PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /i	rA n I •
Abb. postale I gruppo » LiCD3 4U llP
Leto XXD. St. 172 (6459)
TRST, sobota, 30. julija 1966
SENZACIONALNA NOVICA DOPISNIKA «PRAVDE» IZ LAOSA
Tudi zahodnonemški vojaki se borijo v ameriških uniformah kot letalci v Vietnamu
Dokaz: potni list poročnika D. Denglerja, ki je podaljšan do leta 1968 - V Washingtonu in Bonnu trdijo, da je Dengler od leta 1960 ameriški državljan Gre za skupino 120 nemških vojakov, ki so prispeli v Sajgon pred 11 leti Prejšnji četrtek so ameriški letalski napadi na Severni Vietnam dosegli višek
griral v ZDA leta 1957 In da je ameriški državljan. Von Hase je dodal, da ne ve, ali ima Dengler dvojno državljanstvo.
V Sajgonu je ameriški predstavnik Izjavil, da je slabo vreme preprečilo ameriškim letalcem bombardiranje področja Hanoja in da je bilo kljub temu 110 letalskih napadov na Severni Vietnam. A-meriški piloti so opazili v zraku tri izstrelke zemlja-zrak, severno-vietnamsko topništvo pa je sestrelilo neko ameriško letalo, ki pripada mornarici. Pozneje so v a-meriških krogih poudarili, da so včeraj ameriški letalski napadi dosegli višek v zadnjih 17 mesecih letalske ofenzive proti Severnemu Vietnamu.
Iz istih krogov se je zvedelo, da je osvobodilna vojska doslej povzročila povprečno 15 do 19 ((incidentov« dnevno, medtem ko da jih je bilo včeraj samo sedem. Vendar Je do precej hude bitke prišlo med nadaljevanjem operacije «Hastings», ko je padlo baje 65 partizanov.
Iz krogov vlade gen. Kija v zvezi z dobičkom od konjskih dirk
WASHINGTON, 29. — Izredno velik odmev je povzročila T Washingtonu novica iz Moskve, da je današnja «Pravda» objavila vest, da se borijo v ameriških enotah v Vietnamu tudi zahodnonemški vojaki. Glasilo KP SZ objavlja namreč fotografije in dokumente, ki jih je poslal dopisnik Ivan Ščedrov iz Laosa in ki so jih našli pri ame-nškem pilotu Denglerju, 28-let-nemu poročniku v ameriški mornarici, ki se je pred kratkim rešil iz džungle, potem ko je bilo njegovo letalo sestreljeno nad Severnim Vietnamom. «Dej-stva in dokumenti,« piše list,
•nepobitno dokazujejo, da Zvezna nemška republika sodeluje pri o-boroženem imperialističnem napada proti narodom Laosa in Vietnama*. »častniki in vojaki Bun-deswehra, ki jih pošiljajo v Vietnam na podlagi tajnega sporazu-ma med Bonnom in Washingto-b?m, Se predstavljajo kot tehni-jo, mehaniki in kemiki. Medtem 5° ,sem bil blizu Sajgona,* piše dopisnik Ivan Sčedrov, «sem iz zanesljivega vira zvedel, da se je Vec kot sto vojakov Bundesweh-ra udeležilo bojev proti južnoviet-?®fnskim patriotom že jeseni leta
1964.	T; vojaki so bili dodeljeni Posebnim enotam ameriške voj-?. e 'n v eni izmed prvih bitk so
} zahodnonemški plačanci izgubi-h 20 mož, med katerimi je bilo nekaj mrtvih in nekaj ranjenih, i plačilo za sodelovanje v tej umazani vojni pa bonske oblasti upajo, da bodo dosegle podporo v p za *voje revanšistione načrte i ,rropi'. Po °bse§u svojega vojaškega in gospodarskega »prispevka* v Indokitajski je Nemčija dosegla drugo mesto za ZDA.*
Dopisnik «Pravde» piše, da so PD Denglerju našli samo začetne vrke «D.D.», njegovi dokumenti pa *?. dokaz, da je iz Zahodne Nemile. Pozneje so ugotovili, da je to poročnik Dieter Dengler. Njegov zahodnonemški potni list je ?apadel 17. julija 1956, obnovljen Je bil 24. avgusta 1964 in podaljšan uo 14, januarja 1968. Potni list je Podaljšal župan iz Stuttgarta. Iz Denglerjevih dokumentov je tudi razvidno, da je po poklicu mehanik. Zato se dopisnik vprašuje: ((Kako je mogoče, da je navaden mehanik iz provincijskega mesta Calw postal član poveljstva enega izmed najmodernejših reakcijskih borbenih letal komaj nekaj mesecev po Podaljšanju potnega lista v Zahodni Nemčiji?«
"Po drugi strani«, piše «Pravda»,
"Pa so našli dokument ameriškega Poveljstva, iz katerega izhaja, da J® Dengler častnik ameriške Air F°rce s številko 683195. Iz zanesljivih virov izhaja, da je enot Bun-uesvvehra sestavljena iz 120 ameriških vojaških pilotov iz Zahodne Nemčije prispela v Sajgon poleti
1965.	Od jeseni dalje so ti vojaki neposredno sodelovali pri vojaških operacijah proti vietnamskemu in laoškemu ljudstvu. Pred kratkim s° na področje operacij prispele še uruge skupine zahodnonemških pilotov. Preteklo pomlad in pozneje Pa Bundesvvehr vztrajno ponuja letalskega generala Schlichtinga za veleposlanika Zahodne Nemčije v Sajgonu. Schlichting je bil vojaški ataše Zahodne Nemčije v Ottavi od leta 1956 do 1960. Bundesvvehr upodablja področje operacij v Indoki-hi za preizkušanje svojega navadnega in kemičnega orožja v bojih.«
Ivan ščedrov poudarja, da je Dengler častnik Bundesvvehra, ki je v uniformi ameriškega pilota z reakcijskim ameriškim letalom bombardiral številne mirne kraje Laosa, pred tem pa vietnamske vasi.
Državno tajništvo za obrambo v Washingtonu je danes sporočilo, ba je prišel Dengler v ZDA leta 1957 in da je postal ameriški držav-Ijan po treh letih ter nato vstopil v ameriško mornarico leta 1964.
Državno tajništvo je nato pojasnilo, da je Dengler postal ameriški državljan točno 3. avgusta 1960 v San Antonio v Texasu. Funkcionarji tajništva pa niso hoteli Povedati ali ima Dengler nemški Potni Ust. Toda z ameriškega stališča je on ameriški državljan, medtem ko ni znano ali Zahodna Nem-čija še vedno smatra Denglerja za nemškega državljana.
Sam Dengler leži sedaj v bolnišnici ameriške mornarice v San Diego (Kalifornija), kamor je prispel v sredo ponoči, ter je podnevi in ponoči pod nadzorstvom. Den-gler je bil dvakrat odlikovan in Je že šest let v ameriškem letalstvu, in sicer v mornarici, kjer je bil dodeljen na letalonosilko «Ran-8er», ki sodeluje v vietnamski vojni. Iz Calwa pa so sporočili, da ie bila Denglerjeva mati obveščena, ko je bilo letos v februarju sinovo letalo sestreljeno nad Severnim Vietnamom.
Medtem pa so iz mesta Calw v Zahodni Nemčiji sporočili, da je točno, kar piše «Pravda», in sicer ha je Dengler dobil zahodnonemški Potni list leta 1956 ter da je veljavnost potnega lista potekla 25. maja 1960, toda da ni bila obnovljena. To je izjavil tudi predstavnik policije v Stuttgartu rekoč, da sp ugotovili, da mestna policija veljavnosti potnega lista ni obnovila.
Predstavnik bonske vlade von Hase pa je danes na tiskovni konferenci izjavil, da v Južnem Vietnamu ni nobenega pripadnika Bun-heswehra, razen vojaškega osebja zahodnonemškega veleposlaništva v Sajgonu. Von Hase je poudaril, da kancler Erhard in njegova vlada zavračata kakršno koli vojaško «zvezo» v tem delu sveta in da Washington ni nikoli postavil v Bonnu v tem smislu kakšne zahteve. Von Hase je nato izjavil, da je Dengler častnik ameriškega letalstva, ki je ((pogumno Pobegnil ivr džungle«, da je eml-
(15.000 dolarjev tedensko, s katerimi razpolaga gen. Ki) pa so sporočili, da pripada od tega sklada tretjina poglavarju države, tretjina predsedniku vlade in zadnja tretjina družinam padlim v vojni. Včeraj je bilo namreč sporočeno, da so te družine prejemale le majhne vsote deset do sto dolarjev.
Britanska bela knjiga
LONDON, 29. — Danes so objavili «belo knjigo«, ki predvideva zamrznjenje plač in cen do konca leta. Zamrznjenje se nanaša na plače in to na vse oblike, kot tudi na trajanje delovnega urnika. Torej velja ne samo za osnovne plače temveč tudi za nadure, akordno delo in podobno. Med tem razdobjem bodo lahko razpravljali o pogajanjih za nove delovne pogodbe, ki pa bodo lahko veljale šele s 1. januarjem 1967. leta. Nove pogodbe, ki so bile sklenjene pred 20. junijem in ki še niso stopile v veljavo, pa bodo lahko veljale prav tako šele prihodnje leto.
Vlada bo izvedla tudi posebno nadzorstvo nad cenami in bo strogo nadzorovala najemnine. Zamrznjene so tudi vse dividende. Po
ukrepe.
V tej zvezi je prejel izredna pooblastila podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo Brown, ki je na tiskovni konferenci dejal, da vlada ne namerava uvesti prisilnih mer temveč upa na razumevanje in sodelovanje prizadetih. Svoja izvajanja je zaključil, da je Velika Britanija porabila več, kot Je naredila in da je treba sedaj to nadoknaditi.
Prvi odmevi na «belo knjigo« niso ugodni in je tako združenje industrijcev ugotovilo, da gre za nametane ukrepe in vladne posege. Generalni svet se bo sestal v sredo in bo razpravljal o tem, če bodo podprli, ali odkrito obsodili, vladne ukrepe. Tudi kongres sindikatov je nasproten, češ da gre za mere, ki so v nasprotju s sindikalnimi svoboščinami. V torek se bo sestala posebna gospodarska sindikalna komisija, ki bo podrobneje proučila posamezna določila »bele knjige«.
NEAPELJ, 29. — Vrhovni poveljnik NATO v Evropi general Leminitzer je najavil jesenske manevre z nazivom »Summer ex-press* (poletni ekspres), ki bodo od 31. avgusta do 12. septembra, tem šestmesečnem razdobju bodo I Med manevri bodo prepeljali z uvedli nadaljnje ostre restriktivne ! letali čete držav članic v Grčijo.
NA SEJI VLADE SPREJETI IZREDNI UKREPI
Vlada je odobrila 20 milijard lir za gradnjo 2.050 stanovanj v Agrigentu
Paritetna komisija je odobrila program, statut in način združitve PSI in PSDI, ki se bo izvedla 22.-23. oktobra - Zupani pokrajine Firence za mir v Vietnamu - Trgovinska bilanca s SFRJ je pasivna
RIM, 29. — Danes je od 17. do 23. ure zasedal ministrski svet, ki se bo jutri ponovno sestal ob 9. uri.
Po zasedanju je minister za javna dela Mancini povedal novinarjem, da so sklenili izredne ukrepe za Agrigento in da bodo te ukrepe predložili parlamentu, brž ko jih bo podpisal predsednik republike in bodo objavljeni v Uradnem listu. U-
krep predvideva nakazilo 15 milijard lir, od česar 5 milijard lir, ki jih je že nakazala deželna uprava. Skupno bo torej razpoložljivih 20 milijard lir, s čimer bodo zgradili 2055 stanovanj in od česar 1500 na stroške dežele. V okviru teh sredstev so predvideni tudi izdatki za u-sluge in za popravilo umetniških in zgodovinskih vrednot. Za izvajanje teh načrtov so predvideni čim hitrejši postopki. Izdatek 15 milijard lir bo vključen v proračun za prihodnje leto in za to ne bodo potrebni nobeni novi davki.
Ministrski svet je pojeg tega tudi odobril ukrep o reorganizaciji ministrstva za promet in civilno letalstvo, da bo lahko bolje usklajevalo promet z raznimi prometnimi sredstvi (železnica, cesta, rečna plovba itd.), da bodo prišle do izraza potrebe ljudi in da se ustvarijo čim hitrejše in u-godnejše nrometne zveze z naj-nižjimi izdatki.
Ministrski svet je nato odobril zakonski predlog o pooblastilu vla-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinn
ODNOSI ZSSR DO VIETNAMA, JAPONSKE IN OZN
Po moskovskih razgovorih U Tant-Brežnjev Gromikove izjave po obisku v Tokiu
Podpisal je sovjetsko-japonski konzularni sporazum -UTantse je pogovarjal z Brežnjevom predvsem o Vietnamu in OZN - Danes bo govoril o rezultatih svojega obiska na tiskovni konferenci
MOSKVA, 29. — Danes dopoldne je generalni tajnik OZN Tant vodil dveumi napovedani razgovor z Leonidom Brežnjevom, generalnim tajnikom CK KP Sovjetske zveze. Uradno je bilo sporočeno, preko agencije Tass, da sta ob ravna val a.((določeno število mednarodnih vprašanj in tudi delovanje OZN«
ter da je bil razgovor «v pri--------------
srčnem in prijateljskem vzduš-
ju«. Zahodni dopisniki pa poročajo, da sta obravnavala še prav posebej vietnamsko vprašanje in OZN. Predstavnik tajnika OZN je povedal, da sta razgovor želela oba državnika.
Trdi se, da sta govorila tudi o podaljšanju U Tantovega mandata, kar SZ podpira. Glede Vietnama pa v diplomatskih krogih trdijo, da ni pričakovati nenadne spremembe pri iskanju mirne rešitve vietnamskega vprašanja. Pri razgovorih je bil navzoč tudi namestnik zunanjega ministra Kuz-njecov ter namestnik predsednika vlade Novikov. Jutri dopoldne je napovedana U Tantova tiskovna konferenca in pričakuje se, da bodo o rezultatih njegovega obiska
novinarji zvedeli kaj več kot doslej.
V Moskvi je še vedno na obisiku predsednik iraške vlade Rahman Al Bazas, ki se je danes pogovarjal s predsednikom prezidija vrhovnega sovjeta Nikolajem Pod-gornim, nato pa se je ponovno sestal s predsednikom vlade Ko-siginom ter razpravljal z njim o sovjetski podpori Iraku in o vprašanjih Srednjega vzhoda.
Iz Tokia poročajo, da je Gromi-ko, ki je ves teden na uradnem obisku, podpisal sovjetsko-japonski konzularni sporazum, na pod lagi katerega bo SZ odprla konzulat v (Jsaki,. Japonska pa v pristanišču Nahotka, ki leži na skrajnem sovjetskem vzhodu. Sporazum določa tudi, da bodo vse a-retacije japonskih ribičev v so-
Reorganizacija notranje uprave v Jugoslaviji
Zmanjšanje števila delovnih mest - Delo posebne komisije v Sloveniji Sklepi CK ZK Bosne in Hercegovine po ugotovitvi zlorab in nepravilnosti
LJUBLJANA, 29. — Republiški izvršni svet Slovenije je imenoval danes komisijo za rešitev reorganizacije in sistematskih vprašanj službe notranje uprave Slovenije. Predsednik komisije je predsednik izvršnega sveta Janko Smole, med 17 člani komisije so poslanci, funkcionarji pravosodnih ustanov in družbeno - političnih organizacij, zastopniki občinskih skupščin, univerze In republiški tajnik za notranje zadeve. Komisija ima nalogo, da prouči sedanji obseg, sistem in metode dela službe in da na podlagi ustavnih in zakonskih predpisov predloži reorganizacijo, ki naj zagotovi družbeni nadzor nad delom notranje uprave.
Tudi zvezni izvršni svet je v Beogradu na današnji seji pod predsedstvom predsednika Petra Stane boliča razpravljal o reorganizaciji notranje uprave. Na dnevnem redu seje je bila med drugim informacija o delu na reorganizaciji zveznega tajništva za notranje zadeve. Svet delovne skupnosti v zveznem tajništva za notranje zadeve in zvezni tajnik sta sklenila, da se v okviru reorganizacije občutno zmanjša število delovnih mest. Zvezni izvršni svet je pozitivno ocenil informacijo o podvzetih ukrepih in podprl predlog, da posebna komisija prevzame skrb o rešitvi vprašanj tistih uslužbencev notranje uprave, katerih delovna mesta bodo ukinjena.
Izvršni komite CK ZK Bosne in Hercegovine je prav tako danes razpravljal o delu državne varnosti in sprejel poročilo skupine članov CK, ki je proučila vprašanje dela notranje uprave v Bosni in Hercegovini. Ugotovljeno je, da
vjetskih teritorialnih vodah najpozneje v desetih dneh sporočili v Tokio, ker je zaradi teh aretacij prihajalo v zadnjih časih med obema državama do trenja.
Na tiskovni konferenci je Gro-miiko obdolžil ZDA, da so krive napada na Vietnam in glede Vietnama izjavil: »Nihče ni zahteval, naj sodelujemo na drugi ženevski konferenci, toda v vsakem primeru mi na taki konferenci ne nameravamo sodelovati, ker bi pomenila samo ponovno prikrivanje -novih napadov s strani ZDA. Podpirali smo Severni Vietnam in bomo s podporo nadaljevali ter smo pripravljeni pomoč tudi povečati. Amerika bi morala napad na Vietnam prekiniti in umakniti svoje čete.*
Glede sovjetsko japonskih odnosov pa je poudaril današnji podpis konzularnega sporazuma ter pripomnil, da je bil pred šestimi meseci podpisan tudi letalski sporazum. Izrazil je željo po nadaljnjem zboljšanju političnih, kulturnih in trgovskih odnosov z Japonsko, za kar obstajajo široke možnosti. Rekel je, da je SZ pripravljena na pogajanja o sodelovanju Japonske in drugih držav pri izvajanju sovjetskega načrta za razvoj Sibirije. Gromiko ni hotel komentirati ozemeljskih sporov z Japonsko ter izjavil, da je sovjetsko stališče že dolgo časa znano.
je praksa delovanja službe notranje uprave bila taka, da je bila iznad Zveze komunistov, da je služba zbirala podatke o pojavih celo takrat, ko od nje to nihče ni zahteval. Komunisti in vodilni kadri notranje uprave se niso borili proti negativnim pojavom v njihovih vrstah. Proti tistim, ki so kršili zakon, niso bili podvzeti u-strezni ukrepi. Tak način dela so v določeni meri podpirali tudi posamezni družbeno-politični činitelji.
Državna varnost je vplivala na pravosodne organe, na organe službe družbenega knjigovodstva in na službo inšpekcije. Posebno vprašanje predstavljajo razne preiskave in preverjanja. Taka praksa je pri pripadnikih varnostne službe ustvarila nezaupanje do ljudi drugih resorjev. V nekaterih primerih je prišlo tudi do medsebojnega nezaupanja in celo sumničenja med kadri državne varnosti. Dosedanji sistem dela državne varnosti je šel na roko tezi, da je državna varnost nekakšna avantgarda partije.
V poročilu komisije se ugotavlja, da so člani ZK notranje uprave dali popolno podporo sklepom 4. plenuma, ugotavlja pa se, da posamezni vodilni kadri notranje uprave niso doumeli bistva sprememb,
ki se morajo izvesti v delu notra- .	_	_	_____________
nje uprave ter skušajo upravičiti I udar in odstranil" civilno vlado. Pri svoje napake z izgovorom, da ji I tem ere za Doskus cpntraiizaciie
Razbita pogajanja o propustnicah v Berlinu
BONN, 29. — Razbila so se pogajanja za podpis dogovora o uvedbi izrednih propustnic v nujnih družinskih primerih za prehod meje med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom.
Razgovor med predstavnikom berlinskega senata (občinska uprava) Korberjem in podtajnikom vzhodno-nemške vlade Kohlom je trajal komaj pol ure. Zapadno nemška vlada je namreč zavrnila besedilo sporazuma, ki sta ga omenjena predstavnika sprejela pred časom, češ da ne vsebuje klavzule, da Bonn ne priznava oblasti Vzhodne Nemčije. Danes je Kohl zavrnil, da bi vključili to klavzulo, zaradi česar sporazuma niso podpisali.
Upor vojske v Nigeriji
LAGOS, 29. — Enote nigerijske vojske so se uprle in so skušale izvesti državni udar. Zasedli so letališče v bližini Lagosa, medtem ko v mestu ni prišlo do bojev in je položaj relativno miren.
V Nigeriji Je januarja prevzel o-blast general Aguyi Ironskl, ki je s pomočjo oficirjev izvedel državni
niso bile znane na terenu. Komisija priporoča CK ZK Bosne in Hercegovine, da se občinskim komitejem ZK naloži, naj skupno z osnovnimi organizacijami Zveze komunistov in notranje uprave proučijo vsak konkretni primer zlorabe in drugih nepravilnosti.
R. B.
'ni udar. Zato je prišlo na severu do resnih neredov, med katerimi je bilo do sedaj ubitih 92 in ranjenih preko 500 oseb.
General Ironsi je bil med poskusom upora na severu, kjer je pripravljal vojaške operacije, da bi zatrl upor severnih plemen. Kasneje je prišlo do zmedenih vesti, ki govore o ne povsem jasnem položaju. Tako so po neki vesti gen. Ironsija aretirali, po drugi pa da je govoril po radiu In izjavil, da je položaj pod nadzorstvom ter pozval prebivalstvo naj ohrani mir.
Napad na sinagogo v Barceloni
BARCELONA, 20. — Sinoči so vrgli proti sinagogi posodo prižganega bencina. Gasilcem je u-spelo pogasiti požar, ki je uničil samo vhodna vrata. Posoda je bila zavita v britanski list.
di za reorganizacijo ministrstva za pošte in telekomunikacije ter podobno pooblastilo o reorganizaciji avtonomne železniške ustanove. Vlada je odobrila tudi vrsto drugih zakonskih predlogov in med drugim predlog, ki predvideva odobritev sporazuma od 11. oktobra 1963 med Italijo in Mednarodno agencijo za jedrsko agencijo iz Dunaja za ustanovitev centra za teoretsko fiziko v Trstu.
Paritetna komisija med PSI in PSDI je v popoldanskih urah zaključila z delom, ko je odobrila resolucijo, v kateri predlagajo, da obe stranki odobrita izjavo o načelih, o politični akciji in o organizaciji nove združene socialistične stranke, statut nove stranke in prehodna določila, kot tudi določila o sklicanju ustanovitvene skupščine. V resoluciji je rečeno, da so se načelno dogovorili, da se bosta sestala centralna komiteja obeh strank 16. in 17. septembra, 19. in 21. oktobra bosta kongresa in od 22. do 23. oktobra pa bo ustanovna skupščina, ki jo bo do sestavljali delegati obeh kongresov ter predstavniki skupin, ki so se že ustanovile, ali ki se bodo ustanovile, in ki se nameravajo vfključiti v novo združeno socialistično stranlko.
V	resoluciji je rečeno, da so tovariši Lombardi, Giolitti in Bal-zamo glasovali proti osnutku i-deološko-programskih načel nove stranke in da bodo obširneje izrazili stališče manjšine PSI na zasedanju centralnega komiteja ter na kongresu.
Po zasedanju je Nenni izrazil zadovoljstvo zaradi pozitivnih zaključkov paritetne komisije, saj se je pričelo zaključno razdobje socialističnega združevanja, s čimer bo vnesen nov element v delavsko gibanje in v javno življenje. Podobno izjavo je dal tudi tajnik PSDI Tanassi.
V	Firencah so na tretjem glasovanju izvolili za župana demokristjana prof. Fiera Bargellinija, ki je prejel 28 glasov, sen. Fabiani (KPI) je prejel 23 glasov, belih glasovnic pa je bilo 8. Prisotnih je bilo 59 od 60 svetovalcev.
Gre za odbor levega centra, ki pa nima zagotovljene večine In so zato bili odločilni glasovi liberalcev in misinov, ki so dali bele glasovnice ter v glasovalni izjavi dejali, da bodo počakali glede odnosa do občinske uprave na njen podrobnejši program. Komunisti in psiupovcl pa so ugotovili, da gre za kompromisno rešitev, ki krije notranja nasprotja, v bistvu pa za bojazen, da bi lahko prišlo do ustanovitve manjšinskega komunističnega odbora.
Skupina županov pokrajine Firence se je sestala na zborovanju za mir in je soglasno odobrila poziv prebivalstvu ter resolucijo, ki so jo kasneje izročili generalnemu konzulu ZDA v Firencah. Med solidarnostnimi telegrami, ki so bili poslani zasedanju, je tudi telegram bivšega župana Firenc La Pire, ki pravi, da predstavlja skupščina županov Firenc v bistvu župane vsega sveta in vseh mest, ki zahtevajo mir v Vietnamu in novo razdob-Je v zgodovini, ko bo prevladalo mimo in bratsko sožitje med vse-
nega in prazničnega dela in da morajo zato delavci preprečiti, da bi podjetja skušala izkoristiti počitniško razdobje, da bi nadoknadila zamude nastale zaradi stavk. Istočasno napovedujejo, da se bo septembra ponovno pričelo stavkovno gibanje in napovedujejo vsedržavno stavko za 7. september.
Vsedržavne združenje italijanskega tiska sporoča, da bo X. kongres novinarjev od 12. do 17. septembra v Benetkah. Na kongresu bo prisotnih 151 delegatov novinarjev in 70 delegatov publicistov.
mi narodi.
Po podatkih osrednjega statističnega zavoda ISTAT je uvoz v Italijo dosegel v prvih petih mesecih 2.195,9 milijarde lir in je bil 17,4 odstotka višji kot v istem lanskoletnem razdobju. Izvoz pa ni tako narastel, saj je dosegel 2.014,4 mi-ljiarde lir in se je povečal za 13 odstotkov. Deficit trgovinske bilance je dosegel 171,4 milijarde lir in je bil za 117,5 odstotka višji kot v istem lanskem razdobju. Med podrobnimi podatki je zanimiv po datek, da je imela Italija v prvih petih mesecih letošnjega leta pasivni trgovinski saldo z Jugoslavijo za 1,4 milijarde lir, medtem ko je v istem lanskem razdobju bil saldo aktiven za 7.8 milijarde lir.
Tajništvo CGIL je poslalo predsedniku republike telegram, s katerim ga obvešča, da je rimsko sodišče sklenilo prenesti na oktober 1967. leta razprave o nekaterih sporih delovnega značaja, čeprav gre za spore, katere so že dalj časa preučevali.
Danes so se pričela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za kovinarje državnih podjetij, ki se bodo nadaljevala še v torek in v sredo prihodnjega tedna, nato pa jih bodo preložili na prve dni septembra.
Sindikat kovinarjev FIOM-CGIL pa je glede spora med kovinarji in zasebnimi podjetji izdal sporočilo, da so še vedno v veljavi določila o prepovedi nadurnega, noč-
OSEBNO PISMO MORU
Mazza premeščen v Milan
Nov vladni komisar za deželo in tržaški prefekt dosedanji prefekt Bergama dr. Lino Cappellini
RIM, 29. — Na seji ministrskega sveta so danes odobrili tudi številne premestitve prefektov. Sklenili so tudi, da premestijo vladnega komisarja za deželo Furlanijo Julijsko krajino dr. Libera Mazzo za prefekta v Milan.
Za vladnega komisarja in prefekta Trsta pa je bil imenovan dr. Lino Cappellini, ki je bil do sedaj prefekt v BeT-gamu.
Avstrijski kancler obžaluje teroristični napad
Avstrijska policija jc takoj po napadu izvedla t izredne ukrepe
RIM. 29. — Predsednik vlade Moro Je danes sprejel v palači Chigi avstrijskega veleposlanika, ki je izročil osebno pismo kanclerja Klausa. Avstrijski kancler izraža v pismu ogorčenje zaradi atentata v San Martinu di Casles in svojo simpatijo družini žrtev. Moro se je zahvalil avstrijskemu zveznemu kanclerju za izraze sočutja in u-poštevanja bolečine ter ogorčenosti italijanskega ljudstva.
Iz Dunaja pa poročajo, da je avstrijska policija takoj uvedla vse potrebne izredne ukrepe, da bi na meji prijeli atentatorje. Načelnik državne policije notranjega ministrstva dr. Peterlunger je tako povedal dopisniku agencije APA, da so ga o atentatu obvestili še isto noč, in to le malo kasneje. Obvestili so ga telefonično in je takoj dal ustrezne ukaze. Vest niso sporočile italijanske oblasti temveč neki avstrijski agent, ki je bil v službi na Brenerju. Orožniki so nato okrepili stražo na meji in so petnajst mož poslali Iz Innsbrucka, različne oddelke iz raznih krajev, poleg tega pa skupino helikopterjev.
Vendar pa se verziji italijanske in avstrijske policije razhajata, ker Italijanska trdi, da so dosedaj
.......................milil.milimi.umnim..
VČERAJ V VVASHINGTONU
Wilsonovi razgovori z Johnsonom «brez pomembnejših sklepov»
Wilsonje izjavil, da «ne vidi nobene možnosti sovjetske pobude za rešitev spopada v Vietnamu s pogajanji ■ Razburjanje zaradi izginotja letala «U-2» nad Kubo
gre za poskus centralizacije države, v kateri je prebivalstvo dokaj ločeno. Na severu živi pleme Hausa muslimanske veroizpovedi in ki se boji, da bodo prebivalci Ibo in Joruba, ki žive na Jugu, skušali prevzeti popolno nadzorstvo nad deželo. Gen. Ironskl je pripadnik plemena Ibo, kot velika večina oficirjev, ki so izvedli držav- njegova vlada" znižati vojaške iz-
WASHINGTON, 29. — Predsednik britanske vlade, ki je prispel včeraj v Washington, je začel svoje razgovore s predsednikom Johnsonom ob 17.15 (po italijanskem času), in sicer s četrturno zamudo, ker je nekdo obvestil policijo, da so opazili blizu «Blair House«, kjer je Wilson stanoval, nekega človeka z zavojem, v katerem da je verjetno puška. Toda po aretaciji osumničene osebe se je izkazalo, da je bil strah brez podlage. Oba predsednika sta več kot eno uro vodila razgovore sama. Nato je sledil polurni razgovor ob sodelovanju poglavitnih svetovalcev obeh državnikov. Sestanek je bil zaključen ob 21.15, in sicer po kosilu, ko sta se Johnson in Wilson pogovarjala vnovič še pol ure.
Med kosilom je Johnson pohvalil britanskega predsednika in komentatorji trdijo, da je to storil zaradi tega, ker je hotel izpodbiti govorice, da je njegova vlada kritizirala angleško vlado. Wilson je v svojem odgovoru ponovno poudaril podporo ZDA ter izjavil, da je odločno sklenil ozdraviti gospodarski položaj v Angliji, zlasti pa popraviti plačilno bilanco in da je zaradi tega »podvzel take upreke, ki jih druge angleške vlade in tudi druge demokratične vlade glede cen in mezd niso nikoli podvzele«. Izrazil je upanje, da Anglijo ne bodo pustili samo pri reševanju njenih vprašanj, čeprav je pripravljena delati tudi sama.
Pozneje je Wilson na tiskovni konferenci izjavil, da namerava
datke v NATO In vzhodno od Sueza ter dejal, da bo angleška plačilna bilanca prihodnje leto uravnovešena. Glede Vietnama je rekel, da »po razgovorih s sovjetskimi voditelji ne vidi nobene možnosti sovjetske pobude za rešitev spora s pogajanji, vsekakor pa je nujno preprečiti razširitev vojne la nobena stran ne sme misliti, da bo popolnoma vsilila svojo voljo drugi.«
Wilson je tudi dejal, da če v Bonnu ne bodo pristali na prispevek za vzdrževanje vojske ob Renu, bo morala Anglija del svojih vojakov iz Nemčije umakniti. Glede bombardiranja Hanoja in Haj-fonga pa je ponovil svojo junijsko izjavo, da se »loči od ameriške pobude*. Dejal je tudi, da bo Anglija še nadalje kupovala vojaška letala v ZDA, toda ZDA morajo kupovati v Angliji drug vojaški material.
Predstavnika obeh vlad sta nato izjavila, da na današnjih razgovorih ni prišlo do »nobenih pomembnejših sklepov, ker tudi ni bilo takega namena«, saj je šlo samo za ((izmenjavo pogledov«. Govorilo se je o angleškem gospodarstvu, o političnih in vojaških vprašanjih v Evropi in drugih delih sveta s posebnim ozirom na Vietnam in na nedavne Wilsonove razgovore v Moskvi. Wilson pa ni zahteval v nobeni obliki pomoči od ZDA, temveč je povedal Johnsonu, da je Anglija sklenila premostiti vse gospodarske težave.
Nocoj bo Wilson odpotoval v Kanado na razgovore s predsednikom vlade Pearsonom.,
Medtem je nastalo v ZDA pre-
cejšnje razburjenje zaradi tega, ker je državni departma za obrambo sporočil, da je vojaško letalo znanega tipa «U-2» včeraj neznano kam izginilo. Včeraj je odletelo z zahodne obale Floride In pripada poveljstvu «Strategic Air Command» letalskega oporišča v Baksdalu. Naloga teh letal je preletati v velika višini Kubo in delati fotografske posnetke. Predstavnik Pentagona pa je izjavil, da ni nobenega dokaza, da so letalo sestrelile protiletalske baterije. Razburjenje je v ZDA tem večje, ker gre za letalo, ki ga smatrajo za najučinkovitejše sredstvo ameriške informacijske službe. Ta letala so uporabljali že leta 1962, da bi ugotovili ali je Sovjetska zveza res pošiljala na Kubo izstrelke.
V	departmaju za obrambo so mnenja, da je pilot izgubil zavest zaradi pomanjkanja kisika. Letalo naj bi vodil pozneje »avtomatični pilot« v smeri Paname, kjer so ga poslednjič opazili. Zato domnevajo, da je strmoglavilo v bližini meje med Panamo In Perujem ter Čilom, ko mu je zmanjkalo goriva. Tam ga tudi sedaj iščejo.
Johnson je moral danes osebno posredovati v sindikalnem sporu med glavnimi letalskimi družbami in osebjem, ki strnjeno stavka. Spor še ni rešen.
V	Baltimoru v državi Maryland pa je prišlo sinoči do napada skupine okrog sto belcev na črnce, na katere so metali jajca in druge predmete. Toda po dveh urah je policija vzpostavila red.
lahko ugotovili samo to, da so atentatorji zapustili italijansko o-zemlje in zbežali čez mejo, medtem pa Avstrijci pravijo, da te hipoteze niso dokazane. Kljub temu pa vztrajno nadaljujejo s preiskavo, pri čemer mnogo pomaga prebivalstvo, ki nudi policijskim organom potrebne informacije, da bi ugotovili identiteto napadalcev.
Ministrski svet je zasedal od 17. do 21. ure in je sprejel vrsto ukrepov formalnega značaja, med njimi pa tudi nekatere dokaj važne sklepe. Za naše področje je brez dvoma najbolj zanimiva vest, da je bil dosedanji vladni komisar za deželo Furlanijo • Julijsko krajino in tržaški prefekt dr. Libero Mazza premeščen v Milan ter da je bil na njegovo mesto imenovan dr. Lino Cappellini, ki je bil dosedaj prefekt v Bergamu.
Vlada je na seji odobrila tudi izredne ukrepe za Agrigento in to 15 milijard lir, nadaljnjih 5 milijard pa bo prispevala dežela. NI povsem jasno, kdaj bo o teh ukrepih razpravljal parlament in se je govorilo, da bo že 4. avgusta izredno zasedanje, katerega pa se boje demokristjani, saj je iz upravne preiskave izpred treh let jasno razvidna odgovornost za nesrečo njih bivšega župana in odbornika za javna dela. Zato so se že tudi čuli očitki, da bo prišlo do zavlačevanj pri pomoči, ker se de-mokristjani boje javne parlamentarne debate.
Paritetna komisija je dokončno odobrila program, pravila, prehodne določbe in postopek socialističnega združevanja, tako da bo po vsej verjetnosti ustanovna skupščina že oktobra. Nenni je izjavil, da je zadovoljen z izidi zasedanja komisije, ker se je prešlo v zaključno fazo združitve. Združitev bo imela resne posledice tudi na našem področju in bo zanimiv potek jesenskih upravnih volitev, saj iz sprejetih sporazumov izhaja, da se bo na volitvah že predstavila združena socialistična stranka z enotnimi volilnimi listami.
O vietnamski vojni se je tudi včeraj govorilo v Washingtonu, Moskvi in Tokiu. V Washingtonu je VVilson po razgovoru z Johnsonom povedal predvsem to. da so proti razširitvi vojne tako ZDA kakor ZSSR, od katere pa ne predvideva pobude za pogajanja. To stališče je potrdil tudi Gromiko v svoji izjavi v Tokiu, ko je rekel, da bi bila druga ženevska konferenca samo prikrivanje ameriškega napada na Vietnam ter odločno zahteval, naj ZDA z napadom prenehajo in svoje čete iz Vietnama umaknejo. Povsem logično je, da je tako stališče obrazložil v svojih razgovorih z U Tantom tudi generalni tajnik KP SZ Brežnjev, čeprav bo o tem kaj več povedal novinarjem generalni tajnik OZN osebno.
Pač pa je sovjetski dopisnik «Pravde» iz Vietnama zelo prepričljivo dokazal, da se v Vietnamu borijo tudi zahodnonemški oficirji, in Sicer na primeru nekega letalskega poročnika, pri katerem so našli zahodnonemški potni list veljaven do leta 1968. Predstavnik bonske vlade je takoj izjavil, da a tem nima nobene zveze. V ZDA pa so poudarili, da je nemški častnik že več let ameriški državljan.
jm > -
mMM
Poslanec iz Walesa ni smel priseči v svojem jeziku
LONDON, Julija. — Pozno zvečer v četrtek 14. julija se Je pred mestno hišo v Carmarthenu v Walesu zbrala velika množica lju-d;, da bi zvedela, kdo je zmagal na nadomestnih volitvah v okraju Carmartbenshire. Ko je župan z balkona mestne hiše sporočil ime zmagovalca, je nastalo med množico nepopisno veselje in navdušenje. Ljudje so od veselja Jokali in se objemali. Samo včasih Je bilo slišati z balkona be-*ede zmagovalca Gwynfora Richarda Evansa, ker so ljudje venomer vzklikali «Gwynfor! Gwyn-for!«
še bolj nenavadne od ljudskega veselja so bile besede novega poslanca, ki je v vvelščini dejal, da je Wales naposled krenil po pravi poti. «Narodu ni mogoče postavljati meja. Mislim, da zdaj ne bomo več dolgo čakali na wel-škl parlament.«
Nenavadne besede za povlanca britanskega parlamenta, in v Londonu so prisluhnili, ker se je prvič zgodilo, da je na voMtvah zmagal kandidat vvelške nacionalistične stranke Plaid Cymru in še predsednik te stranke povrhu. V britanski prestolnici sicer no pričakujejo, da se bo zdaj Wales odcepil, toda zmaga Gwynfora E-vansa Jih je nemilo presenetila in prizadela.
Wales je bil nekoč trdnjava 11 berallzma ali bolje rečeno libe ralne stranke predvsem po zaslu gi Davida Lloyda Georgea, brltan skega premiera v prvi svetovni vojni, ki Je nekaj časa zagovarjal samoupravo za VVales. Toda na vrhuncu svoje moči in vp.iva ni utegnil dosti razmišljati o Wa-lesu. V začetku dvajsetega stoletja se je pojavila druga stranka, laburistična, ki Je spočetka tudi govorila, da mora dobiti Wa!es svojo samoupravo. Polagoma so laburisti začeli spodrivati liberalce iz Walesa in od leta 1923 so v večini.
T ida stara navezanost in zvestoba znanemu imenu ni med volivci v Carmarthenshiru nikoli u-mrla. Hči Lloyda Georgea, lady Megan, Je podedovala po očetu politični «fevd» in ga je obdržala celo takrat, ko je prešla na laburistično stran Na zadnjih splošnih volitvah letos marca je laburistična stranka dobila večino v 32 izmed 36 okrajev v Walesu in prevzeia nadzorstvo skoraj nad vsemi občinskimi odbori. Lady Megan George Je kot laburistka dobila v Carmarthenshiru 46 odstotkov glasov in zmagala, To Je bila njena zadnja zmaga. Pred kratkim je umrla ih v njenem okraju so razpisali nadomestne volitve. Za sedež so se potegovali štirje kandidati: laburist, liberalec, konservativec ini« kandidat Plaid Cymru, ki se je prej že dvakrat boril za to mesto. Vsi so pričakovali, da bo bmagal laburist. Toda zgodilo se Je drugače. Gwynfor Evans. 21 let predsednik stranke Plaid Cymru in 35 let njen član, Je dobil kakih 2500 glasov več od laburistov, ki so tako v primerjavi z marčnimi vo-uitvami izgubili kar 7000 glasov. Ni čudno, da so bili v Londonu prepadeni.
Novi poslanec zahteva za Wa-les položaj neodvisnega člana Commonwealtha. Ni naključje, da Je stranka Plaid Cymru, ki je bila ustanovljena leta 1925, doživela zmago na volitvah prav v Carmarthenshiru. Velika večina prebivalstva v tem okraju govori welško. «Prl nas imamo kmetijstvo. rudnike in kamnolome, radi pijemo pivo in hodimo v cerkev,« pravijo tamošnji ljudje. Pripominjajo pa: «Toda naša največja industrija je Dylan Thomas, pesnik, ki Je bil rojen v mestu Svvansea in je umrl v vasici Laugharne ob morju. Vsi poznamo njegove pesmi, čeprav jih je zlagal po angleško.«
Razpoloženje ljudi do laburistične vlade v ((daljnem« Londonu je nezaupljivo. To razpoloženje Je značilno za srednji in zahodni Wales. Vsa industrija Je strnjena na jugozahodu (Brlstol, Cardiff) in na skrajnem severu, Izven Walesa — Liverpool In Manchester. Iz srednjega Walesa se ljudje izseljujejo.
Zakaj sme Liverpool izkoriščati vodo iz Tryweryna — se sprašuje novi poslanec Gwynfor Evans —
In Birmingham vodo iz Clywedo-ga, ne da bi za to plačala niti beliča, medtem ko to vodo potrebujejo revnejša območja Walesa? Zakaj laburistična vlada spravlja welškega kmeta na kant, čeprav svet vpije po hrani? Evans poudarja, da celo ((socialisti, ki so po svoji doktrini centralisti, postajajo danes marsikje decentra-listi in regionalisti«. Poudarja, da se Wales lahko preživlja sam, saj njegov letni bruto narodno dohodek znaša 1,1 milijarde funta — približno dvakrat več kot na Irskem — in da se nobena pokrajina v Britaniji ne more meriti z Walesom. Zahteva več služb za mlade ljudi doma. da se jim ne bo treba Izseljevati, nove ceste in vaške šole Evans Je sindtka list, ki zagovarja »delavsko nadzorstvo« v tndustriji.
Kakšen pomen ima zmaga wel-škega nacionalističnega kandidata na volitvah v Carmerthenshl-ru? Ali Združenemu kraljestvu res grozi odcep Wa!esa? Ali Wales res lahko postane neodvisni član Commonveaitha m celo član Zdru Ženih narodov? Te zahteve so ze lo pretirane, so pa očitno posle dica še vedno neverjetno močne ga centralizma v Britaniji, poseb no kar zadeva finance. London še zmeraj odloča skoraj o vseh zadevah, pri katerih je udeležen državni denar škotska ima na primer dosti večjo samoupravo od Walesa, toda samouprava mora na nečem temeljiti. Temeljiti
mora na gospodarski samoupravi. Minister za Wales v londonski vladi ln posebni urad za welške zadeve v Cardiffu še daleč ne zadostujeta, pravijo številni Wei-šani. Mi nismo samo gospodarska enota, ampak tudi poseben narod, čas je, da v Londonu to spoznajo in začnejo ukrepati.
Ko je predstavnik vvelške nacionalistične stranke Plaid Cymru po zmagi v Carmarthenshireu prišel ta teden v London, da bi v parlamentu v Westminstru zasedel svoje poslansko mesto, ga Je v London spremila velika množica rojakov. Skupaj z Welšani iz Londona ga je pozdravila na železniški postaji Paddington. Njegovi pristaši so nosili welško zastavo z zmajem, tu in tam pa Je bilo videti transparente z napisom ((Svobodni Wales».
Velika množica Welšanov ga je spremila tudi do parlamenta, kjer Je naslednjega dne zaprisegel, že prej je novi poslanec Gwynfor Evans dejal, da bo prisegel v angleščini in vvelščini, če mu bo speaker, predsednik spodnje zbornice dovolil, že vnaprej je bilo znano, da mu ne bo dovolil priseči v vvelščini. Zato je javnost zelo zanimalo, kako se bo zadeva v parlamentu iztekla. Debata, ki je sledila Evansovi zahtevi, da bi lahko prisegel v materinem jeziku v «materi parlamentov«, je tako zanimiva, da bi Jo bil lahko napisal filmski ali televizijski scenarist.
Po zaprisegi v angleščini je wel-ški poslanec vprašal, če lahko priseže v vvelščini.
Speaker: Hvaležen sem spoštovanemu poslancu, da me je opozoril, da utegne to popoldne izraziti tako željo. Utegnil sem o njej razmisliti. Upošteval bo, da sem jaz kot predsednik spodnjega doma, prav tako kot zdaj on, dolžan spoštovati prakso in pravila zbornice. S polno pravico je sprožil to zadevo takoj, in to Je storil vljudno (odobravanje). Razumem njegovo željo, da bi govoril v enem izmed velikih jezikov Združenega kraljestva, posebno še, ker sta bila moj oče in mati Welšana (smeh). Toda to, kar bom zdaj povedal, je v skladu z razsodbo enega izmed mojih predhodnikov, ki je sam govoril gladko gelsko, a je moral tako kot jaz spoštovati in braniti pravila te zbornice. Pravilnik določa, da morajo člani zbornice govoriti po angleško. Namen tega pravila ni, povzdigovati angleški jezik nad druge, ampak zagotoviti, da bodo drugi razumeli djagopene prispevke poslancev k razpravi (smeh). Ko so moiega predhodnika prosili, naj dovoli govor v vvelščini,
Je spomnil zbornico na besede sv. Pavia v prvem listu Kčtfričahom, 14. pogl. 9. verz:
.. Tako tudi vi, če z Jezikom ne izgovorite razločnih besed, kako se bo razumelo, kar pravite?
Pravilo izhaja tudi iz praktič nih razlogov. Od uradnih poro čevalcev na galeriji ne zahtevamo, da bi znali welški jezik, in njihova naloga bi postala neprimerno težja, če bi poslanci govo rili v kakem neangleškem jeziku, Zategadelj upam — in govorim nadvse iskreno —, da bo spošto vani poslanec razumel, da ga ni kakor ne mislim karati ne žaliti plemenitega Jezika, ko ne morem ustreči njegovi želji. Moral sem razsoditi tako. kakor sem razsodil.
Gwynfor Evans: Ali smem reči, da Je ta parlament edini parlament, ki ga ima Waies. Wel-šani so narod s svojim narodnim jezikom, ki ga govorijo v Waiesu že skoraj 2000 let. in da bodo Wel-šani občutili kot žalitev njihovega Jezika, če ga ne bomo smeli govoriti v tej zbornici vsaj pri zaprisegi. Spričo velikega narodnostnega prebujanja v Waiesu vas ponovno prosim, da mi dovolite priseči po welško.
Speaker mu ni dovolil. «ker mora spoštovati pravilnik«.
Neki poslanec Je med smehom predlagal, da bi zavrteli magnetofon. «ne zna ne angleško ne wel-
ško«. Opozoril je predsednika zbornice, da so njegovi predhodniki delali napake in da potemtakem ne more biti vsak precedens — predhodni primer —, ki izhaja iz njihove prakse, tako nedotakljiv in svet. Tudi kadar kraljica otvar-ja parlament in se člani spodnje zbornice napotijo v lordsko zbornico, je slišati besede v norman-ski francoščini «La Reyne le veult« (Kraljica tako hoče). Tudi to ni angleščina.
Speaker je ponovil, da se mora držati pravil. Ce pa hoče zbornica pravila spremeniti, naj jih spremeni.
Tretji poslanec je dejal, da gre vendar samo za prisego v vvelščini. Poslanec Gwynfor Evans je prisegel v angleščini in s tem priznal, da je angleščina tisti jezik, ki je v rabi v parlamentu. Zakaj mu ne bi dovolili prebrati prisege še v vvelščini. Celo Winston Churchill je v zbornici uporabljal vvelške besede in ko so imenovali državnega tajnika za Wales, je bilo v zbornici slišati vzklike in čestitke v vvelščini.
Speaker se ni dal ganiti. Dejal je, da ((globoko sočustvuje« s Kelti Welci v Britaniji, toda njegova razsodba mora obveljati.
Gwynfor Evans ni prisegel po vvelško.
Ta ((scenarij« je vzet iz zapisnika zasedanja spodnje zbornice britanskega parlamenta dne 21. julija 1956. Ne 1066, po vdoru Normanov v Anglijo, ampak 1966. Ni čudno, da se vsak dan oglašajo po časopisju komentatorji, ki ugotavljajo, da «mati parlamentov« zaostaja za časom, da nujno delo trpi zaradi zastarelih in pogostokrat nerazumljivih pravil, ki sodijo v druga stoletja, da se poslanci včasih ure in ure prepirajo ob kakem proceduralnem vprašanju, namesto da bi obravnavali pomembna in gospodarska vprašanja, za katera imajo potem premalo časa in morajo ((nategovati« seje pozno v noč, da je, skratka, skrajni čas, modernizirati parlament.
Razprava o prisegi v vvelščini je ponovno opozorila na potrebo po sodobnejšem in gibčnejšem pravilniku v Westminstru. Odkrila pa je še nekaj drugega. Odkrila je — vsaj za tujega opazovalca — neko nenavadno nestrpnost do jezika in kulture, ki ni angleška, nestrpnost, ki ni v skladu s to sicer strpno in širokosrčno deželo. Predsednik spodnjega doma se je skliceval na precedenčne primere. Pozabil pa je povedati, da so bili nekoč tudi precedenčni primeri novi in da se bo morala tudi najbolj konservativna izmed vseh britanskih ustanov hitreje prilagojevati novemu času.
rreavcerajsnjim so bile v mnogih pokrajinah Italije hude nevihte, marsikje s točo. V Turinu je bilo ponekod toče kar na debelo in prav tako po nekaterih okoliških krajih, kot kaže ta slika iz Grugllasca
llllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||llMriI|||||||l|,|,|||||||||||||||l|||||||||||m,|imm|t|||||||||||||||||||||||||||||||||m||||||||||||||m|||||u|||||||||||||||||||||N
MED POLETOM Z ISEHIE PROTI CAPOMCHINU
Helikopter je padel v Vse tri osebe v njem
morje
mrtve
|	| f*
^ tylahbu ^ blili(M'ibtvo v/w'
U lant je poslal pismo organizatorjem razstave v Slovenjem Gradcu
Po padcu je helikopter ostal na površini, tako da so lahko takoj odpeljali trupla pilota in dveh ameriških zakoncev
NEAPELJ, 29. — Helikopter, ki vzdržuje progo Ischia-Neapelj, je odletel z Ischie ob 13.05 in bi moral prispeti na letališče Capodi-chino ob 13.30. Iz še neznanih razlogov pa je helikopter blizu otoka Procide strmoglavil v morje. Prvotno so mislili, da je šlo za zasilni pristanek in da so pilot in dva potnika ostali pri življenju. Kmalu pa se je izvedelo, da so se vsi trije ubili.
Helikopter, ki je sicer utrpel znatno škodo, se ni potopil in prav zaradi tega se je spočetka mislilo, da so pilot in potnika ostali živi. K helikopterju so takoj priplule druge enote, med njimi motoma ladja fcPartenope«, ki vozi med Neapljem in Ischio. Poveljnik te ladje je videl, da je. helikopter začel nenadoma padati kakor kamen in nekaj metrov nad površjem yode se je prevrgel. Ko je ladja prišla do helikopterja, se je takoj
aiiiiniiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Izreden promet na Koroškem
že tretji teden beremo in poslušamo poročila, da so v deželi ceste natrpane z domačimi in turističnimi avtomobili in da glavni mejni prehodi v Italijo in Jugoslavijo njihovega navala skoraj ne zmorejo več. Prevoz avtomobilov po železnici skozi predor Visokih Tur ne pozna več nobenega odmora. Vedno spet se zgodi, da kolona čakajočih avtomobilov na salzburški strani sega mimo Bocksteina.
Podoben je položaj na mejnem prehodu v Italijo pri Vratih, kjer se je že nekajkrat zgodilo, da je čakajoča kolona zasedla cesto do Beljaka in mimo. Nekoliko boljši je položaj na mejnih prehodih v Jugoslavijo, ker je teh več, vendar pride tudi tukaj, zlasti na cesti proti Korenskemu sedlu in Ljubelju do kaotičnih razmer, kjer njuni trasi nikakor ne odgovarjata zahtevam sodobnega prometa.
Z natrpanostjo cest moramo ra-
čunati tudi v prihodnjih tednih. Zgodi se lahko, da bodo v prihodnjih tednih še bolj natrpane, kot so. Turistom, ki bodo po naših cestah potovali proti jugu in jugovzhodu, se bodo namreč pridružili še turisti, ki se bodo s tamkajšnjih letovišč že vračali v svoje domače kraje.
Cestni promet letošnjega poletja kaže, da mora priti v prihodnjih letih na koroških cestah in mejnih prehodih do popolnega kaosa, če bo njihova izgradnja še naprej tako polževo napredovala, kot doslej. Letošnji cestni promet kaže, da je pospešena gradnja avtoceste, med Celovcem in Italijansko mejo neodložljiva nujnost. Neodložljiv pa je pričetek gradnje avtoceste Salz-burg-Beljak, ki ni nič manj potrebna, Kot avtocesta Dunaj-Celo-vec. Prav tako je treba pospešiti izgradnjo cest mejnih prehodov na Korenu, na Ljubelju in na Jezerskem.
ugotovilo, da so vsi trije v letalu mrtvi. Spustili so v morje rešilni čoln, v katerega so položili trupla, ki so jih prepeljali v Neapelj. Neka druga ladja je razbiti helikopter zavlekla v Pozzuoli. Helikopter bi se bil moral iz Neaplja ta-
Heidi Go ver Jenkins, ki jo kaže slika, ko se izkrcava s transatlan-tika ((Michelangelo«, je bila izžrebana za «spider 1600», ki ga je dala na razpolago tovarna «Alfa Romeo«, ko je v ZDA predstavila to novo vozilo. Avto je bil izžreban med 1200 udeleženci slovesne prireditve maja meseca na ladji ((Raffaello«. Pri prvem žrebanju se je sicer sreča nasmehnila bivšemu diplomatu Girolamu Vitelliju, ki pa je nekaj minut prej zapustil ladjo. Pravilnik pa je predpisoval, da mora biti izžrebanec na ladji. Pri drugem žrebanju Je imela srečo gdč. Gover. Poleg avtomobila je prejela že vozovnico prvega razreda od New Yorka do Genove. Srečna dobitnica, ki je bila z vožnjo na ((Michelangelu« zelo zadovoljna, je takoj odpotovala v Milan ter v Arese, kjer si je v tovarni avto iz-
brala že kar na tekočem traku.
■■aiiiiiiii»iiiiiiii«iiit*aiitiiiiit«iiMaiiiiiiiiai*iiaiiiiM<ii,ta<i«MiiliiiiMiiiiMiiiiaa,«ii,iiailtiiti,,i,iiMi,«i,»,ia,,t,il,ltllillailaiililllBllllillMiitlllllllll«Mlllllt||lllllililillll|lll|IBIa(vtlflll>l,llgll||Cltla|lai(t||||a||||a||a|>a|a||ga|ia|a|B|fa||CV|
Trident v pobratimstvu z Berlin-Charlottenburgom
TRIDENT, Julija. — S tem, ko . Uji von Herwarth, da prizadevanja se Je šestnajst tridentinskih štu- politikov in diplomatov za poglo-dentov vrnilo iz Berlina, kamor jih bitev odnosov in zbližanje med na-
povabil senat za mladino in šport tega mesta, se je zaključila akcija, ki jo je pred šestimi meseci pričela Ustanova za turizem iz Tridenta pri posebnem ((turističnem tržišču« v bivši nemški prestolnici. ((Operacija Berlin« se je pravzaprav začela že prejšnje leto s pobudo, imenovano ((berlinski o-troci«. Lani je namreč, prišlo 50 otrok s šole «Arno Fuchs« iz Ber-lin-Charlottenburga, starih od 10 do 14 let in večinoma skromnih gmotnih razmer, na Tridentinsko. Tedaj je otroke obiska) tudi ministrski predsednik Moro, ki je bil prav tedaj nekaj časa na odmoru na Tridentinskem. Ta lanska po-ouda pa ni mogla ostati sama sebi namen, zlasti še, ker je zbudila zelo ugoden odmev tako v Italiji kot v Nemčiji in še prav posebno v Berlinu.
Tako je prišlo do druge pobude, ki je imela za osnovo pobratimstvo med Tridentom ln Berlin-Charlottenburgom. Pri tem Je bilo več slavnosti, ki so dale poudarka temu pobratimstvu in zbudile obojestranske simpatije. Prireditve so bile najprej v Tridentu potem pa v Berlinu.
Govoreč o pobratimstvu, do katerega je tudi prišlo na pobudo tridentinske Ustanove za turizem, je dejal nemški veleposlanik v Ita-
rodi ne bodo dosegla svojega namena, če ne bodo imela podpore, ki jo lahko daje srečanje med ljudmi in prijateljstvo med ljudstvi. Potem Je še izrekel besede zahvale za pobratimstvo, ki je močno prispevalo k utrditvi prijateljskih vezi med obema narodoma.
S turističnega pogleda pa je bi-
la vsa ta akcija ena izmed največjih, kar so jih doslej italijanski turistični organi napravili v inozemstvu. Konkretni elementi te akcije — poleg človeškega, političnega in socialnega pomena srečanj najvišjih predstavnikov obeh mest — velja navesti veliko število člankov v tisku in na radioteleviziji v Italiji in Nemčiji: 500 reklamnih izložb o Tridentinskem pri potovalnih agencijah, ter vsakovrstnih trgovinah po vsem Berlinu; raz-
V okviru pobratimstva med Tridentom in Berlin - Charlottcnburgom so predstavniki Tridenta položili venec s trakovi tridentinskega mesta na marmorni spomenik Dagu Hammarskjoeldu
stava o Tridentinskem, ki jo je organizirala Ustanova za turizem v Evropa Centru: razstava je obsegala 900 kv. m ln obiskalo Jo Je 14.000 oseb.
Omenil smo študijske počitnice 16 tridentinskih študentov v Berlinu. Senat za mladino in šport je v soglasju z občino Charlottenburg s tem povrnil, kar Je Ustanova za turizem iz Tridenta napravila za 50 berlinskih šolarjev. Toda še bolj značilen dogodek je dal poudarka odnosem med Berlinom in tridentinsko pokrajino: dr. Ottorlnc Mottes, župan iz Fai della Paga-nella, je županu Charlottenburga
koj vrniti na Ischio, da bi prepeljal tja nekaj potnikov, ki so nekaj minut prej prispeli z letalom iz Milana.
Pilot Francesco Fabozzi je že doživel nekatere nezgode, pa se je vedno srečno rešil. Pred nekaj meseci se mu je pri avtomobilski nesreči ubil 20-letni sin. Fabozzi je bil najbolj znan pilot družbe «Eli-vie«, ki opravlja službo na progah s helikopterji: star Je bil 48 let. Oba potnika pa sta bila dva ameriška zakonca, stara 52 in 36 let. Bila sta že nekaj dni na letovišču na otoku Ischia. Zvečer sta se nameravala vrniti v Rim, da bi nadaljevala potovanje po Italiji.
Trije plezalci mrtvi
GRADEC, 29. — Na južni strani Dachsteina je nevihta s snežnim metežem iri ledeno temperaturo zajela navezo devetih plezalcev (6 Bavarcev in 3 Avstrijcev) ter povzročila smrt treh izmed njih.
Tri dni leži na tleh in nihče se zanj ne zmeni
BRESCIA, 28. — Neki moški, ki se ga Je lotila vročica, je ostal tri dni in tri noči na tleh na neki mestni ulici, zavit v odejo, ne da bi se kdo zanj zmenil. Sele včeraj pozno zvečer so policijski agenti ugotovili, da je moški v kritičnem stanju in prepeljali so ga v bolnišnico. Bil je 50-letni Angelo Ba-sarinl, že dlje časa bolan na sili-kozi.
Dokaj nepošteni uslužbenci trgovin v ZDA
NEW YORK, 29. — Po poročilu zvezne ustanove za mala podjetja v ZDA gre dve tretjini tatvin v trgovinah na drobno na račun nepoštenih uslužbencev. Ustanova Je zato svetovala, naj bi osebju razdelili uniforme brez žepov, prepovedali parkiranje avtomobilov uslužbencev v bližini delovnega mesta in nadzirali nove uslužbence.
LETALSKO OPORIŠČE ED-WARDS (Kalifornija), 29. — Ameriško letalo raketa «G-15» je včeraj zvečer v višini 72 km letelo s hitrostjo 6.000 km na uro, da bi na posebnih ploščah, pritrjenih na krila, nabralo ((vesoljski prah«. A-meriška vesoljska ustanova bo u-porabila te vzorce za študij mikro-meteoritov.
Slovenj Gradec je zelo majhno mestece, vendar pa njegovo ime pogosto beremo v zvezi z raznimi umetnostnimi in drugimi razstavami. Te razstave so postale tako pomembne, da se nobenemu umetniku ne zdi za malo tukaj razstavljati. Podjetni Slo-venjgrajčani pa so organizirali že tudi druge razstave, ki so zbudile splošno pozornost.
Letos pa bo mesto proslavilo svojo osemstoletnico, ki jo namerava praznovati v duhu svojih kulturnih prizadevanj.
Umetnostni paviljon, ki je znan prek meja Jugoslavije, bo poleg sedanjih dobil nove prostore za svoje razstave, ki bodo segali od sedanjega umetnostnega paviljona do stare graščine in stare o-snovne šole, katero bodo tudi spremenili v razstavišče. Novi prostori bodo dograjeni in urejeni do oktobra, potem bo imel u-metnostni paviljon Slovenj Gradec za svoje razstave tudi do 3000 kvadratnih metrov prostora na razpolago.
Prva razstava v povečanih prostorih paviljona bo že oktobra in bo posvečena načelom Združenih narodov «Mir, humanost in prijateljstvo med narodin. Razstava bo mednarodnega značaja in bo vsebovala slike, grafike in kipe. Prireditelji, ki so že lani organizirali razstavo v počastitev 20-letnice OZN, hočejo po tej poti priti do stalne umetnostne galerije v duhu idealov Združenih narodov.
O svojem namenu so obvestili generalnega sekretarja OZN U Tanta. Leta je s tem v zvezi poslal Slovenj grajčanom osebno poslanico, v kateri jim je k misli čestital in zaželel veliko uspehov pri izvedbi. V svoji poslanici je U Tant naglasil, da je bil vedno prepričan, «da je umetnost, ki presega vse od človeka ustvarje ne pregrade, temelječe na politič nih rasnih in drugih razlikah, e no izmed najbolj učinkovitih sredstev, s pomočjo katerih si narodi sveta lahko vzajemno sporočajo svoje najvišje ideale in svoja najgloblja čustva za mednarodni mir in sodelovanje». V svoji poslanici je nadalje naglasil da se mu zdi prav primemo, «da bo prav Slovenj Gradec s svojo tradicijo kot središče kulture in umetnosti izbran za kraj te razstave in da se ta prireditev sočasno ujema s proslavami ob 800-letnici ustanovitve mesta».
Razstava OZN bo za Slovenj Gradec in za njegov umetnostni paviljon velika kulturna, umetnostna in turistična pridobitev. Mesto bo z njo pridobilo novih prijateljev, umetnostni paviljon pa novih sodelavcev, vse pa v službi prizadevanj za mir, prijateljstvo in sodelovanje med narodi.
Četrti srbohrvatski prevod Sonetnega venca
Zadnja številka beograjskih «Književnih novimi objavlja Pre šemov «Sonetni venec» v prevo du Kolje Mičeviča. To je četrti srbskohrvatski prevod te Prešernove umetnine. Prešernovo Sonet ni venec so doslej prevedli Gu stav Krklec, Trijun Djukič in dr. Milan Rakočevič. Kolja Mičevič se pri prevodu ni povsem držal Prešernove sheme soneta.
Umrl je Paul Tillard pisatelj in nacistični trpin PARIZ, 29. — Na posledicah bolezni, ki si jo je nakopal v koncentracijskem taborišču v Mauthausnu, je v starosti 52 let umrl francoski pisatelj Paul Tillard. Svojo prvo knjigo «On se bat dans la ville» je objavil 1939 Med nacistično okupacijo se je pridružil odporništvu ter pristopil h komunistični stranki. Bil je aretiran in obsojen na smrt, pa so ga odpeljali v Mauthausen. Tu je skoraj čudežno ostal pri življenju, potem kc so na njem delali razne «poskuse» na oddelku «Nacht und Nebel)). Spomin na
laiiiiiaaiaaaiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaiaaiaiiiiiiiiiMiiiinKiaiHuMHaiaaiaiiiaaoaiaiiiaaiiiiniiaaiaiiiaiMutiMiiMnaiuiMiMa
Maocetung je spet plaval
PEKING, 29. — Agencija «Nova Kitajska« sporoča, da je predsednik Maocetung spet plaval v Jangceju. Kitajska zveza za telesno kulturo in šport, sklicujoč se na
Guentherju Spruchu izročil perga-1 mlsel Maocetunga, da je plavanje
mentno listino, ki je pravzaprav darilna listina, s katero se kos terena daruje za zgraditev kakega poslopja socialnega značaja. Pomembni slovesnosti so prisostvovali predstavniki vsega tiska, radia in televizije pa tudi italijanski generalni konzul in vicekonzul v Berlinu. Dr. Felice Benuzzi, generalni konzul, je v svojem nagovoru podčrtal važnost te pobude občine Fai della Paganella, ki bo pripomogla, da bo postalo to ime daleč znano. Govoril Je tudi župan Spruch, ki je na koncu svojega govora pohvalil tridentinsko Ustanovo za turizem in zlasti njenega predsednika arhitekta Piera Marconija; po njegovih pobudah so Berlinčani spoznali dušo in lepoto tridentinske dežele. PAOLO DE DOMENICO
šport, ki pripravlja človeka na boj proti elementom, je izdala poziv, naj bi se plavanje še bolj razvilo med množicami. Zatrjuje tudi, da je z zgledom svojega trdnega zdravja Maocetung galvaniziral vso deželo.
Rimski dolgolasci odpeljani na kvesturo
RIM, 29. — Na ukaz rimskega kvestorja Di Stefana so agentje oddelka za promet in turizem na stopnišču na Španskem trgu prijeli 64 dolgolascev ter jih odpeljali na kvesturo, kjer so Jim pregledali dokumente. Zadeva se Je končala tako, da je 10 tujcev — večinoma
so Francozi in Nemci — izgnanih, ker niso imeli sredstev da bi se vzdrževali. Ostalo skupino, med katero je bilo osem deklet, so izpustili.
Končno - po letih je pisal domov
BAGNO Dl ROMAGNA (Forli), 29. — Giuseppe Montoni, ki ima sedaj 73 let, je emigriral v Nemčijo 1. 1910. Odkar je odšel, ni nikoli več dal glasu od sebe in svojci so bili prepričani, da je že davno umrl. Sedaj pa Je 71-letnl Ettore Montoni, ki še vedno živi v domačem kraju Bagno di Roma-gna, prejel pismo od svojega brata, ki se je po 56 letih le opogumil ter «prijel pero v roko«. Izrazil je željo, da bi se kmalu vrnil v Italijo, živel je najprej v Nemčiji, potem v Švici in Belgiji, končno pa se Je ustavil v Franciji.
te poskuse je njegova knjiga «Le pain des temps maudits«, ki le dobila nagrado «Eve Delacroix». Za romana «Outrage» in «Les a-mats d’Altea» je prejel «Gran Prix des gens de lettresu in «Prix des quatre jury». Tillard se je ločil od KPF l. 1960, ko je objavil knjigo «La Rancon des Purs», v kateri je obtožil junakinjo do-porništva Danielle Casanova.
Za nagrado zlata stran
lista «Domenica del Corriere«
RIM, 29. — Po referendumu, ki ga je napravila «Domenica del Corriere», so v Italiji najbolj popularni:	Claudia Cardinale za
film, Gino Cervi za televizijo, Gianni Morandi med pevci in Gianni Motta za šport. Bralci lista so med šestnajstimi navedenimi imeni za vsako stroko izbirali z «da» in «ne» ter «gla-sovnicen odposlali po pošti. Zmagovalci so bili tisti, ki so imeli največjo razliko med «da» in «ne». Tako je n. pr. Claudia Cardinale dobila 6.106 «da» in jo je prekosila Sophia Loren s 7137;
1

Gianni Morandi pravi, da mu Školjke čistijo glas; na sliki obira tako imenovane «poveracce» iz Ricciona, odkoder nam je Avtonomna letoviščarska ustanova poslala to sliko
toda dobila je le 1581 «ne», medtem ko jih ima Loren 3067. Za nagrado bodo zmagovalci prejeli zlato reprodukcijo strani »Do-menica del Corriere», na kateri bo izid referenduma.
Buchholz bo igral Cervantesa
MADRID, 29. — Znani francoski filmski umetnik Alain Delon si je že pred časom pustil dolge lase, ker je računal, da bo igral Cervantesa v filmu, ki se pripravlja. Toda njegova «žrtev» je bila odveč, kajti velikega španskega pisatelja bo igral nemški umetnik Horst Buchholz, s katerim bosta v istem filmu igrali še Gina Lok lobrigida in Ava Gardner.
* * *
PRTDES, 29. — Žirija osmega mednarodnega filmskega srečanja v Pradesu je dodelila prvo nagrado italijanskemu filmu «Pesti v žepu» Marca Bellocchia. Med kratkimi filmi pa je dobil nagrado francoski film «Polži» Renčja Latoma. (Ta film je bil nagrajen tudi na tržaškem mednarodnem festivalu znanstveno
fantastičnega filma).
* * *
MESSINA, 29. — Giovanni Cag-geggi, iz Messine, star 20 let, si je z 62 glasovi priboril prvo mesto na «9. festivalu novih glasov Juga». Zmagovalec poje že štiri leta ob spremljavi kitare in klavirja. Drugo, tretje, četrto in peto mesto so zasedli Gabriella Lupo iz Firenc, Salvatore Di Mau-ro iz Siracuse, Antonino Irrera in Luciano Camarda, oba iz Messine.
* *
Razsodišče za natečaj za dramp krščanske vsebine, ki ga je razpisala Pro Civitate Dei iz Assisi-ja, je po pregledu i<)6 predloženih del dodelila nagrado dva milijona lir (milijon avtorju in milijon skupini, ki bo delo uprizorila) drami «Le spiage della luce», ki jo je napisala Giuseppina Bot-tino.
Kandidat, ki je od rojstva slep,
je na konservatoriju z odliko
opravil izpit iz klavirske igre
RIM, 29. — Antonio Quatraro, ki ima 20 let in je slep ud rojstva, je na konservatoriju S. Pie-tro in Maiella v Neaplju opravil diplomo iz klavirske igre ter pri tem dosegel oceno deset točk. Slep; glasbenik je bil sprejet v inštitut S. Alessio s šestimi leti ter začel v inštitutu samem študirati glasbo. Sedaj je z lepim uspehom opravil tudi drugi razred liceja Program, ki si ga je izbral za izpit, je obsegal dela Bacha. Beethovna, Chopina, Dr-bussyja, Brahmsa, Malipiera m Pic-Mangiagallija. Izpit je trajal več kot eno uro in kandidat je pokazal izredne glasbene sposobnosti. Učitelj mladega glasbenika je bil Cim Crescitelli, ki je prav tako slep pa uči v inštitutu S. Alessio klavir. Ta je več kot deset let vodil Antonia Qualrara.
PRED DE MIHOVIM OBISKOM V KAMBODŽI
Upravičen optimizem morda presenečenje
Francija ni pred 12 leli šla iz Indokinc, da bi jo tam zamenjal nekdo drug - De Gaulle bo prišel k zaveznikom
PNOM PHEM, julija. - Tu pripravljajo de Gaullu veličasten sprejem. To pa ne le zaradi tega, ker vežejo Kambodžo na de Gaullovo Francijo iskreno prijateljstvo, razumevanje in dolgoletno sodelovanje, pač pa tudi zaradi tega ker vidi Kambodža, vtesnje-na med na vojno pripravljene ali celo vojskujoče se sosede, v Franciji močno oporo.
Toda prvi de Gaullov obisk v Indokini ima tudi mnogo Širši pomen. De Gaullov obisk bo namreč omogočil, da na pravem mestu ponovno razloži svoje koncepcije o nekdanjih francoskih posestih, torej o področju, na katerem so se v teh letih razmere povsem spremenile in se močno oddaljile od tistih, kakor so bile zamišljene, ko so bili podpisani ženevski sporazumi.
Nihče ne pričakuje, da bo francoski predsednik povedal nekaj povsem novega. Glede tega nikakor ne bo šel iz okvirov že dol-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Nespečnost in njeni vzroki
Ali slabo spite? Prav nič se vam ni treba razburjati! Neki znani londonski zdravnik je rekel: »Nespečnost ni nobena nevarnost, nikdar še nisem zaradi!nje podpisal mrliškega lista.» Toda kljub temu lahko nespečnost ograia sposobnost za delo in sčasoma zmanjšuje odpornost organizma proti boleznim.
Preden začnemo nespečnost zdraviti, moramo poiskati vzroke, ki jih je veliko. Da naštejemo le nekatere: slabo prezračena spalnica, hladne sobe, prazen želodec, prepoln želodec, smrčanje (nekoga drugega namreč), alkoholni ekscesi, občutek krivde, strah, tesnoba, bolečine, gledanje «strašnih» televizijskih iger, zobobol, kašelj, revmatizem, prepiri med zaljubljenci in zakonci itd.
Zelo'pogost vzrok nespečndM je želodec, saj povzročata slaba prebava in želodčne bolečine vrsto neugodnosti. Dogodi se da zvečer normalno zaspimo; se zbudimo o-krog štirih in se začnemo obračati ter kašljamo, recimo do sedmih zjutraj. Ko smo se že odločili, da bomo vstali, ponovno trdno zaspimo, dokler nas nenadoma ne zbudijo različni šumi, kar pomeni, da se je začelo redno življenje in da je prišel čas, ko bi morali že davno biti na službenem mestu. Ce je vzrok nespečnosti slaba prebava, bo nekoliko sode bikarbone, ki smo jo vzeli vred spanjem, pomagalo, da bomo lahko dobro spali. Ce pa se to dalj časa ponavlja, se bo treba posvetovati z zdravnikom. Tudi lakota in prazen želodec lahko motita spanje. V takih primerih pomaga košček biskvita ali keksa.
Važna je tudi temperatura. Ce nam je pretoplo ali če nas zebe, ne bomo dobro sjiali. Ce je zelo hladno vreme, seveda pozimi, ko greste v posteljo vzemite termofor, kar bo pomagalo, da boste v redu in mirno spali.
Prekomerno kajenje zvečer kvarno vpliva na spanje, zlasti pri ljudeh, ki so prekoračili petdeseto leto Ce ste v srednjih letih, omejite kajenje, če hočete dobro spati.
Eden najbolj pogostih vzrokov za nespečnost, so skrbi in težave. Nespečnost nas bo mučila, če smo «nervozni» in ostrega temperamenta, če se jezimo in žalostimo.
Dr. S. B.
go najavljene politike nevtralizacije vseh dežel nekdanje Indoki-ne in priznanja njihovih meja, začrtanih pred 12 leti v smislu ideje, da naj se vse štiri nove države izključijo iz igre velikih sil.
Toda to, da de Gaulle s samim svojim prihodom sem spregovori indokitajskim narodom, LR Kitajski, Združenim državam Severne Amerike in tudi ameriškim zaveznikom, ki so se angažirali v njihovi intervenciji v Vietnamu, je na isti liniji: tu se ocenjuje, da mora njegovo poslanstvo dati jasno na znanje vsem, ki so prekršili sklepe ženevskih sporazumov, da Francija leta 1954 ni šla iz Indokine zato, da bi njeno mesto v tem predelu sveta prevzel nekdo drug.
V tem stališču Francija podpira Kambodžo, ki je spoštovala ženevske sporazume in ki si želi, da bi te sporazume spoštovali tudi drugi. Tudi v francosko-lao-škem sporočilu, ki je bilo objavljeno po nedavnem bivanju lao-škega kralja v Parizu, se poudarja, da tudi Francija in nevtrali-stični Laos odobravata tisto, kar je bilo sklenjeno v Ženevi.
Ameriška politika v Vietnamu ne kaže nikakršne možnosti za konec vojne, pa čeprav je vedno bolj očitno, da se ta politični spor nikakor ne more rešiti z bombami. Pri takšnem stanju je francoska zamisel o nevtralizaciji ena izmed možnih poti za reševanje in tudi rešitev tega spora. Zato ni prav nič čudno, da se v zvezi s potovanjem francoskega predsednika v Kambodžo delajo najrazličnejše kombinacije: Največ se govori o možnosti, da bi se de Gaulle sestal s predsednikom Hoči-minhom. Govori se celo o možnosti, da bi de Gaulle obiskal Hanoj. Te vesti so bile sicer u-radno zanikane, vendar se v Kambodži računa, da bodo de Gaullu v Pnom Phenu vsaj obrazložena stališča Hanoja.
Si v Hanoju želijo nevtralizacijo? Tu menijo, da si jo želijo in sicer v duhu Ženeve. «Prijetno mi je, da se Francija trudi, kako bi aktivno podprla vzpostavitev miru na tem področju na osnovi korektnega izvajanja ženevskih sporazumov« — je Hočiminh zapisal v pismu, ki ga je francoski diplomat Sainteny nedavno prinesel de Gaullu. Dolga Je pot od tega načelnega soglasja do morebitnih praktičnih ukrepov ali korakov, toda v Pnom Phenu vlada glede tega zmeren optimizem. Morda bi, pravijo, mogel francoski predsednik pripraviti svetu kako presenečenje De Gaulle vsekakor dobro pozna razmere v jugovzhodni Aziji. Temeljito je proučil načrte Washingtona, vzdržuje dobre odnose z LR Kitajsko m, končno, pred nedavnim je bil tudi na obisku v Sovjetski zvezi. Njegovi splošni oceni morda primanjkuje le še malo «krajevne barve«.
V	princu Sihanuku bo predsednik de Gaulle imel primernega sogovornika — poznavalca razmer, prijatelja LR Kitajske in zaveznika. Kamboška stališča so v popolnem soglasju s francoskimi gledišči o teh priblemih. Z obiskom de Gaulla bo kambožka politika nevtralnosti, neuvrščenosti in nevmešavanja v vietnamsko vojno vsekakor močno pridobila.
V	vsakem primeru, se tu pričakuje, se bodo morali prenehati neupravičeni napadi na princa Si-hanuka, češ da je kitajski satelit.
R. JOVIČ
Za mlado umetnico Raquel Welch, ki se vedno bolj uveljavlja, nekateri menijo, da se bolj uveljavlja na račun svoje lepote kot pa sposobnosti
Ideja da % enih oblasti o «centru za informacije« je naletela na odpor
NEW YORK, 29. — Čeprav bi se na prvi pogled zdelo prav narobe, vendarle neizpodbitno drži ugotovitev, da čim bolj se znanost in tehnika razvijata, tem hplj postaja človek utesnjen Nihče ne zanika, da tehnični napredek vedno bolj osvobaja človeka težaških pa tudi drugih del In naporov, hkrati pa je tudi res, da mu vedno bolj jemlje samostojnost, ali vsaj individualnost. Vse življenje se namreč vedno bolj vključuje v določene »obvezne« kalupe. Glede tega morda najdemo najbolj tipičen, hkrati pa že skrajen primer v načrtu, o katerem se je začelo govoriti v New Yorku. Za kaj gre?
Ameriške davčne oblasti so predlagale, da bi bilo treba postaviti velikanski elektronski kompleks, ki naj bi zbral in nato sproti zbiral vse podatke, ki se nanašajo na vsakega posameznega ameriškega državljana. Po mnenju pobudnikov te zamisli bi bilo treba v enem centru zbrati vse podakte, ki jih imajo sedaj na razpolago razne ustanove, kot npr. statistični uradi, krajevne finančne in davčne ustanove, dobrodelne in tudi druge ustanove, ki jih niti ne omenjajo.
Povsem logično Je, da so se v določenih ameriških krogih tej
zamisli takoj postavili po robu. t Pred nekim parlamentarnim pododborom, ki mu je bila naložena naloga, naj predlog prouči, so omenjeni načrt o ustanovitvi ((državnega središča za podatke« imenovali «spako» ali pa tudi ((polipa«, ki da bi raztegnil svoje tipalke na množico ameriških državljanov in da bi «kršil sveto pravico' državljana« do »zasebnega življenja«.
Republikanski poslanec Frank Horton je v zvezi s tem predlogom dal sledečo izjavo: ((Naprava, ki jo nameravajo zgraditi, češ da bo to postal učinkovit vir informacij, je nevarna, ker bi lahko nad njo izgubili vsako nadzorstvo ln bi v tem primeru mogla služiti v najslabše namene.«
Zagotovila, ki so jih strokovnjaki dali s tem v zvezi pred parlamentarnim pododborom, niso prepričala dvomljivcev in niso odstranila pomislekov in nezaupanja pretežnega dela članov parlamenta.
Pobudniki tega načrta so sicer poudarili, da vlada ne namerava v tem svojem «centru za informacije« imeti na elektronskih listkih vseh podatkov In informacij, ki bi se nanašale na vsakega posameznega Američana, vendarle so priznali, da
bi njihovo ((informacijsko središče« moglo začeti z delom tako, da bi registrralo imena vseh
državljanov odnosno številk za identificiranje vseh državljanov.
Eden izmed strokovnjakov, Ed-gard Dunn, ki pripada družbi, kateri so ameriške davčne oblasti poverile nalogo, da prouči ta predlog, je zatrdil, da se more «privacy», to se pravi «zasebno življenje« posameznega državljana zaščititi na več načinov. Elektronske stroje na primer bi mogli »naučiti«, naj strogo hranijo zase vse podatke o državljanih, ki bi spadali v območje izključno zasebnega življenja.
Samo ob sebi se razume, da se tej zamisli upirajo mnogi ljudje prav zato, ker je zamisel prišla od davčnih oblasti, kajti v splošnem je državljan nasproti davčnim oblastem kaj malo iskren in naklonjen. To sicer ne velja toliko za povprečnega tako imenovanega »malega« državljana, kolikor velja za bolj premožne ljudi, ki bi v primeru »večje iskrenosti« ali točnejših podatkov morali odšteti veliko več davkov, kot jih po navadi odštejejo. Z druge strani pa bi ta ogromna naprava dejansko mogla tudi zares preveč brskati po zasebnih zadevah posameznika,
kar vsekakor ne bi bilo prav.
."""""."".................umi.........................
NA OBISKU PRI OTROCIH V GORJAH, SAVUDRIJI IN DRAGI
Vpočitniških domovih je lepo tudi če vreme nagaja
V Gorjah na dan, ko so otroke obiskali starši - V Savudriji so imeli z vremenom več sreče - V Dragi so staršem priredili kulturni program
V	Gorjah, v lepi in mirni vasi ob Radnvni na Gorenjskem, tudi letos letuje lepo število tržaških in goriških otrok. Počitnice, ki so se začele 12. julija in se bodo končale 1. avgusta, jim je omogočila Slovenska kulturno-gospo-darska zveza s pomočjo Zavoda za počitniška letovanja v Ljubljani. Odveč bi bilo opisovati kraj, kjer tržaški .in ggrhtki otroci preživljajo počitnice.'*NjihQvi starši, sorodniki in prijatelji, ki so jih preteklo nedeljo obiskali, so si sami ogledali Gorje, čedno, gorenjsko vas, ki je le 4 km oddaljena od Bleda ob glavni poti, ki vodi na Pokljuko
V	počitniškem domu je bilo v nedeljo kot v mravljišču. Bil je pač dan obiskov, ko hišni red odpove, ko ni dopoldanskega dela, igranja, spanja po kosilu itd. U-pravnica počitniškega doma je koj uvidela, da bo težko držati otroke v okviru pravil dnevnega reda in zato je takoj po kosilu »popustila vajeti«, vendar pa le do 18. ure. In tako so otroci s starši ali sorodniki odhajali na krajše izlete na Bled, v Vintgar, na Pokljuko itd. Preden pa so se starši razšli, jih je upravnica povabila v vrtno uto, da bi se z njimi pomenila o hišnem redu, o delu z otroki, o življenju v koloniji in podobnem. Povedala jim je, kar smo zvedeli tudi od samih otrok, da jim letos vreme nagaja ln da zato marsikaj iz načrta ni bilo izpolnjeno. Kljub muhastemu vremenu pa so otroci vendarle napravili več sprehodov in krajših izletov.
Tudi kulturnega in zabavnega življenja v koloniji sami ni manjkalo. Vrstili so se zabavni večeri
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 šopek slovenskih;
11.45	Vokalni ansambli; 12.15 Tone Penko. «2ivall s hišico«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Pesmi za poletje; 15.30 Zbor Glasbene Matice iz Clevelanda; 16.00 Volan; 16.20 Danilo Lovrečič: ((Številka 88»; 16.45 Kraji in dežele v simf. literaturi; 17.20 Razkuštrane pesmi; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Panorama ameriške folklore;
18.45	Glasbeni vrtiljak; 19.15 Počitniška srečanja; 19.30 Zabavni ansambel; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Dizzy Gillespie; 21.00 J. Jurčič: ((Deseti brat«: «Kvasa zapro, Piškav izgine«; 21.35 Operetne melodije; 22.15 Pesem in ples
Koper
6.30, 12.30, 14.30, 15.30, 20.30 — Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Glasbeni spored; 10.30 Celentanov elan; 1100 Pesem sledi pesmi; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci;
11.45	Pisana glasba; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Slavni dueti; 14.40 Za prijetno razpoloženje; 15 00 Popevke; 16.00 Zabavna glasba; 16 45 Pojeta Novosel in šte-fog; 17.15 Izbrali ste; 18.00 Iz operetnega sveta; 18.45 Jazz; 19.00 Prenos RL; 20.00 Šport; 20.30 Pre-nas RL; 23 15 in 23.35 Plesna glasba
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Pisana glasba; 8.45
SOBOTA, 30. JULIJA 1966
Neapeljske pesmi; 9.00 Operetni program; 9.30 Schumannove skladbe; 10.05 Popevke; 10.30 Operni baleti; 11.15 Narodni plesi; 11.30 Jazz; 13.30 Sobotne kronike; 14.30 Ital. popevke; 15.15 Oddaja za bolnike; 15.55 Svetovno nogometno prvenstvo: Anglija-Nemčija; 18.00 Izžrebanje loterije; 18.10 Pisan spored; 20.25 Ch. Charas; »Petdeset minut čakanja«; 21.10 Pesmi; 21.30 Zvočni trak,
II. program
7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.33 Jutranja glasba; 8.30 Koncert; 9.00 Poje Bruno Martino; 9.15 Orkester Mancini; 9.40 Nove pesmi; 10.00 Beethovnova sonata, opus 5; 10.35 Tekmovanje glasov in pesmi; 11-35 Vesela glasba; 12.00 Orkestri; 12.20 Operna glasba; 12.45 Turistična oddaja; 14.00 Pevci; 15.35 Ital. folklorna glasba; 16.00 Rapsodija; 17.05 Orkestri; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Nepozabne pesmi; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba; 21.00 Nove nemške plošče; 21.40 Plesna glasba.
III. program
18.30 Beethovnove skladbe; 19.00 Filmski pregled; 19.15 Koncert; 20.50 Revija revij; 21.20 Italija v sodobni poeziji; 21.30 Simfonični koncert.
Slovenija
7.05, 8.00, 13.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila; 7.30 Napotki za turiste; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Počitniško popotovanje; 1045 Počitniški pozdravi; 10.30 Vedri zvoki; 11,15 Operni koncert; 12.00 Tu
ristični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 O. Respighi; Rimske pinije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ansambel Bardorfer in pihalna godba; 14.30 Priporočajo vam...;	15.05	Glasba slovenskih
skladateljev; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.20 Zabavni intermez-zo; 16.30 Jug. pesmi in plesi; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Gremo v kino; 18.35 Iz filmov in revij;
19.00	Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 Zabavna in jazzovska glasba; 19.50 S knjižnega trga; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Lažja orkestralna glasba; 21.30 A. Marodič: Saboterji; 22.03 Večerni akordi; 23.10 Oddaja za izseljence; 24.05 Zaplešite z nami.
Ital. televizija
15.50 Svetovno nogometno prvenstvo:	Nemčija - Anglija; 17.40
Spored za najmlajše; 19.40 Izžrebanje loterije; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	«La trottola«; 22.05 Italija in Industrija; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Verdijeva glasba; 22.20 življenje Michelangela; Sistinska kapela.
Jug. televizija
15.50 Wembley: Svetovno nogometno prvenstvo - Finale: Anglija-Nemčija; 16.45 Cikcak; — 17.00 Svetovno nogometno prvenstvo — II. polčas; 19.30 Poročila; 19.35 Bamabašek — češki film; 20.25 Vsako soboto; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 Podvodna vas — Huligani; 22.00 Zbor In orkester JLA; 22.40 Svetnik — film; 23.30 Poročila.
redili primeren zaključni program, pri katerem naj bi sodelovali vsi. Zaključna -prireditev bo na prostoru pred kolonijo ob tabornem ognju. Sicer pa so se otroci že doslej ukvarjali s kulturnim delovanjem, kot n.pr. z recitacijami, petjem in podobnim. Za medsebojno spoznavanje so priredili tudi večere vseh treh držav, iz katerih izhajajo. Čeprav so otroci med seboj pomešani, se dobro razumejo, saj je eden izmed namenov teh počitnic tudi ta, da se med seboj zbližajo in sprijateljijo.
Minulo nedeljo smo obiskali tudi kolonijo v Dragi, ki jo prireja SLOKAD iz Trsta. Ko smo
prišli tja, je bilo v Dragi zelo veliko avtomobilov ln motornih koles. Bila je pač nedelja in so prišli starši obiskat svoje otroke. Tl so jim pripravili kulturno prireditev, ki je obsegala kar 25 točk.
V Dragi letos letuje 88 deklic, starih od 6 do 14 let. So to otroci, ki obiskujejo slovenske šole v Trstu in v tržaški okolici. Deklice so prišle v kolonijo 2. t.m. in se bo njihovo življenje v koloniji zaključilo jutri.
Ne bomo opisovali življenja v tej koloniji, ker je pač podobno življenju v vseh podobnih kolonijah. Prirejajo se krajši ali daljši izleti, trikrat na teden pa odpeljejo deklice s posebnim avtobusom v Sesljan, kjer imajo v kopališču rezerviran prostor. V primeru slabega vremena — in tega, žal, letos ni bilo malo — in ob večerih pa deklicam ne primanjkuje razvedrila, ker so na sporedu filmi, petje, telovadba in razne športne prireditve, tako da otrokom nikoli ni dolgčas.
Ko so naši otroci odhajali v Gorje na Gorenjsko
za bolj odrasle otroke, pa tudi večeri za mlajše. Na programu je bilo petje in šport, pa tudi druge zvrsti kulturnega in zabavnega izživljanja. Pevski zbor je na predvečer slovenskega praznika vstaje na vabilo krajevne Zveze borcev nastopil v krajevni zadružni dvorani. In tudi sami so na predvečer zakurili velik kres in okoli njega prepevali.
To in še veliko drugega, kar je zanimalo starše, je povedala u-Ko pa se je dotaknila hišnega reda, in sicer zgodnjega vstajanja, pospravljanja, jedilnega lista itd., je starše prosila, naj otrokom ne prinašajo hrane, ker jim to kvari običajni tek, ker je to že izven dnevnega reda' Sicer pa to ne pride v poštev, saj se letošnje letovanje otrok že zaključuje, Po tem prijetnem kramljanju z upravnico so se starši zadovoljni vrnili domov, v prepričanju, da so njihovi otroci v dobrih rokah in jih sedaj z nestrpnostjo pričakujejo Vrnili se bodo v ponedeljek.
Obiskali smo tudi kolonijo otrok v Savudriji, v tej obmorski koloniji v Istri je skupno 225 otrok, in sicer iz Gorice, Beneške Slovenije, Koroške ln Ljubljane.
Pri našem obisku smo imeli pravzaprav srečo, ki pa je bila smola za otroke. Deževalo je namreč. Ker pa otroci v dežju niso mogli na kopanje ali na sprehod, smo jih dobili doma in smo se lahko z njimi sestali in se nekoliko pomenili. V lepi, veliki, zračni in svetli sodobno urejeni jedilnici nas je sprejela prijazna Adrijana Dornik, vzgojiteljica, ki je odgovorna za 25 naših otrok s te strani meje.
Pravzaprav so to otroci Iz go-riške okolice in bolj malo jih je iz mesta, 5 pa jih je iz Beneške Slovenije. Tu, v obmorski koloniji, Jim Je omogočeno, da preživijo 20 dni ob morju ali v krajših izletih v bližnjo okolico. Povedali smo že, da je bil na dan obiska dež, ki jim je tudi druge dni nekoliko ponagajal. Toda to Je otroke le deloma motilo, saj prebivajo v stavbi, ki je moderno zgrajena in opremljena izključno za počitnice. To se pravi, da se troci tudi v primerih slabega vremena morejo primemo zabavati.
Sicer pa so bili otroci v Savudriji nekoliko na boljšem v primerjavi s tistimi iz Gorij, kajti imeli so več sončnih dni in so se lahko sončili in kopali v bližnjem kopališču. V času počitnic so otroci napravili tudi več krajših izletov v okolico In prav predvčerajšnjim so imeli celodnevni Izlet po morju ob čudoviti Istrski obali. Sicer pa se otroci ukvarjajo tudi z raznimi dejavnostmi.
Priredili so športno tekmo v namiznem tenisu, v šahu, in — saj smo na morju — v plavanju.
Lepi dnevi v koloniji se pa bližajo koncu in otroci se na zaključek že pripravljajo, da bi pri-	Otroci v Dragi med pevskimi vajami
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dogodki vas bodo prisilili na bolj Intenzivno delo. V svojih čustvih se včasih
Otroci Iz Gorice in Beneške Slovenije v Savudriji
motite.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Spletke ln podtikanja, ki jih bo treba razčistiti. Ne jemljite zares govoric svojih sosedov.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Poskusite z delom nekoliko pohiteti. Ce je kritika utemeljena vas ne
sme razburjati.
RAK (Od 23.6. do 22.7.) Zelo ploden dan, če boste svoje naloge pravilno Izvedli. Izmenjava mnenj v ožji družbi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nakazujejo se finančni ali drugi uspehi.
HOROSKOP
toda ne bo šlo vse gladko. C as zaceli vsako rano.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Svojim sodelavcem vsilite svoj način dela. V družini ne morete igrati dvojne vloge.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Skušajte ohraniti dobre stike z vplivnimi ljudmi. Cernu bi se mučili z neznatnimi problemi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Sposobni boste tudi za večje nalo-
ge, vendar vam jih čas trenutno ne nudi. Vaše ideje bodo prodrle.
STRELEC (od 23.11. do 20.2.) S skupnim delom boste prej prišli do cilja. V družini nekaj ne teče tako, kot bi moralo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V nevarnosti ste, da plačate tujo ceho. Nesporazum v družini bo spravil vse v slabo voljo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Računajte izključno s svojimi močmi. Naj spregovori raje srce kot pa Izključno razum.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaši načrti so dobri, toda nihče jih ne bo upošteval. Cernu bi zganjali ljubosumnost, ko ni razloga zanjo.
DR. FRAN VATOVEC
Cankarjeva publicistika n-------------------------------------------in Trst
Cankar piše Etbinu, da lahko razpolaga z njim, kadar bo postal »Rdeči prapor« dnevnik. Dokler bo treba, tudi zastonj. Kq (zacr.e »Rdeči prapor« izhajati dnevno, je Cankar med prvimi, ki je priskočil s »vojim žgočim peresom na pomoč urednikoma E. Kristanu »n Milanu Jakliču. Ko je odpotoval E. Kristan na Dunaj, na bi zagotovil denarna sredstva za dnevno izhajanje socialističnega dnevnika, j« Cankar vskočil namesto njega za uradniško mizo. Prav tako ob Etbrnovem potovanju v Pariz. Štefki Lotf le rje vi je pisal tedaj na Dunaj, da ima mnogo dela z ureje* vanjern »Rdečega prapora.«. In ko so E. Kristana na Sušaku zaprli, ga je Cankar spet nadomeščal v uredništvu RP.
,™av j,edaj doživlja Ljubljana razburljive septembrske dogodke I. 1903. Cankar sedi v uredništvu RP kot namestnik zaprtega ureamka Etbina Kristana. V sveti jezi pograbi pero in napiše v »Rdečem praporu« uvodnik »Krpani dnevi v Ljubljani.» Canmariev revolucionarni, protestni: J’accuse! (Obtožujem!) U/odnik le bil opremljen z debelim črnim robom. Cankar obtožuje deželnega predsednika Schivarzc zaradi nedolžno prelite k vi ohen mladih umorjenm žrtev. K uporu pozivajoče zveni Oankarje-va nt.usLašna misel. «Obracunati bo treba z njim (s Schwarzem — piš. op.), itorenito in kmalu! S krvjo oškropljen človek ne more b,ti r,a dan, gospodar dežele! S smrtjo dveh mladih nedolžnih ljudi ni končana žalostna ljubljanska afera! O slavnih Jelih Schvarza in njegovih hlapcev ter o nasilstvih vojaštva bo govorilo še vrhovno ljudsko sodišče — ljudski parlament!«
Kakor ar.ano, je Ljubljana tedaj demonstrirala zaradi krvavih ptujskih dogodkov, ko so nemški in nemškutaraki zagrir.erci 2?Pad» Udeležence letne skupiščine liberalne narodnoobrambne Ciril Metodove družbe. Proti demonstrantom je surovo, brezobzirno nastopila na ukaz deželnega predsednika Schvvarza soldateska v s£sta'’1»„sr'vl?lsti4no protisloven ^eko razpoloženega nemškoštajer-skega 27. pehotnega polka. Streljala je na demonstrante, ki so se umikali med stolnico in škofijo v smeri gostilne «Pri kolovratu«. 15-letm četrtošolec Ivan Adamič in 24-letni strojnik Narodne tiskarne Rudolf Lunder sta obležala mrtva.
Seveda je ostala oa prvi strani »Rdečega prapora« z dne 23. septembra 1908 krut«, brezobzirna sled nasilja: bele lise. Razen prvih dveh odstavkov uvodnika je bil celotni uvodnik cen-zunran.58)
Skrivnost »druge sil««, ki priteguje Cankarja k odgovornemu uredniškemu, časnikarskemu delu, je ob primeru njegovega prvega uvodnika v RP jasno osvetljena. Na Dunaju moi-g nesrečni Cankar opravljati poklicno žurnalistično »rokodelstvo«. Sicer bi shiral. Slovenskemu meščanskemu časniškemu tisku, ki ga s cekini v roki vabi v svojo past, ne mara hlapčevati. Z veseljem pa sode-Z£J&..gTt,&h	demokratičnih listih, predvsem v
uredništvu časnika «Rdeči prapor«. Tu lahko sledi revolucionarnemu klicu svojega srca ter izpoveduje revolucionarno misel. Sanja o lastnem listu, k,j bi po njegovih stolpcih lahko škropil svojo srčno kri.	K
Cankar in tržaški časniki
... Uredništva slovenskih časnikov so se pulila za Cankarjevo kva-«tetn° pero Tudi redakcija tržaškega nacionalno liberalnega dnev-mkc «Edinost» je bila med njimi. Nova skušnjava za Cankarja. Pogumne jo je prestal. V tej zvezi piše Ani LuSinoui; »Prav včeraj sem dobil dopisnico iz Trsta, v kateri me vabijo, naj vstopim k .Edinosti’ za urednika. Za trenutek me je res obšla skušnjava, da bi ponudbo sprejel, a takoi nato sem jo odklonil. Plač« je sicer dobra, n prihodnosti ni nobene posebne in jaz vem dobro kako se študira zunaj univerze.« 59) Pa tudi m bila Cankarju »Edinost« preveč všeč. Zdelo s« mu je, da odseva v njenih stolpcih preveč »barv« (političnih — piš. op.). Odločilnega pomena pa je bila nedvomno tudi tu tista prva sila v Cankarjevi zreli politični zave-
; kl 1«. Pedala stran od časnikarske rokodelščine ter dninar-stVa v službi nazadnjaške časniške publicistike.
Bistveno drugačen pa je Cankarjev odnos do pobud, ki priha-jajo iz naprednih časnikarskih smeri. Tedaj pa se oglaša v njem tista oruga notranja sila, ki ga nenehno spodbuja k prelomni publicistični izpovednosti. Cankar je prejel dvojno povabilo.
..Prt’°uP?va*>il°: J“Delavski list* (1908-9), Gre za pobudo, žago-toviti izhajanje tedenskega glasila slovenskih socialistov na Pri-lV-" Reffen* Pripoveduje v tej zveai o dogodkih, k. so pospešili akcijo za ustanovitev slovenskega delavskega tednika v J”tu' X. °“dJu. J' ,vel'k« *m»ga tržaških slovenskih ter italijanskih socialnih demokratov pri državno zborskih volitvah 1907 v V dunajskem ^ parlamentu so zastopali tržaške delavce IIie so<?'*h*tjcni poslanci. Tržašk* buržoazija je reagirala na to prodorno volilno zmago tržaških socialistov na poseben način Slovenska buržoazija ustanavlja Narodno delavsko organazacHo italijanska pa italijanske »žolte« sindikate. Grožnje in pretnje’ delavcem z razredno zavestjo so na dnevnem redu
h^r,fl°WSki *ocialistl P« tudi ne driii° križem rok. Sledi vrsta bojnih ter samoobrambnih ukrepov, med drugim* roistvo slovenskega socialno demokratičnega tednika »Delavski U»t» (1906-9" Nedvomno pogumna, tvegana odločitev. Delavci sami zbirajo denar' da lahko uresničijo svojo publicistično zamisel. Kljub lepi nakladi 3000 izvodov, kar je pomenilo v tedanjih razmerah prepričljiv cubii. citetni uspeh, so finančne težave in stiskave stalno ogrožale obsta.
b°gatega .d^vakega tednika velikega format!. Edin n fd i ',e rB2redr>a zavest slovenskih tržaških delavcev V upravo prinašajo svoje prihranke. Se več: celo prstane m uhane svojih fena. Da zagotovijo življenje svojemu glasilu. 60) biti S5*e.3 Pomamb'ni publicistični pobudi je vzniknila misel, pova-biti Ivana Cankarja, da bi prevzel uredništvo »Delavskega lista« ie tvi.2VAeZ1 P'*e	Kristanovi, ženi Etbina Kristana, ki
«NeiAM* Povečala Cankarju skrbno človekoljubno pozornost* «Neko<? se je tuicaj razglasilo, da iščejo v Trstu urednika Jqz sem tedaj rekel Jakliču, naj le piše tja, da bi jaz prišel» V drugem ureT,«0 ^ Ač?° Kristanovo, da bi tržaški »Delavski lisU ra™ urednika m da bi mu plačali 60 goldinarjev mesečno Sodi ta «bi napravil dober list. Najbrž pa ne bo nič iz tega » 61)'	'
Obžalovati je, da je bilo slovensko tržaško delavstvo Drikrai-šano za užitek ob blesteči m revolucionarni Cankarjevi° časniški valfdd Vudlln-‘ tovariši pri »Delavskem listu« so pravilno domnevah, da bo življenje časnika ter njegovega urednika zelo trdo Zato so opustili misel, da bi se dokončno pogovorili s Cankanem
0	tej stvari. Tov. Regent m. j. ta dogodek ob mojem l.Zra obisku pri njem pojasnil z naslednjimi besedami: uTedai S
_na t0’ da bj Povabi'* Cankarja v uredništvo .Delavskega lista. Zal pa mu nismo mogli zagotoviti take plače, kakor bi % Hn, V.redon- ANl*mo 81 mog ' "»prtiti odgovornosti, ki ji ne bi bil* dorasli. Poučen ie moj primer: Bil sem urednik .Delavskega lista'
Pa sem v dveh letih prejel skupno le dve plači   Kako hi mn.»ii'
potegniti Cankarju v tak življenjski položaj?,	m‘>*U
,	PoVUbilot »Zarja*. V ozadju je razvoj socialno demo-
kratičnega gibanja v Trstu ter na Primorskem sploh. Pred izbruhom
,svetovnp vojne 1	1914 so se pozicije slovenskega tržaškega
trrWdo° 2avfdnes® delavstva presenetljivo okrepile. Trst ie postal trdnjava proletariata, medtem ko je bila Ljubljana zavetje male-tnesčanščune Prav ti razlogi so spodbujali tržaške vodilne Jtovariše, da so pričeli v skladju z realnimi politično razrednimi dejavniki razmajati o dialektično logični možnosti, kako preseliti sedež izvršnega odbora socialno demokratične stranke iz Ljubljane v
.r. tem. naJ bl bl]. seveda, vzporedno vezan tudi prenos uredništva njenega osrednjega glasila »Zarje«, Strankin kongres y Ljubljani je potrdil pobudo tržaških socialistov. Na te* i*]C,„bi* Prenesen sedez JSDS v Trst. Sočasno pa so tjakaj preselili tudi uredništvo «Zarje».
»Zarjo« ki je bila od 1911 do februarja 1914 dnevnik zatem
kf n^°Ued(nlk h°Z' °r i1916 Atednik* **e tedaJ urejeval Etbin Kristen ki pa se je odplavljal v Ameriko. Strankin izvršni odbor ie tedai pomisiii na Ivana Cankarja. Zato se je obrnil nanj s prošnjo če bi bil pripravljen prevzeti uredništvo «Zarje». Seveda bi se mora! Camkar v primeru privolitve preseliti v Trst Cankar zmerom pripravljen prijeti za pero, če so bile možnosti' za revolucionain™ časnikarsko izpovednost, se je v tem strinjal, vendar s cogoiem da, n.c bi bil glavni urednik »Zarje«, temveč njen urednik kuhurne rubnke V tem smislu je bila stvar dogovonena lžbruh prv* -vetovne vojne pa je izvedbo te pobude preprečil. Vodilni člani izvršnega odbora so bili mobilizirani. V maju 1915 so prišle v T.stu na svetlo štiri številke tednika «Zarje»; v septembru istega leta pa 12 poslovilnih številk dnevnika »Zarje«. To je pomenilo Slovanskem ^62) stalnejSega socialn° demokratičnega dnevnika na
Slika Cankarjevih nedromno prirojenih publicističnih nagibov dezn^^T?*?* d&g£anai Nobenih nasprotij ni tu. Nobenih navi-ProtltežiJ* Mehanično motoviljenje s peresom, žurnalistično šablonsko »montažno« delo se mu upirata do dna. Se bolj pa B i*.z,'JPrna pdklicna podrejenost iz buržoaznega ozadja dirigiramh stiZn!a 3'oZ X,nen£° in veseljem pa sodeluje v vseh tistih puhlici! stičnih krogih, kjer lahko svobodno, čisto po svoie izpoveduie svoje revolucionarno hotenje in stremljenje: kjer ni sledu 0 kak! buržoazno strankarski »notranji redakcijski cenzuri«	“
Moč in ležišče Cankarjeve publicistike
Cankarjeva publiciatična ter časnikarska nadarjenost ter učinkovitost, imata svoj nedvomni odblesk in težišče v hitrem bistve nem dojemanju ter vrednotenju aktualnih ter za usodo slovenskega judstva pomembnih dogajanj, pojavov in vprašanj. Moč Cankar-jeve publicistične in žurnalistične ustvarjalnosti ter izpovednosti C ■‘V “Je8°van?’ suverenem obvladovanju najkvalitetnejši zvrst časnikarskega dela (vrhunski virtuoz polemike, kritike in satire* mojster crticar ter uvodmčar), pa tudi v naglem, ekspeditivnem časnikarskem ter publicističnem reagiranju. O tem nas lahko Dre. pričujeta slikovit prerez ter obsežen tematični razpon Cankarjevi časmških ter časopisnih (revialnih) prispevkov.	3 vm
58)	Ivan Cankar: Izbrana dela. Str. 270-72 in 536-8.
59)	Pisma Ivana Cankarja. I. Str. 439.
19536VvVa5. St!g?M-7.IV8T1 C8nkar V TrStU'	mis.1
61)	Pisma Ivana Cankarja. II. Str. 306 in III. Str. 171
62)	- Ivan Regent, n. o. m. Str. 157. — Iz pripovedovanj, tov
1	Regenta ob mojem junijskem obisku 1965.	a *
(Nadaljevanja sladi)
Vreme včeraj: naj višja temperatura 25.5, najnižja 17.1, ob 19. uri 25; mračni tlak 1011.1 narašča, vlaga 55 cdst., veter 5 km zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24 stopinj.
—
Tržaški dnevnik
——..
Danes, SOBOTA, 30. Julija
Krilati
Sonce vzide ob 5,45 in zatone Oib 20.37. Dolžina dneva 14.52. Luna vzide ob 19.59 in zatone ob 3.16 Jutri, NEDELJA, 31. Julija Ignac
Po enotnem sklepu tajništev vseh treh sindikalnih organizacij
Podrobnosti splošne stavke 2. in 3. avgusta za ohranitev ladjedelnice Svetega Marka
2. avgusta ob 10.30 bo na Trgu Goldoni veliko enotno zborovanje - Kratka prekinitev stavke vozil Acegata in zasebnih prevoznih podjetij bo tokrat omogočila delavcem in ostalim meščanom, da se v še večjem številu udeleže zborovanja
Mladinci z napisi pred vhodom v ladjedelnico Sv. Marka
Tajništva treh sindikalnih organizacij so že pred tednom dni sklenila, da napovedo 2. in 3. avgusta novo splošno stavko v vsej tržaški pokrajini v obrambo ladjedelnice Sv Marka pred namero Fincantie-ri oziroma IRI, da jo ukine. Sedaj pa so izdala podrobnosti stavke.
Ves Trst je že junija meseca z dvema popolna dnevoma stavke in zapore jasno in odločno izpričal, da se ne bo odrekel svoji ladjedelnici, ki je eden izmed glavnih stebrov njegovega gospodarstva in takrat je mesto dva dni izumrlo, če izvamemo veliko zborovanje in povorko delavcev. Sedaj se bo protest ponovil v skoraj enaki obliki, kajti vsi dosedanji posegi in posredovanja niso še nič pomagali in ni nobenih jasnih zagotovil, da se ladjedelnica ohrani. Sindikalni predstavniki so namreč bili medtem v Rimu, kjer so se sestali z vodstvom IRI in s podpredsednikom vlade Nennijem, a njihovi raz. govori niso imeli doslej nobenih stvarnih ugodnih posledic. Nasprotno prišlo je še poročilo medministrske komisije, ki ji predseduje senator Caron in ki je proučila vprašanje ladjedelstva v zvezi z vsedržavnim gospodarskim načrtovanjem; to poročilo v glavnem pritrjuje stališču IRI.
Splošna stvaka se bo v torek 2. avgusta pričela ob 9.30 uri in končala v sredo 3. avgusta opolnoči. V zvezi z njo so izdale vse tri sindikalne organizacije skupen letak, v katerem pravijo, da nosijo delavci največje breme v boju za obrambo tržaškega, deželnega in vsedržavnega gospodarstva ter da se zavedajo, da so bistveni del tega boja. Sindikati pa se pri tem obračajo na vse prebivalstvo ter na gospodarstvenike vseh strok in jih opozarjajo na dolžnost, ki jo imajo v tem boju v obrambo interesov vseh in ne le kovinarjev. Zato jih pozivajo, naj manifestirajo skupno z delavci, naj zavrnejo načrte o skrčenju naše gospodarske dejavnosti ter naj skupno z delavci glasno izpričajo, da se ne sme nihče dotakniti ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev in vodstva CRDA. Sindikati pozivajo končno meščanstvo, naj skupno z delavci zahteva, da se ustanovijo nova dopolnilna in ne nadomestilna podjetja.
Sindikati tudi pozivajo delavce in vse meščane, naj se udeleže velikega sindikalnega zborovanja, ki bo 2. avgusta ob 10.30 na Trgu Goldoni. Na njem bodo govbrili po vrstnem redu za Delavsko zbornico Fabricci, za CISL Novell! in za CGIL Calabria.
Sindikalne organizacije so sporočile tudi, kako in kje se bodo delavci zbrali in kod pojdejo z zbi rališč povorke na zborovanje.
Pred ladjedelnico Sv. Marka se bodo zbrali delavci te ladjedelnice, lesnega pristanišča, Delavskih zadrug, remize Acegata v^ Brolettu, delavci Gaslinija ter podjetij, ki i-majo svoje prostore na Pončani in pri Sv. Jakobu. Povorka pojde na Trg Goldoni s transparenti po šentjakobskih ulicah, čez Trg Vi-co, 'po Ulici Bosco in čez Trg Stare mitnice.
Druga skupina se zbere pred Tovarno strojev m bodo v njej delavci te tovarne, Tržaškega arzenala, podjetij z Elizejskih poljan in od Sv. Andreja, novega pristanišča in Javnih skladišč. Povorka pojde po nabrežju in Korzu Italija.
Na Senenem trgu se zberejo delavci industrijskega pristanišča, iz Milj, od Sv. Sobote, iz Rocola itd. Ta povorka pojde po Drevoredu D’Annunzio, čez Trg Garibaldi, po Ul. Oriani, po Korzu Garibaldi Na Trgu Liberta se zberejo delavci starega pristanišča, iz Barko-veij, Rojana, železniške kurilnice ter iz podjetij, ki delujejo na tem področju. Povorka pride na Trg
Goldoni po Ul. Ghega in Ul. Car-ducci.
Sindikati so sporočili tudi vse podrobnosti o oprostitvi ali delni oprostitvi delavcev in uradnikov od stavke. Predvserp bodo poskrbeli za varnost naprav v tovarnah, ki delajo v nepretrganem ciklusu. V ta namen bodo oprostili stavke minimalno število delavcev. Ves čas so oproščeni stavkanja uslužbenci naslednjih služb:	nujne zdravstvene in
cestne pomoči, oskrbe v bolnišnicah, gasilske službe, javnega varstva iin zaščite, pogrebnih zavodov, ča,sopisoy in radiotelevizije, telefona, brzojava in radijskega centra za pomoč za nujne pri-mere, vode, plina in luči, razdeljevanja bencina in drugih goriv pri ACI samo zdravnikom in nujnim službam.
Da se zagotovi preskrba prebivalstva, so sindikalne organizacije sklenile, da dopustijo naslednje izjeme: v ponedeljek 1. avgusta bodo tudi zjutraj odprte trgovine vseh vrst, in sicer na prošnjo Zveze trgovcev. V torek 2. avgusta bodo zaprli vse trgovine ob 10. uri, v sredo pa bodo odprte vse trgovine do 11. ure dopoldne.
Časopisni kioski bodo odprti o-ba dni do 13. ure.
Restavracije, gostilne, menze in hoteli bodo postregli gostom redne obroke obedov od 12 do 15. ure in od 19. do 22. ure. Sindikalne organizacije pozivajo te gostin-ske obrate, naj gredo na njih se-
naj ugasijo za časa stavke vse svetlobne napise in naj me prižigajo v izložbah nobenih luči.
dano, bo minister za javna dela Mancini odprl prvi del avto ceste Trst-Bemetke, namreč odsek od Moščenice pri Stivan-u do Palmanove, ter del odseka, ki se tu odcepi proti Vidmu. Avto cesta je na tem ikoneu speljana do zaselka Basaldella, tako da ji pravzaprav na obeh ikoncih (pri Mošče-rniei in pri Vidmu) manjkajo u-strezne dohodne in druge pomožne naprave. Ne glede na to pa bo današnja slovesnost pomenila veliko pridobitev za deželo Furlanijo Julijsko krajino, in sicer morda ne toliko zaradi neposredne koristi samega odseka, ki ga bodo izročili prometu — saj ni bilo doslej potovanje iz Trsta v Videm prav obupno, če ne gledamo prestrogo na obstoječe prometne zveze in če upoštevamo obseg cestnega prometa med našim mestom in glavnim središčem Furlanije — ampak predvsem z moralnega vidika. Veliko važnejši bo namreč glavni del avto ceste Trst-Benetke, to je odsek od Palmanove do središča Mester, kjer se bo nova arterija priključila na Se-re-nissimo, in bo končno odpravil vse tiste težave in nevarnosti, ki jih predstavlja državna cesta št, 14; ta se kakor znano odlikuje kot ena izmed najbolj nevarnih prometnih zvez v državi. Povprečna varna hitrost vozil je na
ZBOROVANJE KOMUNISTIČNE MLADINE NA TRGU GARIBALDI
dež po obvestila o oprostitvi od zapore, ki jih bodo izobesili v svojih izložbah.
2. avgusta po 9.30 bo odprtih do 19.30 le osem lekarn, ki opravljajo prazmiško službo. Štiri izmed teh lekarn ki opravljajo nočno službo, bodo lahko zaprli od 13. do 16. ure. 3. avgusta od 8.30 do
19.30	bo odprtih 8 lekarn naslednjega pravniškega turnusa na e-naik način kot 2. avgusta.
Za razliko s prejšnjo stavko se bo prvi dan stavke ustavil ves mestni Acegatov in zasebni promet ob 10.30 in se bo nadaljeval od poldne do dveh, da omogoči delavcem in prebivalstvu množičen prihod na zborovanje in po njem odhod na domove Po 14. uri se bodo morala odpeljati vsa vozila v remize. V sredo 3. avgusta se bo promet popolnoma ustavil.
Vsi ostali delavci in uradniki pa se bodo udeležili stavke, kot je omenjeno v začetku, to je od
9.30	v torek do 24. ure v sredo. Sindikalne organizacije vabijo trgovce in lastnike javnih lokalov,
Drugi sestanek študijske komisije za ladjedeiska vprašanja
Včeraj popoldne je bil v deželnih uradih za načrtovanje v Trstu drugi sestanek študijske skupine za ladjedeiska vprašanja, ki jo je umestil odbornik Stopper. Komisiji predseduje tržaški župan Franzil, v njej pa so zastopniki goriške in tržaške pokrajinske u-prave, sindikatov, tržaške trgovinske zbornice itd. Skupina bo izrekla svoje mnenje v zvezi z zaključnim poročilom »komisije Caron*, ki niso zadovoljili Tržačanov. Na včerajšnji seji je župan Franzil podal poročilo o zadevi. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek 1. avgusta.
DREVI OB 18. URI OB PRISOTNOSTI MINISTRA MANCINIJA
Otvoritev prvega odseka avto ceste Trst-Benetke
Za sedaj je končan odsek od Moščenice do Palmanove in odcepek do Vidma
Nocoj ob 18. uri, kakor napove- tej cesti zelo nizka, tako da je
.. . i	• ; » _ . „„ :_____ J _ l .. z U „	___i:	__4 ~ 4», nTVot-T
nico
Tržaška federacija komunistične mladine je včeraj priredila na Trgu Garibaldi protestno zborovanje proti nameravani zapori ladjedelnice Sv. Marka. Zborovanje, ki se je začelo ob 19.30, je otvoril član vodstva federacije Luciano Ferlu-ga, nato je v imenu komunistične mladine govoril Dario Supancich, za njim pa občinski svetovalec inž. Antonino Cuffaro. Po zborovanju je skupina mladincev, ki je nosila ti«;' Sebi napise proti zapori ladjedelnice Sv. Marka, šla po mestnih ulicah Ra Trg Unitd pred županstvo.	^
Dario Supancich Je v svojem govoru poudarjal, da tržaška mladina zahteva, da se ladjedelnica Sv. Marka ohrani, ker se zaveda njene važnosti za tržaško in deželno gospodarstvo, ker noče v emigracijo. Očital je vladi in strankam levega centra, da so krive za sedanje kritično stanje, da bodo odgovorne za zaporo ladjedelnice Sv. Marka in za posledice. Zato je pozival mladino, naj na prihodnjih upravnih volitvah voli proti tem strankam. Prav tako je očital vladi levega centra, da vodi zgreše no in škodljivo zunanjo politiko
Inž. Cuffaro je predvsem pouda ril, da tržaški komunisti ne vodi. jo tako energične borbe za obstoj ladjedelnice Sv. Marka zaradi predvolilne kampanje, saj je ta borba skupna za vse sloje tržaškega prebivalstva. Nato je očital vladi in vladnim strankam ter vodstvu IRI, da že dolga leta vodjijo zgrešeno gospodarsko politiko, da se niso zanimali za obnovo naprav in strokovnih kadrov, da so dajali potuho in podporo kapitalističnim skupinam za njihove špekulacije, da niso pravilno ukrepali
iiiiiiiimmiHiimiiiiiiiiiiiumiiiiiiHiimiimiiJiuimiiuiiiiMiiiiiiiimiimiiiHiitiimniiimiiuimiuiiiiimiii
VČERAJ V PROSTORIH DEŽELNE UPRAVE
Zgrešena gospodarska politika sili delavce k izseljevanju
Mladinci po mestnih ulicah in pred vhodom v ladjedel-Sv. Marka z napisi proti zapori ladjedelnice
za razvoj ladjedelništva in trgovinske mornarice itd. Velike so odgovornosti in napake, zato, je poudaril govornik, naj nosijo posledice in zapustijo svoja mesta. Na to jih bodo prisilili volivci. Očital je tudi tržaškemu županu, da se ni zavzel za obrambo ladjedelnice Sv. Marka. Ob koncu pa je pozival vse prebivalstvo, naj strnjeno nadaljujejo borbo za ladjedelnico Sv. Marka, ki se lahko reši, toda z učinkovitimi in' pogumnimi ukrepi.
Ob 16.15, ko so delavci ladjedelnice Sv. Marka zapuščali obrat, se je pred vhodom pojavila skupina mladincev, ki je nosila napise proti zapori ladjedelnice Sv. Marka, proti izselitvi v druga italijanska mesta in tujino itd. Ta manifestacija je bila prirejena v sklopu protestov tržaškega prebivalstva proti nameram ustanove IRI, da zapre ladjedelnico.
Umestitev tehniško-posvetovalnega odbora za deželne finance
Odbornik TripaM, ki odboru predseduje, je nakazal njegove smotre
le Parisi, funkcionar odbora ministrov za Jug ter prof. Giacomo Coma-Pellegrini, ki sta strokovnjaka za vprašanja javnih financ; dr. Giulio Amabilino, prvi poročevalec deželnega odposlanstva računskega dvora in dr. Lino Santroni, glavni inšpektor zakladnega ministrstva kot strokovnjaka za javno knjigovodstvo; dr. Ugo Botticelli, ravnatelj oddelka za dežele pri finančnem ministrstvu in dr. Corrado Fiaccavento, gospodarski svetovalec pri finančnem ministrstvu kot
Včeraj zjutraj so na sedežu deželnega odbora umestili tehniško-posvetovalni odbor za finance, ki je sestavljen iz strokovnjakov za upravna ustavna, davčna, kreditna in finančna vprašanja ter javnega knjigovodstva.
Predsednik odbora odbornik za finance Tripani je pozdravil člane v imenu deželne uprave ter omenil smotre posvetovalnega organa v zvezi s finančnimi vprašanji. Rekel je, da so ta vprašanja zelo obširna in zapletena ter da so zato nujna predhodna posvetovanja, preden sprejme deželna uprava o njih končne odločitve. Tripani je tudi dejal, da na tem torišču niso možni razni poskusi, marveč da je potrebno temeljito znanje. Zato bodo poverili novemu odboru proučevanje posebnih vprašanj, pri čemer se bodo sestajale posamezne delovne skupine, ki ta vprašanja najbolje poznajo.
Zatem je dr. Tripani orisal delo, ki ga je doslej opravilo odborni-štvo za finance, zlasti kar se tiče proračunov in obračunov. Tudi v tem pogledu se je dežela ravnala po tehniško - pravnih predpisih. Nato je omenil, da bo treba prilagoditi predpise o državnem knjigovodstvu deželnemu, tako da bo pri tem postopek bolj gibčen.
O teh vprašanjih se je nato razvila zanimiva razprava, pri čemer so razni člani odbora dali koristne podatke in informacije v zvezi z bodočim delom, ki čaka odbor. Mimogrede so omenili tudi kreditna vprašanja ter si pridržali poglobitev razprave o tem za prihodnjo sejo, ki bo v septembru.
V odboru so poleg deželnega odbornika Tripanija, ki mu predseduje, še naslednji člani: dr. Achil-
strokovnjaka za davčna vprašanja: dr. Giordano Delise, ravnatelj Tržaške hranilnice, strokovnjak za kreditna vprašanja: profesor Vittorio Bachelet, ki poučuje na tržaški univerzi upravno pravo, Elio Casetta, profesor za upravno pravo na tu-rinski univerzi, dr. Giacomo Lu-chinl, glavni tajnik predsedstva deželnega odbora; odv. Gaspare Pa-cia, načelnik zakonodajnega in pravnega urada dežele; dr. Paolo Ber-nes, glavni vodja splošnega knjigovodstva dežele; dr. Severino Severi, vodja upravne službe odbor-ništva za finance te dr. Rolando Cian, vodja deželnega urada za načrtovanje.
Opozorilo vinogradnikom
Vodstvo kmetijske službe pri de-želnfem odbomištvu za kmetijstvo in gozdarstvo sporoča sporazumno s postajami za opazovanje rastlinskih bolezni v Gorici in Trstu vinogradnikom, da utegne zaradi neprestanega dežja napasti trto peronospora. Zato morajo kmetje takoj upoprabiti primerna zatiral-na sredstva.
Objava dveh novih deželnih zakonov
Dvajseta številka deželnega U-radnega vestnika, ki je izšla 26. tm. objavlja dva deželna zakona. Prvi zakon se tiče prispevkov dežele za razne manifestacije in izredne proslave slovesnih dogodkov. V naši deželi je namreč leto 1966 leto važnih zgodovinskih obletnic in dežela je hotela prispevati, da jih dostojno proslavijo. Predvsem določa zakon, da bo dežela prispevala 55 milijonov lir videmski pokrajini za proslavo stoletnice priključitve Furlanije k Italiji ter 10 milijonov lir občini Osoppo v isti namen. 40 milijonov pa bo prispevala videmski občin; za proslavo 20, obletnice odporniškega gibanja. Med drugim bo dežela prispevala še 35 milijonov lir pordenonski občini za proslavitev 500-letmce rojstva blaženega Odorica, ki je bil slaven misijonar in raziskovalec. Končno bodo dali 20 milijonov lir Gorici, da proslavi 50-letnico prve osvojitve po italijanski vojski. Trst pa dobi 3 milijone lir za proslavitev 50-letnice smrti Nazaria Sau-ra.
Drugi zakon, ki je objavljen v Uradnem vestniku se tiče sprememb proračuna za letos. Dohod ki v proračunu se zvišajo za 830 milijonov lir, ker je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo nakazalo deželi to vsoto v prid kmečkim posestvom, ki so bila prizadeta po ujmah Kar se tiče izdatkov, se povečajo za modernizacijo in zgraditev novih hotelov za turistične iin športne naprave, za zdravstveno oskrbo, za kmetijstvo, obrt, kulturno in umetniško dejavnost, socialno skrbstvo itd.
Doslej so objavili v letošnjem letu v Uradnem vestniku 17 za konov, nadaljnjih 12 pa bo treba še proglasiti, saj jih je odobril deželni svet, preden je šel na poletne počitnice.
jinske volitve, na okrepitev socialističnega gibanja, okrepitev in razvoj politike levega centra, izdelavo socialne, ekonomske in kulturne politike za prenovitev Trsta, vprašanje državljanov slovenske narodnosti in tržaško socialistično prisotnost v deželni vladi.
O teh temah so na sinočnji seji govorili socialisti Pittoni, Apih in Giacchetti ter socialdemokrati Cesare, Dulci, De Gioia. Lorwa.in Giurlcln.
Paritetni odbor se bo sestal na prihodnji seji 5. avgusta.
Nadaljevanje stavke kamnarske stroke
Včeraj so se kamnarji, ki stavkajo že tretji teden, zopet sestali na skupščini v Nabrežini in sklenili, nadaljevati s stavko. Kot smo že obširneje pisali, so delavci postavili vrsto zahtev, o katerih se niso hoteli delodajalci doslej še izreči.
treba računati za vožnjo iz Trsta v Benetke skoraj tri ure časa. A-ko pojde vse po sreči pri uresni čevan,ju načrta o gradnji nove prometne žile, čez dve leti ali nekaj več (strokovnjaki napovedujejo, da bo avto cesta v celoti odprta prometu leta 1968) vsega tega ne bo več Prvi del avto ceste, ki ga bodo odprli danes predstavlja torej le prvi korak na poti postopne rešitve tega važnega vprašanja. Glede cestnih povezav našega področja z zunanjim svetom pa je treba omeniti pomanjkljivo zvezo, ki vodi iz Vidma na severovzhod do Trbiža in naprej v Avstrijo in južno Nemčijo. Znano je, da si deželni organi v tej zvezi živo prizadevajo, da bi od osrednjih oblasti dosegli primerno pomoč za speljavo avto ceste tudi proti Trbižu do meje pri Rokovem, da bi tako na stežaj odprli vrata turističnemu in blagovnemu prometu med srednje in zahodnoevropskim ter italijanskim cestnim omrežjem; in prav tako je treba omeniti v tej zvezi, da se iz dneva v dan krepkeje dostavlja zahteva po speljavi sodobne cestne zveze tudi iz Villess mimo Gorice v Vipavsko dolino in naprej vzdolž stare rimske ceste čez Hrušico v ljubljansko kotlino in od tod globlje na Balkanski polotok. Sele potem, ko bodo vse te zahteve dokončno uslišane, bo dežela Furlanija Julijska krajina lahko primerno razmahnila svoje gospodarske, turistične, prometne in kulturne zmogljivosti.
* Šolsko skrbništvo sporoča, da so na sedežu šole «N. Sauro* v Ul, S. Giorgio 6 objavljene dokončne pokrajinske lestvice prosilcev za poverjena mesta in su-plence v srednjih šolah, klasičnih in znanstvenih licejih ter učiteljiščih za prihodnje šolsko leto.
* Včeraj so se uradi deželnega odborništva za higieno in zdravstvo preselili iz palače Modello v poslopje št. 17 v Ul. S. Lazza-ro. Novi telefonski številki odborništva sta 31-907 in 36-294.
Predlog državnega zakona deželnih svetovalcev KPI
Skupina komunističnih deželnih svetovalcev je 28. t.m. predložila predsedstvu deželnega sveta vsedržavni zakonski osnutek o «Načrtu za razvoj dežele Furlanije-Julijske krajine v zvezi z uveljavitvijo člena 50 ustavnega zakona štev. 1 od 31. januarja 1963». Zakonski osnutek, ki ga predlagajo komunistični deželni svetovalci, predvideva postavko 30 milijard lir. v vsedržavnem proračunu za potrebe dežele Furlanije-Julijske krajine za finančno leto 1967. Za prihodnja leta pa naj bi se ta postavka uskladila s potrebami v okviru vsedržavnega petletnega gospodarskega načrta.
Na osnovi omenjenega zakonskega osnutka naj bi uporabili omenjeno in nadaljnje državne prispevke za sledeče posege. V kmetijstvu: za bonifikacijska dela, zemljiško preosnovo, izboljševalna dela zlasti na gorskih področjih, okrepitev živinoreje, ureditev tržnih vprašanj, kmetijsko zadružništvo, središča za mehanizocijo, strokovno vzgojo, tehnično pomoč ter za izboljšanje socialnega položaja na kmetih sploh; v zasebni industriji In v industriji z državno udeležbo: za razne infrastrukture, prispevke za plačevanje obresti na najeta posojila za industrijske naprave, jamstveni sklad za mala in srednja podjetja, finančno pomoč in udeležbo v raznih podjetjih deželne finančne družbe. Poleg tega naj bi te prispevke uporabili tudi za sestavo deželnega urbanističnega načrta, pospeši-ttev gradenj ljudskih stanovanj, podpore krajevnim ustanovam, okrepitev obrtništva in za ribolov.
Habilitacijski izpiti za pouk na srednjih šolah
šolsko skrbništvo opozarja, da bo v kratkem objavljen v Uradnem listu ter v Uradnem biltenu ministrstva za šolstvo ministrski odlok glede habilitacijskih izpitov
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii
PO OBJAVI V URADNEM LISTU
Oprostitev Kazni za davčne preKršRe
Pomilostitev velja za prekrške, ki so bili storjeni do 31. januarja letos
V Uradngm listu št. 137 z dne I bili radi oproščeni, morajo po-junija 1966 je bil objavljen de- Tavnati vse kar dolgujejo davčnim
Sestanek tržaškega pokrajinskega odbora za socialistično združitev
Sinoči se je sestal paritetni odbor za socialistično združitev. Odbor sestavljajo predstavniki tržaških federacij PSI In PSDI. Prva seja je bila na sedežu federacije PSI na Trgu Goldoni. Paritetni odbor sestavljajo socialisti Pittoni, Apih, Medani, Pahor, Laurenti, Mi-slej, Giacchetti, Balzano, Caristi in socialdemokrati Pierandrei, Dulci, Lonza, De Gioia, Cesare, Giuri-cin, Fobert, Fontanot in Stasi. Odboru bosta predsedovala oba pokrajinska tajnika, socialdemokrat Pierandrei in socialist Pittoni.
Paritetni odbor, ki se je včeraj sestal, se je najprej pomenil o prvenstvenih točkah bodoče razprave. Te točke se nanašajo predvsem na skorajšnje občinske In pokra-
kret predsednika republike št. 332 z istim datumom, ki se nanaša med drugim tudi na najnovejšo oprostitev kazni v zvezi s prekrški davčne narave. Dekret je stopil v veljavo isti dan, ko je bil objavljen v uradnem glasilu, pomi loščenje kazni pa velja le za prekrške, ki so bili storjeni do 3li januarja letos.
Oprostitev je dvojne vrste, in sicer uvaja novi ministrski odlok hkrati amnestijo in indult. Arane. stija je pomiloščenje, s katerim se sodni postopek proti kršitelju davčnih določil popolnoma prekine, če pa se proti njemu izvajajo že sankcije, se tudi te avtomatično prenehajo izvajati. Pri indul-tu se kršitelj še naprej sodno preganja, pri sankcijah pa se mu priznavajo določene olajšave ah pa se mu kazen sploh odpusti. Amnestija velja samo za tiste davč ne prekrške, za katere je predvidena kot kazen le denarna globa, in to s področja carin, davka na proizvodnjo, državnega monopola, posrednega davka na poslovni promet in neposrednih davkov. Indult pa velja tudi za prekrške, za katere je predvidena tudi zaporna kazen, vendar le v primerih, ko gre za prekrške s področja carin, davika na proizvodnjo in državnega monopola.
Kršitelji davčnih določil, ki bi
uradom in zaprositi za pomiloščenje. To mora biti urejeno v razdobju 120 dni po objavi predsednikovega dekreta v Uradnem vestniku Glede na to, da zapade ta rok 2. oktobra 1966, in ker pade ta dan na nedeljo, se rok za ureditev vseh formalnosti podaljša do ponedeljka 3. oktobra.
V nobenem primeru ne bodo davčni uradi dovolili kršiteljem odplačevanja utajenega davka, o-bresti in morebitnih glob v obrokih, temveč bodo morali ti poravnati dolg, ki ga imajo do davčnih uradov, v celoti, preden zapade omenjeni rok. Za prekrške s področja carin, davka na proizvodnjo in državnih monopolov, posrednega davka na poslovni promet in neposrednega davka velja amnestija samo za manjše prekrške, to je za prekrške, za katere je predvidena denarna kazen do največ 100.000 lir; za prekrške v zvezi s tihotapstvom s tobakom pa velja amnestija za prekrške, za katere je predvidena denarna kazen do 2.5 milijona lir.
V filobusu se je ponesrečila
Včeraj zjutraj ob 9.35 so sprejeli v bolnišnico 80-letno Amalio Škabar por. Vidmar iz Ul. Moreri 91 zaradi lažjih ran po levi roki čelu in zloma leve rame.
Vidmarjeva, ki so jo odpeljali v bolnišnico z RD, je povedala, da se je nekaj pred 9.35 vozila v fl-lobusu proge št. 5, namenjena v Rojan. Ker je šofer filobusa nenadoma močno zavrl je ženska padla in se poškodovala. Ozdravela bo v približno 8 dneh.
za pouk na srednjih šolah. Dnevni red izpitov je objavljen na oglasni deski šolskega skrbništva.
V Trstu bo sedež za naslednje izpite: leposlovne vede — Italijanščina In italijansko slovstvo, latinščina In grščina, zgodovina in zemljepis, za pouk na vsaki srednji šoli; italijanščina in latinščina ter slovstvo, zgodovina in zemljepis za pouk na vsaki srednji šoli; italijanščina in Italijansko slovstvo, zgodovina in zemljepis za pouk na vsaki srednji šoli ter slovenščina in slovensko slovstvo za pouk na vsaki srednji šoli.
Pri tem moramo pripomniti, da glede slovenščine in slovenskega slovstva ne gre za habilitacijo za pouk slovenščine in slovenskega slovstva ha slovenskih srednjih šolah. ampak za pouk na šolah z italijanskim učnim jezikom. Habilitacijskih izpitov za pouk slovenščine in slovenskega slovstva na slovenskih srednjih šolah sploh še ni bilo, kar je velika pomanjkljivost pri ureditvi slovenskega šolstva.
Za zaščito Krasa
Zaradi važnosti in aktualnosti objavljamo naslednji članek iz Primorskih novic od 23. t.m.:
Prebivalstvo sežanskega Krasa vse pogosteje opozarja na vedno številnejše primere pravega pustošenja med različnimi cvetlicami in drugimi rastlinami, ki so pravzaprav posebnost te pokrajine. Izletniki z one strani meje nabirajo cele šope cvetlic — n. pr. spomladi narcis, pozneje eno najredkejših vrst lilij, lilio vamiolico itd. — in pustošijo cvetoče grmičje ob cestah. Razpasel se je tudi lov na posebno vrsto zlatih ribic, ki žive v kraških lokvah in kalih.
Novi občinski odlok o javnem redu in miru bo sicer opozoril tudi na prepoved takega ropanja, vendar je dvomljivo, če bo sam odlok kaj zalegel, saj je tudi doslej že veljal republiški predpis o zaščiti redkih rastlin, pa so izletniki vendarle lahko nemoteno in nekaznovano pustošili med njimi. Dokler ni mogoče uvesti dovolj pogoste čuvajske službe, tega pustošenja ne bo mogoče preprečiti. Morda pa bi v precejšnji meri pomagalo, če bi na obmejne prehode postavili opozorilne table z dvojezičnimi napisi, ki bi opozarjali, da je prepovedano trganje in odnašanje takih rastlin in živalic. — S carino bi bilo potrebno najti dogovor,'da bi za vsako prepovedano cvetje ali odneseno žival zaračunali mastno carino, da bi vsaj na ta način dosegli delno odškodnino za škodo, ki jo povzročajo izletniki na naših tleh.
Šolske vesti
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu,
k' ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardietla št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča svojim cenjenim članom, da je od ponedeljka, 25. julija do vključno v četrtek, 11. avgusta t. 1. urad odprt od 8. do 12. ure.
Natečaj za barvne posnetke
Založništvo tržaškega tiska — ZTT — razpisuje natečaj za barvne fotografske posnetke — diapozitivi — s sledečo motiviko:
panoramski posnetki vasi in naselij na Tržaškem in Goriškem,
tipične stavbe in detajli, motivi iz življenja na podeželju, narodne noše, stari običaji.
Format od 24x36 mm naprej. Prva nagrada 15.000, druga, 10.000, tretja 5.000 lir.
ZTT bo nagrajene posnetke uporabilo za reprodukcijo v razglednicah, brošurah itd. ZTT si pridržuje pravico, da tudi druge posnetke uporabi za reprodukcijo proti primerni odškodnini.
Posnetke, ovite v prozornem papirju, je treba poslati v pismu, v katerem mora biti drugo zaprto pismo s šifro ali geslom, v njem pa naslov avtorja.
Pisma je treba poslati na naslov:	Založništvo tržaškega
tiska ZTT Ul. Montecchi 6 — Trst.
Rok natečaja zapade 30. oktobra 1966.
Založništvo tržaškega tiska
Miramarski park Danes nadaljevanje sugestivnih predstav «Luči ta zvoki«. Ob 21,30 in ob 22.45 v italijanščini «Massimiliano e Carlotta*.
* * •
Nazionale 16.00 Zaprto zaradi počitnic.
Excelsior 16.00 «Furto alla Banca dTnghllterra« Peter OToole.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Eden 16,00 «La bambola di cera« — Technicolor. P. Wimark. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattaclelo 16.30 «Dalla terrazza« — Technicolor. Paul Nevvman. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Alabarda 16.30 «Tre colpi di Winche-ster per Ringo« Technicolor. Gor-don Mitchell, Milla Sanoner.
Pilotiram matico 16.30 »Le spie uccl-dono in sMenzio« Colorscope. Em-ma Danieli, Jeffries Lang.
Aurora 17.00 «11 teschio maledetto« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 17.00 «M are la nuzlale« Ugo Tognazzi. Prepovedano mladimi pod 18. letom.
Garibaldi Zaprto zaradi počitnic.
Capltol Zaprto zaradi počitnic.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Moderno 16.30 «Operazione Norman-dia» Richard Tood.
Vittorio Veneto 17.00 Revija kriminalnih 'filmov. «10 plccoli Indiani« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Ideale 16.30 «Famtomas minaccia II mondo« Technicolor. Jean Marals, Milene Demongeot.
Abbazia 16.30 «5000 dollari suM’asso» Technicolor. Robert Wood.
LETNI KINO
Satelllte 21.15 — blagajna ob 20.30 «L’arciere delle mille e una not-te» Technicolor, Tab Hunter, Ros-
sana Podesta.
Paradiso 21.00 — blagajna ob 20.30 »Sierra Charriba« Pancolor. Charl-ton Heston, Richard Harris, Senta Berger,
V nedeljo, 31. julija od 16. ure dalje bo na Opčinah praznik «Dela» in «l’Un!ta». Igrala bo godba iz Trebč. Ples bo ob zvokih orkestra «1 Diabolični. Posloval bo buffet. Specialitete: domača vina. čevapčiči, kraški pršut, ribe. Vjudno vabljeni.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. Julija 1966 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 5 oseb.
UMRLI SO: 69-letna Maria Švara vd. Chervisari, 73-letna Clementina Comauli por, Cenetich, 53-letna Žita Orlandini vd. Radivo, 82-letna Stefa-nia Sustersich vd. Saletel, 83-letni Tomaso Caenazzo.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlFAngelo d'orc Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Mianl, Miramarski drevored 117 (Barkovlje) DNEVNA SLUŽBA LEKARN Alla Basllica. Ul. sv Justa 1: Bu-solini, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2: Manzonl, Ul. Settefontane 2.
Prispevajte za DIJAŠKO MATK,O
LADJE V PRISTANIŠČU
Palladio, Borea, Vtctoria, Lucnno, Ravello, Cellina, Iris. Polluce, Sai-pa II, Sardatlantic, Loredan, Euro, Brlck IV, Mar Glauco, Piero Hierax (It.); Bovec, Vojvodina, Beograd (Jug.); Malka (Izr.); C. El Suez (ZAR); Audax, Old Oak, Valerla (Pa.); L. Guatemala, H. Lage (Brazdi.); Antonia II (Cy); O. River (Gh.); D. of Athens, Stanvvear (V. B.); Lidice (Ceh.); Myrsini, Roula (Gr.); G. Garibaldi (SZ); Hemussi-te (Bolg.).	*
Izlet v Maribor in na Plitvička jezera
Potovalni urad Aurora priredi dne 14. in 15. avgusta avtobusna izleta v Maribor (Pohorje) in na Plitvička jezera z ogledom Bihača (Bosna).
Vpisovanje in informacije pri po. tovalnem uradu Aurora, Ul. Cice-rone 4, tel. 29243.
Prosvetno društvo Andrej Cok obvešča Izletnike na Jezersko, da bo odhod v nedeljo, 31. tm. ob 5,30 Izpred pekarne Drašček.
SPOT priredi 14. tri 15. avgusta Izlet na Triglav z Izhodiščem iz Vrat in s povratkom v Trento. Ostali izletniki bodo prenočili na Vršiču In naslednjega dne bodo lahko obiskali izvir Soče, «Alpinetum Juliana« In muzej v Trenti.
SPDT priredi 7. avgusta ob otvoritvi planinskega doma «Zorko Jelinčič« na Crnl rrsti, Izlet v Podbrdo. Vpisovanje v Tržaški knjigarni v Ul! sv Frančiška 20.
Prosvetno društvo M. Matjašič Iz Barkovelj priredi 21. avgusta z odhodom ob 5.30 izpred Rumene hiše, oziroma ob 5. uri za udeležence iz mesta izpred kavarne Tivoli, izlet v Bohinj, kjer bo skupno kosilo. Na povratku se bodo izletniki ustavili 2 uri na Bledu In nato obiskali Prešernov dom na Vrbi. Prijave do sobote 13. avgusta na sedežu društva.
Mali oglasi
PARKET1ST1, izdelava, popravila in strganje ter lakiranje podov — brezplačni proračun — Tvrdka Abatange-lo et Gaspari. Prst. tel 90-497
TRŽAŠKA KNJIGARNA
l'i***l -IJI. »f. Irnnčlšku 21)
I c It* iti ii «|.;ii2
Novo:
Šeligo:
STOLP	330 lir
PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
POŠLJEMO VAM GA V KATERI KOLI KRAJ, TUDI V INOZEMSTVO!
Telefonirajte na štev. 37438
15-DNEVNA NAROČNINA L 500
PRIMORSKI DNEVNIK
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
ki
Potrjena obsodba tatu
je ukradel denar v cerkvi
Ko so ga karabinjerji ujeli, so odkrili, da je tat ukradel tudi kolo, s katerim se je vozil
V sodnijski dvorani prizivnega sodišča je bila včeraj zjutraj razprava proti 43-letnemu Aureliu Lao-pardiju iz Gorice, Tržaška ulica 13, ki je bil obsojen na 8 mesecev m 10 dni zapora ter na plačilo 35.000 lir globe zaradi tatvin z ob-teževalnimi okoliščinami. Obsodbo Je 25. februarja izreklo kazensko sodišče v Vidmu in proti tej razsodbi je Leopardi vložil priziv. Ce le Leopardi imel kako upanje, da niu bodo sodniki prizivnega sodišča zmanjšali kazen, se je zelo motil, ker so mu včeraj potrdili Prejšnjo obsodbo in ga obsodili še na plačilo sodnih stroškov prizivne obravnave.
Iz obtožnice Je bilo razvidno, da se je Leopardi pregrešil 25. januar, ja letos, ko je bil v cerkvi v Cam-Polongo ob Teru blizu Zagraja. Leopardi prav gotovo ni šel v cerkev, da bi molil, ker ga je zamikala skrinjica za milodare ob vhodu. V cerkvi ni dolgo pomišljal, razbil je žabico skrinjice ter pobral nekaj nad 4000 lir. Leopardi Je že mislil, da se bo z denarjem poveselil, toda pri kraji ga je zapazil vernik in hitro obvestil župnika Luciana Moschiona.
2upnik je prišel iz cerkve in imel Je srečo, ker je zagledal patruljo karabinjerjev, ki je tedaj šla mimo. Povedal jim je o kraji, karabinjerji pa so začeli iskati Leopar-mja, ki se je medtem oddaljil na kolesu. Ni jim bilo težko ga ujeti. Preiskali so ga in pri njem našli v skrinjici ukradeni denar. Karabinjerji pa so zasumili, da Leopardi ima še kakšen greh na duši. Začeli so si ogledovati kolo in spraševati Leopardija, kje ga je dobil. Najprej se je tat izmikal in povedal, da je ko-‘o kupil v Gorici. Toda karabi-
rdi kolo ukradel Hjeronimu T.ščku, lastniku garaže v štandrežu pri Gorici.
Leopardi ni mogel tajiti svoje krivde. Karabinjerji so zato izpolnili zaipisnik in mesec dni kasneje se je moral tat zagovarjati pred kazenskimi sodniki v Vidmu. Ti so obe obtožnici o tatvinah spremenili v eno samo z obteževalnimi okoliščinami in Leopardija obsodili. Upoštevali so samo olajševalne okoliščine.
Proti razsodbi je Leopardi vložil priziv, toda kot rečeno, mu to ni nič koristilo. Prizivno sodišče v Trstu je namreč potrdilo razsodbo sodišča prve stopnje.
Nesreča na delu na proseški postaji
Včeraj popoldne se je ponesrečil na delu 59-letni kamnosek Angelo Verginella s Proseka št. 102.
Nekaj pred 17.25 je Verginella v spremstvu nekega delovnega to-variša šel do prosešlke železniške postaje, da bi s škripcem, ki je bil pritrjen na trinožnem železnem ogrodju, dvignil nekaj kamnitih plošč. Toda iz nepojasnjenih vzrokov se je ogrodje prevrnilo in udarilo Verginello v glavo.
Z RK so ga nemudoma odpelja li v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi zloma leve temenice 'n zatil-nika ter pretresa možganov. O-kreval bo približno v 20 dneh.
narello iz Ul. Corti 3.
V bolnišnioo so jo pripeljali z rešilnim avtom RK, spremljal pa jo je njen 29-letni mož Gaetano, ki je dejal, da se je prejšnjo noč njegova žena slabo počutila in je bila precej živčna. Zato je zaužila nekaj več tablet «Sonila» kot je zdravniško predpisano. Izključil pa je, da si je ženska hotela vzeti življenje. Fanarellijevo zdravstveno stanje je vsekakor resno in zdravniki so si pridržali prognozo.
* 28-letni prodajalec bencina Ferruccio Elleri iz Ul. De Amicis 6 je obvestil komisariat javne varnosti iz Barkovelj, da so mu neznanci v noči med sredo in četrtkom ukradli lamibreto TS 32122, ki jo ie pustil v bližini stavbe št. 49 v Ul. Udine, Elleri je utrpel Okoli 60.000 lir škode.
SEJA POKRAJINSKE OBRTNIŠKE KOMISIJE
Za vračanje obrtniških kreditov naj se določi čim daljša doba
Solidarnost z delavci in tehniki IRI, ki jim reorganizacija grozi z brezposelnostjo
Huda zastrupitev z uspavalnimi tabletami
Zaradi zastrupitve s tabletami so
. ------- ------ -------- .sprejeli včeraj ob 7.50 na I. me-
ujerji mu niso verjeli in so začeli dicinski oddelek bolnišnice 26-letno poizvedovati. Izkazalo se je, da je 1 uradnico Germano Turchi por. Fa-
Jumna
mmoDh
predvaja danes, dne 30. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni Dear film:
C1AO
PUSSYCAT
Igrajo: PETER SELLERS — PETER O’ TOOLE — ROMY SCHNEIDER — CAPUCINE — PAULA PRENTISS — WOODY ALLEN
Prometni ukrepi ob avtomobilski dirki Trst-Opčinc
Tržaško županstvo sporoča, da bo za časa avtomobilske dirke Trst — Opčine prepovedan promet za vsa vozila na delu ulice Fabio Severo med Trgom Ulpiano in 400 metrov nad zadnjo postajo filobu-sa 17 od 13.30 do 19. ure danes in od 8.15 do 14. ure jutri. Zaradi tega bo ves promet v omenjenem času usmerjen po sledečih ulicah: Giustignano, Romagna, Carpison, -Catullo, Coroneo, Vicolo Ospedale Militare, ulica Marconi, Vicolo Ca-stagnetto, ulica Lucio Vero, Sotto-ripa, Cologna, Cantu, Vicolo delle Primule, ulice del Prato, dello Sco-glio, Bazoviška cesta, cesta na Kon-konel, ter ulice Commerciale, Sca-la Santa, itd.
KINO «1R1$» PROSEK
—'	i	ii	■ ..—	" —
predvaja danes, dne 30. t. m. z začetkom ob 19.30 barvni film po romanu Jana Fleminga
M /%/%"¥ DALIA RUSS1A /§ (/(/ / CON AMORE
(A 007 IZ RUSIJE Z LJUBEZNIJO)
Igra SEAN CONNERY
VOZNI RED VLAKOV
GLAVNA POSTAJA
Benetke • Milan Pariz - Rim - Bari
5.50 A 6.10 R
6.48 D
8.52 R
Mi-
ODUODI
Portogruaro Benetke - Bologna lan (1) ■ Genova Benetka - Milan ■ Turin • Rim
Benetke - Rim. (Za Rim obvezno prednaročilo) DD Benetke Milan - Pariz 10.30 A Portogruaro Benetke Portogruaro Benetke
Tržič Portogruaro Portogruaro
Milan L. Pa-
13.02 R
13.30	A
15.20	D 16.58 A
17.55	A _______
18 35 DD Benetke
riz
19.20	A Portogruaro
20.30	D Benetke Rim (skozi
Mestre)
21.55	DD Mestre Bologna - Rim
(spalni vozovi in spalni pogradi Trst Rim)
22.30	DD "enetke Milan Turin •
Genova Ventimiglia Marseille (spalni vozovi in spalni pogradi Trst • Genova) Mestre Bologna Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Trst Rim)
D Samo I. razr z obveznim prednaročilom
PRIHODI
6.25	A Cervinjan Tržič
7.25	A Portogruaro Tržič
8.00 DD Turin Milan Benetke Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Rim Trst	Marseille	•	Ge-
novo)
9.28 D	Benetke	Rim
10 40 R	Benetke
12.04 DD Pariz Milan - Benetke 13.30 D	Bari	Benetke	•	Bo-
logna
13.55	A Cervinjan Tržič
16.15	D Benetke Milan ■ Pariz 17.20 D Benetke Portogruaro -
Cervinjan 18.13 A Tržič (•*)
18.45 R Bologna Benetke (*) 19.10 A Portogruaro Tržič
20.16	DD Pariz Milan Benetke 21.15 R Milan • Rim Benetke (•)
22.55	A	Benetke	- Tržič
23.50 DD Turin Milan Genova (II) ■ Rim • Bologna -Benetke
(*) Samo I. razr. — (**). Ob nedeljah ukinjen.
Videm - Dunaj Salzburg - Miinchen
Dunaj
ODHODI
Videm - Trbiž Videm
Videm ■ Trbiž Videm Videm
Videm - Trbiž Miinchen Videm Videm Videm
13.25 DD Calalzo (od 11.12.1965 do 19.2.1966 ter 24. in 31.12. 1965)
Videm
Videm - Trbiž Videm Videm Videm
Videm • Trbiž . Dunaj -Miinchen
PRIHODI
Videm
3.40	A
5.20	A
6.15	D
6.21	A
7.15	D
8.40	D
9.50 A 12.20 D 12.30 A
14 30 A 16.45 A 17 48 A 19.15 D 19.58 A 21.38 D
Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom
1.	Dijaki in dijakinje, ki namera, vajo vstopiti v šolskem letu 1966/67 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci mo-rajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ulici Ginnastica št. 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobus št. 25 in 26) ali pri predsednici Podpornega društva Dijaška Matica v Ul. Geppa 9/II (pri SPZ).
2.	Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest.
3.	Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdr-ževalnino. naj vložijo pri Podpornem društvu «Di,jaška Matica* posebno prošnjo.
4.	Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci: pri naslovih navedenih v točki štev. 1, ali po telefonu 93-167 (uprava Dijaškega do. ma) ali 31-119 (Podporno društvo «Dijaška Matiett«) m'
Uprava Slovenskega dijaškega doma ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 9. do 13. ure.
Pod predsedstvom Luciana Sac-chettija se je sestala pokrajinska obrtniška komisija, ki je Izpopolnila sezname obrtnikov podvrženih socialnemu zavarovanju, priznanje kvalifikacije družinskemu sodelavcu obrtniškega delodajalca, priznanje poklicne kvalifikacije za frizerje, frizerke In podobne obrti.
Na začetku sej* ja Ballarč, predstavnik obrtnikov v odboru trgovinske zbornice, osvetlil resolucijo komisije o nekaterih obrtniških vprašanjih, ki so jo soglasno odobrili.
Komisija je nadalje odobrila še eno resolucijo, v kateri se izraža solidarnost z delavci in tehniki industrij IRI v naši deželi, zlasti v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu in Safog v Gorici, ki so v nevarnosti, da izgubijo svoje delovno mesto.
Ob koncu je Ballare poročal o nekaterih pobudah v korist obrtnikov, zlasti o najemu kreditov. O njih se je razvila živahna in dolgotrajna diskusija, med katero so predlagali, naj bo čas za amortizacijo čim daljši, vsaj 36 do 40 mesecev.
Tridnevna zabava Juventine v Štandrežu
športno društvo Juventina lz štandreža priredi tridnevno zabavo na svojem igrišču. Vsak večer ples, v nedeljo ob 16. uri tekmovanje v briškoli; prva nagrada motorno kolo, druga dva pršuta, tretja in četrta salame. Skupna vrednost nagrad znaša 115.000 lir. V ponedeljek zvečer izvolijo «miss Juventine«.
Jutri v Brestovici odkritje spominske
ze borcev narodnoosvobodilne vojne ob 25. obletnici vstaje slovenskega naroda. Program obsega pozdravne nagovore, slavnostni govor, odkritje plošče, polaganj« vencev, izstrelitev častne salve, kulturni spored, sprejem svojcev padlih in povabljenih, kratek koncert godbe na pihala, zvečer pa ples.
Interpelacija Jarca o odškodnini Doberdobcem
Komunistična deželna svetovalca Jože Jarc In Fulvio, Bergomas sta poslala predsedniku deželnega odbora Interpelacijo, v kateri ga pozivata, naj posreduje pri družbi
Autovie Venete, naj izpolni svoje dolžnosti do prebivalstva občine Doberdob, ki so bili oškodovani z izgradnjo avtomobilske ceste.
Svetovalca se sklicujeta na svojo poprejšnjo interpelacijo od 3. januarja letos ter ugotavljata, da družba ni izpolnila nobene obveznosti, o katerih je govoril odbornik za javna dela. Družba sploh še ni pričela pogovorov z lastniki zemljišč, kjer je speljana cesta, da bi jim Izplačala odškodnino. Ker ni določena niti cena, je nemogoče zahtevati naprejščino v višini 50 odstotkov, ki bi jo po zatrjevanjih družbe morali izplačati ob pričetku del. Družba prav tako ni asfaltirala pokrajinske ceste pri Selcah, ki Je Se vedno težko prevozna.
PISMO OTROK IZ KOLONIJE NA GORENJSKEM
«Najraje hodim v gozdove, kjer se naužijem svežega zraka...»
Jutri povratek iz Savudrije, v ponedeljek iz Gorij
Otroci, ki so na počitnicah v Zgornjih Gorjah pri Bledu, so pred dnevi poslali Slovenski kulturno gospodarski zvezi v Gorico nasled nje pismo:
"Oglašamo sc z letovanja v Gor jah pri Bledu.
Sporočamo vam, da smo srečno prispeli v kolonijo. Po Kosil j smo se takoj namestili v sobe ter sc-med seboj kmalu spoprijateljili. Skupine so sestavljene tz Tržačanov, Goričanov in Ljubljančanov, čeprav smo si po značajih različni, se dobro razumemo.
Narava je tu čudovita, svež zrak. a škoda, ker zadnje čase dežuje. To nam prekriža vse nase načrte za izlete v naravo ln vsake zabavo na prostem. Kljub vsemu poznamo že vso okolico. Najraje hodimo v gozdove, kjer se naužijem), svežega zraka in izkoristimo vse
GOSPODARSKI ZAKON, KI SE LE S TEŽAVO UVELJAVLJA
Obdelovanje zemlje je donosno samo pri specializaciji kmetijstva
V Brdih rigolajo nove površine, kjer bodo uredili vinograde
Kmetijstvo je lahko donosno ter preživlja tistega, ki se ukvarja z njim, samo takrat, kadar je bila dosežena visoka stopnja specializacije. To pomeni, da ne more kmetovalec Iztisniti iz zemlje najvišjega dohodka, če se ukvarja z vsemogočimi kmetijskimi panogami, sadjarstvom, živinorejo, vrtnarstvom itd., ampak samo z eno Izmed teh panog. O tem se veliko govori na kmetijskih shodih. Seve, da se ljudje polagoma privajajo na te gospodarske zakone ter se raje oklepajo tradicionalnega kmetijstva, ki daje družini ,,	...	,	iskorajda vse, kar potrebuje za žlv-
plosce padlim partizanom1 ^enJe
r	1	1	V Brdih, kjer je specializacija v
zadnjih letih vendarle dosegla zavest kmetovalcev, se v vedno večji meri ukvarjajo z vinogradništvom. V ) tej panogi se lahko dodobra izurijo tet iztisnejo kar največji dohodek. Zato so posestniki, zlasti veliki,, ki Imajo več možnosti iiaaj.ipreživljgnje izključno samo od zemlje, zrigolali velike neizkoriščene površine ter zasadili nove tipične nasade trt, ki se že bogato
Jutri popoldne bodo v Brestovici na jugoslovanskem Krasu odkrili spominsko ploščo padlim partizanom in žrtvam fašizma. Na svečanost1, ki ‘še bo pričela ob 16. uri, so povabili tudi partizanske) organizacije iz naše pokrajine; bivši partizani iz Doberdoba bodo na tej svečanosti položili svoj venec.
Odkritje spominske plošče pripravlja krajevna organizacija Zve-
MIIIIIIIIIMIIIIIItllllllllllllllllllllllMIMMIIMIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIlillllllllllllllllllllllllllltlllllilHIiilliilllilllltlllliiMiiiiinitlillMIlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlMIHIfHllllllllMI
SKLEP OBČINSKEGA SVETA V TRŽIČU
Nov način zaračunavanja višine družinskega davka
v
Številne občane s stalnimi zaslužki bodo črtali s seznama - Ključ za določanje obdavčljive osnove
0.42 A 6.58 A 7.47 A 8.20 D 9.05 A
Videm
Videm
Videm
Videm
Miinchen-Trbiž
Videm
Videm
Dunaj-Trbiž
10.12	DD Dunaj
Videm
12.12	A Trbiž -15.08 A Videm 17.32 A Videm
18.56	DD Trbiž
20.05	A Videm
21.05	A Videm 22.35 A Videm 23.37 DD Miinchen
Videm
23.57	DD Camlzo (ob praznikih od
26.6 do 11.9. razen 14.8 (23.55)
Opčine Ljubljana Beograd
ODHODI
1.10 D Opčine LJubljana-Beo graa Zagreb - Budimpešta
7.03 A Opčine
10.00 D Opčine Ljubljana - Zagreb Beograd
12.40	DD Opčine ■ Ljubljana - Za-
greb Reka 13.45 A Opčine 17.2d D	Ljubljana
18.05	A Opčine
20.10	D Ljubljana 20.20 A Opčine
21.10	D Opčine ■ Ljubljana-Beo-
grad Atene Istanbul
PRIHODI
6.16 D Beograd Zagreb-LJub-Ijana Opčine 7.12 A Opčine 9.35 D Istanbul ■ Beograd Ljubljana - Opčine 10.18 D Ljubljana 16.52 A Opčine
18.03 DD Reka • Zagreb - Ljubljana - Opčine 19.25 D Ljubljana
20.58	D Beograd - Zagreb-LjUD-
Ijana Opčine
21.40	A Opčine
Občinsko odbornlštvo za finance v občini Tržič je Izdelalo nove kriterije za odmero družinskega davka v letu 1967. O njih so sinoči razpravljali na seji občinskega sveta. Po novem se bo občutno zmanjšala vsota družinskega davka, ki ga bodo plačevali občani s stalnimi zaslužki, številne družine, ki Imajo manjše prejemke, ga sploh ne bodo več plačevale. Ker pa bodo «potipali» premožnejše davkoplačevalce, bo družinski davek vrgel prav tolikšen ali pa celo večji znesek kot lansko leto.
Ce na primer vzamemo za primer tipično družino (družinski poglavar z ženo ln dvema otrokoma), ki zasluži letno en milijon Ur, bo zaradi odtegljajev ta družina o-proščena plačevanja davka. Na prijavljeni zaslužek se namreč najprej odbije 50 odstotkov, (največ 500.000 lir), zaradi znižanja davčne osnove za nadaljnjih 350.000 lir In drugih odtegljajev za družinske člane se obdavčljiva osnova praktično zniža na ničlo.
Iz naslednjih podatkov si bo mogoče približno predočltl, koliko znaša družinski davek za določene obdavčljive osnove:
Za obdavčljivo vsoto 350.000 Ur se bo plačalo 9.380 lir družinskega davka; 400.000 — 11.088; 450.000 — 12.780; 500.000 — 14.580; 550.000 — 16.390; 600.000 — 18.360; 700.000 — 22.428; 900.000 — 31.212; 1 milijon — 36.000; 2 milijona — 96.000 ; 3 milijone — 177.000 Ur itd. Odstotek za odmero davka se progresivno dviga na osnovi davčne prijave. Medtem ko znaša za 350.000 Ur 2,68 odst., se pri 600.000 dvigne na 3,06. pri enem milijonu na 3,6. pri treh milijonih na 5,9, pri 12 milijonih pa na 14,4 odst.
Trčenje vozil
pred Garibaldijevo kavarno
Na semaforskem križišču pred Garibaldijevo kavarno sta včeraj zjutraj trčila mestni avtobus ln osebni avtomobil. Potniki se niso ranili, pač pa se Je po desni strani odrgnil osebni avtomobil dau-phine, ki ga je vozil 67-letni Renzo Pettegru lz Ul. Brigata Casale 53.
Pred rdečo semaforsko lučjo sta se ustavila mestni avtobus, ki ga
je vozil 55-letni Odone Marengon iz Ul. del Prato 19, in dauphine: avtobus na desni, osebni avtomobil pa na levi stezi. Ko se je prižgala zelena luč, sta obe vozili zapeljali v križišče, mestni avtobus, povsem naravno, nekoliko v levo, da bi obšel ustavljene avtomobile pred Garibaldijevo kavarno. Pri tem je zadel ob desni dauphlnov bok, ker je Pettegru vozil vštric avtobusa.
Goričan mrtev pri hudi prometni nesreči pri Bologni
V včerajšnjih jutranjih urah je v bolnšinici v Bologni podlegel hudim poškodbam 78-letnl Giacomo Bonardo iz Gorice, ki Je predvčerajšnjim na državni cesti «ferra-rese», pri kraju Casonl v pokrajini
Bologne postal žrtev strašne prometne nesreče, ki je zahtevala tri smrtne žrtve. Bonardo se je z 71-letno ženo Virginio Pecchloh peljal v avtu fiat 1500 GO 29916, ki ga Je vozil 55-letni Giordano Co-lenzini iz Gorice. Nenadoma pa Je prišlo do trčenja s fiatom 1100 Roma 950868, ki ga je nasproti vozil 46-letni inženir Renato Papi '.z Rima. V fiatu 1100 se je peljala tudi Papijeva 44-letna žena Um-bertlna Gallettl ln njena 53-letna sestrična Odiula Gallettl. Pri nesreči so Papi, njegova žena in njena sestrična bili na mestu mrtvi. Vse tri ponesrečene Goričane so prepeljali v bolnišnico v Bentivo-glio, kjer se bosta morala Pecchlo-lijeva in Colenzini zdraviti po 20 dni. Bonardija pa so kasneje odpeljali v bolnišnico v Bologno, ker je bilo njegovo zdravstveno stanje zelo resno. Vse nege pa so bile zaman in nesrečnik Je včeraj izdihnil.
obrestujejo. Ustvarili so tudi velike plantažne nasade breskev ki gredo dobro v promet, ker so močnejše kot ravninske. Kadar je «f!ota», kakor Imenujejo Brici velik pridelek sadja ob istem času, takrat se sicer prodajajo ceneje, toda eno z drugim jim vendarle donaša zaslužek. Te dni rigolajo na Sovenci obsežno površino, kjer je poprej rasla akacija. Na tej površini nameravajo urediti vinograd.
PISMO UREDNIŠTVU
Še bolj skrčiti parkiranje na obeh goriških korzih
Svoj čas sem Oral v listih Obvestilo poveljstva mestnih stražnikov občine Gorica o uvedbi zelenega valau na območju obeh gori-ških korzov, kjer so s semaforom urejena Štiri zaporedna pomembna mestna križišča. Zadeva se mi zdi povsem na mestu in sem ob sami vožnji po tej najpomembnejši prometni žili po mestu spoznal, da je ureditev prometa na način, kot je sedaj, povsem na mestu, ker se razvija umirjeno, počasi in z manjšimi tveganji za nesreče. Vsak voznik ve, da ne bo ničesar pridobil, če se zažene in prehiteva, ker se bo moral ustaviti pred rdečo semaforsko lučjo.
Izraženi pomisleki na račun učinkovitosti «zelenega vala» odkrivajo drugo plat težav v mestnem prometu na korzih, zlasti na Verdijevem korzu ter na odseku Korza Italija med Verdijevo in Garibaldijevo kavarno. Tamkaj bodo morali slej ko prej prepovedati parkiranje vsaj na eni, če ne celo na obeh krajih ceste. Korza sta namreč postala preozka, zlasti med prometnimi konicami, in najbrž ni drugega učinkovitega ukrepa za odpravljanje zastoja v prometu, kot razširitev cestišča, ki ga sedaj zavzemajo ustavljeni avtomobili. Marsikdo se s tem predlogom ne bo strinjal, nekateri, zlasti trgovci, ki imajo svoje lokale na korzu, bodo predlogu takšnega režima nasprotovali, toda odpravo težav vidim samo v takšni rešitvi. Na Trgu Ce-šare Battisti in v sosednih ulicah je še vedno dovolj parkirnega prostora.
S spoštovanjem	(podpis)
V delavnici podjetja Ticozzi, Drevored Virgilio 21, se je nekaj pred 15. uro ponesrečil mehanični vajenec 19-ietni Marino Mikluš iz Pod-gore, Ul. San Giusto 14. Ranil se Je v glavo ter se je moral zateči v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč;’ okreval bo v 7 dneh. Poškodovala ga je ročica motorne kosilnice, ki mu Je priletela v glavo, ko je pognal motor.
Športno - prosvetno društvo iz Sovodenj čestita svojemu blagajničarju Lucijanu Fajtu ob rojstvu njegovega sinčka.
gozdne dobrote in lepote. Bili smo že na Blejskem gradu, Polšicl, kjer smo si ogledali 300 let staro hišo, v Krnici ob Radovni, v Sp. Lasah, in na Zatrniku pri Pokljuki.
Iz teh izletov se vrnemo v dom polni svežega zraka, sicer utrujeni. a zadovoljni nad minulim dnem, ln tekne nam vse, kar najdemo na mizi. Hrana je obilna in dobra. Zadovoljni smo nad vsem. kar nam nudite in se Vam najtopleje zahvaljujemo.
Lepe pozdrave vam pošiljajo Gorjanci.«
Starše opozarjamo, da bodo prišli otroci, ki preživljajo počitnjce v Zgornjih Gorjah, na mednarodni prehod Rdeča hiša v ponedeljek. L avgusta ob 14 45, otroci Iz obmorske kolonije v Savudriji pa se bodo vrnili na prehod Rdeča hiša v nedeljo, 31. julija ob 13. liri. Slovenska kulturno gospodarska zveza sporoča staršem, naj pridejo svoje otroke iskat ob napovedani UTi.
Avtomobilist s ceste zaradi nezasenčenih luči
Ker ga je zaslepil z nezasenčenimi lučmi nasproti vozeči avtomobil, je včeraj nekaj po 21. url zapeljal na državni cesti v bližini Doma počitka s ceste avtomobilist, 44-letni Livio Donda iz Coro-ne, po poklicu mizar, ki se je iz Gorice vračal domov. Trčil Je Ob cementni noshec ulične razsvetljave ter se udaril v desno koleno in v čelo. Odpeljali so ga v civilno bolnišnicp v Ul. Vittorio Venelo, kjer so mu dali prvo pomoč. Okreval bo v osmih dneh.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D'UDINE v Ul. Rabatta št. 18, tel 21-24.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 31. julija bo v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ na Travniku, tel. 54-42.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 25,4 stopinje ob 15. uri, najnižjo 14,8 stopinje ob 5.30; povprečne dnevne vlage je bilo 70 odstotkov, dežja je padlo čez noč 3,2 mm.
...liiiitmimiimim.iiiiiiiiiii.imi..mi,imitiiiiiimniiuimi,,m,,,
IZ DOBERDOBA PIŠEJO UREDNIŠTVU
Balincarskemu društvu «Gradina» naj bi izbrali drugo ime!
Tudi brez stroškov se lahko uveljavi spoštovanje našega jeziku
Nesreči na delu
V Steverjanu se je včeraj ob 15.30 poškodoval delavec ENEL 63-letni Remigio Vlsintin, Ul. Colonia 7 v Gorici. Padel je s četrtega klina lestve, s katerega mu je zdrsnilo. Zlomil si je desno zapestje, spah-nil pa levo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo zdravil 20 dni.
Pogled na obsežno pobočje na Sovenci v Steverjanu, ki so ga s traktorjem zrigolaU ter pripravili
ureditev novega velikega vinograda
Spoštovano uredništvo!
Z veseljem sem čital v našem časopisu Primorskemu dnevniku, da je naše balincarsko društvo «Gra-dina» v zadnjem času poželo več lepih uspehov ter postalo predmet zanimanja številnih ljubiteljev tega športa, zlasti med Kraševci.
Društvo «Gradina» bo jutri organiziralo v Doberdobu tekmovanje v dvojicah, za katerega sta podelila svoja pokala občina Doberdob In Primorski dnevnik.
Za tekmovanje je balincarsko društvo natiskalo propagandne lepake ter Jih med drugim razobesilo tudi na svojem sedežu, ki Je v neki gostilni v Doberdobu. Iz njega sem razbral poročila o tekmovanjih in nagradah, presenečen pa sem bil. da je lepak napisan samo v italijanščini. Rad
Gorfra
V®RDI- 1700: «Password — ucci-aete agente Gordon«, R. Browne in H. Line; barvni kinemaskopski mm
CORSO. 17.00:	«La decttna vltti-
ma», Marcello Mastroianni in Uršula Andress; italijanski barvni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
RIODERNISSIMO. 17.15-22.30: «Spo-gliarello per una vedova«, War-ren Beatty in Leslie Caron; ameriški barvni film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.30—22; «Sono agente FBI«, James Stevvart in Vera Miles; ameriški barvni film.
CENTRALE. — Zaprto.
Tržič
AZZURRO: «Rita, la figlia ameri-cana», Rita Pavone in F. Cap-pucci.
EXCELSlOR:	«Non disturbate«,
Doris Day, J. Lemmon in R. Tay. lor; barvni kinemaskopski film.
PRINCIPE. 18—22: «Danza di guer-ra per Ringo«, S. Granger; barvni kinemaskopski film.
S. MICHELE. 19.30—22: «Guerra e pace«, a. Hepburn, H. Fonda in V. Gassman; barvni film.
Ronke
EXCELSIOR: «La vergine della valle«, D. Faget in R. Wagner.
RIO. 19.30—22: «La guerra segreta«, Vittorio Gassman, Henry Fonda in A. Girardot.
verjamem, da društvo nima dovolj denarnih sredstev, da bi lepak natisnilo tudi v slovenščini, saj moramo biti mi tisti, ki prvi spoštujemo in uveljavljamo naš materin jezik, vendar pa bi bila stvar urejena že samo s tem, da bi na roko napisali enak lepak v slovenščini in ga vsaj na sedežu društva priložili k lepaku z Italijanskim tekstom.
To športno društvo se imenuje po hribu Gradina. ki leži severno od Doberdoba. S tem imenom po mojem nekaj ni v redu. Prav gotovo so ga izbrali z dobrimi name ni, vendar so imeli pri tem neko liko smole, ker se prav tako ime nuje tudi tovarna margarine. Se veda se nasprotniki radi iz «mar garinarjev« nekoliko ponorčujejo, zlasti takrat, ko so pred njimi nemočni in morajo svojo jezo na nekoga stresti.
Zaradi vsega tega upam, da bo odbor v prihodnji sezoni izbral drugo ime. Osebno bi predlagal, da se imenuje Kras ah nekaj podobnega. Zakaj ne bi bili karakteristični, ko pa imamo za to dovolj razlogov ln pogojev.
Vse kar sem napisal izvira iz želje po nadaljnjih uspehih našega balincarskega društva in pa iz ljubezni do materinega Jezika.
Doberdobec
Pokal, ki ga je Primorski dnevnik podelil balincarskemu društvu «Gradina» iz Doberdoba, da ga izroči uspešnim dvojicam na jutrišnjem tekmovanju v Doberdobu
r •"•	£•!•!•!• r!vlv'	V'-1	/T-a H	•'v!-^^B>!,!>!ii^H^^ii'’''^HV/HlD^^Hv!v,.,.y	__ vM ('•'•'•' v.va — nv.1	.••a l*l

■
lin
S&šŠ&gilšlS
V WEMBLEYU PRED 100,000 GLEDALCI
Danes veliki finale: Anglija - Z. Nemčija
Nad 400 milijonov ljudi iz 62 držav pred televizijskimi ekrani
LONDON, 29. — Do zaključka World Cupa 1966 manjka samo na tekma. Najvažnejša in tudi najbolj pričakovana:	finale med
Anglijo in Zahodno Nemčijo, ki jo bodo igrali jutri popoldne sredi ogromnega Empire Stadiuma v Wembleyu. Predvidevajo, da bo tekmi prisostvovalo 100.000 gledalcev,-medtem ko se bo nič manj kot 400 milijonov ljudi iz 62 držav zbralo pred televizijskimi ekrani.
2e samo to število jasno pove, kakšno zanimanje vlada za finalno
ia iii iiiiiiiiiiiini Hlini im n n um Hlinili iiiili«t>aiuiiai
IZ LONDONA
ION DON, 29. — Na podlagi referenduma med britanskimi televizijskimi gledalci so sestavili do danes (pred zadnjim finalom) najmočnejšo enajsterico na svetu. Ta je po sistemu 4—3—3 naslednja: Banks (Anglija), Sanchis (Španija), Schulz (Nemčija), Moore (Anglija), Marzolini (Argentina), Be-ckenbauer (Nemčija), B. Charlton (Anglija), Voronin (SZ), Bene (Madžarska), Pelč (Brazilija) in Eusebio (Portugalska).
LONDON, 29. — Anglija je bila samo trikrat poražena v Wembleyu. Prvi poraz v «svetišču angleškega nogometa« so domačinom zadali Madžari, ki so 1953. leta zmagali s 6:3. Švedska je 1959. leta premagala Angleže s 3:2 in lani se je isti rezultat posrečil tudi avstrijski reprezentanci. Anglija je na Empire stadiumu odigrala 34 tekem proti tujim reprezentancam. 24 jih je zaključila z zmago, 7 pa z neodločenim izidom. Angleži so dosegli 93 golov, prejeli so jih 40. Wem-blevski stadion so odprli 1923. leta.
Nemci so v Wembleyu dvakrat Izgubili z Anglijo: 3:1 1954. leta in 1:0 februarja meseca. V sedmih tekmah Nemci niso nikoli premagali angleške reprezentance. Samo 1930. leta se jim je v Berlinu posrečilo igrati neodločeno 3:3.
LONDON, 29. — Portugalska bo dobila za osvojitev tretjega mesta posebno darilo. Gre za srebrn krožnik, dar angleškega tovarnarja keksov. Ta korak tovarnarja je posledica telegrama angleških navijačev. ki so dnevniku Daily Express predlagali naj bi luzitansko moštvo zaradi športnega vedenja v tekmi proti Angliji na kak način nagradili. Daily Express je pripomnil, da se s to nagrado strinja ves narod, ker je Portugalska skupno z Anglijo privedla svetovno prvenstvo do naravne ravni.
Na srebrnem krožniku Je napisano «Za velikega športnega duha«. «In mi se s tem strinjamo,« zaključuje dnevnik svoj članek.
RIM. 30. — RAI-TV javlja, da bodo jutrišnji neposredni prenos finalne tekme Anglija — Nemčija v Evroviziji začeli oh 15.45 .in ne ob 15.50 kot je bilo prvotno najavljeno.
ŠD BREG
sklicuje za danes 30. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Boljun-cu
I. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red
1.	Poročilo predsednika
2.	Poročilo tajnika
3.	Poročili blagajnika in gospodarja
4.	Diskusija
5.	Volitve novega odbora
6.	Razno
tekmo za pokal Rimet.
Sicer ni rečeno, da bo jutrišnja tekma zadnja letošnjega svetovnega prvenstva. Lahko se namreč zgodi, da se reprezentanci razideta tudi po 30 minutah podaljška igre z neodločenim izidom. V tem primeru bodo tekmo ponovili 2. av-guusta. Ce tudi tokrat tekma ne bi niti po ponovnih podaljških pokazala na zmagovalca, bi tega določili z žrebom.
Nemčija, ki je že osvojila svetovni naslov leta 1954, se je uvrstila v finale po zmagi v svoji skupini (B), kjer je odpravila Švico s 5:0 in Španijo z 2:1, medtem ko je z Argentino igrala 0:0. V četrtfinalu so Nemci premagali Urugvaj 4:0, v polfinalu pa Sovjetsko zvezo z 2:1.
Anglija pa Je prišla do zaključnega kola po zmagi v A skupini,(z Urugvajem 0:0, z Mehiko 2:0 in s Francijo 2:0). V četrtfinalu je premagala Argentino z 1:0, v polfinalu pa Portugalsko z 2:1.
Obe reprezentanci sta se vestno pripravili za odločilni dvoboj in zato smemo pričakovati, da bo jutrišnji spopad res zadovoljil vse ljubitelje tega športa. Predvidevati zmago Anglije ali Nemčije je zelo tvegano. Sicer sta si obe reprezentanci na papirju precej enakovredni, vendar je treba upoštevati v prid Anglije domače okolje. In kakšno okolje: tako, da nekateri smatrajo množico za dvanajstega igralca domačega moštva.
Trenerja še nista javila postavi, vendar lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da se bosta reprezentanci predstavili švicarskemu sodniku Dienstu v naslednjih postavah:
ANGLIJA — Banks, Cohen. Wil-son, Stiles, Jack Charlton, Moore (kapetan), Bali, Greaves, Robert Bobby Charlton, Hunt, Peters.
NEMČIJA — Tilkowski, Hotteges, Schultz, Weber, Schnellinger, Hal-ler, Beckenbauer, Overath, Seeler (kapetan), Held, Emmerich.
V primeru zmage bi Nemčija, kot so že Italija, Urugvaj in Brazilija, drugič osvojila svetovni naslov. Finalu med evropskima enajstericama pa nismo prisostvovali od 1954. leta, ko sta se za naslov spoprijeli Nemčija in Madžarska (3:2 za Nemce;.
Po tekmi bo angleška nogometna zveza priredila spTejem, kateremu bo sledil v Royal Gardenu banket, ki ga bo angleška vlada priredila v čast igralcev obeh finalnih moštev, predstavnikov FIFA itd. Na banketu bodo prisotni ministrski
predsednik Wilson, minister za šport Denis Howell, župani Londona in drugih večjih mest Anglije ter ambasadorji Nemčije, Portugalske in Sovjetske zveze. Približno ob 21. uri se bodo igralci zmagovalnega moštva predstavili z balkona hotela navijačem, katerim bo. do pokazali osvojeni pokal Jules Rimet.
AVTOMDBlUZm
PLAVANJI
ITALIJANSKO PRVENSTVO ZA POSAMEZNIKE
V nedeljo Trst-Opčine
V nedeljo bo 26. izvedba avtomobilske vzponske dirke Trst-Opči-ne. Za dirko se je prijavilo 256 tekmovalcev, katerim so prireditelji že določili s pomočjo žreba startne številke. Na dirki bodo nastopila vozila kategorije turismo, gran turismo, šport prototipi, 875 Monza in F 3.
Včeraj so se nekateri tekmovalci že predstavili žiriji, in sicer zaradi pregleda vozil. Tl pregledi se bodo nadaljevali v notranjosti velesejem-skega prostora tudi danes zjutraj. I prosto, Šchiezzarijeva na 200 m
Tržačanka Daprettova nova prvakinja in rekorderka na 200 m hrbtno
Del Čampo (US Triestina) tretji na 200 m hrbtno za moške
TURIN, 30. — V drugem dnevu italijanskega plavalnega prvenstva za posameznike in posameznice so podelili kar osem naslovov. Enega je osvojila članica tržaške Edere Luciana Dapretto, ki je ne samo prepričljivo zmagala v hudi konkurenci na 200 m hrbtno, temveč je tudi s časom 2’39”4 izboljšala lastni italijanski rekord, ki ga je bra-
nila z 2’40”6.
V ostalih panogah pa so si naslov osvojile Beneckova na 200 m
ZAKLJUČENA DOBA MRTVILA NA ŠPORTNEM TORIŠČU?
Tudi Doberdobci na letošnjem slovenskem športnem tednu
Doberdob: lepa slovenska vas s približno tisoč prebivalcev. Je ena redkih zamejskih vasi, kjer se je slovenski jezik ohranil nedotaknjen, čeprav so morali vaščani prebiti obe vojni: v prvi je bil Doberdob materialno porušen, v drugi mu je fašistična vlada zatrla svobodo besede. Obakrat pa so pokazali Doberdobci svojo kra-ško «trmo» in zmagali v tej patetični borbi, v kateri naj bi bili brezupno premagani.
Povojna doba je bila za vsako slovensko vas posebno delikatna. Vsako minimalno popuščanje je povzročilo potujevanje. Te nevarnosti se mnogi pri nas niso zavedali. Doberdobci so se. Kako naj bi se branili proti potujčevanju? Tako, da so ohranili vas duševno združeno. In k temu so v največji meri pripomogle športne manifestacije. Doberdob je imel lastno telovadno društvo, ki je večkrat organiziralo srečanja z drugimi vasmi' Vaščani se še sedaj spominjajo, ko so v Doberdob prišle tuje ekipe v paradah. Vaščani so jih navdušeno sprejeli, pripravili so jim slavoloke. Važno pa je, da so se Doberdobci čutili duševno združene: bodrili so lastno ekipo, z njo trpeli in se zanjo navduševali.
Doberdobce pa je od vedno najbolj privlačeval nogomet. Vaščani so imeli lastno ekipo, ki je tudi žela pomembne zmage v okolici, in razpolagali so tudi z lepim nogometnim igriščem.
Kmalu pa je v vasi vsako športno navdušenje izumrlo. Kot na mah je propadlo. Neverjetno.
Kje naj iščemo vzroke za ta nenaden padec športa v Dober-
dobu? Vaščani se opravičujejo: «Soudou ni blo.s Gotovo je finančno pomanjkanje pomembno, toda ne odločilno. Resnica je, da je Doberdob nenadoma izgubil vse organizatorje. Ti so bili v glavnem učitelji in so zato morali iskati službo v drugih vaseh in mestih, kajti v Doberdobu sta zadostovala le dm, največ trije. S pomanjkanjem organizacije pa je v vasi šport popolnoma propadel. Nihče pa ni znal dostojno prejeti zapuščine prejšnjih «učiteljev»: morda zato, ker ni bil za to podkovan, v glavnem pa, ker ni vedel, kje naj bi črpal finančne vire, da bi lahko na novo ustanovil kako športno društvo. Nihče ni hotel tvegati. Nihče se ni hotel potruditi. Občinske oblasti niso spodbudile nikake iniciative. Lenoba se je polastila vseh. In to gotovo ni v čast tej lepi vasi, ki je dostojno, slavno prenesla obe vojni, sedaj pa ne more prebresti tako neznatnih ovir. Zato ni opravičil! Se posebno, ker se je v Doberdobu v teh zadnjih letih pojavila cela vrsta nadarjenih nogometašev, ki so morali logično nastopati za tuja moštva. Naj omenimo predvsem Karla Gergo-leta. ki je solidno nastopal kot vratar v moštvu Triestine. Odigral je nekaj tekem celo v A ligi, kar je predstavljalo za Doberdob naj-večji športni) prižilhfiji. Za nekatere mlade doberdobske sile kot Bruno Dužman, Aldo Ferletič in druge so se Zanimala mnoga italijanska prvoligaška moštba kot Juventus, Milan, Inter.
Kljub vsemu temu nikomur ni prišlo na misel, da bi združil te mlade elemente in ustanovil no-
gometno ekipo, ki bi lahko danes solidno nastopala že v višjih kategorijah. Sicer je Romano Ger-golet s pomočjo nekaterih pobudnikov pred štirimi leti začel hvale vredno pobudo: ustanovil je nogometno moštvo pod pokroviteljstvom CRDA. Ekipa je nastopala le dve leti. Pomanjkanje igrišča, slabo sodelovanje vaščanov in neresnost so zadali tudi tej hvale vredno potezi smrtni udarec. S tem je šport v Doberdobu popolnoma izginil. Nekateri mladi, ki se za šport še vedno navdušujejo, nastopajo za italijanska moštva, v glavnem za Ronke, ker v vasi še vedno ni nogometnega igrišča. Denar je, vsaj tako pravijo. Igrišča pa še vedno ni, čeprav je zemljišče že pripravljeno. Doberdobci čakajo to igrišče že štiri leta. Ali ga res ni mogoče dokončati? Kaj misli o tem občina? Ali se ne zaveda, da bi igrišče ponovno vzbudilo med mladimi veselje do športa, obenem pa bi se v glavnem preprečil beg iz vasi. Slednji je postal najbolj pereč problem Doberdoba. S primernimi športnimi manifestacijami bi se ga dalo v glavnem odpraviti.
Letos pa so sc tudi v Doberdobu odločili, da se udeležijo športnega tedna, ki je nedvomno največja športna manifestacija med zamejskimi Slovenci. Gotovo je to najlepša novica za organizatorje športnega tedna, in sploh za vse, ki jim je pri sred šport zamejskih Slovencev. Upajmo, da nas ne bodo tudi tokrat Doberdobci razočarali. Mislimo, da ne. — edson —
prsno in Bellanijeva na 200 m metuljček. V moški konkurenci pa so zmagali Borracci na 200 m prosto, Gross na 200 m prsno, Fossatti na 200 m metuljček in Della Savia na 200 m hrbtno.
Izreden uspeh je na 200 m hrbtno dosegel tudi tržaški plavalec Del Čampo, ki se je uvrstil na zelo častno tretje mesto.
Izidi današnjih finalnih tekem za dodelitev naslovov so naslednji:
200 M PROSTO ŽENSKE
1.	DANIELA BENECK (SS Lazio) 2’22”5
2.	Sacchi (NC Milano) 2’26”1
3.	Cassera (Libertas Bergamo) 2’26’T 200 M PROSTO MOŠKI
1.	BORRACCI (RN Florentia) 2’05’T
2.	La Monica (RN Napoli) 2’07”
3.	Targetti (Can. Milano) 2’09”
5. Spangaro (AS Edera) 2’10”3 7. Pangaro (AS Edera) 2’11”4
200 M HRBTNO ŽENSKE
1.	LUCIANA DAPRETTO (AS Edera) 2’39”4 (nov ital. rekord)
2.	Golser (RN Trento) 2’42”5
3.	Barone (Can. Napoli) 2’43”4 200 M HRBTNO MOŠKI
1.	DELLA SAVIA (SC Fiat) 2’20”4
2.	Chino (RN Patavium) 2’21”1
3.	Del Čampo (US Triestina) 2’26”5 200 M PRSNO ŽENSKE
1.	SCHIERAZZI (CS Fiat) 2'58”7
2.	Bosio (CS Fiat) 2’59”5
3.	Alihertini (Libertas Picanello) 3’03”3
200 M PRSNO MOŠKI
1.	GROSS (RN Florentia) 2’39”9
2.	Giovannini (SS Lazio) 2’42”8 3 Sacchi (NC Milano) 2’44”4
200 M METULJČEK ŽENSKE
„■11	([1M		Hlini
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
1
'2
1
X
1
2
1
2
2
X
niiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiimiiiioiiiiiMiniiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiB
Informacije turistične zveze Slovenije
PRIMORSKA IN GORIŠKA V Piranu in Portorožu je dovolj prostora pri zasebnikih, za hotele pa priporočajo rezervacije. V Izoli sta zasedena hotela Zora in Belve-dere, nekaj prostora pa je v hotelu Riviera, v počitniških domovih in v campingu. Pri zasebnikih je dovolj prostora. Na Polju pred Izolo bodo 1. vgusta odprli novi avtomobilski camping. V Kopru so zasedeni vsi hoteli, pri zasebnikih pa je še prostor. V Novi Gorici bo do 31. julija zaseden Park hotel, hotel Sabotin pa bo zaseden 30. julija. Pri zasebnikih je 10 prostih postelj. V Bovcu sta zasedena Alp hotel in hotel Kanin. V hotelu Golobar in pri zasebnikih je še nekaj prostora. Dovolj prostora je v Kobaridu, Mostu na Soči, Vipavi in Ajdovščini. Gostišče pod Čavnom na Predmeji sprejema tudi penzionske goste. Cesta Trnovo - Lokve je zaradi rekonstrukcije odprta za promet samo ob sobotah, nedeljah in praznikih. V drugih dneh pa je obvoz čez Grgar in čepovan. V Idriji je prostor v hotelu Nanos. Nekaj
prostora je v Cerknem in v planinskem domu Rudar na Vojskem. V črnem vrhu nad Idrijo je prostor pri zasebnikih, medtem ko sta gostišči Pagon in Metka zasedeni. V planinski koči na Javorniku je 10 prostih postelj.
Prireditve: V Kopru bodo v soboto 30. julija nastopili v okviru VII. jugoslovanskega folklornega festivala ansambli Lado iz Zagreba, Taneč iz Skopja in Kolo iz Beograda. V Piranu in Portorožu imajo v vseh hotelih vsak večer ples. V Novi Gorici imajo v Park hotelu vsak večer arstistični program s plesom. V Idriji bodo imeli v letnem zabavišču Mejca v nedeljo 31. julija dan gostincev, med drugim bodo priredili nagradna tekmovanja, zvečer pa bo plesna zabava.
GORENJSKA
V Bohinju sta zasedena hotel Pod Voglom in Mladinski dom. Hotel Jezero - Bellevue bo zaseden od 31. julija dalje. V drugih hotelih je še nekaj prostora, dovolj prostih postelj pa je pri zasebni-
kih. V Kranjski gorf je zaseden hotel Erika, v drugih hotelih in pri zasebnikih je še prostor. Prostor je v Podkorenu, Planici in v Gozd Martuljku. V Gozd Martuljku je zasedeno samo gostišče Pri Jožici. Na Vršiču Je zasedena Poštarska koča, Erjavčeva koča in Tičarjev doma pa bosta zasedena 30. julija. V Koči na Gozdu in v Mihovem domu je še prostor. V soboto 30. julija bodo spet odprli smučarski dom na črnem vrhu nad Jesenicami. V Domu pod Golico je 30 prostih postelj. Prostor je tudi v drugih krajih okrog Jesenic. V počitniškem domu na Me-žakli bo do konca avgusta še do-dovlj prostora. V Tržiču, Podljubelju, na Kofcah, pod Storžičem in na Zelenici je povsod dovolj prostora. V Škofji Loki je zasedeno gostišče Krona, v soboto pa bodo zasedene tudi vse zasebne turistične sobe. Dovolj prostora je v Domu na Lubniku. V Poljanski dolini je prostor pri zasebnikih v Poljanah, Srednji vasi, Gorenji vasi In Trebiji. Prostor je tudi v
hotelu Dom pod Planino in v Loški koči na Starem vrhu. V Selški dolini je prostor pri zasebnikih v Selcah, Železnikih in Sorici. Planinski dom Litostroj na Soriški planini ima še prostor.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V Ljubljani sta zasedena hotela hotela Union in Bellevue. Nekaj prostora je v hotelu Slon in Turist, hotel Lev pa priporoča rezervacije. Hotel Ilirija bo zaseden 4. avgusta. Dovolj prostih postelj je v zasebnih turističnih sobah in študentskih domovih. Prostor je v hotelu Šimnovec na Veliki planini, v Starem gradu nad Kamnikom in v Kamniški Bistrici. Dovolj prostora je v Domžalah. V Trbovljah je prostor v gostiščih Rudar in Klek. Prostor je v planinskem domu na Mrzlici, na Kumu, Vrheh in Partizanskem vrhu. V Zagorju je prostor v hotelu Kum. Prostor je tudi v Koči na čemšeniški planini, Koči na Zasavski gori, gostišču Medijske toplice in pri zasebnikih v čemšeniku, Izlakah in Podkumu. Dovolj prostora je v Litiji in pri
zasebnikih v Gabrovki, Savi, Polš-niku, Vačah, Hotiču in v planinskem domu na Jančah. Na Vrhniki in v Logatcu, pa tudi v Rovtah in žireh je dovolj prostora. Prostor Je v turističnih domovih na Travni gori, Kureščku in Polževem. Zasedeno je gostišče v Rakovem Škocjanu, dovolj prostora pa je v Cerknici in v Domu na Slivnici. Pri zasebnikih in v zasebnih gostiščih v okolici Cerknice je povsod dovolj prostora. Križna jama pri Ložu je odprta ob nedeljah in praznikih od 6. do 16. ure. V Kočevju, v Kostelu ob Kolpi, Osilnici, Fari in Dolu ob Kolpi je dovolj prostora. Prostor je na Rakitni, v Grosupljem, Ribnici in Zbiljah. Motel Medno ima dovolj prostora.
Prireditve: V okviru XIV. poletnih kulturnih prireditev v Ljubljani bo nastopil 1. avgusta ansambel narodnih plesov Lado iz Zagreba. Dne 5. avgusta pa bo nastopila z umetniško besedo Mira Sardoč, članica SG iz Trsta. V Narodni galeriji je odprta spominska razstava arhitekta Fabianija.
1.	BELLANI (Can. Olona) 2’43”3 (nov juniorski in mladinski rekord)
2.	Flll (RN Trento) 2’46”3
3.	Pasqualetti (SS Lazio) 2’46”4 200 M METULJČEK MOŠKI
1.	FOSSATI (Can. Napoli) 2’17”4
2.	Attanasio (Can. Napoli) 2’21”2
ATLETIKA
Jutri ženski dvoboj Italija-Jugoslavija
MACERATA, 29. — V nedeljo bo na stadionu «Helvia Regina« osmo srečanje ženskih atletskih reprezentanc Italije in Jugoslavije. Dosedanja srečanja so se zaključila s 3 zmagami na vsaki strani in z enim neodločenim rezultatom. Italijanska reprezentanca je že prispela v Macerato, medtem ko bo jugoslovanska prispela jutri.
Med dvobojem bo rzven konkurence nastopila tudi azijska prvakinja v teku na 80 m ovire Chi-Cheng. To bo njen prvi nastop po poškodbi, ki si jo je povzročila med mitingom v ZDA.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiii
s< iMR Milili
V sredo so v Bazovici otvorili športno igrišče Slomškovega doma. Na slikah: odlično urejeno igrišče, ki ima tudi slačilnice s prhami, predsednik deželnega sveta de Rinaldini reže trak z olimpijskim znakom, predstavnik mladinskega krožka Slomškovega doma podarja kapetanoma Bora in Libertasa spominski pergameni in ekipi Bora in Libertasa pred otvoritveno tekmo v odbojki

JURIJ KOROLJKOV
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Cim bolj se je letalo približevalo Nankingu, tem bolj je pilot postajal zaskrbljen in čedalje bolj je opominjal radiotelegrafista, naj pozorno opazuje ozračje. Nervoza je s pilota prehajala tudi na polkovnika...
«Na fronti,« je rekel, «so opazili prisotnost sovjetskih letalcev, pravijo, da so prostovoljci in da so prileteli s svojimi letali in s svojo oborožitvijo. Od kod pa vse to dobivajo prostovoljci? Zame je popolnoma jasno: Sovjetska zveza pomaga Kitajski...«
Sorge Je bil v globini duše navdušen, njegovo razpoloženje je takoj postalo boljše. «To pomeni, da naši pomagajo Kitajski tudi v vojaškem smislu in japonskim militaristom ne bo lahko zmagati.« Sorge se je počutil v isti bojni vrsti z njemu neznanimi sovjetskimi prostovoljci, ki so nekje tukaj, čisto blizu, izpolnjevali prav tako kot on svojo mednarodno dolžnost.
V Nankingu, kamor sta Sorge in Hirosi priletela okrog poldne so še vedno trajale krvave bakanalije, ki so se začele takrat, ko so bili zavzeli mesto. Po cestah so ležala trupla ustreljenih, v raznih delih mesta so se dimili požari, gorelo je
poslopje sovjetskega veleposlaništva. Povsod so japonski oficirji in vojaki počenjali izgrede. Požigali so, posiljevali, ropali, lovili Kitajce, iskali preoblečene vojake. Pripadnost vojaškim oddelkom so določali po postriženih laseh, po žuljih na rokah, ki so jih naredile puške. Toda žulje na rokah so imeli tudi delavci...
Ujete so trpali v avtomobile, jih vozili do Jangcengjanga, jih streljali na obali, metali trupla v reko, ki so potem narahlo plula nizdol.
Sorge se je nastanil v nemškem veleposlaništvu — živeti v hotelu je bilo nevarno. Poleg njegove sobe je bila soba starega doktorja Alstadta, predsednika društva «Rdeča svastika«. Alstadt si je ves čas živčno popravljal ščipalnik in neprestano govoril razburjeno in šepetaje.
Tukaj je živel že dvajset let, imel je privatno prakso, prej je vodil Rdeči križ, zdaj pa Rdečo svastiko. Iz mesta so pobegnili skoraj vsi prebivalci — več kot pol milijona, ostalo jih je samo kakih dvajset odstotkov. Toda za ropanje in ubijanje je bilo dovolj tudi teh dvajset odstotkov... Iztrebili so na desetine tisočev prebivalcev.
Doktor je bil prav sinoči priča hude tragedije. Zvečer so ga bili poklicali k družini bogatega Kitajca, znanega inženirja, s katerim je bil Alstadt že dolgo prijatelj. Nekaj dni poprej so njegovo hčerko zajeli na ulici in jo odpeljali na poveljstvo. Rekli so, da so jo vzeli kot talko. Potem so obljubili, da jo bodo izpustili za visoko odkupnino. Oče je prinesel denar, hčerko so pripeljali domov, toda kaj kmalu se je začela počutiti slabo. Doktor Alstadt še ni niti prispel, ko je bila že mrtva. Doktor je ugotovil zastrupitev. Preden so dekle osvobodili, so jo z nečem ubodli. Vzeli so denar in jo zastrupili, da bi molčala...
Za krivca nankinškega pokola je doktor smatral poveljnika, princa Asako.
V Nankingu je Sorge preživel nekaj dni. Proti večeru je poveljnik mesta, generalni poročnik Amaja, priredil sprejem zi tuje časnikarje. Tam je bilo čaja, sendvičev in neprisiljenih
razgovorov. Amaja je krasnorečil in je po nečem Sorgeja spominjal na Hirosija.
«Gremo po cesarski cesti... Japonska se kot čudovita planina Fudžijama dviga v megli svitanja visoko v nebo in kaže vso svojo lepoto svetu... Mi smo — dežela vzhajajočega sonca.«
Sorge je pomislil: najhujši so morilci liriki, sentimentalni sadisti, ki poskušajo svoje prestopke zakriti z lepimi frazami in pesniškimi asociacijami.
Amaja, v čigar poveljstvu je bila najstrašnejša mučilnica, je zdaj prepričeval novinarje, naj ne pišejo o zverinstvih v Nankingu.
Zagovarjal je poveljnika, princa Asako in govoril, da je princ ogorčen zaradi ((sovražnih glasov«, ki prihajajo na strani tiska. Poveljnik je čudovit človek in poročen s cesarjevo hčerko.
V Nankingu je Richard prvič videl podobo vojne z zanj popolnoma nove strani. Vsega tega ni bilo pod Verdunom! Vojna je zdivjala naprej, toda uničevanje nezaščitenih in neoboroženih ljudi se je nadaljevalo v do takrat še nevidenem obsegu. Kako strašen in grozovit je militaristični nacionalizem! Idejne korenine fašizma in militarizma pa so iste v vseh deželah — na Japonskem, v Nemčiji ali Italiji. To je pomenilo, da je bilo tukaj videti prototip fašistične klavnice, če pa bi se ta horda vrgla na Sovjetsko zvezo, na Evropo? Kje se bodo našle sile, ki bodo obvarovale svet pred tistim, kar je bil on sam, Richard, videl v Nankingu?
Na Kitajskem je Sorge opravil precej važnih zadev in se prepričal, da vojna sreča le ni tako blesteče naklonjena Japoncem, kot bi jo ti radi hoteli predstaviti. Morda je zato poveljstvo ekspedicijskih čet tako nerado izpuščalo iz svojih rok informacije o tekočih vojaških dogodkih. Vendar pa je bilo to informacijo potrebno iztrgati. Sorge se je lotil uresničitve svojega načrta takoj, ko se je vrnil v Tokio.
2e v začetku jeseni, kmalu po pričetku oboroženega spopada, je Richard storil nekatere pripravljalne ukrepe. Zdaj
so mu bili le-ti dobrodošli. S pomočjo podtaknjenih ljudi je «Ramzaj» odprl zasebno telegrafsko agencijo, ki je imela sodelavce na Kitajskem. Agencija je časnikom dostavljala nekakšne informacije. Zdaj je bilo potrebno storiti tako, da bi agencija postaia vir vojaških informacij. Richard je sklenil, da se bo o tem posvetoval z Osakijem, Vukeličem in Mijagijem. Pogovarjal pa se je z vsakim posebej.
Predvsem je bilo potrebno zainteresirati vojaške osebnosti, vsiliti jim idejo o tem, da je potrebno štabu ekspedicijskih cdredov, da ima svoj informativni center in da je že zdavnaj čas, da prevzame vojska kontrolo nad vojaškimi poročili. Ta del načrta naj bi uresničii Mijagi, saj je imel dovolj znancev med uslužbenci generalnega štaba. Kar pa je zadevalo Ho-sumi Osakija, bo ta vstopil v igro malce kasneje in na drugem mestu.
Kmalu so začeli v generalnem štabu govoriti o neodložljivi potrebi, da bi ustanovili informativni center za osvetlitev vojaških dogodkov na Kitajskem. Takšen center naj bi kontroliral štab ekspedicijskih čet, da bi se ne zgodilo in bi se škodljive informacije pojavile v tisku.
V vladi so idejo generalnega štaba prav tako sprejeli z odobravanjem. Princ Konoe je rekel, da ideja vojaških krogov zasluži pozornost. Za vojaško informativno agencijo so že začeli zbirati aparat, toda tistega trenutka je vstopil v akcijo Osaki. Vladni svetnik za kitajska vprašanja seveda ni mogel stati ob strani pri takšni zadevi. Prav tako je odobril idejo o informativnem centru, vendar pa je izrazil en sam dvom: ali je v tem trenutku vredno izgubljati dragoceni čas za organizacijo agencije in si naprtiti velike izdatke, ko takšna zasebna agencija že obstaja? Mar ni preprosteje dati takšno agencijo na razpolago vladi in jo podrediti štabu ekspedicijskih čet? Svetnikov predlog je bil logičen in nihče mu ni ugovarjal. Zdaj ni bilo potrebno, da bi se doktor Sorge vznemirjal zavoljo pomanjkanja vesti z japonsko-kitajskega bojišča.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL VUNTEUCH1 8, II, TELEFON »8-808 |n »4-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelllCO 1 • II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: meseftna «')U Ur - Vnaprej: četrtletna 2 25*0 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tertnu tn nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ- ADIT DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 603-3-88 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške tn
goriške pokrajine ae naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri nSodetš PubbUcltk ItaUana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.