ANO (LETO) XXIX (23) No. (štev.) 20 “a” ESLOV ENIA LIBRE BUENOS AIRE* 21. maja 1970 IZRAELSKI VDOR V LIBANON SOVJETSKI PILOTI SE UMIKAJO SPOPADU Položaj na Bližnjem vzhodu se vsak dan bolj zaostruje. Veliki štirje, Anglija, Francija, ZSSR in ZDA so sicer v neprestanem medsebojnem stiku glede razvoja dogodkov med Izraelom in a-rabskimi državami, vendar Moskva ne kaže zanimanja za pomirjenje. Nasprotno, svojega glavnega „zaveznika“ Nasserja vedno bolj vojaško podpira v boju proti Izraelu. Izraelska vojska je pretekli teden izvršila močan udarec proti Libanonu ter je s silo nad 2000 vojakov in nad 100 tankov ter s podporo letalstva uničila večje število gverilskih oporišč na libanonskem ozemlju. Proti izraelski vojaški sili so nastopile vojske Libanona, Sirije in Iraka, vendar udara niso mogle preprečiti ter so se Izraelci umaknili iz Libanona šele po celodnevni bitki, v kateri so dosegli svoj namen. Bila je to ena največjih suhozem-skih bitk od izraelske' bliskovite vojne juniia 19G7 proti Arabcem. V Varnostnem svetu ZN, kjer je Libanon predložil protest proti izraelskemu podvigu, je sirijski delegat zagro- Zimage zaveznikov v Kambodži Konferenca v Djakarti a splošen umik Zavezniško bojišče v Kambodži je bilo minuli teden silno živahno. Ameriške in južnovitnamske oborožene sile so predirale proti komunistom na vseh frontah, ki so jih postopoma proti njim odpirale zavezniške sile. Minulo nedeljo je sveža južnovietnamska divizija, sestoječa iz 10.000 mož in opremljena s tanki, topništvom in letalstvom, odprla dvanajsto fronto proti komunistom, tako, da je celotno zavezniško bojišče proti komunistom sedaj dolgo nad 450 km, se pravi polovico kam-boško-južnovietnamske meje. Na večini bojišč so komunisti doživeli težke poraze ter se umikajo pred prodirajočimi zavezniki. V treh tednih, odkar traja zavezniška ofenziva v Kambodži, so ameriške in južnoviet-namske čete uničile nad 8000 komunističnih gverilcev in zaplenile več orožja, municije in drugega vojaškega materiala, kakor skozi vse leto v bojih v Južnem Vietnamu. V Južnem Vietnamu je bilo bojevanje med komunisti in ameriško-viet-namsko vojsko neznatno, ker je komunistično poveljstvo umaknilo svoje od-i delke v skrivališča v pričakovanju razvoja vojaškega položaja v sosednji Moskva išče zaveznikov proti Mitai ski Romunija se upira sodelovanju zil, da bodo arabske države odpovedale dobavo petoleja Washingtonu, če ta ne bo zadrževal Izraela. Medtem je izraelsko letalstvo izvedlo nove, velike zračne napade na egipčanska oporišča vzdolž sueškega prekopa, predvsem pa na raketna oporišča, ki jih gradi Nasser ob sueškem prekopu. Sovjeti so Nasserju poslali večje količine protiletalskih raket in svojih tehnikov, da bi opremili egipčansko protiletalsko obrambo z najmodernejšim orožjem. Izraelsk bombniki so ves dan, val za valom, bombardirali 30 km širok pas ob vsej dolžini sueškega prekopa in uničevali številna raketna oporišča, ki so bila v gradnji. Sovjeti s svojimi piloti, ki jih imajo v Egiptu, niso intervenirali, ker se bojijo direktnega spopada z Izraelom. Egipčanska lovska ska letala, ki so nastopala proti izraelskim bombnikom, so vodili egipčanski piloti, medtem ko so sovjetski piloti vozili sovjetske MIG-e nad področjem centralnega Egipta, kamor pa izraelsko letalstvo zaenkrat še ni poseglo. Kambodži, od koder je trenutno prenehala teči reka moštva in materiala komunističnim gverilcem v Južni Vietnam. Medtem se je v Djakarti, glavnem mestu Indoneije, zbralo na dvodnevno konferenco 11 azijskih držav. Konferenco je pripravljala indonezijska vlada še pred zavezniškim prodorom proti komunistom v Kambodžo ter je imela namen preprečiti razširitev bojišča v jugovzhodni Aziji z resolucijo, ki bi jo jo potem predložili mednarodni kontrolni komisiji za Indokino v Ženevi. Dogcdki v Kambodži so konferenco prehiteli, vendar indonezijska vlada načrta ni opustila. Zanimivo je bilo le to, da so udeležbo na konferenci odklonile vse povabljene komunistične države, med niimi Severni Vietnam, tako da so se v Djakarti zbrali samo delegati Indonezije, Malazije, Laosa, Filipinov in Japonske. Na konferenci so izglasovali resolucijo, v kateri zahtevajo umik vseh tujih vojaških sil iz Kambodže (komunističnih in zavezniških) ter reaktiva-cijo mednarodne kontrolne komisije za Indokino, ki ima sedež v Ženevi v Švici. Sopredsednika te komisija sta Anglija in ZSSR. Veselo delo Ko so nekoč na Dunaju učenci vprašali Sigmunda Freuda, ustanovitelja psihoanalize, kaj je po njegovi izkušeni sodbi najbolj potrebno, da človek ohrani duševno zdravje, je brez pomišljanja odgovoril: „Lieben und arbeiten/* „Lju_ biti in delati.“ Kdor ne ljubi, zboli. Kdor ne dela, zboli. Resnična ljubezen je dejavna in pravo delo je prepojeno z ljubeznijo. To je gotovo ena najbolj svetlih tez v Freudovem nauku, v katerem se genialne ugotovitve pogosto mešajo z zmotami in zablodami. Delo, ki ga vršimo zgolj iz potrebe, obveznosti, dobičkaželjnosti ali samou-veljavljanja, nas ne razvija, nam ne pomaga k osebnostni rasti in razmahu, aihrak nas tišči k tlom, nas razoseblja, duši in ubija. Delo sicer nikdar ni popolnoma brez pokore, ker drugače ne bi bi’o delo, vendar pravo, človeka vredno delo ni nikdar brez neke ljubezni, brez nekega veselja, ki mu daje zagon, duha in resnično ustvarjalnost. Veselo délo jé najvišja stopnja živlienja, pravi španski pesnik Juan Ramón Jiménez, Nobelov nagrajenec. Isti pesnik pripoveduje sledečo zgodbo; „Skušali smo se peljati ven iz Malage, a le s težavo. Avto se je ustavljal kar naprej, imel je „težko sapo“. Prihajali so mehaniki iz te delavnice pa iz one. Vsi so tolkli, eni tukaj, dnmi 'tam, ne da bi prej pomislili. Sunkoviti gibi, umazane besede, neploden zuoi. In gvto je sopihal kot prei. Z velikimi napori smo megli priti do delavnice, za katero so nam rekli, da je res dobra, in ki je bila ob izhodu iz mesta, pri cesti, ki gre v klanec proti Granadi. Kako se imenuje, sem že pozabil. • JNa cesto, v jutranje sonce je stopil počasi, kot da bi se odlepil od temnega ozadia. visok, poln, smehljajoč se možak. M'ma obvladanost je sijala z njegovega obraza. Približal se je zanesljivo avtomobilu, skrbno dvignil pokrov motorja, pogledal notri z natančno pozornostjo. pobožal stroj, kot da bi šlo za živo bitje, popravil nekaj čisto malega točno tam, kjer je odkril skrito napako, in nato zaprl motor s skrbno in zbrano kretnjo. „Av'o ie v redu. Lahko greste z njim» kamor hečete." „Kako to? Je bila samo malenkost? In, trije mehaniki so obupali nad njim!“ „Samo malenkost. Grdo so ravnali z njim. Z avtomobili je treba delati kot z živalmi (ni rekel „z osebami“). Avto tudi potrebuje malce ljubezni." ■ Ko smo obrnili in zavozili pomirjeni in opogumljeni na lepo cesto, ki se visoko vzpenja, srečni zaradi sposobnosti in ljubeznivosti dobrega mehanika, med silovito in bujno junijsko naravo, sei^se ozrl. Malaški mehanik je stal moder na črnem ozadju, z rokami uprtimi v pas, spremljajoč avto s čvrstim in toplim pogledom.“ (“El trabajo gustoso”, Aguilar, México, 1961, str. 28-29.) Vesela delavnost je ena izmed najbolj dragocenih potez slovenskega narodnega etosa. O tem priča vse naše narodno izročilo, še posebej pa naša ljudska in umetna pesem. Naj navedemo le nekaj primerov. Spomnimo se tiste koroške, ki tako poje: „Je kmetič vesel, sneg slovo je vzel, vesel bo spet orat’ začel.“ šentviški župnik in narodni buditelj Blaž Potočnik (1799-1872) je v znani, ponarodeli „Zvonikarjevi“ zapisal: „Kdor hoče živeti in srečo imeti, veselo naj dela pa moli naj vmes.“ Ome-• nili bi lahko Gregorčičevega „Veselega pastirja** in zadnjo kitico Župančičeve „Zlate ptičke": „Tretji fant ob zori vstajal, hodil je na delo, v mraku je domov se vračal pa zapel veselo." Dr. Evgen Lampe je napisal v orlovski himni: „V trudu in znoju, polnem radosti, domu gradimo slavo in čast.“ Noben denar ne more preplačati veselja do dela. Kdor je to veselje izgubil, je invalid. Danes, sredi industrijske družbe in tehnične civilizacije, kjer je delo pogosto standarizirano, razosebljeno ter zato ubijajoče enolično, ni vedno lahko ohraniti in razviti to neprecenljivo vrednoto. Vendar ni nemogoče. Nove razmere prinašajo tudi nove mož-~ nosti. Treba se je znajti, poglobiti se vase in v nove okoliščine. Povsod se da Moskva je minuli ponedeljek obtožila rdečo Kitajsko, da „izvaja dolgoročno politiko vojnih priprav, s katero ima namen končno napasti Sovjetsko zvezo in druge socialistične države.“ Glasilo sovjetskega obrambnega ministrstva Rdeča zvezda pa je pred nekaj dnevi na prvi strani objavilo članek, v katerem poziva sovjetske narode na vojaško pripravljenost „proti imperializmu“ ter omenja protisovjetske izjave, ki prihajajo iz Pekinga, kot nov faktor, ki „zahteva tako od sovjetskih vojakov kakor od tovariških o-boroženih sil naših bratskih socialističnih dežel stalno pripravljenost.“ Moskva je spet nakazala svoj načrt, da bi razširila območje varšavskega pakta tudi na Azijo in predvsem proti Kitajski. Varšavski pakt je Moskva ustanovila leta 1955 kot svojo protiutež za- dobiti nekaj, kar je vredno ljubezni in posvečenja. Hujše se je pa boriti proti vsesplošnemu utilitarizmu. Golo iskanje koristi zatre ljubezen in veselje. Tu pa je glavna ovira v nas, v naših lastnih srcih. Koristolovska srca so hladna v sebi in okrog sebe širijo hlad. Hlad pa je že marsikomu zamoril zdravje in življenje. Zato pa, veselo delo! -rnr vezniški organizaciji NATO. Včlaniti so se morali vsi sovjetski sateliti ter je bil naperjen preti Zahodni Evropi in EDA. članica je bila tudi Albanija, ki pa je izstopila iz organizacije, ko se je postavila ob stran rdeče Kitajske. Ko je začel naraščati spor med Moskvo in Pekingom, so v Kremlju začeli takoj misliti na možnost uporabe varšavskega pakta tudi proti Kitajski. Moskva je namreč iznenada ugotovila, da se je znašla v položaju, ko ima sovražnike na dveh frontah, v Zahodni Evropi in na vzhodu v Aziji. Sovjetski vojaški krogi so se znašli pred možnostjo bojišča, podobno, kakor so ga oni zahtevali med drugo svetovno vojno cd zahodnih zaveznikov proti Hitlerju. Danes jim ideja druge fronte dela velike preglavice, to tem boli, ker ne morejo za svoje načrte proti Kitajski navdušiti svojih evropskih satelitov. Najodločneje so je doslej zoperstavila ideji uporabe varšavskega pakta proti Kitajski Romunija. „Silovita protisovjetska kampan‘a traja na Kitajskem že več let in vliva vodo na mlin sovražnikom miru. demokracije in socializma,“ piše Rdeča zvezda. Vrhovni sovjetski poveljnik maršal Grečko pa je izjavil, da je njegova „vojska pripravljena odbiti napad z obeh stani, z vzhoda in zahoda.“ Manual del terrorismo Tema de polemizados debates fue la propuesta de algunos países, tendiente a hacer volver a Cuba al sistema de Estados Americanos, la OEA. Dicha propuesta se basaba en la aseveración, que Cuba ya no “exporta” su revolución, que ya no patrocina acciones guerrilleras en Latinoamérica. ¡ . No parece demostrar eso, sino todo lo contrario, la reciente publicación en La Habana de un nuevo “Minimanual de Guerrilla Urbana", que aboga abiertamente en favor de los secuestros y el terrorismo como métodos aceptables de la insurrección armada. > El documento, que se dice fue preparado por Carlos Marighela, dirigente; comunista brasileño muerto en noviembre pasado en una emboscada policial» forma parte de la última edición de “Tricontinental”, publicación bimensual, de la Organización de Solidaridad de los Pueblos de Asia. Africa y América Latina (OSPAAL). El uso de la fuerza es el tema-central del minimanual, que distribuye en el exterior la misma OSPAAL en inglés, castellano, francés e itak'ano. Con su propagación de la violencia (hay en el manual 14 modelos de acción de guerrilla urbana) las publicaciones subversivas cubanas demuestran las verdaderas intenciones del régimen, que distan mucho de ser propicios a una coexsistencia democrática. Priročnik terorizma , j. Veliko potem iko jo povzročil predlog nekaterih držav v smislu, naj h) Kubo znova sjveieli v Organizacijo ameriških držav (OEA). Ti predlogi sp temeljili na zatrdilu, da Kuha ne „izvaža“ več svoje revolucije, da pe botruje več gverilskim akcijam v latinski Ameriki. Nasprotno pa dokazuje „Minimalni priročnik mestne gverile“ izdan, preži kratkim v Habani. ki odkrito zagovarja ugrabitve in terorizem, kot sprejem,-ljive metode oborožene vstaie. Ta dokument, ki ga je menda prinravil Cortes Marighela. brazilski komunistični vodja, katerega je novembra, lanskega lote ubila policijska zaseda, fp' izšel v dvomesečniku „Triosntinental“. ki ra Organizacija solidarnosti' narodov Azijo, Afrike in latinske Amerike (OSPAAL). Uporaba sile je temeljna snov tega mininriročnika, ki ga po svetu širi ista OSPAAL v angleščini, španščini, francoščini in italiianščini. . . S girjenjem nasilnosti (v priročniku ie 14 navodil mestnih gverilskih akcij) kubanske prevratne publikacije dokazujejo resnične namene režima, kateremu je malo mar do demokratičnega sožitja. iz TEDNA V ZDA so se minuli teden nadaljevalo demonstracije proti vojni v jugovzhodni Azili po posameznih univerzitetnih naseljih in v raznih industrijskih središčih ter je bilo spet več oseb ubitih, veliko pa ranjenih. Nixon je znova pritrdil, da bo do konca junüa umaknil ameriške oddelke iz Kambodže. Ford je odklonil sovjetske ponudbe, da bi zgradil avtomobilsko tovarno v v ZSSR. Sovjetska vlada je povabila Forda z gospo v Moskvo na zadevne razgovore, toda Fcrd je načrte sovjetov zavrnil, „ker pošiljajo tovornjake Severnemu Vietnamu/* Sedem sovjetskih voinih ladij, vključno ena atomska podmornica, so se pred kratkim zasidrale v kubanskem pristanišču Cienfuegos. V kitajski provinci Kwatung le pri- v t i D^Cvi;; šlo pred kratkim do večjega upotp’ proti, komunističnemu režimu ter sedqj kitaiska policija in vojska čištita- po-' droč?e „reakcionarjev“, kakor jih' je označil kitajski tisk. Na stdtipe oseh je bilo obsojenih na smrt. / ' . ' Na splošnih volitvah v Santo Do-! . mingo je bil znova izvoljen za 'pred- ’ rednika dosedanji predsednik Jdaquiir» Balaguer., Dobil je. 52% glasov. : Nad ponovno izvolitvijo so začudeni tudi njegovi prirtaši. V nastopnem govor» je B"l?guer označil Kubo kot „nevarnost,“ za latinsko Ameriko. Britanski predsednik Wilson je ob-^ javil, da bodo splošne volitve v Angliji 18. junija t. 1. Od kraljice je zahteval» do. je razpustila parlament. Wilson smatra, da je položaj v Angliji ugoden za laburiste. "'A7' ■■••■■■■■••■■■■■•■M : ' • ■ r Yf-> 'M Iz življenja in dogajanja v Argentini SOCIALNOST. UDELEŽBA IN RAZGRAJANJE Pretekli ponedeiiek 18. t. m., jo predsednik Ongante prisostvoval slovesnosti, med katero je ekonomski minister dr. Dagnino Pastore ustoličil novosestavljeni Državni svet za plače in cene. Po zakonu, z dne 4. septembra lanskega leta, je ta ustanova konsultivnega značaja, ter jo restavljajo predstavniki vlade (ekonomskega ministrstva), podjetnikov in delavcev. Predsedstvo tega sveta boste menjaje vršna državna tajnika za delo in za industrijo ter notranjo trgovino. UstNičenie tega sveta je nov korak k socializaciji sedanje Argentinske revolucije. Ni edini v teh dneh, kajti v potok 15. t. m .je bil ustanovljen Državni institut za socialno delavnost. Njegov namen jo skrbeti za pravičnejšo socialno skrbstvo. Njegova sredstva pa bodo 3% prispevki, ki jih pritrgaio vsem delavcem države že od zadnje povišice, in ki jih bodo, pod nadzorstvom in z unravlianiem tega inštituta, usmerjali delavski sindikati. V teku 60 dni morajo vodite! člani tega inštituta vladi predstaviti načrt o načinu delovanja. Je torej sedanie vodstvo le prehodno, da v osnovi pripravi bodoče delovanje. Odkar je namreč sedanja vlada na oblasti, stalno zatrjuje, da je obnovilno delo namenjeno zlasti ljudstvu. Na so-ciateom polju naj bi se to poznalo v bodoče preko socialnega inštituta, na političnem pa zaenkrat le pireko tkiro • občinskih svetov. Tako je v sredo 14. t, m. buenosaireški župan, polkovnik Trici-' bar potrdil delovanje „sosedskih :zbo~‘ rov“, po katerih naj bi meščani (vaščani) bili udeleženi pri upravljanja mestnega življenja. Zlasti se bodo s tem okoristile posamezne mestne četrti,' kajti njihovi predstavniki se bodo v svetu zavzemali za prioriteto posameznih javnih del, ki so za njihov razmah potrebna. Buenosaireška občina ni prva» ki je uvedla ta sistem predstavništva.. V mnogih občinah raznih provinc že delujejo, ponekod dobro, drugje ne triko posrečeno, podobni „udeležni" organi. Zadnja točka današnjega komentarja se nanaša na ponovne študentovske manifestacije. Svoj višek so dosegle to pot ponovno v Rosariju, ob priliki prve obletnice, kar je bilo ubitih v pouličnih pretepih s policijo več študentov. To pot je bilo ozračje mirnejše, čeprav tudi ni šlo brez pretepa in žrtev. A lansko nasilje, ki je doseglo višek y Cordobi 29. maja, se letos (tako vsi upajo in mnogi dokazujejo) ne mote povrniti. Splošno prevratno stanje, ki ¡e bilo izraz lanskega „cordobaza“, M ponovno izrabili le komunisti. Tega pa narod, niti radikalizirani študentje, nočejo. Le majhno število aktivistov se trudi, da bi obudilo delavskoštudentov-slco zvezo, a se jim v današnjih razmerah ne posreči. Maj sicer ne bo prevei miren, a stabilnost obstoječega reda ni v nevarnosti. Vrtoglava politika Problem Jugoslavije je nerazumljiv za vse tiste, ki ne poznajo zgodovinske poti, kako in zakaj je do te državne tvorbe prišlo. Nerazumljivo je tudi za tiste, ki se ne dokopljejo do temeljitega poznanja teženj sosedov Jugoslavije. Zbto ne upoštevajo, da je ta državna tvorba ovira gospodarski, teritorialni pa tudi imperialistični ekspanzivnosti teh sosedov in to samo iz njihovih egoi. stičnih stremljenj. >• ' Da je V Jugoslaviji narodnostni problem tudi v komunističnem režimu vedno bolj v ospredju, ni mogoče zanikati. Preenostavno pa ga rešujejo tisti, ki Kagovarjajo stališče, da je treba razbiti »jugoslovansko državno tvorbo in bo vse dobro. Nobeden od teh se ne briga resno, kaj bo potem. Njihov cilj je le zračiti, potem pa razvoj prepustiti željam, kako naj bi bili narodnostni problemi rešeni. V tem pogledu so podobni komunistom, ki So si postavili glavni cilj, da z »evolucijo zrušijo „staro“. Po zračenju pa eksperimentirajo že 25 let in že danes nimajo jasnega pogleda na družbo, , ki jo hočejo ustvariti. Bili so mojstri v rušenju in nesposobni pri graditvi. ■ Med tistimi, katerim je glavni cilj rušenje Jugoslavije, je tudi hrvaški nacionalist, Dalmatinec dr. Branko Jelič. Ta je bil pred vojno navdušen za Paveliča in je delal zanj propagando v Južni ‘Ameriki. Med vojno je bil nekaj časa v angleškem zapora. Sedaj je zdravnik v Zahodnem Berlinu in izdaja list „Hr-vatska država“. Kot nemški državljan če je zatekel v nemško krščansko demokracijo. Dr. Jelič pa je izjema med rušilci Jugoslavije. Našel je tudi rešitev po ti j enem zrušen ju: Hrvatska republika ‘naj zamenja Titovo komunistično diktature 2 moskovsko. V svojem listu „Hrvatska država“ je namreč pod naslovom „Hrvatje in ifŠSSR“ Jelič ugotovil, da je današnja Jugoslavija ovira sovjetskemu zunanjepolitičnemu konceptu na Balkanu in se ¿ato nudi prilika za sodelovanje med ¡Moskvo in hrvaškimi nacionalisti. Sklicuje se Jelič tudi na zaupne razgovore sovjetskega podpredsednika ministrskega sveta Novikova, ki naj bi na obisku v Berlinu izjavil, da so sovjeti interesi-rani na nastanku „nevtralne" hrvatske ’države. Nato piše Jelič dobesedno: „2 ozirom na to, da je Sovjetska zveza pripravljena vplivati na razbijanje Jugoslavije, se nam odpira vprašanje o našem odnosu do Sovjetske zveze ter značaju in obsegu identičnosti z našimi nacionalnimi interesi." Jelič dela v zvezi s tem tudi kombinacije z možnostjo, da se ZDA umakne iz Evrope in s konfliktom med Moskvo in Pekingom. Naj bodo Jeličeve kombinacije z ZDA, Moskvo in Pekingom za bližnjo bodočnost osnovane ali ne, je dejstvo, da hrvaškega narodnega vprašanja Pavčku ni rešil ne z Mussolinijem ne s Hitlerjem. Tudi dr. Jelič ga ne bo rešil z Moskvo. Saj no bi dosegel bistveno nič drugega, kakor da bi Titovo komunistično diktaturo zamenjal za moskovsko in napravil bi poklon stalinizmu. Zgleda, da se dr. Jelič iz češkoslovaškega primera, ki je še vsemu svetu v živem spominu, ni prav nič naučil. Jeličeva hrvatska država pod moskovskim komunizmom bi bila pa tudi prav toliko „nevtralna“, kakor je bila Paveliceva „nezavisna“ pod Hitlerjevim in Mussolinijevim varstvom. če pa bi hrvatski narod sledil dr. Jeliču, potem bo to prvi narod na svetu, ki bi si prostovoljno nadel moskovski komunistični jarem, ali ga vsaj prostovoljno zamenjal za Titovega. Gospodarski okickti v Slovenili Ljubljanska kreditna banka bi jih financirala I Izvršni cdbor Ljubljanske kreditne i banke je na svoji seji dne 3. aprila razpravlial o kreditiranju energetskih obuktov in o celotni infrastrukturi. Posebna točka dnevnega reda je bila namreč posvečena problemom investicij v najpomembnejših gospodarskih pod-jetiih. S področja elektrogospodarstva je banka med dragim prejela informativni zahtevek v višini skoraj 600 milijonov din za projektiranje in gradnjo nuklearne elektrarne. Prdeg tega integralni nrogram za j uskladitev proižvodnie združenega pod-I jetja Slovenske železarne obsega po-j trebo 505 milijonov din za osnovna . sredstva. Banka je doslej v tem podjetju investirala že 66 milijonov v kratkoročnih posoiilih. Združeno železniško transportno podjetje Liubljana je za modernizacijo proge Zidani most—Šentilj izdelalo in-vestignciiski program s predračunom 498 milijonov din. V letu 1970 bi že pričelo z deli na odseku Zidani most— čret. Za modernizacijo in elektrifikacijo proge Koper—Prešnica pa bo potrebno 145 milijonov. Pristanišče Koper teži tudi po. mo- demizaeiii. Njegova zmogljivost naj bi sc v prihodnjih petih letih zvišala na 5 milijonov ton. Za to pa bi bilo po- ZENA IN NJE i Anica Kralj SVET Pomemben dan Zveza slovenskih mater in žena je sklenila, da bo vsako leto v mesecu maju povabila na skupno sveto mašo vse članice in prijatelje. Namen skupne sv. maše je, da se v ‘Skupni molitvi zahvalimo Bogu za vse, kar nam je dal v preteklem letu, s proš. njo, da nam v prihodnjem nakloni svojo milost in pomoč v potrebah v naših družinah in v slovenski skupnosti. Slovenci nimamo briljantnih ženskih (imen v svoji zgodovini. Slovenska žena v preteklosti je zgled žene, ki živi v tihem delu, žrtvah in molitvah. V življenjepisih in spominih naših pomembnih mož, stojj za njimi dobra krščanska mati, največkrat kmečka mati, močna g veri, skrbna za svojo družno, zase skromna, dobrotnica za potrebne. Pravo veselje ji je bila pot v cerkev največje veselje romanje, največkrat združeno z nočnim bedenjem v romarski cerkvi. Kako in,kaj so molile? Največkrat ’rožni venec. j Za. pravo molitev človek ne potrebuje blestečih besed. Pot človeške duše ^o Boga je Jahko . različna. „Bodite kakor otroci,“ to. se pravi naravni, pre--prosti, ■ ^odkriti. Take, mislim so bile molitve naših mater, babic in prababic. j-» Danes se malo govori o pomenu molitve, o vrednosti žrtev, bodisi osebnih ali skupnih. Današnji človek se otresa vsega, -kar omejuje njegove hipne užitke in V'tem izgublja smisel za duhovne vrednote, -ki so največkrat tihe in iskrite., > . Beremo: „’Kristjan, ki hrepeni po večnem smotru in se zanj 'bori, 'ni prepuščen sam sebi. Nadnaravne sile mu pomagajo, da more doseči svoj cilj. Sv. Duh, ki v njem prebiva, dopolnjuje njegovo pomanjkljivost. Sv. Duh navdihuje srce kristjana, a ne govori samo kristjanu. Združen z njim govori tudi Bogu Očetu.“ Tako so mogle moliti naše preproste močne matere v preteklosti. Govorile so z Bogom o svojih težavah, nadnaravne sile so jim pomagale. In trdno so zaupale v božjo pomoč. V tej luči so sprejemale na svoja ramena trdi križe: „Kar Bog stori, vse prav stori.“ Pred četrt stoletja smo doživeli svojo strašno tragedijo. Kdo more izmeriti trpljenje naših mater, ki so jim križali sinove, kdo obup žena mrtvih mož ? Kdo bo postavil tej naši ženi-trpinki spomenik? Naj ji ne pozabi dati v roke rožni venec! Saj to je bilo edino orožje v njenih rokah v onih bridkih urah. Pred kratkim je v naši skupnosti umrla gospa Ivana Leskovec. V našem listu smo o njei Čitali: „Vedno zadene težko vso našo skupnost, kadar se loči od nas kak naš dušni pastir ali javni delavce. Premalo pa čutimo udarec če umrie kaka preprosta, žena in mati, ki je živela tiha in skrita in pozabljena na svojem d"mu. .. Umirajo med nami žene-matere molitve, premagovanja in žrtev... T”di.tu umirajo žene-matere. ki svoje tmlienje darujejo za slovensko skupnost/' Naj nam bo ta žena vzor tisti dan ko se bomo zbrale pri maši. Tudi naše molitve nai ne bodo samo za naše svojce. Odprimo na. široko svoja srca tisti dan. Naša skupnost nujno potrebuje molitve in tihih žrtev za svoj obstoj in rast. Molimo, prosimo in — verujmo v božjo pomoč! trebno 150 milijonov infrastrukturnih in 220 milijonov ostalih investicij. Enake potrebe razširjenja ter pred-pogojnih investicij imajo podjetje Iskra v Kranju ter TAM v Maribora. Tudi na polju turizma predvidevajo v pri-! hodnjih letih investicije v višini 840 milijonov din. Za ta posojila bi se bilo zaman obračati na zvezne fonde. Kot doslej si mora zadevne investicije za svoj razvoj preskrbeti Slovenija sama. In to kljub še vedno večjem proeentualnem deležu prispevanja v federalni sklad. Zdravniki Slovenije so zborovali Zoper privatno prakso V mesecu aprilu je bil v Celju 25. občni zbor Slovenskega zdravniškega društva. Več kot 120 zdravnikov se ja zbralo, da bi preučilo tako društvene probleme, kot predebatiranje o osrednji temi: vloga in mesto zdravnika splošne prakse pri nudenju zdravstvenega varstva. Splošno stanje zdravstva in zdravstvenih inštitutov v Sloveniii je na zelo nizki stopnji. Tega ne zanikajo niti pristojne oblasti in zdravniki so se o tem perečem problemu glasno razgovarjali. Govorili so najprej o svojem deležu v razpravi o predlogu novih zakonov o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ponovno so poudarili, da bi bila uvedba privatne prakse „v nasprotju 3 stališči, ki obravnavajo pravico do enakega zdravstvenega varstva“. Nato so, med drugim, opozorili tudi na stare, a še vedno nerešene probleme, ki izvirajo iz neurejenih odnosov med zdravstvom in socialnim zavarovanjem. Poudarili so in opozorili na dejstvo* da se ob veljavnem sistemu financiranja letos zna znižati nivo zdravstvenega varstva, kakor tudi prizadevanja za boljšo organiziranost zdravstvene službe. Problem na zdrav- PLEMENITOST IN VULGARNOST. — Vulgarnim ljudem ee vsa vzvišen* in plemenita čustva zdijo neprimerna in jih zato navadno imajo za neresnična Pomežikujejo z očesom, kadar slišijo govoriti o njih, in se zdi, kot da bi hoteli reči: „že mora biti v stvari kaka korist, ni mogoče videti sokzi zidove/* Kažejo se nevoščljivi do plemenitega človeka, kakor če bi ta iskal prednosti po ovinkih in nedovoljenih poteh, če pa se zagotovo preprečajo, da nima sebičnih namenov, ga imajo za neumneža, ga p reci raj o in se smejejo njegovi zavzetosti. Friedrich Nietzsche, Vesela znanost, I, 3. stvenem polju je še neurejen materialni položaj, ki negativno vpliva na pomlajevanje zdravniških vrst, povzroča pretiran pritisk na specializacije in odhajanje mladih, pa tudi že izkušenih zdravnikov v tujino. Slovenski zdravniki so na zbora (ki je bil jubilejni — 25.) tudi sklenili, da odločno opozorijo slovensko in tudi širšo javnost (podčrtalo ur.) na potrebo po gradnji novih inštitutov, univerzitetne knjižnice in dekanata, saj medicinska fakulteta že vsa leta svojega obstoja dela v že davno dotrajanih in neprimernih zgradbah. S tem so se pridružili zahtevi letne skupščine študentov medicinske fakultete, ki so ob priliki opozorili, da sedanji položaj ovira normalno izobraževanje študentov. Težavo v zdravstvenem sistemu la položaj medicinske fakultete jasno pričajo, da komunisti v 25 letih niso mogli rešiti problemov na zdravstvenem polj«. «•■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■a Mehanizacija zasebnih podjetij Traktorje kupujejo „ro posluhu" Se pred leti je bilo stanje zasebnega ’ kmeta v Sloveniji tako žalostno, da je že sama misel na nakup traktorja zgle-dala blazna za kmeta in krivoverna za fblast. A sčasom ro zasebni kmetje j spoznali, da je rešitev njihovega go-1 spodarstva le v mehanizaciji, in tudi oblast jo pod pritiskom pametnejših struj odnehala v svoji gonji. Položaj kljub temu še danes daleč ni idealen. Lani je bilo v Sloveniji na privatnih posestvih našteto ok. 5.500! traktorjev, to se pravi, da so samo v I lanskem letu kmetje nabavili ok. 1.300 ' traktorjev. V tem nakupovanju na so ' precej prepuščeni sami sebi. Obstaja ¡ sicer na kmetijskem inštitutu Slovenije v cddelku za kmetijsko mehanizacijo posvetovalnica, a kmetje se je iz preteklih izkušenj ráje ogibljejo, kot pa poslužujejo. Tako je še vedno najbolj pogosta pojava v Sloveniji, da se kmet za nakun traktorja ali drugega stroja odloči tako, da vpraša soseda, ki je ta ali oni stroj kupil, za nasvet. Bohinjci pa pravijo: „Na naši strani res ne moreš dobiti pametnega nasveta in zate so trdi za nasvete splača povprašati onstran meje." Tako re zgodi, da kmetje kupujejo stroje tudi mnogo raje „onstran mejo". io pa zlasti zato, ker v Sloveniji ne morejo dobiti potrebnih kreditov, ki pa so kaj lahko dosegljivi v dragih državah. Tako je npr. v okolici Sežane in t Soški dolini kar za okrog 30 milijonov lir kmetijskih strojev, ki so bili prodani čez državno mejo na slovenska stran na kredit. Italijanski trgovci za-triuiejo, da tako vestnih odplačevalcer kredita, kot so kmetje na slovenski strani, zlepa ne bi mogli najti. Novi naklepi jugoslovanske KP Grožnje „antisocialističnim silam“ ■Predsedstvo zveže komunistov Jugoslavije, se pravi vodstvo jugoslovanske komunistične partije, je imelo pred kratkim sVojo osmo letošnjo sejo v Beogradu. Po petindvajsetih letih vladanja nad jugoslovanskimi narodi jugoslovanska KP še vedno „zavzema stališča do aktualnih vprašanj mednarodnega položaja in notranjepolitičnega razvoja Jugoslavije,“ ki pa so praktično vedno enaka. „Politika aktivne miroljubne koeksistence in neuvrščenosti, za katero se tako dolgo in načelno bojuje socialistična Jugoslavija“, je bila na dnevnem redu sete in so izdelali nove načrte za še nadaljnie rnvamenie Titove Jugoslavije v ostankih tkim. bloka neuvrščenih držav. Rasulo tega bloka ni smatrati za neuspeh Titove zunanje politike, saj je eden glavnih stebrov tega bloka, ki je bil zlasti močno navezan na Tita, egipčanski diktator Nasser, danes že trdno vklenjen v sovjetski vojni stoj, ko je v svoji rnržnii proti Izraelu postal popolnoma odvisen od Moskve. Tu je eden i vidnih uspehov Titove politike povezovanja držav tkim. tretiega sveta v tkim. blok neuvrščenih držav. Iz te Titove „neuvrščenosti“ je samo en korak v objem moskovskega bloka. Na seji so seveda označili zavezniško vojskovanje proti komunistom v jugovzhodni Aziji za „imperialistično vojno“, Izrael so obdolžili „agresije“, itd. Titova Jugoslavija bo „še dolgoročno in trajno razvijala in utrjevala odnose z vsemi socialističnimi državami“, medtem ko bo z nesocialističnimi državami odnose samo „izboljševala“, ne pa „utrjevala". V zvezi s tkim. samoupravljalnim sistemom, ki da ga živijo jugoslovanski narodi, jugoslovanska KP zahaja v tol-mačenia tega sistema, (Za katerega noben partijec ne ve, v čem prav za prav obstaja in kam prav za prav vodi,) v vedno večja protislovja, iz katerih se skuša izvijati s potislovnimi formulacijami. Klasičen primer takega formuliranja nekega imaginanega razvoja jugoslovanske države so spravili skupaj tudi na tej osmi seji partijskega vodstva in sicer takole: „Jugoslovanska federacija postaja nova in bolj vsebinska oblika skupnosti narodov in narodnosti, ki se vse bolj oddaljuje od klasične federacije ali kon- znotraj in zunaj Jugoslavije federacije, kakršne so v preteklosti nastajale kot oblika buržoazne politične države. Z nadaljnjim razvojem takšne skupnosti (ne države! — op. ur.) se bodo razvijali novi odnosi in samo-upravnodemokratične oblike povezovanja jugoslovanskih narodov in narodnosti/* In spet na drugem mestu pravijo: „Naša federacija ni hierarhično organizirana nadnacionalna država. V skladu z načeli države se razvija kot socialistična samoupravna skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, ki imajo enake pravice in enake odgovornosti pri odločanju, pri oblikovanju in uresničevanju skupaj sprejete politike. Federacija se mora še nadalje izgrajevati. .. kot institucionalizirani sporazum in sodelovanje med republikami.“ Poseganje jugoslovanske KP s svojimi agenti v notanje zadeve drugih držav so na seji spet potrdili z izjavo, da je bilo „dosedanje široko in intenzivno mednarodno sodelovanje ter delavnost jugoslovanske KP koristno" in le „to sodelovanje treba še nadalje razširjati na vse komunistične in delavske rartije in vse druge revolucionarne, pro-tiimperialistične in demokratične stranko ter gibanja, ki so pripravljeni na temelju enakopravnosti sodelovati z našimi političnimi organizacijami." V sklop tega sklepa spada Kardeljevo potovanle v čile, Peru in Mehiko, kakor tudi rovarjenje jugoslovanskih komunističnih agentov med delavskimi izseljenci v Zahodni Evropi in v posameznih jugoslovanskih emigrantskih skupinah. Na seji se tudi niso mogli izogniti problemu odpora znotraj in zunaj jugoslovanske države proti komunističnemu režimu. Nasprotnike vseh vrst so postavili pod skupni imenovalec „anti-socialističnih sil“ ter jih označili za „nasprotnike resničnih interesov ljudstva“, ki se „zbirajo in organizirajo pod plaščem unitarizma, nacionalizma in drugih ideoloških in političnih oblik boja za prevlado.“ Proti vsem tem „silam in tendencam“, ki naraščajo in se širijo v Titovi Jugoslaviji, „mora biti jugoslovanska KP nespravljiva, tako do njih izvorov kakor do njih nosilcev.“ Jugoslovanska KP grozi -z novim preganjanjem skupin in posameznikov znotraj jugoslovanske države in izven nje. Nerazumevanje odgovornih organe» še naprej dela škodo slovenskemu gospodarstvu. So pa kmetje kljub tem» napredovali v mnogih ozirih. Zlasti ae že prišli do zaključka, da se bolj izplača kupiti malo večji traktor, kot pa manjši model, in pa, da so tudi potrebni dopolnilni stroji. Po mnogih krajih so na traktor v začetku priklopili kar stati plug, ki so ga prej vlekli konji ali volL Države Comecona v Varšavi Popolna gospodarska odvisnost od Moskve Sovjeti so v Varšavo sklicali ministrske predsednike držav članic Comecona, sovjetske namišljene enačice zahodnoevropskega Skupnega trga. Brez ugovora se je tridnevne konference udeležilo vseh sedem satelitskih predsednikov ter so za zaklenjenimi vrati razpravljali o sedanjem m bodočem gospodarskem položaju v sovjetskem bloku. Moskva je od svojih satelitov zahtevala, da medsebojno uskladijo svoje nove petletne gospodarske plane za dobo 1971—1975. Vsak satelit bo moral še naprej gojiti na svojem ozemlju lo tiste industrije, ki sovpadajo s splošnim sovjetskim petletnim načrtom za isto dobo. Gospodarska odvisnost satelitov od Moskve ostaja še naprej popolna. Na tem 24. zasedanju Comecona so razpravljali tudi o nujnosti ustanovitve mednarodne investicijske banke in o reformah domačih sistemov kontrole cen ter o problemu menjalnosti posameznih satelitskih valut, ki doslej lahko krožijo samo znotraj sovjetskega bloka. Zasedanja so se poleg Sovjetov u-deležile Poljska, Bolgarija, češkoslovaška, Vzhodna Nemčija, Madžarska, Mongolija in Romunija. Jugoslavija je poslala na zasedanje svojo delegacijo kot opazovalca. Pavlu VI. so minuli teden izročili prvi izvod novega rimskega misala, prirejenega po navodilih nedavno minulega 2. vatikanskega koncila. Pavel VI, je pred letom dni objavil začetek reformiranja misala ter je sedaj delo zaključeno. Kubanska protikastristična organizacija Alfa 66 je izpustila na svobodo enajst kubanskih ribičev, ki jih je ujela v gverilski akciji proti Castru. Castro je zvrnil odgovornost za življenje ujetih ribičev na ZDA. 8* LJUBLJANA — Kaj slovenski ljud-«košolci najraje berejo? Po anketi je na prvem mestu Finžgarjev roman Pod svobodnim svetom, slede Bevkova Pestema, Vandotov Kekec nad samotnim breznom, Cerkvenikov Ovčar Kuno, Se-liškarjeva Bratovščina sinjega galeba; med prevodi pa je na prvem mestu Heidi Johanne Spiry, Robinson Crusoe Daniela Defoa, Lassie se vrača Eriča Knighta, Koča strica Toma H. Stowe-jeve in Karla Maya Vinetou. MARIBOR — Dramska igralka Elvira Kraljeva je praznovala petdesetletnico umetniškega dela. Jubilej je praznovala z nastopom v drami Sreča v nesreči ali Naš dobrotnik Foma Fo-tmč, po romanu Dostojevskega. Prve korake je jubilantka naredila na sve-toivanskem otroškem odru v Trstu, nato je v Mariboru obiskovala dramsko šolo Hinka Nučiča. Ko ji je ta dal vlogo Alenke v Finžgarjevi Verigi, se je Kraljeva dokončno odločila za teater In je do nemške zasedbe, ko je zapustila Maribor, nastopila na mariborskem odru v več kot dvestopetdesetih vlogah. LJUBLJANA — Ljubljanski Consortium Musicum je pred polno zasedeno dvorano Filharmonije pod taktirko dr. Mirka Cudermana izvedel Haendlov o-ratorij Mesija. Združenje šteje 39 pevcev, solisti so bili Marija Gorenčeva, Eva Novšak-Houška, Mitja Gregorač in Anton Prus, orgle je igrala Nataša Valant, čembalo pa Božena Ivančič. Komorni orkester je odlično sodeloval in pripomogel k uspehu koncerta. Kritik v Delu z dne 23. aprila piše, da je bilo poleg priznanih solistov zanj pravo odkritje sopranistka Marija Gorenčeva in se čudi, da doslej ta pevka še ni dobila ustreznejšega in vidnejšega mesta v slovenskem glasbenem življenju. MARIBOR — študentski list „Katedra“, ki izhaja v Mariboru ima 9.200 rednih naročnikov, izhaja pa v 11.000 izvodih. Pred pol leta je izhajala le v 4500 izvodih. Z dotacijo sklada ima sedaj zagotovljena vsa sredstva za nemoteno izhajanje. Prav gotovo dobro Sledi režimu, da jo podpira. LJUBLJANA — Geografsko društvo Slovenije je povabilo na predavateljski večer novinarja Mirana Ogrina. Ogrin je v zadnjih letih obiskal vse naseljene predele sveta; na tem predavanju se je omejil na prikaz andskih dežel Južne Amerike, predstavil je ■zgodovinski in kulturni razvoj prvobitnih prebivalcev na visokih planotah Andov. PTUJ — Grad Bor, ki leži ob Dravi sredi poti med Ptujem in Ormožem, je sedaj spremenjen v hotel. V glavnem je zaseden v poletnih mesecih,; radi tja nahajajo Avstrijci in Nemci pa celo Angleži. LJUBLJANA — Na slovenskih tehničnih fakultetah dokonča študije samo 32% študentov, kar je izredno ma- lo. Zveza inženirjev in tehnikov pravi, da so temu krive poleg nenadarjenosti ali slabe pripravljenosti dijakov tudi prenatrpane fakultete in kadrovske težave. Kadrovske težave pomenijo po terminologiji, ki jo doma uporabljajo, pomanjkanje sposobnih profesorjev ter odhajanje strokovnjakov v tujino. LJUBLJANA — Turistična zveza Slovenije je imenovala komisijo, ki naj predloži izbor cest, ki bi prišle v poštev za popravilo in rekonstrukcijo v prihodnjih petih letih. LJUBLJANA — 35.000 članov avto-moto zveze Slovenije se je izreklo proti vsakršnim povišanjem prodajne cene bencina. Avto-moto zveza poudarja, da je sedanja cena bencina približno enaka kot v sosednjih državah, nova obremenitev pa bi preveč povečala neenakost med osebnim in tovornim prometom, ki (s cenejšim gorivom) neprimerno več uničuje ceste. Umrli so: Ljubljana: Bogo Pregelj, prof.; Ivana Klešnik r. Rode. D. M. v Polju, 94; Janez Grum, ravnatelj šole v p.; dr. Andrej Gosar, univ. prof. v pok., 83; Ivan Rozman (umrl na Dunaju); Helena Blas; Mihael Erjavec; Marija Žagar r. Jenko; Justina Osim, 81; (Natalija Puc r. Šerbec; Franc Kuk-man; Neža Mlakar vd. Jaklič r. Matko; Terezija Dečman r. Belci jan; Ivanka Pohleven, 72’; Cecilija Gabrijelčič r. Medvešček; Ljudmila Voje; Viktor Zajc; Anton Poljane, 72; Marina Černigoj; Marija Kompare; Evgen Lutman; Elza Jakhel r. Lukež, 85; Marica Zajc r, Samsa; Viktor Dolžan; Ivanka Celar r. Weisseisen; Marija Kompare roj. Svetlin, 90; Jože Novšak; Vincenc Jug; Justi Mam r. Božič; Ivanka Malovrh, 81; Marija Klemenčič r. Hofman; Frančiška Puštršič r. Likozar. Marbor: Anton Arzenšek, 81; Roman šišek; Alojz Toš, 84; Avgust Plamc, 69; Musa šnaip; Marija Orner, 85; Žaucer Marija; čemezi Ana; Aršič Marija, 83; Marjan Juruč, operni pevec; Ivana Sagadin. Lojze Rižnar, Krapje pri Veržeju; Ana Zamik, Presreje; Franc Zatler, Savlje; Emil Tomšič, Hrastnik; Julija Tevš, 91, Cerklje; Vida Langus r. Skoberne, Celje; Lojzi Ferlič, Novo mesto; Anton Klavora, Stara Fužina v Bohinju; Jože Čepon, 64, Butanjeva pri št. Joštu; Frančiška Anžur r. Garbaja, Vevče; Franc Drašler, strojevodja (pri prometni nesreči), Borovnica; dr. Franc Hrašovec, Celje; Milan Mislej, Vir; Tine Zaplotnik, Križe; Franc Pintar, Novo mesto; Katarina Horvat, Murska Sobota; Franc Redenšek, Lisičje jame pri Boštanju; Francka Stuzzi r. Neri-ma. Kranj; Anton Kos, Prebold; Amalija Satler, št. Vid nad Ljubljano; Herbert Kališ, Mežica; Karolona Petrič, Kranj; Alojzij Klemenčič, 86, Gor, Leskovec; Alojz Žalec, Zilje; Štefan Mulej, žel. v p., Celje; Jože Knez, rudar, Trbovlje; Anton Kosec, Domžale; Ivanka Gabrovec r Hacin, 78, Novo mesto; Cvetka Lavrenčič, Planina; Ivanka Kolar r. Zupan, 81, Hrastnik. SLOVfNCI V AROCNTINI] Osebne novice i ? Družinska sreča: V družini Ivana Amška in Marije roj. Simčič iz Bariloč . sg je rodil sinček, ki je bil krščen na ime Ivan. Za botra sta bila otroku gdč. Ančica Kralj (ki jo je nadomestovala ga. Anica Kralj) ter g. Zorko Simčič, j Poroka. V soboto, 16. t. m, sta se poročila v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco, Ramos Mejia, g. Franc^Bab-nik in gdč. Majda Koder. Za priči sta bili ženinova mati, ga. Marija Babnik, nevesti pa njen oče, g. Janez Koder. V Sloveniji je umrl 21. aprila t. 1. univ. profesor dr. Andrej Gosar, oče župnika g. Antona Gosarja v Carabe-las. Naj počiva v miru! + MARIJA ALBREHT R. PLEČNIK V domovini, na svojem domu, je umrla ga. Marija Albreht, roj. Plečnik. V 87. letu starosti jo je Vsemogočni poklical k sebi. V Marijinem mesecu se je poslovila s tega sveta. Župna cerkev ji je bil kraj, kjer je iskala miru in tolažbe in prosila svojo patrono, Mater božjo varstva, katero je tolikokrat obiskala na Brezjah. Po kratkih letih srečnega zakona ji je prva vojna vzela moža. Živela je za svoja dva sinova, od katerih je enega vzela bolezen v 13. j letu. Vzdržala je in upala, trudila se in | skrbela na kmetiji, da se je grunt lep-šal :n ne propadal. Preživela je strah j za življenje in vse trdote druge sveto-! vne vojne, katere konec jo je ločil od sina, ki živi sedaj v Argentini, njen brat Ivan z družino pa živi v ZDA. Za njeno skrb, trpljenje in molitev v življenju naj uživa obilno plačilo pri Bogu! Bodi ji lahka domača zemlja! BARILOČE Glasba v Bariločah Pred nekaj tedni je Fondo Nacional de las Artes nagradil ustanovo Camping Musical Bariloche za njeno dvajsetletno tiho in vztrajno delo. Argentinski časopisi so se vsi po vrsti ustavili ob tem dogodku in med drugim vsi tudi povedali, kako je iz te glasbene skupnosti izšla danes svetovno znana „Ca-merata Bariloche“ (Alberto Lisy), ki je — da pregovor ne bi izgubil veljavo — potem, ko je žela uspehe po Evropi in Severni Ameriki, naposled, zdaj pred dnevi, doživela aplavz tudi na deskah domačega Teatra Colona... Fondo Nacional de las Artes je Cam-pingu Musical izrekel vse priznanje, poklonil ob tej priložnosti umetniško delo kiparja Giangrande („Poklon De-bussyju“), ki bo odslej krasilo vrtove te bariloške glasbene institucije. Proslavi so prisostvovali predsednik ter člani FNA iz Buenos Airesa, vodstvo Campinga Musical ter zastopniki civilnih oblasti. Ppi proslavi je sodeloval tudi Bariloški pevski zbor in pa „Bariloški otroški zbor, ki ga je res mojstrsko pripravila ¡ga. Lučka Jerman.“ (Cia, rin, 20. 4. 70 "El Fondo Nacional de las Artes hizo Justicia al Camping Musical Bariloche”.) Za 30. aprila t. '1. je Dirección de Cultura v Chubutu povabila Bariloški otroški pevski zbor, da bi v Esquelu priredil koncert, štirideset izbranih mladih grl je pod vodstvom Lučke Jerman-I na celovečernem koncertu izvajalo j skladbe starih skladateljev, v drugem delu koncerta pa podalo vrsto melodij iz ameriške in zlasti argentinske fol-i klore. Navdušeno občinstvo je tako pev-čke kakor dirigentko od točke do točke j spremljalo z burnimi aplavzi. Vsako leto praznujejo Bariloče na dan 3. maja obletnico svoje uradne ustanovitve. Zaradi dežja je letos za proslavo 68-letnice odpadla vsakoletna I parada, pač pa je, kot po navadi bari-I loški župnik bral v katedrali zahvalna slavnostno mašo, pri kateri so bili prisotni zastopniki svetne in duhovne oblasti. Po maši je v dvorani centralnega hotela imel pred izbrano publiko govor župan Antonio J. Miralles. Po še drugih slavnostnih govorih in poklonih jt nato bila cdprta retrospektivna razstava najstarejšega bariloškega slikarja. Americo Panozzi je skoraj pred petdesetimi leti bil prvič nagrajen na razstavi, katere v Buenos Airesu vsako leto prireja Salón de Bellas Artes. Tretjič je bil nagrajen v letu 1926. Župan mu je zdaj poklonil v imenu mesta lepo plaketo. Uradni del proslave je bil letos zaključen z nastopom kvarteta starih flavt, ki ga že pet let vodi ga. Lučka K, Jerman. Zahtevni program (Mozartov kvartet, štirje stari plesi — iz leta 1500, ter Telemannov Allegro) je bil podan tako tehnično dovršeno kakor s pravo mero čustva. Kakor piše poročevalec v časopisu Río Negro, so bile interpretacije posameznih skladb res dovršene in so vzbudile med pričujočim poslušalstvom navdušeno občudovanje. Vsako točko je publika nagradila s toplim aplavzom. SAN MARTIN Informativni članski sestanek je bil v soboto 16. maja v Slovenskem domu y San Martinu. Vodil ga je predsednik Franc Zorko, ki ja v uvedu povedal, da je namen sest-nka podati gospodarski pregled doma, pogovoriti se o izpopolnitvah doma in pa, kako dobiti sredstva za te izpopolnitve. Poleg tega je bil na dnevnem redu tudi pregled letošnjih prireditev. Blagajnika, gdč. Saša Hartman in g. Žagar sta podala pregled dohodkov in izdatkov od zadnjega občnega zbora dalje. G. Stanko Oberžan je poročal o izidu ankete, ki jo je Slovenski dom narravil med svojimi člani in članicami. Povedal je, da se je večina izjavila zoper nove večje gradnje, pač pa za prenovitve in izpopolnitve, v kolikor so potrebne. Na vprašanje, kako dobiti sredstva za te nujne izpopolnitve doma, se je večina anketirancev izjavila, da naj se pobiralo mesečni prispevki pri članstvu. Navzoče članstvo je v soglasju z navedeno ugotovitvijo izglasovalo sklep, da se uvedejo obvezni članski prispevki v znesku sto pesov (starih) mesečno, ki se knjižijo članom kot njihov delež. Odbor bo organiziral pobiran e teh prispevkov. Nato je g. Oberžan v svojstvu kulturnega referenta poročal o nameravanih letošnjih prireditvah. Po sestanku je bil v dvorani asado ob lepem obisku sanmartin-skih rojakov. MENDOZA Markova nedelja — dan Slovenske pesmi Osmič smo ga že praznovali. Postal je že zares — naš. Vsako leto privabi vse prijatelje in znance ter nas kot brate in sestre poveže v naši pesmi in melodiji. V našem domu smo ga imeli dne 26. aprila ob 7 popoldne. Naš zbor se je v zadnjem času občutno skrčil; a mlade moči, ki so se nam pridružile, nam obetajo, da bomo naše petje vzdržali na isti dosedanji višini. V liturgičnem življenju zbor v vsej polnosti izpolnjuje svojo dolžnost. Pri naših rednih mašah in vseh obredih -odeluje po novih predpisih in navodilih. Seveda pa tudi goji našo svetno pesem po vseh svojih močeh z iskreno vnemo m ljubeznijo. Hvala Bogu: mladca se zanjo goreče navdušuje! L J. Sodja Samo tri očenaie Koncem aprila smo večkrat Videli zvečer in ponoči žar na obzorju, tudi zamolklo bobnenje je vzbujalo upanje v naših dušah. Vedeli smo, da so osvobodilne vojske blizu. Na delo smo še vedno hodili. Izmenjaje podnevi in ponoči. Toda smrt je žela vsak dan vedno večje število ujetnikov. V eni sami baraki (bilo je čez dvajset barak) so neke noči pobili čez dve sto ujetnikov. Smrt nas je lahko doletela vsak dan, vsak trenutek. Kdaj nas bodo strpali v podzemno tovarno in zaplinili? Spomnil sem se na večkrat opravljeno pobožnost prvih petkov in prvih ¡sobot. Videl sem zaskrbljene obraze svojih slovenskih sotrpinov in sem se okorajžil in sem Joži omenil, kaj ko bij ¡se spomnili na Brezjansko Mater božjo Sin jo prosili za pomoč. Omenil sem de-■vetdnevnico. Joža pa mi je odgovoril, da je žo sam mislil na to. „Mama so ¡mi vedno govorili, kadar je stiska naj-ihujša, je -božja pomoč najbližja.“ Tudi Janez je bil vesel te misli, in še drugim smo povedali. Tako nas je bilo sedem ali osem Slovencev, ki smo začeli de-vetdnevnico k Mariji Pomagaj. Samo tri očenaše na dan smo se odločili moliti, več si nismo upali naložiti. Začeli 2 smo to devetdnevnico v notranji stiski, vsi zbegani in izčrpani. Začeli smo jo na soboto, dne 28. aprila. Dne 2. maja so SS straže odšle in varstvo taborišča je prevzela Schutzpolizei (Varnostna policija) iz Wiener-neustadta, ki se je umaknila pred prodirajočo rusko vojsko. Kasneje, ko sem bil za pričo pri vojaškem sodišču za vojne zločince v Nemčiji, sem zvedel, da bi morali biti vsi ujetniki v našem taborišču zaplinjeni v noči od 2. na 3. maj. Pa si načrta niso upali več izvesti, ker se je ameriška armada prehitro bližala našemu taborišču. Varnostna policra nas ni več pobijala in pretepala. Živeli smo pa ob pičli hrani še vedno dalje in smrt je pobrala vsak dan na stotine ujetnikov. Mi smo opravljali naše tri očenaše vsak dan. Neki Mariborčan nam je zelo zameril, da tudi njemu nismo o tem takoj v začetku povedali. V soboto, 5. maja so prodrli ameriški tanki do našega taborišča in nas osvobodili. Bilo je ob 5 popoldan. Drugi dan, v nedeljo smo se napotili proti Linzu na Donavi, šli smo skozi St. Georgen, kjer je bila podzemna tovarna, v katero so nas gonili delat. V Gusen smo zavili v cerkev sv. Jurija (St. Georgen). Bil je deveti dan in tam v tisti cerkvi je privrela iz naših src zahvala s tremi očenaši. Živo mi je stopila pred oči shujšana postava Lojza Škofiča iz Suhe pri Kranju, ki je prejšnji dan še sanjal o vrnitvi domov, a je pri zadnjem zboru v taborišču v soboto zjutraj padel med vrstami ujetnikov mrtev na tla. Preden smo šli iz taborišča, smo se še ob njegovem truplu ustavili, ga prekrižali in kratko pomolili. Gotovo leži pokopan v skupnem grobu v Gusenu. Tista cerkev sv. j Juriia pa gotovo ni bila nikdar tako obiskana, kakor tisto nedeljo 6. maja 1945. številni ujetniki, iz vrst 15 narodov, zopet svobodni, ne samo katoličani, ampak tudi pravoslavni, protestanti in celo -Judje so zavili v to cerkev in padali na kolena. Mnogim so solze zahvale močile tla božjega hrama. Resnični ekumenizem! Tisto, kar ste rekli o Brezjah, bo pa res Ko sem po božiču 1944 bil prepeljan iz Mauthausena v Gusen 2, sta bila v skupini okoli 800 ujetnikov tudi ožji rojak Franc in neki drugi Franc iz Dolenjske. Stali smo proti večeru prvega dne pred barako in zmajevali z glavami, ko smo videli kupe mrtvecev. Izčrpanost in slaba oblačila soujetni-kov so nas pretresla. Hrana je bila tako slaba, da jo v začetku nismo mogli zaužiti. Takrat smo videli še kakih 1000 židovskih otrok (med 11-15 let starih), ki so shujšani in razcapani izgledali kot prikazni iz neznanega strahotnega sveta. 3.000 jih je bilo pripeljanih maja 1944 iz Madžarske, a jih je to taborišče preživelo le 124. Grozno spoznanje me je obšlo, da od tu pač ne bo rešitve, in sem obema Francetoma to omenil in dodal, ako nas Marija Pomagaj ne bo rešila, nas bo tukaj konec. Moj ožji rojak se je malo posmejal in dejal: „V gozdovih smo doživeli še vse kaj hujšega in tu bomo lahko zdržali." Sredi aprila 1945 smo se srečali ob izmenjavi šihta. Hitro sta prišla k meni, — začudil sem se, kako hudo sta shujšala in sem jima to tudi omenil. Odvrnila sta mi, da jaz tudi izgledam kakor človeški skelet, nato pa nadaljevala: .,Tisto, kar ste enkrat rekli o Brezjah, je,pa res.“ Kaj pa? „No, tisto o Mariji Pomagaj.“ Nismo več mogli govoriti, SiSovci in kapoii so naš pognali dalje. Oba sta v taborišču umrla. Z ožjim rojakom sem 2. maja še govoril. Odpe-1 ’’ali so ga z mnogimi v Mauthausen, češ da se bodo tam okrepili. Slišali smo pa, da so jih že med potjo pomorili. Prepričan sem, da sta oba 'umrla z mislijo na Mater in Kraljico Slovencev, Marijo Pomagaj. Vredno je, da se živi spominjamo mrtvih, žetev smrti .med Slovenci je bila strašna. Za vero In domovino! S trpljenjem in žrtvami lastnih življenj so desettisoči rojakov zbrali neizmeren zaklad v toplih božjih rokah. Živi lahko iz tega zaklada črpamo pogum in ne-šte+e milosti, ki so nam potrebne na naši življenjski poti. Pred 25 leti Nadaljevanje in konec Vsak teden ena DRAMILO Valentin Vodnik Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava: polje, vinograd, gora, morjé, ruda, kupčija tebe redé. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave} išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi! ■ Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. Naš letošnji nastop na Markovo nedeljo pa je imel še posebno oznako. Za drugo majniško nedeljo je zbor povabljen na sodelovanje pri farnem prazniku ob prenovitvi božjepotne cerkve v Lujanu sanluiške provincije, kjer župnikuje č. g. Anton Ogrin, njegov brat č. g. Janez Ogrin pa v sosednjem Quinesu. Za to priložnost pride k slovesnostim tudi škof iz San Luisa msgr. Caferatta. Naš zbor bo sodeloval v nedeljo pri cerkvenih slovesnostih, na predvečer pa bo nastopil s slovensko pesmijo v Lujanu in nato še v Quinesu. In tako smo letos našim mendoškijn rojakom za mendoški dan slovenske pesmi nudili spored, s katerim bomo ob farnih slovesnostih v sanluiškem Lujanu predstavili tamkajšnjim domačinom slovensko pe~em, pesem njihovih dveh gorečih dušnih pastirjev. Po Premrlovi Slovanski pesmi jo sledil prvi del programa z našo versko oesmijo: Poslan z nebes je angel (Železnik — adventna); Zveličar nam so (Nad. na 4, str.) Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji** 16. maja 1950 št. 20 ROMANJE SLOVENCEV V LUJAN! Romanje Slovencev v Lujan je tudi letos bilo najlepša verska manifestacija Slovencev, ki žive v tej gostoljubni deželi. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo okoli 1.400 slovenskih romarjev. Železniška uprava je za to priliko dala na razpolago posebni romarski vlak, s katerim se je iz Capitala in Ramo* M.ejije ter ostalih bližnjih krajev odpeljalo v Lujan 900 Slovencev, ostali pa so prihiteli k lujanski Materi božji z omnibusi in kolektivi. V baziliki lujanske Matere božje je bila za slov. romarje ob desetih dopoldne romarska sv. maša, med leatero so peli združeni slov. pevski zbori, daroval pa jo je g. Hladnik, ki je imel na romarje tudi lep nagovor. Takoj po sv. opravilu so bila stanovska zborovanja. Bila so ločena za starše, fante in dekleta. Sestanek za -starše je vodil g. Fr. Kremžar, predavanji sta pa imela gg. Vinko Lovšin in France žužek. Fantovsko zborovanje je vodil g. Gustl Horvat, fantom pa je govoril g. Albin Koman. Zborovan je deklet je vodila gdč. Mija Markeževa, zbranim dekletom pa je imel predavanje g. Hladnik. ■Osnovna misel vseh predavanj je bila po namenu sv. Očeta za sveto leto: Vrnitev k Bogu. ... Ob štirih popoldne so slovenski romarji zopet pohiteli v Marijino baziliko. Po govoru g. Cirila Demšarja se je zaradi slabega vremena razvila procesija kar po prostrani baziliki. Na začetku procesije so postavni fantje nosili argentinsko, slovensko .in papeško zastavo ter slov. cerkvena bandera. Milostno podobo brezjanske Matere božje, ki ima od lanskega leta svoje zavetišče ha častnem prostoru tudi v teni veličastnem svetišču lujanske Matere božje, so nosili na posebnem nosilu slovenski fantje v narodnih nošah, spremljala so jo pa dekleta prav tako v narodnih nošah. Kip lujanske Matere božje so pa nosili po baziliki tudi slov. fantje, oblečeni v modre hlače in bele srajce -¡z modrimi ‘kravatami, spremljala pa so jo slov. dekleta v dolgih belih oblekah * cvetlicami... Slovenci v Argentini (Nad. s 3. str.) je red!1 (Vavken — božična); Pojdi PO ŠPORTNEM SVETU Na prvih letošnjih lahkoatletskih nastopih na prostem je bilo doseženih v Sloveniji že nekaj dobrih rezultatov. . Na področnih prvenstvih za pokal Slo- na Golgoto (Železnik — postna); Ve- venije> k; j2 bilo 26. aprila, je v Ljub-liko noč praznujmo (Premrl — veli- ljani Pečar zalučal disk 51,60 m, v konočna) in Marija Pomagaj (Premrl j Novem mestu je Špilar vrgel kopje: - v prikaz posebnega češčenja Ma- G8> 62 m- 7 Celj« Pa se/ izk:!z,al ^°-. , ». , . _ 1 čuvan v teku na 200 m. Povprecek osta_ tere božje med Slovenci m v poča- - ... stitev lujanske Marije). Nato je sledil venček naših domorodnih: Slovenska dežela (dr. Ipavec); N’mav čez irsaro (Bajuk); Pozdrav Gorenjski (Bajuk); Rož, Podjuna, Žila (Kemjak); Zdravica (Premrl-Pre-ieren j. V sledečem delu so prišle na vrsto ljubavne pesmi: Cveče mi polje pokrilo (Tomc); Nocoj pa, oh nocoj (Venturini); Vsi so prihajali (Adamič). Sledila je pesem s socialnim poudarkom Ciganski otrok (Bajuk); nato pa stanovske: Mlatiči (Hribar); En hribček (Slomšek-Bajuk); Planinska (Foerster) in končno naša folklorna plesna Marko skače (Kimovec). Za zaključek nastopa je spet z men-doškega odra zadonela Foersterjeva Pevec s pripevkom, ki se tako prilega zadnjim besedam pok. ravn. Marka Bajuka: Zakaj bi ne pel? — Zato „še bom pel“! lih rezultatov je v glavnem na lanski ravni. Soveda pa je pripomniti, da so j imeli lahkoatleti dosedaj izredno nena-1 klonieno vreme in da so tekmovalne ste- I ze še zelo razmehčane. V slovenski košarkarski ligi so sredi aprila začeli s tekmovanjem. Za naslov prvaka se potegujem ekipe: Ježica, Ru-rlar iz Trboveli, Ljubljana, Elektra iz Šoštanja, Maribor, Tolmin, Triglav iz Kranja, Jesenice. Celje. Iliri m iz Ljubljane, Kroj in Branik iz Celja. V Ljubljani se je 16. maja začelo finalno tekmovanje za VI. svetovno košarkarsko prvenstvo. Prej pa so bile še kvalifikacijske tekme za vstop v finale v Sarajevu, Splitu in Karlovcu. V Sa--ajevu sta se uvrstili ZDA in ČSSR, Izpadli sta Kuba in Avstralija, iz Splita sta finalista Brazil in Italija, izpadli pa Tužna Koreia in Kanada, v Karlovcu ta se uvrstili v finale ekipi SZ in Urugvaja, ZAR in Panamá pa sta izpadli. V finalnih tekmah v Ljubliani je za irvo presenečenje poskrbel Brazil, ki !e ob bučnem navijanju Ljubljančanov iremagal dosedanjega prvaka Sovjetsko vezo s 66:64, Jugoslavija je odpravila Italijane s 66:63, ZDA pa ČSSR s _ 1S:64. V drugem kolu so Ljubljančani Po nastopu so navzoči posedli Za ia vse načine naviiali za Čehe, vendar pogrnjene mize, ob katerih smo se v prisrčnih izrazih ljubezni, hvaležnosti in spoštovanja poslovili od č. s. Meto-dije Ocvirk, ki se po daljšem obisku pri svojcih vrača spet v domovino in je med svojim bivanjem v Mendozi s toliko ljubeznijo nudila našim najmanjšim v šolskem tečaju slovensko domačo besedo in popevko. Sestra je za svojo požrtvovalnost bila deležna iskrenih dokazov naše hvaležnosti, zlasti najmlajših, ki so jo obsuli s poslovilnimi pesmicami in cvetjem. Bb. m jih Sovjeti kljub nervozi premagali 98:72 Brazil ie premagal Italijo s 19:59, ZDA pa Urugvajce s 76:39. SlOVf MCI PO SVIT« NIZOZEMSKA / Obisk dr. Grmiča 1 Slovence na Nizozemskem je prvo nedeljo v aprilu obiskal dr. V. Grmič, pomožni mariborski škof. Srečanje je bilo v šoli na Afenauerlaan v Nieuw Einde, kjer je škof maševal in pridigal. Pevski zbor „Zvon“ je za to priložnost pel Tomčevo slovensko mašo. vi K Po maši je bila kratka prireditev v pozdrav slovenskemu škofu. Toplo so presenetili rojaki iz Lindenheuvela, ki so po dolgih letih zopet nastopili in zapeli pod vodstvom g. Stanka Rebrška tri narodne pesmi. Ga. Marta Handler-Schiffelers v narodni noši je škofu izročila lepo darilo v spomin na Slovence v Holandiji. Za konec pa sta pevski zbor „Zvon“ in slovenska folklorna plesna skupina ponovno opravičila ugled, ki ga uživata že dolgo. Bilo je kratko, a zelo prisrčno. V zaključnem govoru je škof izrazil zadovoljstvo nad tako lepim srečanjem z roj.iki v tujini. Kolikor je čas dopuščal, so številni zbrani še posedeli v domačem razgovoru ob čaši piva in slovenski pesmi. BELGIJA Dr. Grmič tudi v Limburgu Na svojem potovanju je mariborski pomožni škof obiskal tudi Slovence v Belgiji. Na prvo nedeljo v aprilu po-, poldne ob treh je najprej imel mašo v Zwartbsrgu, med katero je prepeval mešani zbor iz Limburga. Po maši so (se zbra7i v zasebni dvorani blizu cerkve. Gdč. Jakcševa je škofa pozdravila z deklamacijo in mu izročila šopek. G. Bernard Žabot ga je pozdravil v imenu vseh Slovencev in mu izročil skromno darPo. šolska mladina pa je škofa pozdravila z narodnimi pesmimi in zbornima deklamacijama. Tudi tu je ob zaključku spregovoril dr. Grmič in izrazil le-c žol'e za rast slovenske skupnosti v izseljenstvu. NEMČIJA — Hamburg Srečanje ob poroki Hamburg je pristaniško mesto v severni Nemčiji, ki je znano po tem, da so se tja že pred desetletji izseljevali naši ljudje. Pesnik Oton Župančič je o tem zapel v Dumi. Že nekaj let so skušali Slovenci v tem mestu uresničiti željo, da bi se vsaj kdaj pa kdaj zbrali in se po domače pogovorili. V neki meri se je ta Želja uresničila ob poroki Rafaela Šuštaršiča in Marije Košak. Za to srečanje je imel gotovo zaslugo g. Alojz ' Capuder. OBVESTILA lOBOTA, 23. maja 1970: Na Pristavi ob 16. uri sestanek mla-'ine do 15. leta. Na sporedu lepi filmi. V Naše-i domu v San Justo ob 21 Članska večerja. NEDELJA, 24. maja 1970: V Zavetišču škofa dr. Gr. Rožmana blagoslovitev temeljnega kamna in postavitev križa. Pričetek z mašo ob 10. V Slovenskem domu v San Martinu mladinski dan — celodnevna prireditev. Na Pristavi ob 16. uri roditeljski sestanek za vse starše šolskih otrok. O važm zadevi ho predaval dr. Starc. Na Pristavi bodo imele nrraščajnice iz Morona po maši svoj redni sestanek. Lepo vabljene deklice od 5. do 10. leta. PONEDELJEK, 25. maja 1970: V Našem domu priredi ob 17 sanju-ška sekcija Zveze žena in mater predavanje o doraščajoči mladini. ČETRTEK, 28. maja 1970: Ob 19. uri v mali dvorani Slovenske hiše predava ga. Anica Kralj. Vabi Zveza slovenskih mater in žena. NEDELJA, 31. maja 1970: V zavodu Don Bosca v Ramos Mejia Telovska procesija. Ob 16.30 v Slovenski kapeli skupna sv. maša Zveze slovenskih mater in Zena. Družinska nedelja v Slomškovem domu. V Slomškovem domu po procesiji sv. Rešnjega Telesa na razpolago domače kosilo. DRUŠTVENI OGLASNIK Prihod pisatelja Karla Mauserja, astnega gosta Zedinjene Slovenije v •kviru 25-le'nice, je določen za v petek, 5. junija, ob 8.50 na Ezeizi. Polet No. 205 — Pan-American. Prosimo ro-'ake, katerim je mogoče, da se udeleže prejema slovenskega pisatelja na leta-’išču. Seja upravnega sveta Zedinjene Slo» veniie bo £'3. maja ob 20 uri. Nato družabni sestanek skupno s poverjeniki. Seja voditeljskega sveta šolskega odseka Zedinjene Slovenije bo v sredo 27. maja ob 19,30 uri v Slovenski hiši. •Na programu tudi razgovor o učnih vprašanjih. Vabljeno vse učiteljstvo. Knjižnica Zedim'ene Slovenije je odprta vsak dan od 15-20. Seja medorganizacijskega sveta bo 29. maja ob 20 uri v prostorih Zedinjene Slovenije. 25-LE TNICA Naš narodni vernih duš dan SLOVENSKA HIŠA 7. JUNIJA OB 16 Polaganje venca po zastopnikih «Somov in organizacij pred spomenik padlih junakov Žalostinke — pojejo združeni moški zbori Sv. maša z nagovorom msgr. A. Orehar ja — pojejo združeni mešani zbori pod vodstvom g. Jožeta Omahna Spominski govor pisatelja Karla Mauserja Kri in kamen — Nikolaj Jeločnik Pričevanje za junij Zedinjena Slovenija ESL0VENIA UBRE Editor responsable: Mitos Staaa Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aína T. E. 69-9503 Argentina i! 5! FRANQUEO PAGADO Conceoión N* 577« TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221 Naročnina Svob. Slovenije za leto 197«« za Argentino $ 2.900.— Pri pošiljanj« po poit« 3 8.000.—; ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evrope p* M USA dolarjev za poiijjaaje z a v imata pošto. — Evropa, ZDA in Kanada m pošiljanje s navadno pošto 9 USA T&llerea Gráficos Vilko S.R.U, Eitad* Unidoa 425, Bi. Aires. T. E. 33-7218 SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. Bartolome Mitre 97 Ramos Mejia T. E. 658-6574 Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20 Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. — Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah. Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnico V Slovenskem domu v San Martinu .v nedeljo« 24. maja. MLADINSKI DAN 8— II.- odbojka sv. maša dvorani 15.30 knltnrni program 18.— družabna prireditev^ !G«»«Iolnt;nniem PLANIKE Organizira in vabi vse starše in rojake SDO San Martin JAVN1 NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8877 UNIV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK Specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 Dr. Tone žužek ADVOKAT Uraduje od 17.30 do 19.30 are. Ponedeljek, sredo, petek. Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852 Iščemo sposobnega moža za službo kot “MAITRE”