjenim nezakonitostim. Za uspešno obrambo najdražjega, kar še imamo, to je zdravje, je pred vsem potrebno, da se na podlagi tozadevnih postav, pa tudi dejanskih in možnih razmer, zdravstvene zadeve tako ure de, da bodo uspešne in izvršljive. Jasno je. da je lažje se bolezni obvarovati, kakor jo ozdraviti. Zato bi bilo umestno, da se od zato poklicanih oblasti že sedaj zabrani vsak stik — raz-ven postrežbe — med zdravim in bolnim, kakor tudi vsak stik med kužnih bolezni le osumljenim prebivaL «Ivom. Trd je sicer ta pogoj, a gotovo zanesljiv in uspešen. Pr vsem sočutju, katerega imamo do svojih, bodisi pri vojakih ali drugod v mestu zaposlenih, o-mejimo že sami vsak stik na najpotrebnejše, v slučaju nev;;;- osti si ga pa popolnoma odrecimo. To smo dolžni storiti ne le sebi, ampak vsemu ostalemu zdravemu ljudstvu. Za vsak slučaj katerekoli sumljive bolezni je takoj poklicati zdravnika ter se strogo ravnati po njegovih navodilih, Ako se spozna boleze i kot knž- o, h > brezpogojno treba ločiti ali izolirati bolnika po danih predpisih, in sicer kjer druge možnosti ni, v od občine v ta namen pripravljene prostore ter se udati v usodo in v splošno dobro določene zapovedi. Poki cane oblasti delujejo na to, da bi se bolnišnice za okužene bolnike osredotočile v barakah blizu mesta, kar pa že zaradi preobilih stroškov re bo izvršljivo: v kolikor bi pa iz zdravstvenega stališča to bilo priporočljivo, o tem se naj blagovolijo izreči gg. zdravniki strokovnjaki. Bolniki si gotovo ne bodo želeli, se v popolnoma zaprtem vozu mnogo ur voziti v okužene prostore, kjer so morda tudi take bolezni, katerih še sam nima. Zato je pa mnenje ljudstva proti prisilnemu osredotočenju bolnikov v mest e barake. Vse občine mariborskega okraja imajo pripra-Ijene prostore za izoliranje bolnikov za prve slučaje bolezni Ako bi postali ti prostori premajhni ali pa bi bilo oskrbovanje bolnikov v njih otežkočeno, so pa v - sakem kraju šolska poslopja na razpolago, v katerih 3 dovolj prostorov za razne bolnike, kakor tudi dru-e zaposlenoe, to so zdravniki, strežniki, straža i. dr., ki pridejo v vpoštev. Šolska poslopja odgovarjajo tuf •li zdravstvenim predpisom in bodo po izvršeni raz-' užitvi zopet uporabna v prvotne namene. Misel za uporabo šolskih, prostorov v zdravstvene namene izvira z gospodarskih razlogov deželnega ljudstva, katero e in bo vsled danih razmer dovolj obremenjeno s plačili; s tem se na prihrani ogromne svote za druge ne.. i ogib; e izdatke. Občutnemu pomanjkanju zdrav: i'ov se pa >-a! p tem odpomore, da se izpraznjena mesta okrožnih zdravnikov zopet izpolnijo. To je upravičena prošnja prizadetega prebivalstva, tembolj, ker vendar davko. j)lačevalci redno plačujejo sanitetne prispevke, odkar < bstoji tozadevna postava. Bodimo pripravljeni na vse, morda še na m; o-j o večie zlo od že obstoječega, ob enem pa upajmo varstva in rešitve od zgoraj, kamor se stalno obi-ačaj-no. Pomagaj nam Bog ! volne. Bratovo smrt je slutil. NadtopniČar Jernej Zakonjšek od 9. poljskega topničarskega polka, piše č. g. Dav. Agrežu, župni-k;i v Marija Reki, dne 21. aprila: Ker zvala nas je domovina In treba je topom grmeti, Sli smo pod Avstrije zastavo In za njo hočemo tudi umreti! Častiti gospod župnik! Vašo dopisnico sem z \oseliem sprejel. Pretresle so me žalostne novice, po- OS1 HBL R^zervM Grpga. Po resničnih virih spisal Matko Krevh. (Dalje.) Rezek pisk — vlak se je začel premikati. Takrat se je vzdignil k nebu en sam vsklik: iZ Bogom! Iz vozov se je slišalo klicanje, vriskanje in neubrano petje, kakor da bi odhajajoči s tem hoteli zadušiti, kar jim je stiskalo srce,. Tisti, ki so bili pri oknih, so mahali z robci in klobuki ter klicali: Z Bogom! Na svidenje! molite za nas! Tisti pa, ki so o-slali na kolodvoru, so stegali roke za odhajajočimi, klicali jih po ime mi in nehote šli za vlakom. Na solze v očeh pa so pozabili; solze pa so tekle in padale jut zemljo in nihče se jih ni sramoval. Počasi in oprezno je polzel vlak po tiru: niti v.avriskati se mu '-i hotelo, saj se je razlegalo iz voze/ vriskanje, kak šnega še ni sUŠala dolina, po kateri se je vozil vlak. Ob tiru, na beli cesti, pred hišami so s/tali ljudje in ;h zdravi'ali vlak ter mu mahali v slovo. Da. v slovo od domovine! In tega so se rezervisti zavedali, zato so klicali in vpili: „Mi jih bo-m\ sovražnike! Za vas gremo na vojsko, in ko zmagamo, se vrnemo ovenčani in odlikovani." Tudi Rogačev Grega se je razvnel v splošnem nemiru in kriku. Najprej je pogledal po strani Brda. Ča, nato pa stegnil svojo razkuštrano glavo skozi, ok-j;o in začel vpiti na vse grlo: „Živijo nas — zmaga jt naša — poglejte nas — doli' s sovražnikom — živir-je nas!" Grega je bil po telesu korenjak; tej lastnosti je seveda, odgovarjal njegov močni, dasi nekoliko divji glas. Kdo bi se čudil, da so se ga bližnji kmalu, naveličali, posebno, ker je Grega vsako besedo zategnil in dolgo in Š:roko. Prvi ga je dregn 1 v rebra sosed Brdač, za njim pa kmalu drugi. Grega jih ni takoj razumel, mislil si je, da pomenijo brce: Le še bolj! I. ; bolj! In vpil je močne e. Ker pa brce kljub temu niso hotele ponehati, utihr.il je navdušeni Grega in, s st snil v kot, morda tudi zaradi nevarnosti pred n usmiljenim dreganjem. Že ie izginila domača dolna: domači hribi in g ički so se skril v daljavi in rezervistom se je od. p ral vsak trenutek nov, neznan svet. Tedaj so se poni rili; tujina s tujimi obrazi jih je prisilila, da so u-m »Iknili ter se zamislili nazaj v domače locre, v rodno h H o. Utihnil je tudi Grega, ker je zadremal. Na Zali t je se ni maral spomniti, rajši se je preselil za ne. k i časa v deveti ••V.žeK o kateri je romal s svojim k. včkom tako do!g i. da ga e spomn 1 sosed Brdač z nemilo brco: „Gre».! vst • i. v mestu smo." Grega je odprl a rej desno oko, nato levo in kc naj je izpregledal, že se je pokesal, da se je zbudi . Za Brdačem se mu ni hotelo, najrajši bi bil ostal v kotu ter vlekel dreto naprej, četudi v deveti deželi. Toda povelje je povelje. Brdač ie bil neizprosen, skoro neusmiljen in Gregi ni ostalo drugega ne-go uklonit1 se ter si naprtati kovček na ramo. V mestu je imel Brdač z Grego pravi križ. Že od doma znan kot strašno zateleban in neokreten člo- sebno pa še ona od brata (brat Ivan Zakonjšek, četo- > vodja 87. pešpolka, je namreč o Velikinoči padel v Karpatih), kljub temu, da sem to poprej že slutil, videl sem ga namreč v sanjah, imel je šest ran. Prosim Vas, dragi g. župnik, kadar mi še pišete, poročajte mi natančno, če veste namreč, kaj je z njim in ne prikrivajte mi resnice. Ce je padel, umrl je lepe smrti na polju časti, smrti za Boga in za domovino. Ponosen sem na njega, ker je izpolnil do konca nalogo, ki mu je bila stavljena. Itegubil sem z njim najljubšega izmed svojih ljubih. Globoko v srcu bom nosil spomin na njega, dokler se ne snideva. Za Velikonoč mL je pisal pismo, bilo je jako vedelo in morda tudi zadnje. Rad bi ga poslal domov ; tarištem, toda me:ii je drag spomin. Žalostne domače razmere si sam predstavljam. V teh težkih urah bodite Vi, dragi g. župnik, mojim domačim angelj tolažnik. Večno Vam bom hvaležen! Zahvaljujem se Vam srčno za sporočilo. Priporočam e Vam v molitev, pozdravljam Vas in poljubljam Vam oko pokorni Vaš Jernej. Svojim domačim pa piše: Dragi stariši'! Pred kratkim sem dobil, karto, ki so mi ¡o pisali g. župnik. Razveselil sem se je, to-■ a ko sem jo prebral, me je užalostila. Strašno resi. i so mi sicer povedali naravnost, toda jaz slutim, da ..) padel. Videl sem ga v sanjah žalostnega — imel je ¡'ost ran. Dragi stariši! Ali je še živ ali pa mrtev, ne ža_ Injte preveč! Pomislite, da tisoče slovenskih stari,šev žaluje po svojih sinovih! Končno sta nas porodila za oga in za domovino. Bog je zahteval svoje in domovina svoje in brat je izpolnil nalogo, ki mu je bila od-} ,čena, in mislim, da častno. Ko sem dobil njegov j ravi naslov, sem mu pisal. Dobil sem končno od nje-i pismo ravno na Veliko noč. Bilo je, kakor po na. \adi vsa njegova pisma, polno šaljivosti in izrazil mi je v njem upanje na skorajšno svidenje. Revež! Jaz sem še zdrav in se prav dobro počutim. Ce pa padem tudi jaz, kaj zato! Tudi jaz imam isto na*-1- go in Vi imejte zavest, da nisem delal sramote na I olju Časti, kakor mislim, se je tudi Anza boril kot a zgleden slovenski junak. Ne žalujte preveč! Prepu-st mo vse božji previdnosti. Bog že ve kaj dela! Srg-ro pozdravljam Vas in vse domače i'n tudi sosede. A' š Jernej. vek, uganjal je po ulici, ki je peljala, proti kasarni take, da ga je sosed Brdač parkrat pošteno okregal. S kovčkom se :e zadeval ob ljudi in jih brcal na vse s'rani. Marsikatero neljubeznivo zabavljico je moral s i Sati- a on se ni zmenil za nje, in tudi ni imel časa, ker je moral gledati v izložbe. Nič ni pomagalo Br-dnču, da ga je vlekel z vso silo za suknjo, Grega je glodal i'i opazoval razstavljene reči s širokoodprrimi očmi in ravnotako odprtimi ustmi, Med prerivanjem in suvanjem sta dospela do prodajalne s pibami. Tukaj se je ustavil Grega, razkoračil se pred izložbo in za-vpil: ,Brdač, pipe, same pipe! Juj, kaj jih je!" Da bi te šent". razvnel se je Brdač ter nemilo porinil Grega od izložbe. „Kaj boš s pipami! Zdaj moraš v kasarno!" In rezervista sta romala dalje. Na dvorišču obširne kasarne so stale stotniie pripravljene za odhod na bojišče. Poveljniki so tekali med vrstam!, pregledovali vojake in dajali razna povelja. Imeli so posla čez glavo, kajti odhajajoči so se hoteli še posloviti od znancev, ki so stali nedaleč c?.i poslopju pripravljeni, da jih ravnotako uvrstijo. Rezko povelje. Vojaki so se zravnali v pozor. Tedaj se oglasi med čakajočimi Rogačev Grega: „Glej ga, Polduha! Kakšen pa si?" In ne z meneč se za ves svet, stopil je Grega mgd vrste stotnije h teč st sniti roko sosedovemu iz Zakotja. „Presneta para prismojena", bil je pozdrav Gregi od četovodje, ki je kar plahnel od začudenja, kaj hoče Grega s preoblečenim rezervistom. „Vstran odtod, neroda!" „Da bi te kura brcnila!" „Pokveka pokvekasta." fKoner prihod.J Stra« 2, „SLOVENSKI GOSPODAR." 13. maja 1&15. Slovenski železničar je vozil Makensenovo armado. Frane Svetelšek, vlakovodja, za Časa vojske premeščen iz Inomosta v Novi Sonč, piše koncem aprila svojim domačim na Sladkogoro: Dragi! 'Sedaj sem tukaj v selu Orla, to je kolodvor ob ogrski meji, 6 ur od Novega Sonča. Sedaj vozimo skoraj samo nemško armado, ki se vrača iz ................ in gre našim na pomoč, da izženejo Ruse iz Galicije. Dragi! Zanimivo je gledati, kako imajo Nemci vse v redu, kako gre vse tiho, priprosto in praktično od rok. Ne sliši' se kreganje, ne vrišč, častn ici niso ošabni, nikoli ne bo kateri kakega moža udaril an pa surovo zmerjal, marveč vse z lepo besedo opravi. To so hvalevredni ljudje, ki se ljubijo med seboj kot bratje, zato imajo pa že precej uspeha. Bog daj vsakemu možu pogum, da udari krepko po Rusu, da se mu potem ne bo ljubilo več hoditi si ogledovat Galicije, kakšna da je. Drugače mi še hvala Bogu dobro gre. Pa Bog nam daj skoraj miru. Rad bi še včakal čas, da bi začel naše drage ljudi voziti nazaj v domovino, ovenčane z veliko slavo junaštva, katero so si pač že zaslužili.. Bog nam daj vsem skoraj zagledati našo ljubo slovensko domovino, Vas pozdravlja Vaš Franc. Ogrskim Slovakom pomagam sejati. Slovenski vojak Janez Anton Dvoršak, topničar na severnem bojišču, piše svojim starišem v Hočah pri Mariboru: Dragi! Kakor Vam je znano, sem bi, na počitku v Bartošfalva. Tamkaj mi je bilo prav dobro, ni mi ničesar manjkalo. Ko si tretjo noč nekoliko odpočijem, se spravim k pisanju za dom in tudi za „Slov. Gospodarja" sem že imel nekoliko dopisa, a zdelati ga nisem mogel, ker je prišel nenadoma brzojav. Morali smo se umakniti zaradi grozne bitke, ki se je bila nedaleč od nas. Vozili smo se tedaj celo noč in cel dan, ko pridemo v vas, v kateri sem zdaj. Mučil me je glad in druge sitnosti. Po našem skromnem kosilu se vležem na zemljo. Kmalu nato se podam čez hrib v majhno dolinico, v kateri zagledam malo vas. Korakal sem proti tej vasi s praznim želodcem. Kar naenkrat zaslišim na hribčku glas dveh malih zvončkov. Ogledujem se na vse strani, odkod ta mili glas. Hitro sem ga ujel ter se mu približujem. Zagledal sem pod hribom malo leseno cerkvico, kateri so se približevali ljudje v obilem številu. Tudi jaz sem se udeležil te pobožnosti, katero smo opravili brez duhovnika, Nato se podam na drugi hrib, si malo ogledal svet, nakar sem se podal zopet v vas, kjer sem se malo z ljudmi pogovarjal. Kar naenkrat me potegne za roko sivolasi starČek-Slovaki ter mi veli iti z njim. Vprašam ga, kaj želi. Reče mi1: „Malo jesti ti bom dal, ker vem, da si lačen". Z veselim srcem se mu pridružim. Postregli so mi prav dobro S svinjskim mesom, potico, jajci, rudečo rono in pijačo. Dobil sem vsega, dovolj. Vprašam jih tudi, kje so me videli in hčerke so odgovorile, da v cerkvi, nakar so me opazovali, kam se podam. Ko sem se pošteno najedel, se spomnim s hvaležnim srcem tudi na Boga, da On res nikomur nič dolžen ne ostane, kateri se mu priporoči. Torej tudi v vojski se delijo pisanke, Ali te pa deli sam dobrotljivi Bog. Sedaj sem daleč proč od bojne črte, kjer se ne sliši nobenega gromenja topov. Naš g. general je naznanil ljudem, da bodo nekatere čete s konji pomagale delati kmetom na polju. To je bilo tudi za nas veliko veselje. Dobro mi gre tukaj; jesti imam dovolj. Dne 8—aprila sem že en oral ovsa nasejal, te dni sem gnoj vozil, jutri pojdem spetorat, pojutrišnjem pa bom sejal ječmen. Sedaj se vadim planinskega dela. Moji konji gredo dobro v breg, nazaj se pa peljem, kakor z avtomobilom. Prijazne pozdrave! S Slovenci ni dobro treti oreha Franc Meško, posestnikov sin na Polenšaku, piše s severnega bojišča svojim starišem: Dragi mi vsi domači! Gre mi še vedno tako, kakor je navada v vojski. Kako gre nam vojakom 87. pešpolka, ste že brali v „Slov. Gospodarju". Moskale smo že večkrat tako naklestili, da bodo pomnili, da s Slovenci ni dobro treti orehe. Le Vi doma z rožnim vencem, mi pa tukaj z ostrim mečem, in zmaga bo naša, Prosimo ljubega Boga, da bi bilo že kmalu konec tega klanja. 2e dostikrat sem mislil, da mi bije zadnja ura in prosil sem Boga in Marijo Bistričko, da bi me varovala. Ko smo se dne 26. avgusta 1914 razvili v bojno Črto in so nas Rusi začeli pozdravljati s svinčenkami, da mi je brenčalo okoli glave, kakor bi bil med bečelami, ko rojijo, sem si zmislil na Marijo Bistričko in se ji zaobljubil. Ce pridem srečno nazaj, obiščem njeno svetišče. In res mi je Marija sprosila. da me dozdaj ni zadela še nobena krogla. Jaz vedno prosim Marijo, da bi skoraj že bilo konec te vojne ter da bi se spet srečno vrnili v ljubo našo Slovenijo. Slovenski fantje smo že mislili, da nam ne bo mogoče letos izpolniti1 velikonočnih dolžnosti; pa ■aš Častiti gosp. vojni kurat so poskrbeli, da smo dne 27. marca, opravili sv. spoved, pa ne v oerkvi ka- kor doma, ampak vse se je izvršilo v hiši priprostega karpatskega kmeta. Naš čast. g. kurat so nam služili 4. apmla sveto mašo tudi v priprosti leseni, z desek zbiti cerkvici, ki pa je znotraj lepo okrašena. Ko pridem noter, so me solze polile, ker sem bil prvikrat pri sv. maši v svojem celem vojnem času. Toraj so b'li drugače velikonočni prazniki žalostni; pa zategadelj, da smo se slovenski fantje 87. pešpolka udeležil, velikonočne dolžnosti, smo bili nad vso veseli, upajoč bo leto 191G gotovo boljše. V to nam pomagaj Bog. To dajte v „Slov. Gospodarja", naj cenj. brale' spoznajo, kako dragoceni so katoliški duhovniki, sv. zakrament in sv, maša.. Podobico kot spomin moje opnu ' Ijene velikonočne spovedi na bojnem polju dne 27. : arca 1915 napravite v okvir. Se en pozdrav od N ašega Franceta. Blatna postelj. Pavel Skamlec, vojak 7. pešpolka, doma od Sv. iarjete ob Pesnici, piše svoji ženi: Draga žena! Na bojišču smo veseli, ako dobimo kako pismo ali vsaj dopisnico od svojih 'domačih. To je naša edina tolažba. Kar se godi po ostali bojni črti, ne vemo. Ce mi zmagujemo, si mislimo, da zmagujejo naši tovariši tudi drugod, če se pa umikamo, pa noio mnenja, da je tako tudi pri naših sosednih kolonah. Ne mine skoro dan, da. nas sovražnik ne bi pozdravljal z železnimi „knjedlni" in hudimi komarji. Pred nekaj dnevi nam je sovražna topovska krogla ubila vrlega poveljnika našega oddelka, po katerem vsi žalujemo. — Stanujemo noč in dan v jamah, kjer je blatno kakor v opekarski jami. Ne moreš si mis-1 ti, kako je prenočevanje v takih „posteljah". Mislim si, da bo že bolje, ko se kot zmagovalci vrnemo v ljubo mi slovensko domovino. Na veselo svidenje! Slovenci smo čili in čvrsti. Cetovodja-topničar Josip Holc, doma od Sv. Jurija na Sčavnici, prideljen gorskemu topničarskemu polku št. 3, piše dne 8. aprila svoji sestri Ani Fras v Župetincih pri Sv. Antonu v Slov, goricah s karpatskega boj šča: Ljuba sestra! Oh, kako naglo nam je potekel čas, ti mili dnevi velikonočni, katere smo morali letos ločeni drug od drugega obhajati. Udeležil sem se sv. maše kar tu na pokopališču blizu cerkvice, torej na prostem. Službo božjo je daroval č. g. vojni kurat ter ;mel po sv. evangeliju tudi nemško in češko pridigo. Veliki ta spomin, ko so pod nami že počivali naši so. brati-sotovariši, ki so že dali življenje za domovino, in mi nad njimi čuli in prisostvovali pri službi božji, oh, vedi, to je žalosten? spomin na vojsko! Mnogo nagrobnih križev naznanja — da tu so tisti vrtovi, — ki spe mladostnih cvet, — razrušeni gradovi, — stra-šan je ta pogled! Oh, mnogi domači, ki so lansko leto skupaj v veseli družbi obhajali kot mož in žena, sinovi, bratje, sestre, sploh vsi, velikonočne praznike, so letos že mnogi možje in fantje obhajali Alelujo tam gori nad zvezdami pri nebeškem .Tagnjelu, veseleči se, kajti angelj smrti jih je vzel iz naše sredine in zanesel tja, kjer ni nobenega sovraštva, in preganjanja. Bog poravna vse sovraštvo. Vem, da ste se Vi v domačiji tudi nas veliko spominjali, pa tudi teh dogodkov tisti, katerim je že Izguba predragih naznanjena, vedo izgube ceniti. V duhu si lahko predstavijo sledečo kitico, ki pravi: Kje so tisti, ki so lani — še današnji dan veseli bli. — V zemlji so že pokopani, — Križ na grobu jim stoji! Da, odprta noč in dan so groba vrata, vsak dan stojimo na braniku, gledavši smrti v oči, dokler nas morda ne pokosi. Naznanjam Ti, da imamo od Velike noči prav gorke in prijetne dneve, čeravno je po tukajšnjih gorah tupatam še debel sneg. Ali že kaj delate po vinogradih in poljih? Mislim, da je težko za delavce, ker so večinoma na drugih poljih, a domovina, kje si ti! Sedaj nam ni več tako hudo, zima, katere smo se bolj bali, kot šrapne-lov in granat, je minila in za streljanje pušk in topov se dosti ne zmenimo več. Oh, koliki so vendar spomini! Veliki razgrajači-liudodelci so zdaj ponižani, posebno tisti, ki1 imajo ozeble noge. Velike so te sirote, ki se opirajo na palico in gredo kakor berači. Glej, tako nas tepe Šiba božja. Zahvaliti se imam pre-svetemu Srcu Jezusovemu, Srcu Marijinemu in an-gelju varuhu, da sem obvarovan že vseh teh hudih bolezni in sovražnih krogel. Sploh smo Slovenci, kakor je pokazala ta vojska, čile in čvrste narave. A-ko Bog da, se še kdaj vidimo. Sedaj pa Te iz srca prav iskreno pozdravlja TvojJ>rat Josip. Marijino podobo Jdržal "nadž glavo. _ Andrej Kolednik, doma. v Gradišču (pošta Sv. Barbara v Halozah), ki služi pri 9. kompaniji 87. pešpolka, piše dne 27. marca s severnega bojišča: Na Jožefovo smo opravili spoved in drugi dan prejeli skupno sv. obhajilo. Imeli smo tudi slovensko pridigo. Ganljivo je bilo vse to v tujem kraju. Potem smo marširali en dan in eno noč. Dne 22. aprila smo zasedli kot rezerva nek grič m goati. Takoj so nas začele pozdravljati ruske krogle. Hitro smo si skopali majhne luknje, čeravno je to v gozdu težavno. Ta dan ni bil nihče ranjen. Drugi dan pa je bil žalosten za nafio 9. stotnijo. Okoli 9. uro začnejo padati šrap- neli in granate, da se je tresla zemlja. Kakor strele so udarjale v našo sredino, da je kar padalo vejevje z dreves. V tem obupnem položaju se pripravim na naihujšo. namreč na smrt. Vzamem podobico Marije Bistričke ter jo držim nad glavo. Ni preteklo pet minut, kar prileti šrapnel pol metra nad mojo glavo, odtrga debelo vejo z bora, katero je popolnoma zdrobil. Na mene je vrglo le nekaj prsti. Tukaj me je gotovo Marija rešila gotove smrti, ker drugače bi me bil šrapnel raztrgal;. Žalostno je bilo, kako so na vsaki strani mene vzdihovali ranjeni tovariši. Ni trajalo dolgo, kar tudi mene zadene nesrečna šrapnelska krogla v hrbet, toda ne smrtnonevarno. Ranjen sem bil okoli poldneva; opirajoč se na svojega tovariša sem j rišel v neko vas, kjer je bil naš zdravnik. Tudi v to vas so padale granate, ker so tukaj bili postavljeni naši težki poljski topovi, kateri so pošiljali smrt našim sovražnikom» Tisti večer smo se odpeljali pro-li Moravski. Vožnja je bila slaba, ker je bilo velikansko blato in pome ceste vozov in konj, na vlaku je bilo boljše. Po dvadnevni in dvenočni vožnji1 se pripeljemo na Moravsko v bolnišnico. Tukaj je imenitna postrežba ter lepo za nas skrbijo. Se enkrat na vse skupaj prisrčne pozdrave Vaš Andrej. Rusa sta se stepla za štruco kruha, Anton Mom, ki služi pri brigad nem komand« št 56 pri oddelku za metanje min, doma- iz Ješence pri Framu, piše s severnega bojišča svojim domačim med drugim tudi to: Denarja mi ni treba pošiljati, ker ga tako ne morem rabiti. Saj se v bojni črti tako nič ne dobi za denar. Stradati mi še ni treba. Zdaj so lepi dnevi pri i as in je že tudi precej toplo, kadar solnce sdje. Slišali smo že tudi kukavico kukati, čeravno je tu in tam še sneg. Zdrav sem še tudi, hvala Bogu, če ravno sem prestal veliko hudega mraza. Prosim, pišite mi, kje je Berigečev Franc, če je še zdrav ali ne, ali če Flosov kaj piše. Klavžov Anton je bil ujet pri Do-bromili, Marinov Janez je bil ujet 25. marca ob 5 u-ri zjutraj, ko se je začelo daniti. Dobro, da ni bil Bergečev Franc zraven, bi ga bili tudi ujeli, Tudi meni se je skoraj tako zgodilo; so Rusi tudi dirjali za nami in kričali: „Roke gor, puško dol!" Jas sem si pa rekel: Noge le tecite! Enega naših so bili Rusi ujeli. Imel je seboj štruco kruha. Rusa sta se začela tepsti za kruh, med tem jo je pa naš korenjak popihal, Mnogo pozdravov! Mraz in ruska krogla. Iz dunajske bolnišnice je pisal novinec Franc Krajnčič, kateri služi pri domobranskem pešpolku št. 26, svojemo prijatelju Francu Prelogu v Malivasi: Naznanjam Ti, da mi zdaj že hvala Bogu dobro gre. Samo desna noga me malo boli, kajti imam precej veliko rano od mraza. V Galiciji je bila že koncem novembra grozno huda zima. Jako veliko jih je v bolnišnicah, ki so jim prsti na nogah odpadli. Tudi meni so prsti na rokah tako zmrznili, da včasih nisem mogel niti puške držati. Pisal si mi, da želiš vedeti, kdko sem bil ranjen. Bilo je tako: Rusi so nas z vso silo napadli in morali smo se umakniti in kopati nove okope. Ko kopljem, mi naenkrat prileti kos šrapnela in mi zlomi puškino cev. Jaz pa pridno kopljem naprej in zdaj me za hrbtom nekaj hudo speče in malo poči, ker Rusi imajo večkrat take patrone, katere so po mednarodnem pravu prepovedane. Kadar namreč krogla prileti na svoje mesto, zopet poči in naredi veliko rano. Kri se mi je vlila v usta in nos in takoj sem vedel, pri čem da sem. Nato sem se zgrudil in ležal precej dolgo v svoji krvi. Ranjen sem bil v plu-ča. Krogla mi je šla skoz in skoz in na prsih ven. Vojaki, zdravniškega oddelka so me za silo obvezali in odnesli na obvezališče. Tam me je zdravnik zopet obvezal. Vojni kurat mi je podelil sv. poslednje olje: nato pa so me naložili na voz in odpeljali v bolnišnico v Slezijo. Iskrene pozdrave! Rusi nimajo korajže Trenski vojak Kari Bračko piše svojim starišem v Spielfeldu s karpatskega bojišča: Dragi oče in mati! Slovenski možje in mladeniči, ki nas je oesar poslal zoper mogočnega sovraž-nika-Rusa, srno krepki, gotovo eni najbolj čvrstih in vstrajnih braniteljev Avstrije. Godi se nam še ne preslabo. Prestali smo že mnogo gorja In trpljenja, a Slovenec nikoli ne obupa. Udani v voljo božjo, prenašamo vse bridkosti vojne. Ruse pa tepemo, da je veselje. Mnogo suhih češpljev smo jim že poslali. Bil sem že neštetokrat navzoč, ko smo vojaki domačih slovenskih polkov ujeli po več sto Rusov. To vam je veselje, če zakliče Avstrijec Rusu: Roke kvišku! U-daite se! Posebne korajže se menda Rusi doma niso učili. Da ponekod napredujejo, je krivo le to, da jih je po tri do petkrat več kot naših. Pa upam, da se Rusom ne bo posrečilo prodreti dalje kot so sedaj. Slovenska županstva g— ne?prezrite poziva „Slovenske Straže" za loterijo korist ubogim slovenskim otrokom, [invalidom "in ndoTam padlih jnnakOv! 100.000 Rusov že ujetih. Maribor. 11. maja. Zmaga naših čet na severnem l ojišču postaja vedno sijajnejša, Najprej so dobile nase čete od poveljnikov nalogo, da prebijejo rusko bojno črto v zahodni Galiciji ob Dunajcu in Biali, To se jim je tudi posrečilo, kakor smo že zadnjič poročali. Ob enem so dobile naše ¡k'arpatske čete pod slavnim poveljnikom generalom Boroevičem nalogo, da naženejo Ruse iz ogrske zemlje preko Karpat. Dne 7. t. m. je poročal naš generalni štab, da ni več nobenega oboroženega in svobodno nihajočega Rusa na o-grskih tleh. Sedaj tirajo naše čete iz zahodne Galicije in iz Karpat bežeče Ruse pred seboj ter so jih do danes, dne 11. mala,, prignale do črte Sesučin (ob Visli), Dembica (ob Visloki), Frystok (ob Vnsloku), Krosno (o Visloku), Rymanow (severnoizhodno od Dukle), Baligrod (sejverno-izhodino od Lupkova). Do danes, dne 11. maja, je bilo ujetih 100.000 mož, zajetih 00 topov in 200 strojnih pušk. Boj za goreče mesto Gorlice. Mesto Gorlice, za katero so se vršili izredno srditi boji, je zadela usoda, kakor leta 1874, ko je mesto pogorelo do tal. Razlika je le ta, da so lile t Arn t granate težkih artilerijskih topov, ki so sipale od zahoda. proti jugovzhodu smrt in pogin na, hiše in v ulice nesrečnega mesta. Prizor je bi'1 grozen in veličasten obenem. Mesto je gorelo na, vseh koncih in krajih, gromelo je na stotine topov in v zraku so sikale in pokale krogle in granate, da je bilo oglušiiti. Ce-* sar niso razdejale granate, je uničil ogenj. Gimnazija, poslopje Sokola s krasno dvorano, nova cerkev z Madono Jana Stykasa ter večina zasebnih h',š je popolnoma porušena ali pa zelo hudo poškodovana. 1-stotako mestna hiša, kjer je napravil pred šestdeseti-ui! leti lekarnar Lukasietwic svoje prve poskuse, ko je vlil v kotel surovo olje in napravil iz njega petrolej, dokler se mu končno ni posrečilo iznajti prvo pe-trolejsko svetdko. Več petrolejskih izvirkov, mestna tovarna za žveplo in petrolejska čistilnica so bde v plamenu. V okolici mesta so istotako goreli kakor ba-klje vsi petrolejski izvirki. Voda in petrolej sta. se stekala v reko Ropo. Na površini reke so plavale velike črne pšge od petroleja, vmes' pa rudeče pobarvane pege od krvi padlih bojevnikov. Za krasna drevesa v mestnem parku ter za tisočletje hraste pred mestom so se bili, najhujši boji. Uničen je tudi hrast, v katerega, je izrezljal slavni poljski pisatelj Vinko Pol podobo Kristusa na križu. Nato so začelie zapuščati tudi zadnje ruske čete goreče mesto. Postavile so se še enkrat v bran pri Kobjlanki, ki je slovita božja pot s čudodelno Kristusovo sliko, kamor romajo vsako let J o binkoštnih praznikih in na god sv, Mihaela tisoči pobožnih Poljakov in ogrskih Slovakov. Novo večie opirališče so našli Rusi še le na višinah Ta.t-rovka— Lysagora m na 481 metrov visokem hribu Re-kav. luž- o od Gorlic so med tem prekoračile avstrijske čete v švarmliniji cesto Senkova—Malastov. ki pelie proti jugu do prelaza Kon'iečna. Rusko južno krilo se je začelo umikati in ker so ga naši huzarji odrezali od karpatske bojne 'črte. je viselo takorekoč v zralku. Zapustiti je moralo v vsej naglici ozemlie Dukelteke kotline, katero si je priborilo s tako velikanskimi žrtvami. Razdalja od Gorlio do Koniečne znaša samo 32 in od Koniečne do Zborova 10 kilometrov, tako. da je moral ruski no raz pri Gorlicah upl:-vati neposredno na ruske postojanke ob reki Ondavi. IJnvkanje Rusov se ie vršilo z vso > a?fico in ker ni prišlo nepričakovano generalu Boroeviču, je bil Bo-roevič na to prioravben in ie začel z vso silo pritiskati na bežeče Ruse. Vse ceste do železniške nroge .laslo—Sanok so bile polne umikajočega se ruskega Irena in ruskih rezerv. Pri Zmigrodu so trčile skonaj ruske dukelske čete in zahodno-gališke čete. Zavladala je grozna zmešnjava, vse se ie gnetlo, ruski vojaki so se biH s pestmi to glavah in mars'Vnteri Rus je bil od lastnih voiakov zabtden z ba:o^etom. Kar naenkrat so začeli padati prvi streli zasledujoče armade generala Makcsena in v vrstah Rusov je na-stala nenou'sna zmešnjava. Skozi Duklo so v veliki naglici korakale Številne ruske čete. Ruski komi po-velinik >e v naglici zapustil grajščino gro?a Mecin-skija. v kateri ie vladal toliko mescev. Istotako naglo je moral zapustiti ruski armadni poveljnik Radko Di-m'tr'ew me«to Jaslo, v katerem se ie /e čnt'1 popolnoma domačega. Naši vrli voialrt so zasledovali' poražene in bežeče ruske čete ter ujeli na tisoče Rusov. Rusi na begu. Uničenje tretje ruske armade v Galiciji so n-daljuje, Zavezniške (avstrijske in nemške) čete se tako živahno gibljejo na vseh krajih in tako naglo ;t dirajo, da je premaganemu sovražniku nemogoče, celo v dobro pripravljeni.! postojankah se naši armadi uspešno zoperstavljati. Pri vsem tem se vodno bolj opaža, da imamo glede težke art lerije uspešno premoč nad sovražnikom. Naša tježka artilerija prežene Ruse iz utrjenih postojank in tako zagotovi še večje uspehe prodirajoči infanteriji. Ce pogledamo na zemljevid, opazimo velikanske uspehe, ki jih je doseglo prodiranje združene avstrij. ske in nemške armade od nedelje dne 2. maja do nedelje dne 9. maja. Od mesta Tarnov se vleče bojna Či t.i precej izhodno od Dunajca mimo mesta Jaslo iln Kresno, gre potem severno mimo mesta Dukla in nato zopet v izhodni črti do Rymanovega. Vse ceste iz zahodnega dela, Karpatov, ki so sposobne za, vožnjo, so zasedene po nap it daj oči h naših četah. Povsod, kamor pribežijo ruski oddelki iz Karpatov, trčijo ob avstrijske ali nemške oddelke, ki R.usom zastavijo pot. Vsa ruska armada, ki se je borila v Beskidih, t. j. zanodni del Karpatov, z vsemi svojimi topovi in t renom je sedaj tako obkoljena, da bo na jbrž samo mnn-š.m nje dm oddelkom omogočeno po stranskih potih z bežati čez gore pred našo armado. Velik del te ruske armade bo seveda, izgubljen, kar je razvidno posebno iz tega, ker se je naši deseti armadi dne 8. ma ¡i posrečilo veliko rusko kolono, ki je šlela več tisoč mož, tako obkoliti, da zapovedujočemu ruskemu generalu ni drugega preostajalo, kot se udati. Naši zrakoplove} poročajo, da so vse ceste z vozovi in topov,: tako zastavljene, da je Rusom beg zelo otežko-čen. In poleg tega siplje naša artilerija na ruske kolone, ki v begu drvijo proti severo-izhoju, neprenehoma «ranate in šrapnele, kateri prizadevajo sovraž. : iku velikanske izgube. \'so zvçze med Rusi so raztrgane in kakor brez cilja beži infanterija, kavlaCerija, art yr>rh,ia. in tren, vse med seboj pomešano, pred zasledovalci, kateri so bežečim Rusom trdno za petami. Zda se, da, so tudi čote, katere je rusko armadno vodstvo poslalo svojim poraženim kolonam na pomoč, zamotane v vrtinec u-mikanja. Rusko vrhovno vodstvo je vrglo močne čete prodirajočim zavezniškim armadam naismroti, da bi so j1 ne moglo očitati, da je brezdelno opazovala prodiranje naše armade. Dembica naša. Dne 9. maja so avstrijske čete zasedle mesto Dembica (Debica), ki leži v sredini pota med Tarno-vom in Rzezowom ob železnici Krafcov-Lvov. Dembica je izredno važno križišče. Naši so .ge po zavzetju Dembiee močno utaborili tudi n'a. spodnjem toku reke Visloka in silijo sedaj proti ozemlju reke San. V zadnjih 1(7 dneh smo zavzeli v zaho'd'nji Galiciji sledeča mesta: Gorlice, Grybov, Zmigrod, ITuhov, Tarnov, Sesučin, Baligrod, Bukovsko, Krolik, Rymanov, Dukla,. Krosno, Jaslo, Frystok, Dembica itd. Naloga Boroeviceve armade. Pri zasledovanju bežečega sovražnika ima armada generala Boroeviča, v kaiteri so po večini naši slovenski polki, zelo hvaležno nalogo, kar se o dosedanjih njenih borbah ne more reči. General Boroe-vič, ki je bil dosedaj vedno na najbolj nevarnem mestu, in ni imel pričakovati kakih sijajnih uspehov, ima sedaj ¡zborno priliko, da prizadene sovražniku občutne udarce. Sodelovanje vrle Boroevjeeve armade bo kronalo uspehe in trude Makensenove armade. Naša HI. karpatska armada, ki je letos prestala najhujše navale sovražnih valov, je že prekoračila zahodne karpatske gorske grebene in se po celi vrsti najsrditejših bojev pripravlja,, da prizadene sovražniku zadnji odločilni sunek. Za Ruse je odprta sedaj le ena pot. po kateri lahko uidejo ali se prebijejo, to je smer prot'i seveiru. Povsod drugod bi bile ruske zadnje čete odrezane in bi se morale udati. Dočim na, severu Makensenove čete zapirajo Rusom pota in eeste, pritiskajo od juga vedno močnejše kolone naše karpatske armade proti sovražniku, ki se z vso naglico umika ter se še zadnjikrat obupno bori na življenje in smrt. Naloga, katero je dob la sedaj naša Boroevičeva armada, je najlepše plačilo za vstrajnost, ki jo je pokazala v trpkih bojih mesca oktobra, Učinek sedanjih borb se je videl najbolj tedaj, ko se je moralo desno sovražnikovo krilo po hudih izgubah umakniti. Karpatska bojna, črta po sovražniku ni več ogrožena, pač je postala strah ruskega središča. Sedaj stojimo na gališkem bojišču, pred zadnjo odločitvijo. Upati smemo, da ta odločitev ne bn kak navaden manever, ampak nam bo prinesla zmago v odprti bitki. Zavezniški armadi bosta kmalu zlomili zadnji odpor sovražne armade, ki je na gališki strani zahodnih Karpatov obkoljena, in bosta prisilili Ruse. da sprejmejo odločilno bitko. Oprostitev naše karpatske armade je v tej borbi izredno velike važnosti. Grozen učinek avstrijskega prodiranja. V prostoru med Zmigrodom in ipestom Dukla so bili Rusi strašno te pen i. Posebno velike so bile žrtve ruske artilerije. Naša težka art lerija je z dveh stra-od severozahoda in juga, grozovito obstreljevala rrske postojanke. Od 12 ruskih b a t e r i j je 0-shlo samo 18 mož za boj sposobnih. V kotlini1 pri višini Brlička je po končanem boju ležalo na stotine konj in mrtvih Rusov. Creva so bila ovita krog vozov, p o t o č e k v dolini p a j e i z s t o p i 1 i z struge, ker ie bila ista vsa založena z mrtvimi Rusi, konji, razbitimi vozovi in topovi. Voda, „ ki, je poplavil a, m a 1 o r a V m i n i o o med dvema hriboma, je bila bi a t n o 4 k r v a v a ; Kri ubitjih Rusov je napajala razkopane njive in travnike. Avstrijski zdravniški oddelek je pobral po končani bitki nad 8 0 0 težko ter 900 1 al h k o ranjenih R u. s o v. Dobre Četrt ure daleč se je slišalo vpitje ubogih ranjencev in umirajočih. Vas, ki je štela 15 hiš, je bila s cerkvijo in šolo vred popolnoma uničena. Naši topovi so hiše, v katerih so se Rusi zavaro. vali pred puškinimi kroglami, tako razstrelili, dani ostal n e k a m e n n a k a m e 11 11. Pri mestu Dukla so imeli Rusi velikanske zaloge živeža za svojo karpatsko armado. Na-ši so se polastili 2 8 0 0 glav ¡goveje ž i, v i n e , kakih 8 vagonov lepe r ž e n e i 11 p š e n i Č 11 e moke in 0 v e J i k a :n !s k i h z a l o ž i š! č k r u r h a.. Vse te udarce je prizadjala Rusom večinoma naša vrla Boroevičeva armada. 1500 topov. Vojni poročevalec Roda Roda poroča svojemu listu, da je izvedel, da je bilo začetkom prodiranja za-vezniš.kin armad v zpjoadni Galiciji v noči od 1.—2. maj na naši strani v boju 1500 topov, deloma, največjega kalibra, Ruska priznanja. Iz Petrograda poročajo: V četrtek dne 0. t. 111. objavljeno vladno poročilo pravi,: V Galiei,i trajajo še boji ob Visli do Karpatov odi 1. t. m. naprej. Ob Dunajcu so bile naše čete prisiljene se umakniti pred močnim artilerijskim ognjem sovražnikov na desni breg. Ob Biali v okrožju Dukla, Tarnova in Gorlic je sovražnik uničujoče obstreljeval nase pozicije, Vsled nastopa velikanskih sovražnih, moči se je posrečilo sovražnikom prvič prekoračiti! dosedanjo karpatsko fronto. V smeri proti Strvju so se vršili posebno pri Holowiezki hudi boji. Za, višine, ki obvladujejo zadnje prometne zveze, so se vršili trikrat obupni, boji. Čete iz Galicije in Karpatov se pozdravljajo. . Navdušenje, ko so zavzele niaše in nemške čete Gorlice, je bilo nepopisno. Vriskajoč in pevaftoč so čete napadale naprej, in navdušenje je doseglo višek, ko so krdela, iz zahodne Galicije zagledale naše od juga iz Karpatov prihajajoče čete. Zmagovalci so korakali naprej, mimo njih pa so že odvajali velikanske množice ruskih ujetnikov, ki so morali sami odvažati zaplenjene topove in strojne puške. Rusi se umikajo iz Bnkovine. Ogenj avstrijskih baterij na, ruske postojanke ob Dnjestru je bil tako uspešen, da, je povsod opaziti uspehe avstrijskega obstreljevanja. Za, Ruse je postal položaj tako neugoden, da so že odstranili pri Bojanu vse čolne. Vsako noč spravljajo Rusi cele vj§zoye streliva proti Bukolini, odkoder gredo potem dalje v sredino Rusije. Pogovor z generalom Kusmanekom. Ruski listi objavljajo pogovor nekega časnikarja, z junaiškim braniteljem Przemysla, jgeneralom Kusmanekom, dne 20. aprila in hi se sedaj nahaja, v Ni-žjem-Novgorodu. Časnikar piše: General Kusmanek je govoril mirno in določno. Rekel je: Nesreča za Przemysl je bila, ker je bil prvikrat otetj Avistrijske čete, ki so takrat ukorakale v trdnjavo, so porabile veliko mno-žind živeža, ki se je nahajal v trdnjavi in čas med prvim in drugim obleganjem je bil veliko prekratek, da bi se bile mogle nadomestiti uporabljene množine živeža. Trdno sem prepričan, da bi se bila trdnjava, če bi obleganje ne bilo prekinjeno, držaja eno celo leto in še clelj. Razmere v trdnjavi so bile take, da bi Przemysla sploh ne bilo mogoče zavzeti z orožjem. Na severnem Ruskem. Nemci so zavzeli važno rusko pristanišče Liba-\a ter zajeli mnogo vojnega plena. Libavia je najboljše rusko pristanišče, ker tamkaj morje celo zimo ne zamrzne. Pri Mitavi so se morali nemški oddelki u-makniti zelo močnim ruskim četam. Povsod pripravljeni. V listu ..Oesterreichische Volkszeitung" piše visok Častnik: Naša. južna armada je pripravljena, da lahko vsak čas udari. Vojajštvo je sedaj spočito in je izborno izvežbano. Cela meja proti 'Srbiji in Crnigori je dobro utrjena in nobenemu sovražnemu oddelku se ne more posrečiti, da bi prestopil na majšo zemljo.. Italijanske torpedovke v Baru. Iz Petrograda se javlja: List „Birževija Vjedo-most - poročajo iz Cet nja, da ste v pristanišču v Ba. ru usidrani dve italijanski torpedovki, ki imate nalogo, da ščitite italijanske interese. Ti ladji ste pa neposredno tudi v zaščito našega sovražnika. Črne gore. Delovanje naših letalcev na jugu. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Iz sovražnih dežel prihajajo neprestane vesti, da mečejo avstro-ogrski letalci na razna neutrjena črnogorska mesta, bombe, ki so že mnogo žen in otrok ubile. Te vesti so izmišljene. Bojno delovanje naših letalcev se omejuje na neobhodno potrebno obrambo, ki se mora izvršiti, kadar gradi sovražnik baterije ali pa izkrcava vojno gradivo. Boji za Belgijo. Ne da se tajiti, da Nemci v Belgiji polagoma, a nevzdržno napredujejo. Njihovi uspehi pri mestu Y-pern so znatni. Kot odgovor na avstrijsko-nemške zmage v zahodni Galiciji so Francozi s štirimi novi-r mi armadnimi zbori napadli Nemce na severnem Francoskem pri mestu Lille. Nemci poročajo, da so te napade skopaj povsod srečno odbili. Boj za Dardaneie. Odkar so se dne 25. aprila izkrcate na evropskem obrežju Darda'nel franoosko-'angleske čete, se vršijo neprestano spopadi med Tiurki in izkrcanimi četami. Izgube Francozov in Angležev so velike, vendar se Turkom še ni posrefö-lo, jili popolnoma poraziti in pregnati. In Turkom preti že nova nevarnost. Precej zanesljive vesti iz Odese zatrjujejo, da je treba računati s tem, da se bodo Rusi že v prihodnjih dneh poskusili. izkrcati ob Bosporu-. Za izkrcanje določene čete — okrog 6 divizij, skupaj kakih 100.000 mož — se baje že nahajajo na ladjah vi pristaniščih v Odesi in Sebastopolu. Vse te ladje pa so že pripravljene na odhod.. Kaj je z Italijo? Razmerje, ki se je razvilo meö Italijo in Avstrijo ter Nemčijo, je postalo zelo resno. — Razpoloženje italijanskega prebivalstva je vsled rova-nja za vojsko navdušenih strank po"stalo zelo razburjeno, kar je položaj le obremenilo. Vendar še danes, dne 11. maja, ko to pišemo, ni izginilo vsako upanje, da se v Italiji nevihta, poleže. Dunajski list „Wiener Allgemeine Zeitung", ki stoji v zvezi z našim zunanjim ministrstvom, piše: Bilo bi popolnoma napačno, ako bi si prikrivali važnost in resnost gibanja, ki je nastalo med italijanskim narodom. To gibanje je doseglo sedaj, kakor se zdi, višek, in nevarnosti ne smemo tajiti. Toda trdno zaupamo, da se bo italijanski vladi posrečilo, to gibanje zajeziti." — To razburjenje italijanskega prebivalstva je tako veliko, da je moral ministrski predsednik izdati na podrejene oblasti ukaz, naj ne dopuščajo nobenih izgredov proti tujcem. Mnogo Avstrijcev in Nemcev je odpotovalo iz Italije. ____._ Zarota proti turški vladi. Carigrajski listi pišejo, da so možje iz trozve-ze, staroturkov in Grčije zvarili zaroto proti sedanji turški vlaldi, V zmešnjavi bi se sovražniki z lahkoto polastili Carigrada in Dardanel._ Japan in Kitaj. Kitajska vlada je odjgovorila, da bo izpolnila vse stavljene zahteve Japonske. S tem je spor rešen. „Lusitania" potopljena. Krog 1400 človeških žrtev. Novo, strašno žrtev je zahtevala, sedanja vojna, žrtev, ki je podobna oni, ki so jo zahtevate naravne sile ob prvi vožnji veleparnika, jTitanic". Kakor se uradno poroča, je 7«, maja, nekoliko po 2. uri popoldne na. višini Kinsale ob južnii i,rski obali neki podmorski čoln torpediral veliki potniški parnik „Lusitania" družbe Cunard in ga potopil. Natančnega števila oseb, ki so se nahajale naj ladji, se doslej še ne ve, kakor tudi ne natančnega števila rešenih. Različna poročila se vjemsjo le v1 toliko, da je bilo na ,,-Lu-sitaniji" krog 2000 oseb (posadke in potnikov) in od teh je rešenih tiOO. Človeške žrtve bi torej znašale krog 1400 oseb. Kak« je bil parnik nastreljen. Bil je jasen, miren in solnčen popoldan, ko so torpedi zadeli ladjo. Večina potnikov še je komaj od-jutrkovala in stala na krovu, ko se je naenkrat zapazila bela črta, ki se je v modri morski vodi bližala la. dji Potem strašen pok, vsa ladja se zaziblje in obrne V tem je priletel drug torpedo. Ladja se nagne na stran in v 20 do 25 minutah ¡¡zgine v valovih. Vsi čolni se niso mogli več spustiti v morje, ker je bila ladja že preveč nagnjena» Nekateri so za trenutek videli podmorski čoln. Toda kmalu je zopet izginil pori vodo in se ni več prikazal.. Vsi, ki so se rešili, pripovedujejo, da so se potniki in uslužbenci prestopanju v rešilne čolne obnašali nenavadno mirno. Ženske in otroke so pustili najprej v čolne. Ko se je parnik potopil, potegnil je s seboj v vrtinec pet rešilnih čolnov. Pred potopom jih je mnogo skočilo v morje. Tudi te je vrtinec potegnil seboj, akjo se jim ni posrečilo, oprijeti se kakega plavajočega, hloda. V Londonu so se odigravali srce pretresujoči prizori.. Žene so iskale svoje može, matere svoje otroke. V Ameriki se hudujejo nad Angleži, ker ladje kljub nemškemu svarilu ni spremljala nobena torpedovka. Še eno poročilo o potopu. Časnikar Cooper iz Tloronta, ki se je rešil pri potopu parnika, opisuje potop nLusita.nie" sledeče: Ko se je parnik približal Irski, je posadka ostro o-pazovala morsko gladino. Pogovarjal sem se s prijateljem, ko smo hipoma zapažili nad morsko gladino povelj ni mostovž podmorskega čolna v daljavi 1000 jardov (1 jard = 3 čevlje). Bilo je ravno ob 2. uri popoldne. Kmalu nato simo vidleli balo penečo črto torpeda na morski gladini. „Lusitania" je bila zadeta na sprednji strani. Pok razstrelbe je bil močen. Deli odtrgane ladje so zleteli v zralq- Kmalu nato je udaril drugi torpedni strel ob ladjo, ki se je nato nagnila na stran. Posadka ladje je takoj začela z rešilnim delom, da spravi potnike v rešilne čolne. Vse se je vršilo v redu. Šestletna dek]|ica me je prosila, da jo rešim. Spravil sem jo v rešilni čoln, bojihi se pa, da so utonili njeni stariši. Jaz sam sem stopil v zadnji čoln. Nekaj čolnov niso več mogli spraviti v morje, ker se je parnik že preveč nagnil na eno stran. V drugem razredu se je nahajalo mnogo žensk ter okrog 40 otrok v starosti do enega leta* Čeprav ni mogoče navesti/ natančnih številk, je vendar ugotovljeno, da je bilo rešenih več kakor 600 oseb. Kakor se sliši, je utonil tudi ameriški, milijarder Vanderbilt. Rešenci pripovedujejo, da so torpedni slreli usmrtili ali ranili več potnikov. Na ladji je bilo KS8 Amerikanoev, 950 angleških podanikov in 109 o-seb drugih narodnosti. Časnikarski urad poroča, da je bilo za vsem rešenih 658 oseb, na suho so pa spravili 45 mrtvih trupel. Na parnjku je bi, o 2160 oseb. Neuradno se javlja, da je umrlo v mestu .Queen. ; to>wnie 22 oseb, katere so spravili iz rešilnih čolnov a suho. Od častnikov se je rešil le sajm? kapitan Turner. Od pot ¡ikov prvega razreda se jih je rešilo le prav malo. Sodi se, da, so bili potniki mnenja, da se parnik ne bo potopil, vendar se je potopil v 15 do 20 minutah. Trije ribiški parniki so pripeljali v prista-išče 100 utopljenih potnikov „Lusitanie", Med potniki drugega razreda so bili tudi trije Nizozemci. Za svarila se niso zmenili. Potopljeni parnik „.Lusitania" je bil, kakor vsi angleški trgovski parniki, oborožen s topovi. Vrhu-fega je imel parnik na krovu večjo množino streliva in vojnega gradiva. Parni ko vi lastniki so si morali tedaj biti v svesti, v kakšno nevarnost so spravili svoje potnike*. Oni sami so torej odgovorni za vse to, kar sie je moralo zgod:,ti. Nemci niso ničesar opustili, da bi ne bili svarili opetovano in, na najodločnejši način. Nemški poslanik v Vašingtonu, grof Bensdorff, ie še dne 1. majnika v javnem naznani,lu opozarjal na to nevarnost. Angleško časopisje se je takrat rogajo temu svarilu in se je sklicevalo na angleške vojne ladje, ki ščitijo promet na Atlantskem morju. Zmešnjave na ladji. Potniki pripovedujejo, da, sta bila dva podmorska čolna, ki sta napadla „Luzitanijo". En torpedo je zadel v strojne prostore, drugi v sprednji ladjin del. Vsled nastalih plinov so nekateri potniki izgubili zavest. Vsled razpoke so bežali potniki na krov. Ko se je začela ladja pogrezati, nastala je zmešnjava. Deset rešilni,h čolnov so takoj spustili v morje. Mnogo potnikov si je priskrbelo rešilne pase, ž njimi Skočilo v morje ter se obdržalo nad vodo. Žrebanje velike loterije,Slovenske Straže' v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih junakov in invalidom že meseca maja. Takoj kupite srečke! azne novice. * Naročajte, podpirajte! Splošno se nam zatrjuje, da so naši naročniki s „iSlovleiaskim Gospodarjem" letos posebno zadovoljni. Prinašamo zajnesljiva poročila o vojnih dogodkih, zanimiva pisma slovenskih vojakov in novice iz domovine ter razne važne gospodarske članke in drobtinice. Prosimo naše prijatelje, da nas podpirajo. Sporočite nam vsako varnejšo novico in vsak doiiodek, ki bi zanimal širšo javnost. Ne odlašajte s poročanjem več dni ali celo ne-ldaj tednov, ko že novica ni več novica, ali pa so jo prinesli že tuji listi. Poročaj takoj! Ob enem pa. tudi prosimo naše naročnike, da nam pošljejo dolžno naročnino. Izdaijanie lista je združeno z velikimi stroški, ker se je papir, druga tvarirfa in delavci zelo p iz St. Jako-)>a v Slov. gor., na legarju; Kraner Ignacij, pešec ;>U. pešpolka), od Sv. Trojice v Slov. gor,, na legarju ; Klemeneič Martin, pešec 26. deželnobrlambovske-ga, pešpolka iz Murščuka, na vnetju možganske mrene; Veber Franc, pešec 47. pešpolka, iz .Račja pri -vlairiboru, na Vnetju možganske mrene; Pleše Anton, l ešec 30. pešpolka, iz Podgorja pri Šlovenjgradcu, na vnetju prsne mrene; Baje Jožef, pešec 17. pešpolka, iz üt. Petra pri Novem Mestu, na vnetju ledvic; Virant Radislajv, praploräÖaik 27. pešpolka, iz Ljubljane. naj izkrvavljenju. * Pozdrav iz azijatskih puščav. C. g. Friderik Horvat, župnik pri Sv. Lovrencu najd Mariborom, je dobil te dni od svojega biratja jankota Horvata, veleposestnika v Cvetkovcih pri Velijki Nedelji, sedaj ruskega ujetnika, sledečo dopisnico: Dragi brat, sestri, žena in otroki! Sprejmite srčne pozdrave iz azijatskih pušča* ; od Samare se že danes četrti dan vozimo po puščavah. Zdravi smo. Zla pa,r dni pridemo na stalno mesto, tedaj dobite naslov. Naznani domov in sestri. Sprejmite srčne pozdrave! Janko Horvat in Blaž Megla iz Qvetkovec, Ivan Zelenile in Peter Mar erič iz Moškanjc. — Imenovani so bili že od začetka vojske med trdnjavsko posadko v, Przemyslu. * Mrtvi se oglašajo. Alojz Seršen, trgovec in gostilničar v Veržeju, c. in kr. četoivodjia, ki so ga smatrali mnogi že za mrtvega, se je oglasil z dne 8. aprila iz ruskega ujetništva. Nahaja se tačas v mestu Kaahka v Turkestanu, Osrednja Azija. Poroča svoji soprogi, da je zdrav-!, da mu more pisati slovenski, pozdravlja domače in kliče: Na veselo svidenje! Bog Slovenca res nikdar ne zapusti! •* Pogrešajo se: Filip Gutcmnig, domobranski pešpolk štev. 4 1-5, vojna poŠta štev. 48. Odgovor na Marijo Gutounigj pošta Guštanj, Koroško. — Anton L e t o n j a, lovski bataljon štev. 20, 1. stotnija, vojna pošta štev. 73. Naznanilo starišem Lizi in Vidu Letonja., v Gradišah štev. 60, Sv. Barbara v Halozah. — * Podpora za težko ranjence, za vdove in o-troke padlih vojakov. V jeseni lanskega leta so se pobirali v celi deželi darovi za božična darila, ki so se poslal'a vojakom na bojišče. Darovi so bili tako o-bilni, da je preostajo okrog 200.000 K. Dotični odbor v Gradcu je sklenil, da s tem denarjem podpira ubo-žne vdove, otroke in invalide štajerske dežele, da bi se prizadetim s hitrimi podporami olajšala beda. To podporo dobijo vsi tisti, za katere ne zadostujejo državne podpore med vojno, dokler se ne zvišajo doneski od strani države postavnim potom za toliko, da zadostujejo za oskrbovanje dotičnili oseb. Odbor torej podeluje podpore tudi tistim, ki že imajo državno preskrbo, ki je pa v mnogih slučajih premajhna. V(flove in invalidi se naj obračajo s prošnjami na odbor v Gradcu pod naslovom: jSteirischer Witwen-, Waisen und Invaliden-Kriegsschatz", Gradec, Sporgasse 29. Kani se pošiljajo prošnje za oprostitev od čr-novojnlške službe. Na uraidneni mestu smo izvedeli, da se prošnje za oprostitev črnovojnikov o ste. Prva tovarna M Kana Koarfed, e.kr. dvorni 9,gcdb«BÍt,je-sih, nssjatih, fiiiJj t Mostu (Brüx) M, 8C0 (Osiko). Nikelnaste Irfiopl-nr* K 5-90, 4'2G, t-— «rebrne ure K 8'40, tifetait* budilke K 2 90, budilk» i zvončkom 4 K. - Požiga po poTse^a. gtlMi risiko. — Zamenjava ali ¿«aar »aiaj. 1-84. Svetovna vojska dok zuje ja»no, da samo oni za-c ore prenašati skoraj nečloveške n pore, ki ostane trezen Zato z.iiitevajte v vsaki gostilni kot pi-jhčo isvratne ljutomerske pokalice. Fedor Kukovee, tvornica pokalie in «odavice, Ljutomer. 3il Kmečko posestvo se pod roko prod», ki meri okoli 1*- oralov gozdov, 10 oralov travnikov, 1 in pol orala norega vinograda, drugo pa njive in pašnike. Vprašati je v župnišču v Ločah pri Konjicah. 318 Kupi se posestvo v v/SInosti 15.000 K. Pogoji: pri-ja;na lega blizu večjega kraja, železnice in cerkve, nekaj gozda, polja in travnikov, vsaj za 2 do 3 glave živine. Ponudbe s ceno in «pi«om sprejema pisarna „Slovenske Straže" v Ljubljani. 307 Irgovski učenec priden ia iz poštene hiše se takoj sprejme v trgovino J. Tušak, Sv. .Anton v Slov. gor. 319 Gostilna pod «pij-. Jeričeva v Počehovi (pri ' LeiterBbergu) odprta. 315 Mlinarski učenec se takoj sprejme t Valčnem mlinu g. Anton Jurza aa Bregu pri Ptuju prosi mesečni plači, stanovanjn ia krasi. Vpraša se pri Alojz Zorčžč, nadmlinar na Bregu pri Ptuja. 314 Nov» enonadstropn» Jjjjjjj^ izvrstna lega za trgovino, 5 minut izven Celja, se vsled preselitve ugodno proda Ponudbe Dr. Alojz Rakna, Celje. „313 Kolarski učenec as sprejme pri g. Klinar Franc, kolarski mojster, Slivnica pri Mariboru. 312 Mlinarski učenec in zanesljiv hI n npr« se 8Preimita Pri I-iiiapco Blovenjgoriškem pa- romlutn r Kan;ži pri Pesnici. 320 Posestvo z Ti*e]cem kisle vode in gostilno se proda. Naslov na upravništvo „Slov. Goap.8 pod 50.000 — 282. Prodajalka izurjena v trgovini mešane stroke, želi službe v kako majhno trgovino na deželi. Nastopi lahko takoj. NbbIot se izve v oprav-ništvu tega liBt». 286 Velika svota denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja: 3rečkeyno zastopstvo št. 15, Ljubljana. 154 Kupujem arijo volno, kožo ov»c in j»gnjet, kakor tudi vsakovrstne druge kože po najboljših cenah. K. Or&nitz, Maribor, Gosposka ni. 7. 239 284 in Takoj se sprejmeta 2 cirkuiarista 2 iagarja. Lena trgovin» Viktor Glaser-ja ▼ Smolaiko, peito Rai«. Trgovski učenec poštenih starišev se sprejme v trgovini mešanega blaga. Več se izve pri trg. J. Traun, Ptujska gora. 292 Cesarje in mizarje proti dobri plači sprejme za stavbo barak v Šterntalu in L^bringu Julij Glaser, stavbenik, Maribor, Mellingbof. 301 Kdor hoče Srsie saditi ga dobi zdaj po 8 vin. komad pri Kranon Trobentar v Bresternici št. 28, (Ksranica) p. Maribor. Cepljeno na Rip.-Portalis. Oglasiti B8 je v 14 dneh, 304 Kravar dekli in dve se sprejmejo na posestvu zavo.ta Marijinih bratov Kirchengasse št. 1, Gradec. Kravar mora znati dojiti. Plače v začetku 20 K Dekli za kuhinjo, hišna dela, svinjski hlev, oskrbovati vrt in delo na polju. Plfiče v začetku 18 K. Kuha se samo za družino; hrana dobi a. 807 pi^Rka—s v kako trgovino na deželi. Nastopi lahko tašroj. Naslov se izve pri upravništsu tega lista. 308 Iščem hlapca h konjem, kateri naj razume vsa poljska dela. Plača po dogovoru. Nastop takoj ali pozneje Ponudbe: Feid. Roš, veleposestnik, Hrastnik ob jsžni železnici. 308 Služba organista in cerkovnika se odda v župniji na Muti. Prva služba božja je vselej nemška. NaBtop lahko takoj. — Cerkveno predstojništvo. 309 Cepljeno trsie pošip, laški rizling, burgundec, rulender, veltliner, dišeči prami-nec, silvanec, muškat, kavčina, ranfol, sladkaminka, izabela. — (jepljene na podlagi Riparia-Mon-tikolo, Rupestris Solonis, Berlan-dieri, Riparia-Teleki je najooljša za apoe io zemljo. — Več tisoč korenjakov te vrste. Cena zaradi vojaških razmer zelo nizka in sicer: Cepljenih 100 komadov 10 K Korenjaki 100 komadov 2 kroni. Kupci se naj blagovolijo oglasiti, doVler je kaj v zalogi. J. Vrbnjak, Breg, Ptuj. 267 Škropilnico najboljšo vinogradno od JesBerniga si lahko vsakdo naroči tudi na obroke pri Zinauer & Co , Sv. Jak6b v Slov. gor. Posebno v letošnjem letu bode vsled pomanjkanja vitri-jola in delavnih moči jako priporočljivo, da ima vsak Bvojo škro pilnico. Ceniki zastonj. 297 1 KAVA X 50°|o cenejša: Amerikanska štedilna kava, vele-aromatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča 11 K franke, po povzetju. Pol kilograma velc-prima najfinejši čaj K 2 20 oddaja A. Sapira, eksport kave in čaj» Galanta 496, Ogrsko. 278 Volno ovčjo, oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnem plačilu ter plačam vožnjo sam. Veletrgovin» R. Sfermecki Celje štev. 17 (Štajersko.) Lepa še skoro 277 novozidana hiša i nekaj njiv in travnikov se takoj po ceni proda. Hiša atoji ob državni cesti, nekaj minut od cerkve, blizu železnice in je v najboljšem stanu. Pripravna je kakor nalaifi za penzionlste ali obrtnike. Več pri Hranilnici in posojilnici ▼ Št. Uja ▼ Slov. gor. Bleda smrt stoji na cesti, Ali v hišo se boji, prijatelj zvesti, Ji do Tebe ne pusti! Zahtevajte pristni , FLORIAN". Za vraia jt# p©na?®dbef OH»»« priporoča domača in narodna trgovina Franc Lenart v PTUJU večinoma razno novodošlo blago za obleke. Ker se vrši najbrž letos sv. birma, opozarjam cenj. botere in botre že naprej, da preskrbijo svojim birmancem lepo obleko, ki pa se dobi primeroma današnjim razmeram po ugodnih cenah istotako pri Francu Lenart v Ptuju. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove Bvojim znancem. Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. 192 Vsak svoj mlinar. S poleg stoječim ročnim mlinom lahko zamelje vsakdo doma svoje zrnje, kakor koruzo, ječmen, žito, oves. Mlin je jako trpežen in stane samo 20 K; plača se lahko tudi v 4 enakih mesečnih obrokih. Naročila sprejema Teodor Zdarski v Mariboru ali Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. 296 Prva slovenska razpošiljalna svetovno-znaaih srebrno jeklenih kos znamka dvojni »Orel« z mečem, Knjigarna, umetnine in muiikalije. Goričar&Leskovšek = Celle = trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX P° raznih cenah. XX Za gostilničarje: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. katere so iz najboljšega in najvlačnejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljive. Za vsak komad se garantira. Pri naročilu 10 kom. se doda 1 komad zastonj. 2si KMETOVALCI! ogibajte se manjvrednega židovskega blaga. Zahtevajte cenik. Edina zaloga: Ad. Geissa nasl. Viktor Pilili, Žalec v Savinski dolini. Sm f*¿tn Vabilo na občni zbor Okrajne posojilnice v Ljutomeru ki se bode vršil v četrkek, dne 27. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj v Fran Jožefovi šoli v Ljutomeru. DNEVNI RED: 1. Poročilo načetoištva in prečitanje revizijskega zapisnika. 2. Poročilo nadzorništva o računu za 1. 1914 in odobrenje istega. 3. Izločitev udov. 4. Sklepanje o brezobrestnem posojilu Marija-n šču v Veržeju. 5. Slučajni predlogi. Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri istega dne z ist vojni zajem. Skupni iznos zajtua se bo določil na podlagi uspeha, katerega bo imela j- vna subskripeija Vrednostni ¡>apirji vojnega zajma fe glase Da imetai&a in so izdani v kosih po 100, 200, 1000, 2000 iu 10.000 K ter v kosih, ki stvarjajo večkrat od 10.000 K. Datirani so kosi dnj 1. maja 1815. 1, irasjo na sen posnetek podpisa c. kr. fimnčnega niuistra in so protipodpisani od predsednika in od enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem »boru Izdani so v nemškem jeziku, bistveni tbseg teksta pa i« pridodan tudi v deželah jezikih. Vrnitev vojnega aajma se bo vršiia dne 1. maja 1925. 1. C kr. državna uprava pa si pridržuje rravico, da sme vrniti zajem tsdi pred 1. dnem maja 1925. I. bodisi v cel ni a!i delom , prejšnja povrnita? pa je nugoča samo na pudlagi predidoče ntjmanj trimesečne odpovedi. Ta odpoved se razgiasi v uradni „Wiener Zeitung". Vojni z jem se obrestaje s 57,% na 'ei0 8ieer v polletnih obrokih 1 dne maja in 1. dne novembra vsakega leta po dospelosti. Vrednostni papirji isaje po 20 polletnih kuponov, kojii je prvi, dospevajuči 1. dna novembra 1915. 1. Plačilo obresti in vračilo voja^ga '?jma s» vrši brez vsscega davčnega, pristojbinskega ali katerega drnzega odbitka proti temu, da se dodeli obrestni kuponi oziroma zajemni pjpirji oddajo c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaja. Üb Radi zastare ugašajo terjstie iz vojnega zajma, kar se tiiie glavnice, v 30. !et:h in kar se tiče obresti v 6 letih cd dospelostnega roka. Raipečavanje 5l/s% vojnega sajma ni podvrženo r roiuetneniu davku od efektov. NA dunaju, d„, 4. n,,j» 1915. i. C. kr. finanžni minister. subskripcij o § Z ozirom na predstojedi prospekt Njegove Prevzvišetosti gospoda c. kr. finančnega ministra se razglaša sledeče: Siibskripcšla se začne 8. mala 1915 m se zaključi v soboto 19, masa 1911 @h 12. uri Podpisovanja sprejemajo sledeča mesta: poštno-hraniinični urad na Dunau in vse njegove hiralnice (c kr postni uradi), vse državne blagajne in davčni uradi, avstro ogrska banka glavni za\od na Dunaju in njene ptdiužnice v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, daije: Anglo-avstr. banka Dum j, Dunajsko bančno društvo. Dunaj C. kr. priv. spi avstr. zemljiško-kreditni zavod Dunaj, C kr. priv. avstr. ki\ diini zavod za trgovino in obrt, Dunaj, Splošna depozitna banke, Dunaj Nižje-avstr. eskomptna družba, Dunaj, C. kr. priv. banka avstr. dežel Dunaj Banka S. M. pl. Rotschild. Dunaj, Union banka, Dunaj, Jadranska banka, Trst. C. kr. priv. splošna prometna banka, Dunaj. Banca C.mmerciale Tri? soca, Trst, Banka za Gornjo Avstrijo in Soloogra ko, Linec. C. kr. priv. bančna in menjalnična dela. družba »Merkur«, Dunaj, B el ško B alska eskcmpina in menjalniška banka, Bit-lic, Češka eskomptna banka, Praga, Ctška industrijska banka, Praga, C kr priv. češka Union-banka, Praga, Gališka bsnka za trgov»no in obrt, Krakov, Industrijalca banka za kraljestvo Galicijo in Vlaoim rijo z veiiko vojvod'no Krakov, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, Deželna banka kraljestva češkega, Praga, Deželna banka kraljestva Galicije in Vladimirije. z veiiko vojvod ¡no Krakov, G. kr. priv moravska eskomptna banka, B no, Moravsko-Ostrovska irgovbka in obrtna banka Moravska Ostruva, Avs;r. industrijska in tsgovska banka, Dunaj, G. kr. priv. štajerska eskomptna banka, Gradec, Osrednja banka čeških hranilnic, Praga Dunajska lombardna in eskomptna banka, Dunaj. Osrednja banka nemških bnnilnic, Praga, Živnostenska banka. Praga ?n pri njenih podružn cah ob uradnih urah, običajnih pri vsaki posredovalnici. Podpisovanja se morejo mršiti tudi s pomočjo drugih avstr. bank, hranilnic, zavarovalnih zavodov in zasebnih bankirjev. Za podpisovanje veljfjo n.slednja določila: L Podpisov&lca cena je določena s 95 25% dodavši 57»% obresti od koea za eas od 1. maja 1915. 1. do dne a, ko se papirji prevzamejo. 2. Podpisovanje se vrši ca temelju igla-silnega obrazca, ki je izdan v ta namen. Daljcji poirebni obrazci se dobe brezplačno pri predjinačenih mestih. Sabskripcija je mogoia tudi pismeno in icer v t.-j obliki: „Na pod agi razglašenih prijavnih po»oje? se naročajem ua Noui. K . . . . 57,% noga avstrijskega vojnega zajma od 1. ¡915, ter se zavezujem glede sprejetja ia plačila v smislu dodelitve. Obenem vplačani «sesek K......* ^ Vsaki subskripcijski posredovalnici je pridržano p.venlc, da določi po svojem prevdarku visokost zneska vsake posamezne dodelitve. 3. Dodelitev se izvrši čimpieje mogoče po končani sub 27. avgusta 2070 in dne 24 septembra 1915 ostanek do polne vsote. 5. Priglasila na gotove oddelke posojila se morejo vpoštevau le v toliko, kolikor se more po maenju posredovalnici spraviti v sklad s interesi dragih znamo 7alcev. 6. Zadolznice sc morajo dvigniti pri onih mestih, kjer je bila izvršena subskripcij». 7 Do tedaj, d& se izdoia.o prave obveznice, prejtno znamovaioi interimake liste, kateri se jim brezplačno zamenjajo proti defijitivnim pri onih mestih, kjer so prejeli interimske liste. Za subskripsijo pri o. kr. p.-štno lira iiničnem uradu na Danaju in pri zbiralnicah (c. kr. psštnih uradih) pooblaščenih v ta mmen, veijajo posebna določila, ki so bila izdana od c. kr. poštno-hraniiničnega urada Atslro ogrska banka ia hlačnica za vojna posojila (Kriegsdsrlehenskam) dajejo proti teum da se golote z^dotž uee, o sirarna začasni iisti vojnega z&jma kikor ročna zastava, j>oso,ila po obrestni meri, ki je znižtua za poi procenti, namreč pa vsakikratni oficijalni esktmplni obrestai meri. T<. udobna obustna mera ostane pa le začasno y vehavi, toda ns?maai do 2». « -pt. 1916. Omenjena d»'* zavoda del ta pes» ila po vsakokratni of-eijelai e^komiitni obrestni tseri tudi na drug« pripravno vrednostne,papirje, ako je posojilo c»roetjeno za vplaalo zneska, ki je bil sabsk-ibirtn ua podlagi teya povabila. Za podaljšana posumila ti&a vrste se enako d^olijo ug dnusti snižtne >!br«stne mere in sicer najnunj dj 24 se^teinbra 1916. Na zahtev» se pa pri dcvbljtjiib posojilih, kojih vphčilni roki ne segajo dat)« nego do gori omenjenih terminov, mesto «saiokrttne eskomptne obrestna mere zagotovi stalna obrestaa mar a letmh 5 '/„. Voj:o-pes jilna blagajna js nt podlagi § 6, točka 3, cesarske naredite od dne 19. saptembra 1914, drž z&k. št. 248 pooblaščena, da s polnim vpošts^njem v ome jeni cesarski nar»dbi se u^hajajučih poslovnia načel dovoljuje posojila tudi pruti zastavi takihbipotekarnih terj: tey, Li nudijo postajno varnost (§ 1374 spi mesč. zak) Temeljem izdanih cesarskih nareUb o ukinjen ju zasebnopra?o>h denarnih tirjatev sa morejo znaski. tzhajaioči od ?log na tekoče račune, iz vlog proti blagajniškim listom in na «ložna knjižice neomejeno dvigniti pn vseh kreditnih zav> dib, ako ss jih namerava porabiti za vplačila na vojno posojilo. — Ismsd kreditnih ¿avodov i o izvzeti samo oni v Galiciji in Bukofini. Na Duu^ju, meseca maja 19i5 1 IBMS3S Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo. Odgovorni nrednlk: Pranjo 2«bot. Tlslr «stRm» sv. Cirila t V:»"'T*c-